ŠFdOtf*
ČUNOM
^TVOMšif
EMMko^ AMjMBVf*
tl NOVfMBM W£W
Š1UDIJSK. Kil ji; ica 61000 C ... : J L
LETO 10	CELJE, 20. NOVEMBRA 1971 ŠT. 5
« r
M
>~W
TO SO NAŠI PROBLEMI
yResničW>, danes še ni mogoče oceni-,_tiQpi pj^dvideti posledic dogodkov, ka-
terim smo bili priča v zadnjih dveh mesecih. Ocene so zelo različne, optimistične pa tudi pesimistične. Osebno sem prepričan, da ni niti ne more biti razlogov za bojazen, kakšen bo naš jutrišnji dan. Tak bo, kakršnega si bomo ustvarili sami, imeli bomo toliko, kolikor bomo naredili, zavedajmo pa se, da nam ne bo nihče ničesar podaril!
Mislim, da je taka ugotovitev realna.
Sedaj pisati in ponavljati že izrečene in napisane ugotovitve, ki so dobile svojo potrditev tudi na sestankih političnih organizacij in samoupravnih organov, ne bi imelo posebnega pomena.
Dosedanje informacije, ki so bile posredovane članom kolektiva iz raznih virov prav gotovo niso mogle ustvariti jasne slike. Še več, tiste člane kolektiva, ki se niso dovolj zanimali za te probleme, so celo napačno informirali in jih tako spravili v zmoto.
Sem trdno prepričan, da mnogi člani kolektiva zelo dobro vedo za vzroke, ki so pripeljali do tako imenovanega nenormalnega položaja v podjetju.
Osnovna ugotovitev, da dobro gospodarimo, ustvarimo veliko akumulacijo in temu primerne osebne dohodke, je točna in jo ni nihče zanikal. Nasprotna, tudi točna ugotovitev pa je bila, da se pri nas samoupravljanje prepočasi uveljavlja, da medsebojni odnosi niso pravilni in da se daje članom kolektiva na eni strani premalo možnosti za njihovo strokovno izpopolnjevanje, na drugi strani pa se za znanje in njihove sposobnosti premalo zmenimo. Očitki so bili med drugim tudi usmerjeni na premalo izdelane in utemeljene strokovne rešitve, na delovna mesta v vrhu tehničnega sektorja, ki niso bila zasedena, je pa zaradi tega prihajalo do koncentracije funk- malno pa cij in odločitev v eni osebi. Ker ljudje čakovati,
niso sodelovali pri pripravah, niso poznali rešitev, zato jih niso sprejeli za svoje. Nastajal je odpor do takega načina dela, prišlo je do zahteve, da se izkoristijo vse umske sposobnosti intelektualcev, ki pa jih sedaj v podjetju ni malo. Očitki so bili zaradi medsebojnih odnosov kar velja v prvi vrsti za tehnični sektor in seveda vodstveni kader. Podjetje se je hit-
organizacije uspela oceniti medsebojne odnose. To lahko naredijo le ljudje, ki v teh odnosih živijo, jih ustvarjajo in doživljajo.
Poročilo je obširno in človek dobi realno sliko, če prečita zapisnike, ki so jih posamezniki sestavljali o svojih ugotovitvah. Če prečita samo izvleček, pa je lahko slika popolnoma drugačna. Ukrep komisije, da je organom upra-
ro širilo, prihajali so novi kadri, pred- vljanja poslala samo izvleček, ne pa vsem strokovni, želeli so sodelovanja in soodločanja, zaradi tega pa tudi pravico do lastne uveljavitve. V očitkih na odnose je bilo mišljeno vse tisto, kar ustvarja prijetno počutje in vrednotenje človeka kot nosilca samoupravnega sistema.
Ne bi se hotel spuščati v oceno ali je bilo prav, da so politične organizacije aktivno sodelovale pri razreševanju te-
zapisnika, ni bil pravilen in kaže na določen namen, ki si ga je skupina zadala ob prihodu v podjetje.
V razreševanju naših medsebojnih odnosov ne gre prezreti stališča občinske konference ZK in predsedstva občinskega sindikalnega sveta Celje iz skupne seje dne 18. 10. 1971. Oba politična vodstva podpirata prizadevanja političnih organizacij in samoupravnih orga-
ga problema. To namreč ni bil problem nov v podjetju, da organizirano in po samo tistih ljudi, ki so ga odprto načeli, ampak problem vseh delovnih ljudi v podjetju. Če je temu tako, potem ni razloga za pomislek, kaj je bila naloga političnih organizacij, saj vemo, da so prav te dolžne, da se aktivno borijo za uveljavljanje človeka kot o-sebnosti in za krepitev samoupravnih odnosov. Ta aktivnost je bila mišljena predvsem v iskanju rešitev z razgovori in dogovori v okviru političnih organizacij in samoupravnih organov. Razumljivo je, da morajo prizadeti ljud-
demokratični poti razrešujejo notranje probleme.
V času razreševanja in iskanja rešitev so bili nekajkrat uporabljeni tudi tako imenovani nizki udarci, vendar le v dialogu med posamezniki. Zato nikakor ne more nihče ničesar podobnega očitati političnim organizacijam in samoupravnim organom.
Odločitve političnih organizacij in samoupravnih organov so bile enotne, zato ni mogoče sprejeti očitkov na račun posameznikov ali skupinice nezadovoljne-
je pokazati pripravljenost do razgovorov,žev, ki so imeli neke posebne ambicije,
ne glede na osebno prizadetost, ki je mnogokrat v začetku le navidezna, večjo težo pa dobiva v zaostritvi in nepripravljenosti do razgovorov.
Pri razreševanju spornih vprašanj je sodeloval tudi del komisije za družbeni nadzor pri skupščini občine Celje. Njene ugotovitve so v marsičem potrdile očitane nepravilnosti, predvsem iz
da pridejo na boljša delovna mesta. To je dokazano in potrjeno z do sedaj sprejetimi odločitvami.
Snovi za razmišljanje o tem vprašanju je še veliko marsikaj pa se sedaj še ne more oceniti.
Prepričan sem, da bomo vsa vprašanja, ki so ob tem nastala, reševali resnič-
no samo v interesu celotnega kolektiva, področja licenčnih in zastopniških pogodb ne oziraje se na to ali bo posameznik ter samoupravnih odločitev. Povsem nor-mogoče prizadet ali ne, razvoj gre nam-je, da ni bilo mogoče pri- re6 svojo pot in se ne ozira na posameznike
da bi skupina izven delovne
Tone Erjavec
RAZGIBANA DEJAVNOST SAMOUPH AVNIH ORGANOV
Za obdobje minulih dveh mesecev velja zapisati, da je bila dejavnost samoupravnih organov izredno živahna, saj se je v tem obdobju sestal odbor kolektiva, dvakrat delavski svet in trikrat upravni odbor. Seje so imeli tudi odbor za kadrovska in odbor za stanovanjska vprašanja in več komisij.
PRIPRAVE ZA INTEGRACIJO S CETISOM
lu. Na znanje je bilo vzeto poročilo, da Kakor smo že poročali v zadnjih dveh
je v teku postopek za razrešitev ing. Nade Stojan, da je bil za namestnika vodje tehničnega sektorja imenovan ing. Dušan Jarh, ki v odsotnosti vodje opravlja vse njegove dolžnosti, da je bila Radu Jenku izročena odločba o razrešitvi, Srečku Franku pa o i-menovanju za vršilca dolžnosti direk-
Zbor kolektiva je dne 1. oktobra obra- torja. Imenovana je bila tudi komisi-
vnaval samoupravni sporazum o osebnih dohodkih, osvojil je akcijski program družbeno-političnih organizacij, sprejet je bil sklep, da se bomo pri izdelavi novega sistema nagrajevanja
ja za razpis delovnega mesta direktorja ter odprto novo delovno mesto svetovalca, ki bo ponudeno tovarišu Radu Jenku.
V nadaljevanju seje je delavski svet
iziuciavi iivv	——a ——j—   j—	—	»	-	-
poslužili zunanjih strokovnih sodelavcev odobril gradnjo skladišča za vnetljive ing. Nadi Stojan pa je zbor izrekel po- snovi in odpadni papir in nakup par-polno nezaupnico.
Delavski svet je dne 2.' oktobra med drugim sprejel samoupravni sporazum
nega kotla za obrat Šempeter. Odpravljena je bila degresivna lestvica za obračun osebnih dohodkov, o faktors-
za usmerjanje delitve dohodka in oseb- kem obračunu pa bo razpravljal skupnih dohodkov, odobril je nakup anilins- no s samoupravnim sporazumom o kega tiskarskega stroja ter povišal de- delitvi osebnih dohodkov na eni od lež za izgradnjo javnih skladišč v Celju za 600.000.- din. Potrdil je sklep
prihodnjih sej. Za sklad solidarnosti za prizadete ob požaru objektov Libe-
številkah našega časopisa, se priprave za integracijo s Cetisom uspešno nadaljujejo. Že šest tednov dela posebna delovna grupa, ki je sestavljena iz treh članov Cetisa in enakega števila članov Aera. Predsednik je Marjan Kunčič, ki je tudi prevzel obvezo za sestavo ekonomsko tehničnega elaborata, ki je obvezen in potreben za integracijo. Delovna grupa se je že sporazumela o večini splošnoorganizacijskih zadev, ki so pomembne za združitev, zdaj pa je v razpravi celotna problematika skupnega perspektivnega razvoja. Vse kaže, da so ekonomski pokazatelji združenega podjetja zelo ugodni. Komisija bo delo končala v kratkem in bo poročile posredovala samoupravnim organom in vsem članom kolektiva. Predvidevamo, da bo imelo bodoče združeno podjetje enovito organizacijsko obliko z enotnim že vskladjenim razvojnim programom. Celotno gradivo z ustreznimi predlogi bo posredovano članom obeh kolektivov v teku tega meseca, samoupravni orga-

mirani o delu delovne grupe. Predvidevamo, da bodo sprejeti odločilni sklepi v začetku meseca decembra, ko bo tu-
sekretariata . Na treh so sodelovali tudi predstavniki ostalih političnih organizacij in samoupravnih organov. Bili so tudi trije sestanki celotne organizacije ZK, na katerih smo obravna-
z naročilom upravnemu odboru, da v misija za normativne akte in komisija skladu z določili Zakona o delovnem raz- za družbeno nrehrano. merju tozadevno ukrene vse potrebno. Upravni odbor je na zadnjih treh se-Sprejeta je bila ostavka direktorja Rada *h obravnaval poročilo o požarih spre-di referendum.
r™nleVavrem,tnLlrTožrtvovIo DELO OSNOVNE ORGANIZACIJE-------------------
ja nabavnega sektorja, ki bo to nalogo *n hitro ukrepali ter preprečili večjo ZVEZE KOMUNISTOV opravljal do prihoda novega direktorja, škodo. Sprejet je bil tudi akc js|*i n v obdobju zadnjih dveh mesecev je bi Imenovana je bila tudi primopredajna ko- stabilizacijski program, o katerem bo- u organizacija Zveze komunistov izmišlja.	m0 obširno poročali v naslednji števil- rednQ aktlvna_ Imela je 5 sestankov
Dne 4. novembra je delavski svet poslu- ki našega lista. Sprejeti so bili še ne- gekretarlata Na treh so sodelovali šal najprej poročilo delovne skupine ob- kateri sklepi, ki se nanašajo na orga-činske komisije za družbeni nadzor, ki nizacijske in poslovne zadeve in ime-je pregledala naše poslovanje. Temu po-novana komisija za razrešitev tehnič ročilu je sledila razprava, v kateri je nega vodje.
sodelovalo več kot 30 članov kolektiva.	vali položaj v podjetju.
Delavski svet 1e ocenil, da bodo te ugo- Odbor za kadrovska vprašanja in odbor tovitve koristno služile pri odpravljanju za stanovanjske zadeve sta obravnavala Organizacija Zveze komunistov je bila
pom.nW.vo.., p« n.^	«- ..ko*o	p«	j-
Kaj je gripa? Gripa je vročinska bole- program, katerega so sprejele tudi zen, ki se pojavi kot oblak nad deželo, druge družbeno-politične organizacije naenkrat onesposobi za življenje in de- kolektiv kot celota. Ta akcijski pro-lo skoro vse ljudi.	Vzrok je nalezljivi	gram bo služil kot osnova za razreše-
virus, večtisočkrat	manjši od bolhe, ki	vanje odnosov in kot opora samouprav-
pride v zdravega človeka od bolnika, ki njm organom pri nadaljnemu utrjeva-kašlja in kiha. Širi se po zemeljski o- n]u samoupravljanja.
bli tako hitro kot avioni in jo lahko, če	,	.
, ,	Konferenca ZK v Aeru, ki bo še v me-
1967.	Začela	je na	Kitajskem,	zato	a-	bo vreme hladno in	vlažno, kmalu pri	^ nQvembru> pa naj ^ ko„čno oce-
zijska po	imenu. Ta	epidemična	gripa	čakujemo. Zato se	je ze začel° cePjt	no pravilnemu ravnanju posameznih
ni bila tako nevarna. Spominjamo se še nje pfoti gripi, ki je skoraj stoodstot	organizaclje_
erioe v letih 1969 - 1970, za katero je no zanesljivo.
Cepimo v nos trikrat, ker enkratno c e- gna od osnovnih nalog članov ZK v napi jen je ne zadošča. Če se boste cepili, 8jednjem obdobju bo, da se zavzamejo ne boste prenašali bolezni iz kolektiva za ureanjčitev akcijskega programa, za domov, četudi družina ne bo cepljena. p0jiVitev idejno političnega dela članov ifnioiri-iv ho kot se ie v zadnii e- •„	___imi^uivo «o
CEPIMO SEPROTI GRIPI!!!
Starejši ljudje se spominjajo španske gripe med leti 1918 - 1922, za katero je umrlo po vsem svetu 20 milijonov ljudi, največ v Španiji, odtod tudi ime.
Ponovno je ves svet obšla gripa leta 1967. Začela je na Kitajskem, zato a-
tudi v Celju umrlo nekaj ljudi.
Nedavno smo brali, da je v Avstraliji pričel svoj bojni pohod virus Honkong A II z biljoni in biljoni bojevnikov, ki pretijo, da bomo to jesen ali zimo ki-
aI1 zlmo ki- Kolektiv pa bo, kot se je v zadnji e- ln aktivizacijo celotnega kolektiva na hali kašliali se znojili nrenašali tem-PideP’IJ1 Pokazal° v podjetju, kjer so področju izobraževanja, urejanju med-peraturo, pili zdravili in čaj v neznan- se cePiU> skoraj P°ln°številno opravljal gebojnlh odnosov in nadaljnega razvoja H	*	svole delo.	dr# Bojana Kos delavskega samoupravljanja.
s kih množinah.
nhrntnfl T-.rlrn vninfl
DROBNE ZANIMIVOSTI IZ AERA
PROSLAVA 150-LETNICE TOVARNE PAPIRJA NA REKI
Meseca septembra je bila na Reki velika proslava ob priliki 150-letnice obstoja tovarne papirja, ki je tudi eden naših večjih dobaviteljev. Na tej proslavi je zastopal naše podjetje tovariš Srečko Franko.
POMOČ TAPETNIŠTVU Tudi naš kolektiv se je odzval pozivu na solidarnostno akcijo za pomoč pogorelima podjetjima Tapetništvo-Li-bela. Delavski svet je na svoji seji dne 4. novembra 1971 sklenil, da prispevamo znesek dinarjev 30.000,-namensko za stanovanja pogorelcem.
OBISKI IN EKSKURZIJE V zadnjem času smo imeli v našem podjetju več obiskov in ekskurzij. V začetku septembra si je naš obrat v Šempetru ogledala občinska delegacija iz Bačke Palanke, ki je bila v gosteh v žalski občini, meseca oktobra so bili na ekskurziji učitelji iz kih Konjic in zadnje dni istega meseca več komercialistov, poslovodij in prodajalcev trgovskega podjetja Papir iz Beograda, ki je eden naših največjih poslovnih partnerjev. Vsi so se o našem podjetju izrazili izredno pohvalno.
rednjega proizvodnega objekta v obratu 2. Prizidek je dolg 3o m, ima isto višino /3 etaže/ ter 162o m2 uporabne površine. Stroški za ta objekt bodo znašali okoli 3. 000. 000. - dinarjev. V tem času že tečejo priprave za gradnjo prizidka k proizvodnemu objektu ob ulici Moše Pijade, tako da bo imel v bodoče naš osrednji objekt tega obrata obliko
marketing in sodobno poslovanje
Danes se poslovno vodstvo podjetja na zapadu ne more odločiti za uspešno prodajo na trgu brez ocen, ki mu jih daje moderno organizirana služba za marketing, ali pa za vodenje in upravljanje.
Vodstvo podjetja mora dan za dnem sprejemati vrsto poslovno-političnih odločitev in izbirati mora med različnimi prodajnimi akcijami. Situacija na trgu je danes tako kompleksna, da so pravilne odločitve nemogoče brez spe-
in zane-
črke L. V teku so tudi priprave za grad- cializiranega proučevanja trga njo ustreznega skladišča za odpadni pa - sljivih tržnih informacij. Raziskava tr-
pir in.vnetljive snovi.
OBEDNICA POVEČANA
Še letos bo povečana in preurejena obed-nica v obratu 2. Izboljšali bomo tudi ku-
žišča predstavlja osnovni sistem oblikovanja in kombiniranja poslovnih informacij o trgu in trgovanju.
Osnova marketinga je sistematično opa-
hinjske naprave in skladišča ter namesti- zevanje sprememb na trgu, analizira
NAŠI NOVI IZDELKI Upravni odbor je na svoji seji dne 4. oktobra 1971 določil cene našim novim izdelkom. To so: darilni ovojni papir, PE-KI papir /poseben papir kot pripomoček pri pečenju/ in teleprinterski zvitki.
li samopostrežno linijo. Že poleti je bil kupljen za kuhinjo nov velik hladilnik in montirana ventilacijska naprava. V kratkem bomo izpopolnili tudi kuhinjo v Šem-šetr u.
GRADNJA STANOVANJ Na prihodnji seji bo delavski svet obravnaval problematiko gradnje stanovanj na podlagi poročila, ki ga je pri-Slovens- pravila posebna komisija. O tem bomo pisali več v naslednji številki.
VELESEJMI
Mei jca septembra smo sodelovali na jesenskem zagrebškem velesejmu, konec meseca oktobra pa na sejmu pisarniške opreme INTERBIRO, ki je bil v Zagrebu. Na obeh sejmih je bilo za naše izdelke lepo zanimanje.
PRIZIDKI V OBRATIH Minuli mesec je bil izročen svojemu namenu prizidek na severni strani
PROSLAVA 29. NOVEMBRA
V začetku meseca novembra je začela skupina mladih pripravljati kulturni program, ki ga bodo izvajali na proslavi Dneva republike. Program bo obsegal vrsto recitacij, ki bodo povezane v celoto in bo prikazal življenje naših ljudi med os- revolucijo in po njej vse do današnjih dni.
nje strukturnih odnosov in faktorjev, ki vplivajo na prodajo proizvodov podjetja in s tem na realizacijo postavljenih ciljev.
Namen raziskav je v podjetjih različen glede na tržno situacijo in položaj v podjetju. Raziskati moramo, kaj trg potrebuje, katere proizvode in koliko, kako bomo trg najlažje osvojili in dosegli optimalno kombinacijo stroškov in dobičkov. Glavni razlog za izvajanje tržne raziskave je planiranje, oziroma predvidevanje bodočega razvoja prodaje in njenih dejavnosti, ki so potrebne za dosego postavljenih ciljev.
Podobne službe potrebujemo vse bolj tudi pri nas in je bilo o tem v Sloveniji že več večjih posvetovanj. V Celju bo še letos poseben seminar o marketingu s predavatelji visoke komercialne šole iz Maribora. Udeležili pa se ga bodo tudi štirje člani našega kolektiva.
Fale Branko, dipl. oec.
DELO MLADINSKE ORGANIZACIJE
Naš paviljon na sejmu INTERBIRO 1971 v Zagrebu
Aktivnost mladinske organizacije je bila v zadnjem času znatno večja, z ozirom na dogajanja v podjetlu. Mladi smo skozi ves splet dogodkov podpirali napredne težnje, ker smo prepričani, da so bili odnosi v kolektivu nevzdržni. V bodočnosti bo delo v tovarni prešlo na naše rame in zato sprejemamo vse, kar prinaša napredek.
Na zadnji seji mladinskega odbora so bili izvoljeni še nekateri novi člani odbora. Pogovarjali smo se tudi o delovnem programu za prihodnje leto. V začetku decembra bo mladinska konferenca.
Dora Rovere
SPOZNAJMO
NAŠE
PODJETJE
stavljena masa se melje na trovaljčni-ku. Valji morajo biti primerno hlajeni, dokler masa ne preide v pasto, oziroma dokler ne dosežejo primerne kvalitete. Barva se ročno polni v tube. Tube štev. 7 pakirajo v kartone. Komple-tirajo pa tudi garniture po 14 različnih barvnih tonov, ki se imenujejo OB-14.
ODDELEK PIGMENTNIH BARV
Za prvi sestavek o proizvodih in proizvodnji naše tovarne sem izbrala in obiskala oddelek pigmentnih barv. Nahaja se v pritličju obrata II in je e-den naših naj starejših oddelkov. V oddelek pigmentnih barv spada izdelava tempera barv, akvarelnih barvic in oljnatih barv.
Najprej sem si ogledala, kako izdelujejo tempera barve. Čeprav je bil moj prvoten vtis, da ne bom videla ničesar posebno zanimivega, sem po pogovoru z oddelkovodjem spoznala, da se motim.
Sitar Anica, Ferlež Olga, Sivka Rezika, Židanik Marija, Dobraš Terezija in Štorek Dora.
/
V nadaljnjih fazah dela 8, v sezoni pa tudi do 30 delavk. Tube kompletirajo v pločevinaste garniture T 14 in v plastične T 14. Barvni komplet je sestavljen iz 14 osnovnih barvnih tonov.
Tempera barve prodajamo tudi v ducatih. Letno prodamo nekaj stotisoč garnitur T 14 ter nekaj desettisoč garnitur T 7.
Štefka Šešič pri oblikovanju akvarelnih gumbov Foto: Premzl
O kvaliteti barv sem izvedela naslednje:
Tempera barve v ducatih se prodajajo največ v osnovnih tonih in v beli barvi, ki se lahko meša z vsemi ostalimi.
________ ...
Sitar Aniia pri polnjenju tub
Foto: Premzl
Izdelava tempera barv od predelave surovin do končnega izdelka poteka takole: ročno ali strojno mešajo surovine, to so razni pigmenti, polnila, lepila, glicerin> barijev sulfat, kalcit in voda. To maso meljejo na tro-valjčniku trikrat do štirikrat, dokler ne dobijo primerne kvalitete. Imajo 4 trovaljčnike (trovaljčne stroje). V eni izmeni dela po en delavec. Delo teče v treh izmenah in delajo samo 3 delavci, ki so vsi zaposleni pri nas že več kot 10 let. To so: Veber Jože, Mastnak Ferdo in Skale Vinko. Masa, ki jo izdelajo v tem proizvodnem postopku je primerna za polnenje v tube.
Za izdelavo tempera barv porabijo v oddelku veliko že omenjenih surovin letno. Tube polnijo na strojnih polnilcih, na katerih lahko točno regulirajo količino polnjenja in kolikokrat je tuba zaprta. Pri polnilcih dela po ena delavka - delovno mesto pa ima naziv strojni polnilec tub. Tudi tu delajo delavke z daljšo delovno dobo:
Tempera barve so pokrivajoče, to pomeni, da pri barvanju ene barve čez drugo ne dobimo vmesnih tonov, enako je pri akvarelnih pokrivajočih bar-Za izdelavo akvarelnih gumbov se ses- vah. Pri navadnem akvarelu je rezul-tavi podobna masa kot za tempera bar- tat barvanja lazuren. V tem primeru ve, le da se polnilo menja (barit, smu- dobimo iz dveh barv tretjo vmesno; kec). Zmleta masa se napolni v poseb- na primer: rumena + rdeča = oranžne kalupe 'namazane z oljem (da se bar- na; rumena + modra - zelena, va ne sprime) masa pa se suši v va-
kumski (brezzračni) sušilnici. Posuše- Oljnate barve se ločijo v 5 skupin po na masa se drobi v posebnem mlinu v kvaliteti oziroma vrednosti mase. Te prah, ki se pod pritiskom 10-40 atm. barve so lazurne in pokrivajoče ne oblikuje v gumbe. V tem postopku dela glede, v katero skupino spadajo, le po ena delavka na izmeno. Delo teče tudi tu v treh izmenah. Tu delajo:
Šešič Štefka, Goleč Marija in Zdovc Veda. Gumbe pakirajo v škatle kot pol izdelek po 4. 000 kosov.
To bi bil kratek prikaz dela in izdelkov našega oddelka pigmentnih barv.
Dora Rovere
Kvalitetnejši od navadnih akvarelnih gumbov so pokrivajoči akvarelni gumbi P 57. Akvarelna masa P 57 se sestavlja podobno kot za navaden akvarel, menja pa se polnilo in se s tem tudi bistveno izboljša kakovost barve. Predelava je ista kot pri navadnem akvarelu, le da se na stiskalnici menja o-rodje.
In nazadnje sem se pozanimala, kako nastajajo oljnate barve, ki se ne uporabljajo tako množično kot tempera in akvarelne barve. Za izdelavo mase oljnatih barv so potrebni posebni pigmenti, ki so drugačni od onih, ki jih^ rabimo za izdelavo akvarela in tempera. Polnila so ista, za vezivo pa so sušeča olja n. pr. laneno olje in makovo olje, umetno dobljeni barijev sulfat in količina pigmenta. Po recepturi se-
ob tihih večerih
Ob tihih večerih posedam kar sama, razmišljam o tebi, kje hodiš,
da sama, kot vedno posedam kjerkoli.
Dolgo, predolgo pustiš me čakati, saj veš,
da moja ljubezen je vneta le zate.
Ob tihih večerih ob oknu odprtem slonim in mislim o tebi, da, mislim o tebi, kje hodiš, da sama kot vedno,
razmišljam o sreči.
Angelca
MATERIAL FUNKCIJA
ESTETIKA
Grega Švab:
Ta, na prvi pogled dokaj nerazumljiv naslov sem izbral, ker so to osnovni pojmi industrijskega oblikovanja. In kaj je pravzaprav industrijsko oblikovanje?
Človek, kot najvišje razvito bitje ima poleg fizičnih, tudi psihološke lastnosti. Ta dva pojma sta v vsakdanjan človekovem življenju nerazdružljiva, saj sestavljata celotno človekovo bistvo od rojstva do smrti. Če si je človek že ob začetku svojega nastanka, v vsej svoji primitivnosti, na različne načine zagotovil svojo eksistenco, pa naj si bo to instinktivno ali zavestno, počne to prav gotovo še danes. Od davnega preprostega materialnega gospodarstva, pa do modernega načina življenja se je trudil in si ustvarjal boljše pogoje za svoje življenje. V borbi za svoj obstoj pa je dandanes odvisen, ne samo od svojih individualnih možnosti in prizadevanj, temveč tudi od neštetih drugih faktorjev, kot n. pr. proizvodnje in potrošnje. Proizvajamo, prodajamo in kupujemo.
Vsak dan, za boljši in lepši vsak dan. Če proizvajamo moramo skrbeti za prodajo /vsi/ in tudi kupovati /vsi/. Torej smo proizvajalna in potrošniška sila. In, če proizvajamo, moramo tudi prodati, drugi kupovati in proizvajati in zopet mi kupovati. Kupujemo, kar je naprodaj, proizvajamo, kar lahko prodamo. Za to, da prodamo, danes ne zadošča samo dobro tehnično ustvarjen izdelek. Zavedajmo se’ da obstaja konkurenca. Imamo jo. In kaj sedaj ? Podjetje j ki ima monopolističen položaj ne potrebuje reklame, ker vse proda. Ni mu treba gledati na estetsko obliko, funkcionalnost na material. Kupimo, ker potrebujemo. Precej drugače je, ko nastane konkurenca, na domačem ali svetovnem trgu. Prej podjetje ni potrebovalo« industrijskega oblikovalca, sedaj je situacija drugačna.
Ameriški psihologi so že pred leti dokazali, da ima uspešna prodaja štiri glavne zakonitosti:
-	kakovost izdelka
-	videz embalaže
-	učinek reklame in
-	ceno.
Pri prvih treh ima veliko vlogo samo industrijska oblika. Ne mislim reči, da je sedaj industrijski oblikovalec
tisti, ki naj bi ustvarjal blagor podjetja. Industrijski oblikovalec je lahko samo dodatni faktor v celotnem proizvajalnem in prodajnem procesu, ki pomaga ustvarjati tehnično kvalitetnejše in estetsko popolnejše izdelke. Prav gotovo je potrebno teamsko delo s strokovnjaki na področju kakovostnih izdelkov, embalaže in reklame. Strokovnjaki n. pr. izdelajo celoten organizem nekega stroja, industrijski oblikovalec pa da temu stroju zunanji videz, to je obliko. Pri nas imamo na žalost samo eno ali dve podjetji, ki
Primer likovno slabo oblikovanega oglednega kartona
ogromno investirata, ne samo v kakovost svojih izdelkov, ampak tudi v zunanji izgled in reklamo. Kot primer navajam podjetji Iskra in Meblo. Povsod drugod vlada precejšnje mrtvilo. Zakaj? Glavni vzroki so subjektivnega značaja. Določeni ljudje si ne upajo vzgajati trga, ga presenečati, ne upajo si tvegati /ali pa nimajo interesa/, da bi prodrli z novimi in svežimi i-dejami, da bi se približali človeku in mu ponudili nekaj več, nekaj lepšega. Ne samo tistim z debelo denarnico in z dvomljivimi intelektualnimi vrednotami, temveč tudi preprostemu, malemu človeku.
"Na trgu gredo toge, zastarele oblike dobro - ljudje iztisnejo iz sebe več sto tisočakov za poltonski fotelj, ker druge izbire nimajo in je volk sit, ko-
za pa ima fotelj in odplačuje kredit, toda napredka ni, ni svežine in lepote v naših domovih". Tako je zapisal znani oblikovalec dipl. ing. arh. Miha Burger. Te misli značilno potrjujejo to kar sem prej navedel.
Mislim, da je omeniti tudi neodgovornost odgovornih ljudi v podjetjih. Ali se res ne zavedajo vrednosti industrijskega oblikovalca, s pomočjo katerega bi lahko konkurirali na trgu, ali pa jim je vseeno, če bo proizvodnja neuspešna. Pa še tole.
INTERNATIO NAL*TEXTI LES
Primer dobro oblikovanega plakata
Vrednost oblikovalčevega dela se ne da oceniti po številu delovnih ur. Moramo se zavedati, da njegovo delo izvira iz idej. Do idej in do tega pa nikakor ne moremo priti na obrtniški način, temveč le z dolgotrajnim delom in študijem. Ločiti moramo obrtniško delo od intelektualnega, razumskega dela. Zavedajmo se, da je industrijsko oblikovanje umetniško delo, ne pa obrtništvo. Kipar -umetnik se ukvarja z upodabljanjem že obstoječega predmeta. Hoče upodobiti lepoto in popolnost na primer ženskega telesa. Oblikovalec pa hoče povdariti naravno lepoto z nakitom, obleko ipd. Vsi bi morali misliti progresivno, ne samo nekaj posameznikov.
(Konec prihodnjič)
OSEBNE STVARI PA ŠE KAJ
PRIŠLI
V PODJETJE
Od 25. 8. do 10. 11. 1971 prišli v podjetje:
79.	Rover e Vojko, tiskar II - pripr.
80.	Reberšak Silvo, tiskar II- pripr.
81.	Lešnik Helena, oblik, plast, mas
82.	Marzek Silvo, transport, delav.
83.	Gombač Marjan, strojni rezalec
84.	Seleš Karl, orodjar
85.	Hrence Adolf, vratar
86.	Farčnik Tatjana, labor. tehnik
87.	Šušterič Božidara, obr. p.
88.	Apat Ivan, vratar
89.	Robič Peter, tiskar III
90.	Vrečar Marjan, impregnator
91.	Markovič Vukašin, trg. potnik
92.	Cizej Franc, tiskar sela
93.	Kuder Magdalena, adjuster
94.	Štrucl Silva, adjuster
95.	Firšt Anton, rezalec sela
96.	Ramšak Danica, adjuster
97.	Cizej Jožica, adjuster
98.	Flis Jožica, adjuster
99.	Vinder Alojz, tiskar IH
100.	Pavlovič Dušanka, adjuster
ODŠLI IZ PODJETJA
V rokometu je naša ekipa dosegla med tridesetimi prvo mesto, nekoliko slabše je pri strelcih, kjer smo med sedemindvajsetimi ekipami zasedli 19. mesto. Udeleženci tekmovanj opozarjajo, da se za barve Aera premalo borijo mlajši člani kolektiva, zato jih vabijo k sodelovanju v večjem številu.
Smučarska sekcija, ki je bila ustanovljena lani, bo letos izdala svoje članske izkaznice. Letna članarina bo 50 dinarjev. Člani sekcije bodo lahko sodelovali na raznih tečajih /začetniki/, za ostale pa bodo organizirani treningi.
Mladen Jazbec
IN MEMORIAM
izlet na kočno
Čeprav so nebo pokrivali oblaki, smo se dobre volje odpeljali iz Celja proti Jezerskem. Bilo nas je 32. Po kratkem postanku ob jezeru smo se podali proti Češki koči. Hodili smo dobro urico. Bilo je sicer nekaj pripomb, da bi bila tovorna žičnica tudi za prevoz oseb dobra, vendar i-mamo vsi v kosteh nekakšen strah in odgovornost (v HTV pomenu) pa smo rajši šli kar peš. V koči smo padli v roke oskrbniku Janezu, ki je rad poskrbel, da nismo bili lačni in žejni. Razpoloženje je pokvaril samo vodja izleta, ko je (z vidnim uživanjem)pri-pomnil, da bomo vstali ob 5. uri zjutraj. No, ob 6( uri smo bili pokonci in razkropili smo se na. vse strani.
DOLFE RODE 15. oktobra smo pokopali dolgoletnega sodelavca Dolfeta Rodeta, ki je bil naš najstarejši upokojenec in ko je bil še aktiven, tudi najstarejši član kolektiva. Pokojnik se je rodil 7. 8. 1883 in se izučil tiskarstva. Svoji stroki je ostal zvest celo življenje.
V naše podjetje je prišel leta 1952 ter se je lotil organizacije tiskarne v takratnih skromnih razmerah. Dal nam je na razpolago svoje bogato znanje, organiziral tiskamo in jo neumorno ter požrtvovalno vodil vse do svoje u-pokojitve leta 1962. Bil je z nami najtežje desetletje, ko je nastajala naša tiskarna.
Z vso upravičenostjo ga prištevamo med pionirje našega kolektiva, ki so z neomajano vero in trdnim delom pripomogli, da imamo danes veliko in sodobno podjetje.
Naj omenimo še, da je pokojnik v času zadnjih štirideset let izučil veliko število vzornih in odličnih tiskarjev, ki delajo danes pri Cetisu in tudi drugod
20.	Veber Štefka, adjuster
21.	Rezec Boža, adjuster
22.	Hrovat Jožefa, adjuster
23.	Bomšek Kristina, adjuster
24.	Rotar Marko, programer I
25.	Milovanovič Dragoslav, trg. potnik
26.	Kovač Marjan, ključavničar
27.	Rozman Karolina, adjuster
28.	Radišek Jože, pomožni ključavničar
Nekateri na Kočno, drugi na Grintavec, kot v6dllnl strokovnjaki. Pomembno je tretji pa kar na Okrešelj preko Savinj- wlo tudl njegovo narodnostno delo v
RODIL! SO SE
Alenka - Mariji in Adiju Arzenšek
Danica
Renata
Nataša
Matej
Vesna i
Miran
Mariji in Jožetu Pavlič Anici in Alojzu Zebec Ivanki in Frančišku Dobravc Elici in Zvonetu Guštin
Mariji in Slavku Jevšinek
ŠpORT
Kakor smo že poročali v prejšnjih številkah našega časopisa, se člani kolektiva udeležujemo sindikalnih športnih srečanj v lepem številu.
skega sedla. (In nazaj seveda). Okrog 11. ure so se prvi (ne bi napisal najhitrejši) že vračali z opravljene ture. Vsi smo bili lepo premočeni in - roko na srce - tudi prezebli. Nad 2000 m je močno snežilo, da smo pa sneženje še bolj občutili, je poskrbel močan veter.
Ker smo hribovci že nekako po naravi skromni, smo ostali dobre volje, si posušili obleko, poiskali vse zaloge plastičnih mas (v obliki folij) in že smo bili v idiličnem gostišču ob jezeru,kjer smo z "zdravili" izganjali prehlad in revmo iz telesa. Ko je prišel še naš Gustl, (za katerega nas je že rahlo skrbelo), ki jo je iz čiste ljubezni do dežja kar peš primahal do jezera, smo bili vsi skupaj. Nekaj je sicer vedel povedati o spolzkih skalah, o neprehodnih borovcih a pogled na mizo ga je v trenutku potolažil. Ker smo imeli dobrega šoferja, (vedno je bil žejen),smo dobre volje izstopili v Celju.
Mislim, da smo bili z izletom vsi zadovoljni^ to pa nam narekuje in postavlja pred nas še nove naloge.
Ljubo Kompan
mladih letih, ko se je kot zaveden narodnjak čestokrat spoprijel z Nemci za pravice Slovencev in se leta 1918 pridružil tudi koroškim borcem.
Pokojnika se bomo spominjali s hvaležnostjo in s spoštovanjem, kot najboljšega tovariša in prijatelja.
Ivan Premzl, MATI, fotografika
LITERARNA
PRILOGA
Helena, sva bila srečna?
Po peščeni poti v parku se je sprehajal starček. Suh, siv, malce sključen, a kljub temu velik. Oblečen je bil v staromodno sivo obleko, kakršnih že dolgo nihče več ne nosi. Počasi je hodil med cvetličnimi gredicami in si nekaj govoril. Nihče se ni zmenil zanj. Nekateri ljudje, ki so ga srečevali na teh sprehodih so ga že dolgo poznali. Niso se menili zanj in za njegove pogovore, kajti vedeli so, da se pogovarja s svojo ženo.
Nedavno mu je umrla žena. Zelo jo je pogrešal. Rada je imela ta park in često sta skupaj hodila sem na sprehode. Gledala sta otročičke v vozičkih in se pogovarjala. Zato se mu je tu v parku zdelo, da je njegova Helena še vedno prisotna. Ljubil je Heleno. Ves čas njunega zakona jo je ljubil. Ni je ljubil vedno enako, njegova ljubezen je bila kot valovi, enkrat zelo velika in burna, drugič pa umirjena kot gladina morja. Njena ljubezen do njega je bila bolj umirjena in nikoli zagnana. Nema je bila, lepa, tako lepa in dobra. A zdaj je bil sam. Hodil je po parku in se pogovarjal z njo, ker je imel tukaj občutek, da je z njim, da je še vedno tukaj.
"Helena, kaj misliš, kako bova preživela to zimo. Star sem, star in po kosteh me ščiplje. Ampak, kadar se takole pogovarjava in sprehajava mi je dobro. Helena, se še spominjaš, kako je bilo takrat, ko se nama je rodil Jernej? To je bil eden najlepših trenutkov mojega življenja, čeprav sem bil brez dela in sva bila lačna in Jernej je hotel živeti - hotel je jesti. Potem sem končno dobil delo v kamnolomu, vendar smo bili srečni mar ne, ker smo se imeli radi, čeprav smo bili zelo, zelo siromašni. "
počasi je drsal dalje po peščeni poti. Zdelo se mu je, da je to najlepši dan njegovega življenja, prav ta dan, ko ae zopet tako na dolgo pogovarja z njo. Na gredicah so cvetele rože in trava je .bila lepo zelena. Prišel je do klopi pod drevesom. Sedel je- Sonce je sijalo prav toplo. Naenkrat je spet govoril s Heleno.
"Helena, še veš kako je bilo, ko je prišla vojna, ko sem odšel v hosto in si bila ti čisto sama doma z Jer-
nejem. Toliko sem takrat sanjal o svobodi in mislil na vaju. Molil bi bil za vaju, ko bi verjel v boga, a kaj ko tako ne bi nič pomagalo. Bila je vojna. Odpeljali so vaju v Srbijo. Vem, da vama je bilo hudo, draga vem, ni mi treba posebej praviti. A je minilo. Prišel je konec vojne. Konec dolgih maršev, konec lakote, konec bitk smrti in ran. In zopet smo bili vsi doma. Jernej je začel hoditi v šolo, ti v službo v tekstilno tovarno, jaz pa sem postal preddelavec v železarni. Malo sva se videvala. Ti si imela delo tudi doma in skrb za Jerneja, a jaz sem hodil na tiste večne seje in sestanke. Tudi v gostilno sem zašel. A danes ti lahko povem po resnici, včasih sem skočil k Ančki, tisti črnolaski, veš. Da si vedela praviš? Dvomim, a je tudi mogoče.
A ne zameri mi tega, pravzaprav ne vem zakaj sem hodil tja. Nekaj me je tako privlačilo na njej. To ni bila ljubezen, bila je strast. Čudno je bilo mar ne, tebe sem ljubil, njo sem želel. Ali me razumeš Helena, če ti po resnici povem, da mi je bilo z Ančko lepo. Zato sem se tako dolgo vračal k njej. Vem, draga ni bilo pošteno do tebe, a zdi se mi, da te to ni kaj prida prizadelo. Da te je? Zakaj? Ker si mislila, da te ne ljubim več. Neumnica. Če bi te ne ljubil, bi kljub Jerneju odšel, to bi lahko vedela, mar ne? Priznati si moraš, da v postelji nisi bila nikoli kaj posebnega. Ne očitaj mi zdaj Ančke, saj je že davno mrtva in tega ti ne pravim zaradi nje, temveč zaradi tebe"!
Malo razburjen je vstal in krenil po poti naprej. Skoraj jezen je bil. Srečal je znanca, a ni mogel kramljati z njim kot navadno. Spregovoril je nekaj besed o pokojnini in šel počasi dalje.
" Danes me trga po nogi", je zopet pričel govoriti sam s seboj, saj veš, skupil sem jo pri Škofji Loki. Dež bo. Čudno, Helena mar ne, nikoli nisva posebno marala dežja. A prvič sva se srečala prav v dežju, ko sva vedrila pod tisto streho. Pa je bilo veselo takrat, zeblo naju je, pa sva se kljub temu smejala. Smejala sva se dežnim kapljam, ljudem, travi, ki je bila tako smešno povešena, vse je bilo smešno. Potem sva se začela sestajati in hodila sva na dolge sprehode. Pogovarjala sva se o vsem mogočem, samo o poroki ne, na to sva mislila le nekje na dnu srca. Pa sva se poročila. Kakšna je bila najina pot sprašuješ? Težko je odgovoriti. Malce ravna, potem ovinkasta, šla je navkreber in navzdol. Včasih sva hodila po ovinkih, ko bi lahko šla po ravnini. A živela sva skupaj, pa naj je bilo
slabo ali dobro, bila sva drug ob drugem. Ali si bila srečna z menoj Helena? Jaz sem bil s teboj zelo srečen! Povej Helena, ali si bila srečna?"
To je rekel že skoraj glasno. Ko je zaslišal svoje govorenje se je zavedel, da ne more dobiti odgovora. Prišel je do ribnika in se malce ustavil. Otroci so se igrali v pesku in zidali grad in zazdelo se mu je, da jih ima tako zelo rad. Tu pri ribniku sta včasih najraje sedela s Heleno. V sebi je začutil bolečino. Tako boli samo, če si izgubil nekoga, ki ti je bil drag čez vse. To je bila zanj ona. Sunkovito se je obrnil in krenil po poti, ki je vodila v mesto. Nič več ni govoril, bil je sam.
Dora Rovere
za našo galerijo
Za našo galerijo je bila kupljena tudi slika Frana Tratnika, ki je tu objavljena. Fran Tratnik je bil ugleden slovenski slikar, ki je risal največ portrete, kompozicije in akte v poimpresi-onističnem načinu. Rodil se je leta 1881 v kraju Potok pri Mozirju. Študiral je v Miinchenu in v Pragi. Poleg večjega števila slik je izdal tudi mapo risb Begunci, objavil pa je tudi več aforizmov o umetnosti.
NAŠ AERO, glasilo tovarne Aero, Celje. Ureja uredniški odbor: Vilma Leskovar (predsednica), Zoran Vudler (odgovorni urednik), Maja Radišek (tajnica), Baldo Jenko (tehniški urednik), ing. Du šan Jarh, Dora Rovere, Zlata Zupančič, Jože Randl, grafična oprema Gregor Švab,, umetniški sodelavec Adi Arzenšek, fotograf Ivan Premzl.	TISK aero^
Rokopisov ne vračamo, oddajte jih pri tajnici uredniškega odbora, oglasi po dogovoru.____________
Lel je - skladišče
D-Per
452/1971
lili
COBISS e