SLEDI RURALNE DEDIŠČINE V URBANI POKRAJINI:
OBZIDANI VRTOVI NA PRIMERU BOVŠKEGA
AVTORJA
dr. Blaž Ko mac
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,
Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija;blaz.komac@zrc-sazu.si
dr. Do men Kušar
Univerzav Ljubljani,Fakultetazaarhitekturo,Zoisovacesta12,SI–1000Ljubljana,Slovenija
domen.kusar@fa.uni-lj.si
DOI:10.3986/GV89104
UDK:911.37:712.35(497.473Bovec)
COBISS:1.01
IZVLEČEK
Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni:ob zi da ni vr to vi na pri me ru Bovškega
Članekobravnavas kamnitimizidoviobdanevrtovenaBovškem.Vrtovisonastalinarobunaselja,kjer
urbanastrukturaprehajav podeželsko.Zanjesoposebejznačilnivisokikamnitizidovi,kisoznačilnost
sredozemskihkulturnihobmočij.Nastanekzidovokrogvrtovjepovezans čiščenjemkmetijskihzemljišč
zaradilažjeobdelave,trajnejšorazmejitvijoparcelterpreprečevanjemprehodaživiniindivjadi.Tojepo-
gostospregledanakulturnadediščina,sajsedanjarabaprostorainprostorskinačrtiobčineBoveckažeta
majhnozavedanjeo pomenuzidovkotkakovostnihelementovprostora.Namenčlankajepredstavititipe,
stanjeinnamenvrtnihzidovteropozoritinadejstvo,datakšniprostorskielementidvigajokakovostbival-
negaokoljainpredstavljajorazvojni,zlastiturističnipotencial.
KLJUČNEBESEDE
geografija,arhitektura,vrtnizid,suhizid,vrt,kulturnadediščina,Bovec
ABSTRACT
Tra ces of ru ral he ri ta ge in ur ban lands ca pes: wal led yards in the Bo vec area
ThisarticleexploresthewalledyardsintheBovecarea.Theseyardswerecreatedontheedgesofthetown,
wheretheurbanstructuretransitionsintoa ruralone.Theyarecharacterizedbyhighstonewallstypical
oftheMediterraneanculturalenvironments.Theiroriginsareconnectedwithclearingagricultural land
tosemi-permanentlydelimitparcels,andtokeeplivestockandwildlifeout.Thisisa frequentlyoverloo-
kedelementofculturalheritagebecausethecurrentspatialuseandthespatialplansoftheMunicipality
ofBovecshowlittleconsiderationfortheimportanceofwallsashigh-qualityspatialelements.Thearticle
presentsthetypes,currentstate,andpurposeofwalledyards,anddrawsattentiontothefactthatsuch
spatialelementsincreasethequalityofthelivingenvironmentandprovidedevelopmentpotential,espe-
ciallyintourism.
KEYWORDS
geography,architecture,wall,dry-stonewall,garden,culturalheritage,Bovec
Uredništvojeprispevekprejelo21.junija2017.
79
Geografski vestnik 89-1, 2017, 79–97 Razgledi
RAZGLEDI
1 Uvod
V član ku obrav na va mo z zi do vi ob da ne vr to ve s pou dar kom na nji ho vi funk cio nal no in es tet sko
naj po memb nejši se sta vi ni, kam ni tih vrt nih zi do vih. Ob mest ni vr to vi, ki jih obdajajo kam ni ti zi do vi,
so po memb na po dežel ska pr vi na ur ba ne po kra ji ne. Kam ni ti zi do vi so po se bej značilni za sre do zem -
ske po kra ji ne, kjer zaz na mu je jo tako ur ba na kot po dežel ska ob močja. V član ku pred stav lja mo za ni miv
pri mer nji ho ve rabe na sti ku ur ba ne in po deželske rabe. Pro ce si spre mi nja nja po kra ji ne so prav na tem
sti ku naj bolj in ten ziv ni (Raz pot nik Vi sko vi ć in Ko mac 2018), zato je za ni mi vo opažanje, da so obrav -
na va ne po kra jin ske struk tu re sta bil ne.
V član ku bomo naj prej pred sta vi li splošne značil no sti zi dov, jih nato obrav na va li kot nu jen se stav -
ni del ob mest nih vr tov in pred sta vi li značilne tipe, na zad nje pa še nji hov po men v so dob no sti za stično
ur ba no-po dežel sko ob močje. Na nje bomo na ve za li spre mem bo ne ka te rih kam ni tih zi dov v raz lične
vr ste ograj, ozi ro ma po sta vi tvi jo le-teh, ki smo ji priča od kon ca prve sve tov ne voj ne da lje.
Kam ni ti zi do vi spa da jo med ob sežne po sle di ce člo veške de jav no sti, običajno po vez ne s kme tijs tvom
in us trez no kam nin sko pod la go. Gre za sta ro ob li ko zbi ra nja in »od la ga nja« od večnega ka me nja, vzpo -
sta vi tev mej med par ce la mi, iz boljšanje mi kro pod neb nih raz mer ter raz mer za kme tijs tvo. Poznamo
dva naj po go stejša tipa zi dov: opor ni zid in sa mo sto ječi zid.
Opor ni zi do vi pre prečuje jo se se da nje in iz pi ra nje zem lje z višje ležečih pre de lov na nižje ležeče,
zato so jih upo rab lja li na nag nje nem po vršju pri ob li ko va nju te ras (Gams 2003; Ažman Mo mir ski in
Klad nik 2009; Klad nik s so de lav ci 2016). Opor ni zi do vi so bili zgra je ni po prin ci pu su he ga zidu iz us -
trez ne ga kra jev ne ga grad be ne ga ma te ria la (tip A1 na sli ki 1). V no vejšem času se na me sto su he ga zidu
uve ljav lja zi dan zid iz ka me nja in red ke je ope ke ozi ro ma vli ti ar mi ra no be ton ski zid (tip A2 na sli ki 1).
Eno- ali dvo red ni sa mo sto ječ zid pa je značilen pred vsem za rav ni ne. Po ne kod je grad nja takšnih
zi dov močno spre me ni la po kra ji no. Kam ni ti zi do vi so po go sti na kra su, zato jih ime nu je mo tudi
kraški zi do vi. Zgra je ni so iz skrb no zložene ga ka me nja, za kar se je uve lja vil izraz suhi zid oziroma
su ho zid ali tudi su hi zid (med mrežje 1). Naj po go stejši so na Kra su in na sre do zem ski stra ni Di nar -
ske ga kra sa, ob Soči se ga jo do Bovškega, so tudi na Hrušici, Na no su in Banjšicah. Manj jih je na
Idrij skem in No tranj skem ter v Po sav skem hri bov ju (Gams 2003). Skrb na iz de la va in us tre zen lokal -
ni ma te rial omo gočata ob sta nek zi do vom še da nes. Na Di vaškem kra su je pov prečna pro stor ska go sto ta
80
Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru …
TIP A1 – oporni zid – suhozid TIP A2 – oporni zid – zidano (kamen, opeka, beton) 
Slika1:Tipaopornihzidovteras.
D
O
M
EN
K
U
ŠA
R
takšnih su hih zi dov 100 m/ha, bli zu Lo kev pa je v ogra di nek da nje ga vrta to li ko kam na, da ga pri -
de na 1 m2 vrta 278 kg, po ne kod v Dal ma ci ji pa tudi do dve toni (prib ližno 1,6 m3) na kva drat ni me ter
(Gams 2003).
Na Bovškem so bili v pre te klo sti značilni opor ni suhi zi do vi na su tih te ras, ki jim rečejo kašta (Hr -
va tin 1988). Mír je sa mo sto ječ zid, prav tako gra jen po principu suhe grad nje, ki po go sto oz načuje last niško
mejo, raz lični rast ni kul tu ri (Kaj zelj 1997). Dva takšna zi do va ob da ja ta pot, ob da ja jo pa tudi vr to ve.
Zato so míri značilni za oko li co na se lij. Na Val va sor je vi po do bi Šta nje la so pred vho dom v na se lje vid -
ni ob cest ni zi do vi in ogra jen na sad drev ja (Pa njek 2015). Škot ski ma te ma tik W. A. Ca dell, ki je leta 1817
pri po to val na Kras, je opa zil, da je v Li pi ci bli zu ce ste »…naz drevesiporaščenemzemljišču,ograjenem
z zidom…«, ko bi lar na za vzre jo konj (Shaw 2000, 110–111).
Za obrob je na se lja Bo vec so značilni mo gočni zi do vi, ki ob da ja jo do mačije in nji ho ve vr to ve ter
»manjkajomalokje« in so, kot ugo tav lja Me lik (1962, 338) očitno »dediščinaizvelikedavnine« (sli ka 2).
Zi do vi oko li vr tov v Bov cu so na sta li na robu sta rih de lov na se lja, kot sta sre dišče in del no Dvor,
manj pa jih je v go ste je po zi da nem osred ju in oko li no vejših de lov na se lja. Značilni so tudi za večje
kme ti je v oko liških va seh, kot sta Čez soča in Žaga ter za raz ložena na se lja okrog Bov ca, kot sta Rav ni
Laz in Za vr zel no na po bočjih Rom bo na (Hr va tin 1988), kjer so bile pre sta je. Me lik (1962, 359) ugo -
tav lja, »…dasotizidovisamovariantastarodavnegaobičaja,dasodoločeneprostorezavarovalipred
nekontroliranimprehajanjemživine…«, kar pod pi ra tudi Mo ritsch (1969). To vrst no za va ro va nje je bilo
po treb no, saj so živi no na Bovškem po zi mi po go sto gna li od ene pre sta je k dru gi, kjer so jo kr mi li s se -
nom. Tak način hra nje nja živi ne se raz li ku je od ti ste ga na pri mer v Bo hi nju, kjer je bila živi na čez zimo
v va seh po hle vih, seno pa so z višje ležečih se ni kov pri pe lja li v do li no s san mi (Me lik 1950). V Bov -
cu je ohra nje no ust no izročilo, da so tako vi so ke zi do ve gra di li tudi za va ro va nje pred vol ko vi (Pa vlin
2017); iz vor in for ma ci je lahko iščemo naj poz ne je na kon cu 19. sto let ja. Pred vol ko vi so živi no, ki se je
pa sla na po bočju Rom bo na, po noči va ro va li tudi tako, da so ko pa li jame, v ka te rih so ku ri li ogenj (takšna
81
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
Slika2:Kamnitastrukturaeneganajstarejšihzidovv Bovcu.
BL
A
Ž
KO
M
AC
jama je bila pred de set let ji še vid na nad Bov cem; Ho sner 2017.) ali pa so ime le glo bo ke jame funk ci -
jo pa sti (od tod le din sko ime Wәčja ali Volčja jama nad Čez sočo).
Nas prot no pa Pag ni ni (1966) pou dar ja zi do ve kot način oz načeva nja meje za seb ne last ni ne. To
po se bej ve lja za raz me ji tev za seb nih vr tov, kot jih obrav na va mo v tem član ku, in skup ni mi zem -
ljišči neob de la ne ga sve ta, pot mi ali pašniki, na ka te rih je pra vi co do paše uživa la širša vaška skup nost.
Tudi na Kra su ima jo zi do vi, po leg funk ci je va ro va nja red kih njiv pred sun ki bur je, funk ci jo oz načeva -
nja ter raz me je va nja po se sti in last ni ne. Pro ces ogra je va nja po se sti je na Kra su do ku men ti ra no po te kal
v dveh fa zah: v 18. sto let ju so raz de lje va li srenj sko zem ljo med člane skup no sti in nato gra di li mejne
zidove med no vi mi par ce la mi sre di bivše gmaj ne, dru gič pa so par ce le ogra je va li po zem ljiški od -
ve zi leta 1848 (Pa njek 2015). Tudi v an gleški po kra ji ni Yorks hi re so naj več su hih zi dov zgra di li na
začetku no ve ga veka, ko so fev dal no zem ljo raz de li li med kmete. Ge net sko so zi do vi stran ski proi -
zvod me lio ra ci je zem ljišč, zato so jih pri nas naj več zgra di li v ob dob jih raz šir ja nja njiv in trav ni kov
(Gams 2003).
Z ra zi sko va njem takšnih zi dov se je uk var ja lo že ve li ko av tor jev, bis tve no manj ra zi ska ni pa so zi -
do vi zno traj na se lij, kjer je pro stor pre dra go cen za večje ne po zi da ne par ce le. Na robu na se lij ali pa
v na se ljih, ki so na sta la kot pred mest ja in so bila brez ob zid ja, pa je bila večja možnost po se do va nja
večjih par cel. Hiše niso bile str nje ne ena ob dru gi, pač pa so ime le oko li tudi pro ste po vršine, ki se jih
lah ko ob zi da. Eden od raz lo gov za to so bile tudi zah te ve vars tva pred požarom, saj se je v str nje nih
na se ljih požar lažje širil s stre he na stre ho (Kušar 2003). »Postavasavoloognanakmetih« (1795) zah -
teva med hišami raz mak vsaj ene ga sežnja ali klaf tre, kar je ena ko 1,896 m. Med hišami pri po roča sa je nje
dre ves z ve li ko list ja (oreh), ki naj bi pre prečeva la šir je nje požara. Pro sta zem ljišča med stav ba mi so
bila na me nje na raz lični rabi (obrt na, skla diščna, re krea tiv na, es tet ska, pri de lo val na), last ni ki pa so jih
iz raz ličnih vzro kov ogra di li. Z raz vo jem na se lij so se spre mi nja le tudi te po vršine, a so se po vršine in
zi do vi kljub temu mar sik je ohra ni li do da nes.
Za raz vo jem grad be ne teh ni ke in do stop nostjo no vih ma te ria lov so se ne ka te ri pr vot ni suhi zi do -
vi začeli umi ka ti zi da nim. Sled nje so ka sne je začele iz po dri va ti raz lične vr ste ograj, ki so še ved no ohra nja le
vlo go »zidu« kot ele men ta raz me ji tve, vi zual ne ovi re za za go tav lja nje za seb no sti in kot način pre prečeva -
nja do sto pa na ogra je na zem ljišča.
V član ku obrav na va mo zi do ve kot za ni miv ele ment po kra ji ne, ki od se va jo po ve za nost po dežel ske
in (sub)ur ba ne po kra ji ne. Za ra di svo je sta ro sti so eno od vid nih zna menj družbeno-gos po dar ske ga pre -
ho da. Ra zi ska vo smo na re di li, ker me ni mo, da gre za po memb no pr vi no tako za ni mi ve stične
po kra ji ne, kot je ur ba no-po dežel ski kon ti nuum.
Bo vec je pri mer kra ja z raz me ro ma do bro ohra nje ni mi zi do vi, ki so se stav ni del ur ba ne ce lo te zno -
traj in na robu na se lja ter ka ko vo sten ele ment ur ba no-po dežel ske ga kon ti nuu ma ozi ro ma ur ba no po hištvo.
Ra zi ska li smo po men teh zi dov, nji hov na sta nek, upo ra bo in spre mem bo v dru ge ob li ke »zi dov«. Zi -
do vi so na mreč ne po sred no po ve za ni tudi z ze le ni mi po vršina mi, ki jih ome ju je jo, te pa so zelo pomemb ne
za ka ko vost živ lje nja v na se ljih (Ti ran 2016).
Bovški zi do vi so hkra ti se stav ni del ob močja ob zi da nih vr tov in dvo rišč ter tvo ri jo kul tur no de diščino
z ve li kim po ten cia lom za na dalj nji raz voj. Pr vot na funk ci ja pri de la ve ze le nja ve, ki je bila nekdaj živ -
ljenj ske ga po me na za upo rab ni ke, da nes po me ni vse bolj pri ljub lje no ob li ko vr tičkars tva ozi ro ma lah ko
omo goča do dat no tu ri stično po nud bo v ob li ki pri de la ve bu tične eko loške ze le nja ve za go ste ali pa za -
go tav lja za se ben ze len pro stor – park v ur ba nem sre dišču. Zato bi bilo nuj no tre ba do seči večje za ve da nje
o bo gas tvu pri last ni kih ter vr to ve in zi do ve sku paj z ohra nje no na sel bin sko struk tu ro us trez no zaščiti -
ti. V ra zi ska vi smo pre ve ri li tre nut no sta nje zaščite zi dov in vr tov v Bov cu s stra ni države in občine.
Način zaščite smo nato pri mer ja li z zaščito ru ral ne de diščine v ur ba nem oko lju Ljub lja ne in si cer na
pri me ru Kra kov skih vr tov. Ti vr to vi si cer niso pri mer lji vo ogra je ni z zi do vi in ogra ja mi kot v Bov cu,
ven dar tvo ri jo sku paj z na sel binsko struk tu ro ne ločlji vo po ve za no za ključeno ru ral no ce lo to v ur ba -
nem oko lju.
82
Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru …
2 Me to de
Ra zi ska va se je osre do točila na Bo vec, kjer smo s po močjo pri mer jav raz ličnih načrtov, kot so fran -
cis cej ski ka ta ster, so do bni ka ta str ski načrt, di gi tal ni or to fo to grafski po sne tek, og le dov na te re nu in
z upo ra bo so dob ne teh no lo gi je ugo tav lja li os nov ne last no sti zi dov ter raz mer je med zi do vi in ur ba ni -
zi ra no ce lo to. Ti po lo gi jo zi dov smo iz de la li na pod la gi raz vr sti tve zi dov v slo ven ski grad be ni za ko no da ji
in te ren skem ogledu sta nja. Na te me lju sin te ze pri dob lje nih po dat kov smo ugo to vi li pre vla du joč tip
zi dov, nji hov po men v pro sto ru, li kov no spo ročil nost in ten den ce raz vo ja.
Da bi ugo to vi li stop njo pre poz nav no sti in va ro va nja teh pro stor skih kva li tet v urad nih do ku mentih,
smo pre ve ri li tre nut no ve ljav ni Občin ski pro stor ski načrt Občine Bo vec (2013) in obrav na va li va ro -
va nje to vrst ne ga dela ur ba ne ce lo te.
3 Vrt ni zi do vi
Na Bovškem so, po dob no kot drug je na kra su, kmet je sprav lja li v kupe in zla ga li v mej ne ter pod -
por ne zido ve ka me nje, ki je za ra di kme tij ske ero zi je pred vsem za ra di paše in ora nja ne neh no si li lo na
po vršje. Suhi zi do vi ob da ja jo par ce le in poti; med par ce la mi so zra sli značilni suhi zi do vi, grob lje, go -
mi le, kašte in míri ter s ka me njem tla ko va ne in ob da ne poti. To po kra ji no uvršča v sre do zem ski kul tur ni
pro stor. Za kul tur no po kra ji no kra sa so značilne pr vi ne, s ka te ri mi so omo gočili in va ro va li svo jo kme -
tij sko de jav nost, kot so de la ne vr tače (Gams 1991), kul tur ne te ra se (Klad nik s so de lav ci 2016) in kamniti
zi do vi (Pa njek 2015). Čeprav so to vrst ni ele men ti po se bej značilni za kras, pa niso iz ključno značil -
nost kraških po kra jin (Lago 1994; Ni cod 1987). Na ka ta str ski mapi Lo kev (na Kra su) iz pre te kle ga sto let ja
je vri sa nih okrog sto okro gla stih ograd, ki so va ro va le nji vi ce pred žival mi (Gams 1987).
Suhi zi do vi, značilni za kraška ob močja, so po stav lje ni na te melj, ki za go tav lja zidu sta bil nost. Temelj
se stav lja jo večji kam ni, po loženi na te ren, ki je bil očiščen zem lje in ko re nin. Na te melj so po stav lje ni
kamni, ki se vo do rav no pri le ga jo na le ga ni stra ni spod njih ter tudi v vo do rav ni sme ri so sed njim. Kamni
mo ra jo biti us trez no iz bra ni, saj v vid nem licu zi dov ni izra zi tih iz bo klin ali vbo klin. Suhi zid je običajno
zgra jen kot dvoj ni: na te melj sta vzpo red no po loženi dve vr sti kam nov, med ka te ri ma je pra zen prostor
ali rega. Ta je za pol nje na z manjšimi kam ni ter prečniki, ki po ve zu je jo vr sti in da je jo zidu opo ro (Juva -
nec 2005). Upo ra ba kam na pri grad nji je v Po sočju zna na od praz go do vi ne da lje (Deu 2014). Ker je zid
suh, lah ko voda ob na li vih pro sto od te ka in ne iz pi ra ma te ria la iz zidu. Poškod be zi dov so red ke in naj -
večkrat po sle di ca na rav nih de jav ni kov, kot so zmr zal, po tres ali pla ze nje. Zato tak zid po tre bu je le občasna
manjša vzdrževal na dela, kot so ravna nje kam nov, za pol ni tev reg in po dob no (Zu pančič in Vi naz za 2015).
Po seb na ob li ka kam ni tih zi dov so vrt ni zi do vi, ki ob da ja jo vr to ve in dvo rišča ter jih lah ko vi di mo
na obrob ju na se lja Bo vec. Bovški vrt ni zi do vi so mo gočni in vi so ki. Nji ho va višina po ne kod pre se ga
dva me tra, kar je več od višine odra sle ga člo ve ka. De be li so več kot pol me tra. Ve li kost zi dov je ne ko -
li ko po ve za na z ve li kost jo vr tov, ki jih ob da ja jo: večji kot je vrt, višji in ma siv nejši so zi do vi. Zi do vi so
po večini zi da ni in po ve za ni z malto (Čok 2014).
Zi do vi so skrb ne je iz de la ni v Bov cu in bližje na se lja, bolj od da lje ni pa so nižji. Pa njek (2015) ugo -
tav lja, da so tudi na Kra su zi do vi v bližini na se lij višji in bolj pra vil nih ob lik. Zi da ni zi do vi, ki ob da ja jo
poti (sli ka 3) in vr to ve v na se ljih in tudi zu naj njih, so znak pre vla de živi no re je, ki je bila v pre te klo sti
po gla vit na gos po dar ska pa no ga na tem ob močju. Za Bo vec je bilo značilno, da je »…vsastrukturamestne-
gaprebivalstva[je]takšna,dasetakojvidi,dabivajotuskupajkmetjeinmeščani…« (Me lik 1962, 346),
pre vla du je jo pa hiše z agrar no za sno vo.
Lega Bov ca na vznožju Rom bo na je po sle di ca sti ka flišnih kam nin z ap nen cem, na no sov gli na stih
se di men tov in več manjših iz vi rov, ki ne pov zročajo takšnih težav kot hu dour niški Soča in Ko rit ni ca,
ob ka te ri je si cer v Vo den cah že v 12. sto let ju iz pričan mlin (Ko mac 2001; Ci glič s so de lav ci 2012). Pod
Bov cem je prod na ravni ca Bovške te ra se, ki je prav tako olajšala ob de la vo, Rom bon pa je na se lju dajal
83
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
84
Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru …
Slika3:VzdolžzidovnajužnemdeluBovcatečepozunanjistraniodvzhodaprotizahodupešpot.
BL
A
Ž
KO
M
AC
Slika4:Franciscejskikatasterizobdobja1811–1813.
za vet je pred se ver ni kom. Lega vrt nih zi dov na robu Bov ca je po ve za na tudi z nje go vo lego ob zgo do -
vin sko po memb ni poti (Kla vo ra 2003). Stav be na se ver nem in pred vsem južnem robu na se lja ob da ja jo
ob zi da ni vr to vi, zu naj njih pa na se lje na se ve ru in jugu ob da ja ta pro met ni ci, na vzhod u in za ho du pa
da nes del no pre kri ta po točka. Glav na pro met ni ca se pred Bov cem raz ce pi na dva dela, ki ok le pa ta sre -
dišče na se lja, in po ve zu je ta nekdanjo sa mo stoj no na se lje Dvor, ome nje no že leta 1256, s sre diščem na se lja
(pri mer jaj Fran cis cej ski ka ta ster na sli ki 4).
Zi do vi v Bov cu so zgra je ni iz lo kal ne ga kam na. Za grad njo zi dov so upo ra bi li ploščate blo ke iz peščen -
ja ka iz flišnih kam nin z vznožja Rom bo na in ap nenčaste prod ni ke z Bovške te ra se. Po be se dah do mačina
(Kra va nja 2017) so po prvi sve tov ni voj ni lom ljen ka men v Bo vec spuščali z žičnico s po bočij Rombona.
Iz ena ke ga grad be ne ga ma te ria la so zgra je ne tra di cio nal ne bovške hiše. Ker zi do vi ob da ja jo vr to ve, vodi -
jo va nje širo ka in vi so ka vra ta, ki pa so po videzu pre pro sta (sli ka 6). Nad vra ti je pra vi lo ma ozka strešica,
ki je po leg vrat edi ni okras zi dov. Vra ta so tudi edi na od pr ti na v zi do vih, ki ni ma jo lin ali stran skih vrat.
Po do ben pri mer naj de mo v Ko privštici v Bol ga ri ji. Kraj je doživel zla to dobo v času bol gar ske ga
na rod ne ga pre bu je nja. Bo ga te hiše iz tega ob dob ja so za va ro va ne kot kul tur ni spo me ni ki. Ur ba no zasnovo
na se lja do ločajo par ce le, ob krožene z zi dom, zno traj ka te rih so vrt, park in hiša. Zi do vi so zi da ni, trdnost
jim da je jo vo do rav ne vzdolžne in prečne le se ne vezi, pred dežjem pa jih va ru je stre ha. Vra ta na dvo -
rišče ozi ro ma v hišo so edi na od pr ti na v zi do vih. Raz lo gi za tak način grad nje so bili v tem pri me ru
var nost ni, saj je bil kraj večkrat pri zo rišče upo rov pro ti (oto man ski) ob la sti (Gheor giev in Shi pe va 1972).
Zi do vi na Bovškem pro pa da jo za ra di sta ro sti, za ne mar ja nja in poškodb v prvi sve tov ni voj ni ter
ob po tre sih v le tih 1976, 1998 in 2004, zato jih je tre ba stal no ob nav lja ti in vzdrževa ti. To od se va tudi
v da našnji ti po lo gi ji, saj je malo zi dov, ki so gra je ni kot suhi zid. V struk tu ri in iz gle du zi dov se zr ca li
tudi na pre dek na področju grad be ne teh ni ke in večje do stop no sti raz ličnih gra div v zad njih de set letjih,
85
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
Slika5:VrtnarobusrediščaBovca,nakateremdanesstojizdravstvenidom,obdajavisokvrtnizid
(Melik1962,358).
86
Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru …
Slika6:Jonkovvrtnizidv Bovcusokrasilamogočnavrata(Melik1962,357).
0 100 m
območje obravnave
Legenda
Avtorja vsebine: Blaž Komac in Domen Kušar
Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2016
Slika7:PredeliBovcaz večjimštevilomzidovinvrtov.
kar je po ka zal te ren ski og led. Ka men je še ved no glav ni grad be ni ma te rial, za ve zi vo pa služi mal ta,
ki na re di zid vit kejši in traj nejši. Po be se dah do mačina (Pavlin 2017) naj bi v pre te klo sti v mal to da ja li
jajčne be lja ke, da bi do se ga li višjo trd nost. Za zaščito pred dežjem in zmr za ljo je vrh nji za ključek zaob -
ljen. Ne ka te ri no vejši zi do vi so zgra je ni iz ar mi ra ne ga be to na, prav tako so ar mi ra no be ton ski zaključki
zi dov in pre kla de pri pre ho dih. Ena ka je tudi zaščita gor nje ga dela zi dov, ki va ru je pred vre men ski mi
vpli vi in hkra ti omo goča večjo var nost v pri me ru po tre sa. Po leg teh gra div se v zi do vih po jav lja jo ko -
vin ske mreže in le se ne late, ki za pol nju je jo polja med kam ni ti mi ozi ro ma ar mi ra no be ton ski mi ste briči
in niz kim zi dom pri tleh.
Z raz vo jem teh no lo gi je in večjo do stop nost jo dru gih grad be nih ma te ria lov, so pr vot no funk ci jo
zi dov prev ze le raz lične vr ste ograj. Te so ožje, ce nejše, ven dar tudi manj li kov no spo ročilne, zgo do vin -
sko pričeval ne in traj nost no na rav na ne, saj zah te va jo sprot no vzdrževa nje. Nji ho va ved no po go stejša
raba je po sle di ca dejs tva, da je po dročje zi dov in ograj v Slo ve ni ji za po stav lje no ozi ro ma pre puščeno
sti hi ji. Suhi zid, ogra je, zi dan zid in po dob no spa da jo po Ured bi o uved bi in upo ra bi enot ne kla si fi ka -
ci je vrst ob jek tov in do ločitvi ob jek tov držav ne ga po me na (Ured ba o uved bi … 2003) med »dru ge«
grad be ne inženir ske ob jek te (CC-SI kla si fi ka cij ska šte vil ka 24205) in ni ma jo svo je razvrsti tve. Ured -
ba o raz vrščanju ob jek tov gle de na zah tev nost grad nje (Ured ba o raz vrščanju … 2013) uvr sti suhi zid
med ogra je (na zem ljišču iste višine) ali pod por ne zi do ve (med zem ljišči raz ličnih višin). Višin ske ome -
ji tve gle de raz vr sti tve so do 0,5 m (eno stav ni ob jek ti), 0,5–1,5 m (ne zah tev ni ob jek ti), 1,5–25 m (manj
zah tev ni ob jek ti), nad 25m (zah tev ni ob jek ti). Za ni mi vo je, da ista Ured ba (Ured ba o raz vrščanju…2013)
žive meje in na pri mer le se ne ga plo ta sploh ne obrav na va kot ob jekt. Prav tako Urba ni stični ter mi no -
loški slo var (Mi he lič, Hu mar in Nikšič 2015) ne vse bu je ter mi nov ogra ja in zid. Oba tudi ni sta na ve de na
med ur ba no (ulično) opre mo. Našteto od se va v pro stor skih ak tih lo kal nih skup no sti, kjer se osre do -
točajo na zah te ve za ob jek te, medtem ko je opredelitev zidov in ograj zapostavljena. Posledica je kao tično
sta nje na po dročju ob li ko va nja zi dov in ograj, kjer si lah ko vsak in ve sti tor za mi sli svoj tip zidu ali ogra -
je, ki v zad njem času na do meščajo zi do ve. Pri tem trpi ce lost ni iz gled ur ba ne ga in po deželskega oko lja.
Pro ces za me nja ve tra di cio nal nih kam ni tih zi dov se je v zad njem sto let ju od vi jal tudi na Bovškem.
Tako lah ko da nes na Bovškem za sle di mo šest glav nih ti pov »ločeval nih zi dov« in ograj (sli ki 8 in 9):
• Suhi zid (tip B1), je na re jen iz ka me nja in je ver jet no naj sta rejša ob li ka zi dov (Zu pančič in Vi naz za
2015; Deu 2015). Zah te va zna nje in spret nost, saj je ka me nje tre ba zložiti tako, da se ne po ruši. Vzdrževa -
nje ta ke ga zidu je eno stav no, saj ob se ga le utr di tev zrah lja nih sti kov. Gams (1991; 2003) ugo tav lja,
da so kam ni ti zi do vi stran ski re zul tat pri la ga ja nja zem ljišč in to rej pred vsem ob li ka od la ga nja ka -
me nja, čeprav so obe nem raz me je va li par ce le, va ro va li ob de la na zem ljišča pred živi no in oz načeva li
in di vi dual no po sest; nji ho va funk ci ja je zato bila kom plek sna. Tudi Ra di nja (1987) su him zi do vom
pri pi su je mul ti funk cio nal nost. Kam ni ti zi do vi naj bi bili stran ski re zul tat vse večje pri sot no sti in raz -
po ložlji vo sti ka me nja za ra di spre memb rabe zem ljišč v zgo do vin ski dobi, pa tudi ero zi je. Hkra ti
po menijo suhi zi do vi tudi pro stor biot ske pe stro sti, saj omo gočajo mi kro razmere za živ lje nje raz -
ličnim rast lin skim in žival skim vr stam (Bun ce 2017). 
• Poln zi dan zid (tip B2) po me ni ome ji tev fi zičnega do sto pa in je hkra ti tudi vi zual na pre pre ka. Zid
je iz lo kalnega ma te ria la, kot sta ka men, ope ka. Za ve zi vo upo ra bi jo mal to boljše ali slabše ka ko vo -
sti. Tak zid s svo jo maso re gu li ra mi kro pod neb je, saj se pod vpli vom son ca pod ne vi se gre je, po noči
pa od da ja to plo to. Tak zid ima zelo dol go živ ljenj sko dobo, če ima na vrhu us tre zen za ključek – »stre -
ho«, ki ga va ru je pred pro ni ca njem vode v  no tra njost. Živ ljenj sko dobo lah ko še po daljšamo
z obo je stran skim zaščit nim ome tom.
• Le se na ogra ja (tip B3) je po gost ome ji tve ni ele ment na gozd na tih ob močjih in v alp skih po kraji nah.
Z nav pičnimi, v tla za bi ti mi koli in vo do rav ni mi le tva mi, ki so običajno iz lesa slabše ka ko vo sti, doseže
ome ji tev pri sto pa, gle de na raz mak med le tva mi pa je tudi vi zual na pre pre ka. Na me sto vo do rav nih
le tev so lah ko tudi nav pične ali poševne, s čimer lah ko izra zi mo li kov no spo ročilen vzo rec. Za ra di
pro pa da nja lesa, iz po stav lje ne ga vre men skih vpli vom, taka ogra ja po tre bu je sprot no vzdrževa nje
oziroma na do meščanje pro pa da jočih in uničenih ele men tov.
87
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
88
Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru …
• Ko vin ska (mrežna) ogra ja (tip B4) je ena naj cenejših možno sti fi zične ločitve do sto pa na par ce lo.
Na Bovškem se je po ja vi la po kon cu prve sve tov ne voj ne, ko je bila med vo jaškimi os tan ki tudi žična
mreža. Takšna ogra ja ome ju je pri stop, ne pa vi zual ne ko mu ni ka ci je. Na me sto ko vin ske mreže se da -
nes upo rablja jo tudi mreža iz umet ne mase, ste kle ni pa ne li in po dob no.
• Pri kom bi na ci ji »zi dov« raz ličnih ti pov (tip B5) gre običajno za kom bi na ci jo zi da ne ga spod nje ga dela
ter ko vin ske ga ali le se ne ga zgor nje ga dela. Na ta način se iz ko ri sti jo do bre last no sti spodnjega, zi -
da ne ga dela (trd nost, manjša občut lji vost na vre men ske in tal ne vpli ve) in le se ne ga ali ko vin ske ga
zgor nje ga dela (eno stav nost in ce ne nost, pro soj nost).
• Go sta za sa di tev gr mičevja in dru ge ga ze le nja (tip B6) je pred vsem vi zual na pre pre ka, čeprav je lah -
ko tudi učin ko vi ta fi zična ovi ra, v od vi sno sti od vr ste ze le nja in go sto te za sa di tve. Pre gra da je še bolj
učin ko vi ta, če je kom bi ni ra na z mrežno ogra jo. Tako ime no va na »ze le na ogra ja« je traj nost na in oko -
lju pri jaz na rešitev ločeva nja par cel. Ker gre za živ or ga ni zem, po tre bu je stal no nego, pred vsem
v vzdrževa nju žele ne ob li ke in zlasti višine.
TIP B1 – kovinska (plastična) ograja TIP B2 – lesena ograja TIP B3 – zidan zid
(beton, kamen, opeka) 
TIP B4 – zelena ograja (živa meja) TIP B5 – suhozid (kamen) TIP B6 – zid – ograja
(kombinacija različnih materialov) 
Slika8:Tipizidovinograj.
D
O
M
EN
K
U
ŠA
R
4 Funk cija zi dov in vr tov
Pr vot no so ime li zi do vi ver jet no pred vsem dve funk ci ji: obramb no ali zaščitno in last niško. Prva
je ob se ga la va ro va nje pre bi val cev, na se lja, vr tov in pri del kov pred div jad jo in dru gi mi ne po vab lje ni -
mi go sti, dru ga pa po me ni ome ji tev last niških par cel. Sled nje je značilno za zi do ve, ki ob da ja jo od do mačij
ločene zem ljiške par ce le, kar je značilno za južni del Bov ca. Za obrob je na se lja pa je po memb na še tret -
ja funk ci ja, in si cer gos po dar ska. Vrt ni zi do vi so po sred ni ka zal nik kul tu re vrt narstva (sli ka 10), ki od se va
sre do zem ski kul tur ni vpliv in je (bila) na Bovškem »… zelov čislihinv vrtnihgredahgojijoobilosa-
dežev,kisodeležnizeloopazneskrbnenege…« (Me lik 1962, 359).
Z ob li ko va njem in ohra nja njem vr tov v na se ljih je ne po sred no po ve za no ur ba no vrt nars tvo. Gre
za po seb no – sta ro dav no ob li ko kme tij ske de jav no sti, ki pa zno traj ob zi da nih mest ni bila raz šir je na,
saj je bil pro stor zno traj ob zid ja pre dra go cen za to vrst no de jav nost. Uve lja vi la se je v na se ljih iz ven mest -
nih ob zi dij. Pr vot no je bila na me nje na pre skr bi pre bi val cev in meščanov z ze le nja vo (Šker janc 1970).
To sa moo bramb no, last niško in gos po dar sko funk ci jo vr tov v smi slu sa moo skr be pre bi vals tva s hrano
ozi ro ma me nja ve in pro da je viškov pri de la ne ze le nja ve, da nes dopolnju je jo so cial na in izo braževal na
funk ci ja, funk ci ja ohra nja nja kul tur ne de diščine ter tu ri stična funk ci ja. V Lon do nu je to vrst na de javnost
da nes zelo raz vi ta: »Pridelovanjeseodvijanakomercialnihobratihv mestnemzelenemobroču,namajhnih
zasebnih,javnihaliobčinskihvrtovihintudinabalkonih,terasahinstrehah.Najboljpogostipridelkiso
sadjeinzelenjava,meso,jajca,mleko,medinvino…« (Vad nal in Alič 2008, 202). Za Bo vec je po membno,
da so nek da nji vr to vi os ta li ob zi da ni tudi po tem, ko je kme ti ja pro pad la ali je pre ne ha la de jav nost vrtnars -
tva in se je funk ci ja par ce le spre me ni la v par kov no ali sta no vanj sko. Že Me lik (1962, 338) ugo tav lja,
da se »… viditežnja,dajihobdržijov sklenjenemobsegu,patudivratadaohranijov dobremstanju…«.
89
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
Slika9:StarodavnivrtnizidovinajužnistraniBovcasodelomaobnovljenialijihnadomeščajoograje.
D
O
M
EN
K
U
ŠA
R
90
Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru …
V vrt nih zi do vih to rej vi di mo po mem ben ele ment kul tur ne de diščine, saj nam po ma ga jo raz ložiti
za sno vo na se lja in kažejo na nek da njo de jav nost, ki ima v so dob nem tu ri stičnem gos po dars tvu lah ko
zo pet po memb no vlo go. So dob ne tu ri stične kme ti je na pri mer kot višek ga stro nom ske po nud be ponujajo
vrt ni ne »iz do mačega vrta«.
Ana li za rabe pro sto ra v Bov cu (med mrežje 2) je po ka za la, da je po ka ta stru de jan ska raba večine
zem ljišč »po zi da no zem ljišče«, ne gle de na re snično sta nje v na ra vi. Na ob močju »po zi da nih« zem ljišč
so tudi ze le ne po vršine, kot so vr to vi, ze le ni ce in sa dov nja ki (Šmid Hri bar 2016). Te ren ski og led je po -
ka zal, da do mačini do bro skr bi jo za vr to ve. Gre di ce so ob de la ne, tra va je po košena, mej ni zi do vi ure je ni.
Vr to vi ozi ro ma deli vrtov so na me nje ni pri de la vi ze le nja ve, dru god so po kri ti s tra vo. Na njih ra ste jo
sad na in tudi okra sna dre ve sa. Le manjši del vr tov za se da jo začasni ob jek ti (ba ra ke) ali pa kot tla ko -
va na po vršina služi za par ki rišče. »Kme tij ska zem ljišča« so zu naj ob močja nase lja. Po na men ski rabi
večina par cel us tre za na me nu »osred njih ob močij cen tral nih de jav no sti«. Bis tve no manj je »sta no vanj -
skih po vršin, po vršin za od dih, re krea ci jo in šport« (na pri mer igrišča) ter »po vršin za tu ri zem« (ho te li).
Pri mer vključeva nja ze le nih zem ljišč – vr tov v mest no tki vo je mest ni pre del Kra ko vo v Ljub lja ni.
Kra ko vo je bilo po leg so sed nje ga Tr no ve ga zna no kot ljub ljan ski »solatendorf« – ob močje pri de la ve so -
la te in os ta le ze le nja ve, ki so jo nato pro da ja li na osred nji mest ni tržnici. Tr nov ske vr to ve so po dru gi
sve tov ni voj ni večino ma po zi da li z večsta no vanj ski mi blo ki, med tem, ko je bilo Kra ko vo z značil ni mi
hiškami ob glav nih uli cah na oz kih in dol gih par ce lah vrtov leta 1986 zaščite no z mest nim od lo kom.
Ve ljav ni Pro stor ski plan občine Ljub lja na (med mrežje 3) ohra nja tra di cio nal ne ga ba ri te in na memb -
nost stavb na tem ob močju, prav tako pa je zaščitil tudi po vršine vr tov. Vr to vi so raz de lje ni na ozke in
dol ge parcele, ven dar te med se boj niso ločene z zi do vi. Vr to vi so da nes v treh skle nje nih ob močjih skup -
ne po vršine 18.530m2. Skle nje no ob močje vr tov za ključuje jo hiše ozi ro ma kam nit ali opečni zid. Ob močje,
ki je ko nec prejšnje ga sto let ja stag ni ra lo, da nes doživlja raz cvet za ra di ze le nih po vršin, miru in bližine
ožjega sre dišča me sta. Žal je ra zi ska va o raz vo ju tega ob močja po ka za la, da niti last ni ki zem ljišč in pre -
Slika10:Primerobdelanihzemljiščmedzidoviinograjami.
BL
A
Ž
KO
M
AC
91
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
Slika11:»Sopotje«.
BL
A
Ž
KO
M
AC
bi val ci, niti mest na občina ra zen for mal no izražene želje po ob no vi in ohra nja nju vr tov, ni ma jo avten -
tičnega in te re sa po ohra nja nju vr tov in nji ho vem po slans tvu kot kme tij ski ter tudi so cial ni, kul tur ni
in izo braževal ni de jav no sti (Vad nal s so de lav ci 2011).
Pri mer ja va par cel v Bov cu z rabo par cel v Kra ko vem kaže za ni mi ve re zul ta te. Par ce le v Kra kovem
so majh ne. Po de jan ski rabi so opre de lje ne kot »po zi da na zem ljišča«, in to ne gle de na sta nje v na ra -
vi. Na »po zi da nih zem ljiščih« tre nut no ra ste ze le nja va. Tu je po ložaj po do ben kot v Bov cu. Bis tve na
raz li ka pa je v na men ski rabi. Par ce le v Kra kovem so na me nje ne »sta no vanj ski po vršini, po vršini za
vr tičke, par kom« in dru ge mu. Pred vsem pa skle nje na ob močja kra kov skih vr tov tvo ri jo par ce le z na -
men sko rabo »po vršin za vr tičke«.
Zi do vi v Bov cu so ime li še eno po memb no funk ci jo, to je pre hod nost. Do izgrad nje ob voz ni ce leta 2006
so glav ne pro met ne poti vo di le z vzhod a (iz sme ri Pre de la in Vršiča) pro ti za ho du (v smer Ko ba ri da) in
obrat no sko zi sre dišče Bov ca. Do stop do južno ležečih kme tij skih zem ljišč pa je bil po več oz kih po teh.
Med po sa mez ni mi parce la mi Bovškega po lja so na mreč na sta le poti, ki jih ob da ja jo zi do vi (sopotje; slika 11),
in vo di jo čez trav ni ke ali v sre dišče na se lja. Z zi dom ob da ni vr to vi so značilni za rob no ob močje na se lja,
kjer teče glav na ce sta. Od tam se pro ti sre dišču na go sto ce pi jo stran ske uli ce in poti. Na sta nek zi dov vzdolž
poti se zdi nuj na po sle di ca dejs tva, da so bila ob de lo val na zem ljišča v bližini vasi pre pre de na z mrežo poti.
Ker je po po teh iz na se lja ho di la živi na, ki so jo gna li na pašo, so zi do vi bližje na selja običajno višji kot
bolj od da lje ni. V Za brez ni ci in na Je zer skem so funk ci jo zidov, ki so ome je va li pot, po ka te ri je živi na ho -
di la na pašo, prev ze la dre ve sa. To vr sten po kra jin ski ele ment se ime nu je »stag ne«, na Je zer skem pa »uli ce«
(Bad ju ra 1953; Šmid Hribar in Li sec 2011). Te melj na funkci ja zi dov je tako zaščita in di vi dual nih ob de -
la nih zem ljišč pred živi no, ki hodi po jav ni, skup ni poti. Zi do vi na Bovškem so mo ra li biti višji tudi za ra di
pre vla de drob ni ce, ki v nas prot ju od go ve da lah ko pre ha ja čez nizke zi do ve. Zi do vi so obe nem ja sno ozna -
čeva li mejo med za seb ni mi zem ljišči (Pa njek 2015, 51), zato je ra zum lji vo, da so po ve za ni z večjimi kme ti ja mi.
Po dob ne poti, ob zi da ne s su him zi dom, srečuje mo da nes po kra su in vzhod ni ja dran ski obali.
5 Raz pra va
Družbeno-gos po dar ske spre mem be v Po sočju pa tudi po go sti po tre si in dru ge ne pri li ke so v zad -
njih de set let jih sla bo vpli va li na ome nje ne vrt ne zi do ve. Ne ka te re so po rušili za ra di za go tav lja nja
do stop no sti in grad nje širših poti. Dru gi tr pi jo za ne mar ja nje za ra di opuščanja rabe vr tov. Po ne kod so
na robu na se lja zra sle nove stav be, ki po sne ma jo sta ro dav no po do bo v po me nu, da par ce le ne ob da ja
zid, tem več ogra ja, lah ko pa tudi ob zid je, kot je pri mer pod nek da njo bovško vo jašnico. Po ne kod so
zno traj vr tov zra sli po možni ob jek ti, ki so lah ko začasni ali pa zi da ni, red ko pa celo sta no vanj ske stavbe.
To vrst no ten den co kaže tudi Občin ski pro stor ski načrt občine Bo vec (2008), ki pra vi, da je na teh
ob močjih do vo lje na grad nja eno- in dvos ta no vanj skih stavb, ob zi da ni vr to vi pa niso po se bej izv ze ti kot
pro stor ska eno ta ozi ro ma jih pro stor ski iz ved be ni po go ji, celo izrec no do ločajo kot ob močje po zi da -
ve (na pri mer ob močje BO40) ali jav ne in fra struk tu re – šole (BO37). Občina Bo vec v svo jih pro stor skih
raz voj nih do ku men tih teži k zgo sti tvam v pro stor skem pla nu (27. člen). Fak tor za zi da no sti naj ne bi
pre se gel 0,2, fak tor izra be pa ne 0,6. Ve li kost grad be ne par ce le se do loči mi ni mal no 125 m2/os.
Sta ri del Bov ca sodi v ob močje re gi stri ra ne nepre mične de diščine Bo vec – Trško je dro, EŠD 10007
(Stro kov ne za sno ve vars tva … 2008). To ob močje ob se ga sta ri del Bov ca. Obrav na va ni zi do vi so po -
večini v tem ob močju. To ve lja za zi do ve v sre dišču kra ja, na se ver nem in ju go za hod nem delu, med tem
ko so ohran je ni zi do vi na ju govz hod nem delu kra ja iz ven zaščite ne ga ob močja. Po be se dah An drej -
ke Ščukovt (2017) z  Za vo da za vars tvo kul tur ne de diščine Nova Go ri ca (v  na da lje va nju ZVKD
Nova Go ri ca), ki skr bi za to ob močje, vedo za ob močja zi dov v oko li ci Bov ca, ven dar žal ni ma jo do -
volj sred stev in ka dra za nji ho vo ovred no te nje. Za ka kršne koli po se ge v  ob močju re gi stri ra ne
ne pre mične de diščine je tre ba pri do bi ti kul tur no vars tve ne po go je in nato so glas je. ZVKD Nova Go -
ri ca si pri za de va za ohra nje va nje teh zi dov z iz da jo po go jev, ki zah te va jo ohra ni tev ozi ro ma ob no vo
zi dov po prin ci pu teh ni ke grad nje, ki je značilna za nje, in z upo ra bo lo kal ne ga ma te ria la. Te ren ski
og led je po ka zal raz lično stop njo ohra nje no sti, ob nov in no vo gra denj »zi dov«. Og led je po ka zal, da
so ljud je po kon cu prve sve tov ne voj ne za pol ni lo zi dov začeli upo rab lja ti vo jaške os tan ke – mrežno
ter bo dečo žico. Za ver ti ka le pa so upo rab lja li želez ne tra ver ze. Upo ra ba dru ge ga do stop ne ga in ce -
nejšega ma te ria la se je na da lje va la tudi poz ne je. Da nes lahko vi di mo raz lične, že ome nje ne tipe zi dov
ozi ro ma ograj. Zdi se, da je os nov ni na men teh zi dov, to je ločeva nje par cel, vr tov, os tal v zgo dovin -
skem spo mi nu do mačinov, ven dar se se daj ve li ko krat raje prag ma tično od ločijo za ce nejšo raz ličico –
ogra jo.
Občinski pro stor ski načrt občine Bo vec (2008) ne po sred no ne va ru je zi dov in vr tov, ven dar v 7.
od stav ku pra vi, »…dadopustnagradnjanesmeogrožativarstvenihobmočijinkulturnihvrednot /…/
in /…/ V  kolikor se pojavi ta režim, je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasja pristojne
službe…«. Ob tem je tre ba pri pom ni ti, da ur ba no-po dežel sko de diščino, ki jo obrav na va mo v pris pev -
ku, niti na Bovškem niti v  Slo ve ni ji še ni bila pre poz na na ter zato tudi ne us trez no zaščite na in
pred stav lje na. K tra dicio nal nim značil no stim po se li tve tega in dru gih ob močij na mreč brez dvo ma lah -
ko prište va mo tudi ome nje ne zi do ve ter z nji mi ob da ne vr to ve na obrob ju na se lja in zno traj nje ga.
Ogra je ni oto ki ze le nja (sli ka 5) kot os ta nek sta ro dav ne kul tur ne de diščine (sli ka 12) po me ni jo do -
dat no vred nost tu ri stično us mer je ne mu kra ju, kot je Bo vec, kjer je večina na sta ni tve nih zmog lji vo sti
v manjših ob jek tih (83 sob z 282 ležišči v hišah in 73 sob z 261 ležiščih v počit niških hišah) (med mrežje
4). Tu ri stična po nud ba občine te me lji pred vsem na ak tiv nem preživ lja nju pro ste ga časa z »adre na lin -
ski mi« šport ni mi de jav nost mi (vod ni špor ti, zim ski špor ti, ko le sar je nje, po hod ništvo) (med mrežje 4)
in del no kul tur no-zgo do vin ski mi (pred sta vi tev os tan kov prve sve tov ne voj ne v za pr tih pro sto rih in na
pro stem). Te de jav no sti se običajno in ten ziv no od vi ja jo v enem delu dne va, dru gi del pa je na me njen
počitku, kle pe tu o pre te klih doživ lja jih in pri pra vam na pod vi ge na sled njih dni. Sled nje se večino ma
od vi ja v tu ri stičnih ob jek tih in v re sta vra ci jah ter bi fe jih v cen tru me sta Bo vec. Prav majh ne ogra je ne
ze le ne po vršine na robu na se lja, ki pa so hkra ti v bližini nje go ve ga sre dišča, nu di jo us tre zen pol-ja ven
ozi ro ma za se ben pro stor za ta dru gi del ak tiv ne ga preživ lja nja pro ste ga časa. S tem oprav lja jo so cio -
92
Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru …
93
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
loško funk ci jo gra je ne ga ze le ne ga oko lja. Pri mar ni na men ogra je nih vr tov – pri de la va ze le nja ve ter izo -
braževal ni na men (spoz na va nje zdra ve ga načina pri de la ve hra ne) je za ra di majh ne ga ob se ga lah ko zgolj
do pol ni tev tu ri stične po nud be. Del to vrst ne de diščine so na Bovškem že pre poz na li. Dvo rišče, na rečno
ime »gouf«, je že po sta lo pro stor jav nih kul tur nih in dru gih do god kov ter te melj tu ri stične de jav no sti
(med mrežje 5).
Da pa bi zi do vi in zno traj njih ob da ni vr to vi služili tudi kot ar haični os ta nek pre te kle ga časa ter
po sta li del pri vlačne zgod be kra ja, bi jih mo ra li last ni ki in lo kal na skup nost v širšem po me nu be se de
spoz na ti kot del svo je ar hi tek tur no-ur ba ni stične de diščine ter us trez no z nji mi tudi rav na ti. Do seči sled -
nje je zah tevna na lo ga, kar kažejo tudi re zul ta ti an ket o raz mer ju last ni kov in ob la sti do re vi ta li za ci je
Kra ko ve ga (Vad nal s so de lav ci 2011).
6 Sklep
Hišno oko lje in s tem po ve za no ur ba no-po dežel sko kul tur no po kra ji no na Bovškem se stav lja jo ma -
lošte vil ni se stav ni deli. Kaj zelj (1999) jih našteje zgolj pet: »lašt,kašta,mir,plotinlesa« v pre ho dih. Ti
pomembni deli bovške kul tur ne po kra ji ne kažejo skrom nost ure di tve ob hišnega pro sto ra in nje go vo
po ve za nost s pr vo bit no po kra ji no, hkra ti pa pričuje jo o nje go vi sta ro dav no sti.
Ne var nost se da nje ga časa je, da bi z ne pre mišlje ni mi po se gi v pro stor, pa četu di na te me lju ure -
sničeva nja pro stor skih načrtov, ne po prav lji vo ra zob ličili to kul tur no de diščino in s tem iz gu bi li del svo je
zgo do vi ne, ki se ra zo de va v pro sto ru.
Pri mest ni vrt ni zi do vi so za ra di svo je kul tur no-zgo do vin ske vlo ge da nes po memb na pr vi na kul -
turne po kra ji ne na Bovškem in tudi mar sik je drug je v Po sočju, kot smo vi de li pa tudi drug je v Slo ve ni ji.
V da našnji dobi so po se bej po memb ni za ra di za go tav lja nja oto kov ze le nja sre di po zi da nih zem ljišč in
Slika12:Primestnivrtoviinsadovnjakiterzidovi,kijihobdajajo,sobilipomembendelpokrajineza
izdelovalcazemljevidaizleta1906(Festungs… 1906).
na pre ho du na se lja ozi ro ma po zi da ne ga ob močja v okoli co, kar je lah ko po memb na pr vi na so dob ne
tu ri stične po nud be.
Zahvala:Raziskavajenastalav okviruraziskovalnihprogramovGeografijaSlovenije(P6-0101)in
Trajnostnooblikovanjekvalitetnegabivalnegaokolja(P5-0068).
7 Viri in li te ra tu ra
Ažman Momir ski, L., Klad nik, D. 2009: Ter ra ced lands ca pes in Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve -
nica 49-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49101
Bad ju ra, R. 1953: Ljud ska geo gra fi ja: te ren sko izra zo slov je. Ljub lja na.
Bun ce, B. 2017: The bio di ver sity of the dry-stone wall. Med mrežje: http://iale.uk/bio di ver sity-dry-sto ne-wall
(18. 9. 2017).
Ci glič, R., Hr va tin, M., Ko mac, B., Per ko, D. 2012: Karst as a cri te rion for de fi ning areas less sui tab le
for agri cul tu re. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52103
Čok, B. 2014: Vzdrževa nje in grad nja pro sto sto ječih in pod por nih kraških su hih zi dov. Med mrežje:
http://zvkds.si/si tes/www.zvkds.si/fi les/up loads/fi les/pub li ca tion/slo_zid.pdf (16. 5. 2015).
Deu, Ž. 2014: Gra di mo za ju tri; pri ročnik za trajnost no grad njo s ka ta lo gom po nud ni kov. Ko ba rid.
Fe stungs-Um ge bungs plan der Sper re Flitsch 2. Öster reic hisc hes Staat sarc hiv, Krieg sarc hiv. Wien, 1906.
Fran cis cej ski ka ta ster za Pri mor sko, k.o. Bavšica (del Bov ca), list A31. Ar hiv Re pub li ke Slo ve ni je. Ljubljana,
1809–1813.
Gams, I. 1987: Lo kev – zem lja in ljud je. Lo kev sko zi čas. Ljub lja na.
Gams, I. 1991: Si ste mi pri la go di tve pri mor ske ga di nar ske ga kra sa na kme tij sko rabo tal. Geo graf ski
zbor nik 31.
Gams, I. 2003: Kras v Slo ve ni ji v pro sto ru in času. Ljub lja na.
Gheorg hiev, S., Shi pe va, I. 1972: Ko privsh tit sa. So fi ja.
Ho sner, E. 2017: Kam ni ti zi do vi v Bov cu (oseb ni vir, 8. 4. 2017).
Hr va tin, M. 1988: Ne ka te re značil no sti zem ljiške raz de li tve in no vejše spre mem be izra be tal na Bovškem.
Po kra ji na in ljud je na Bovškem. Ljub ljana.
Ju va nec, B. 2005: Ka men na ka men. Ljub lja na.
Kaj zelj, M. 1997: Bovška hiša. Ljub lja na.
Kaj zelj, M. 1999: Bovška hiša po ve li ko nočnem po tre su. Ljub lja na.
Klad nik, D., Ci glič, R., Geršič, M., Ko mac, B., Per ko, D., Zorn, M. 2016: Di ver sity of ter ra ced landscapes
in Slo ve nia. An na les, Se ries hi sto ria et so cio lo gia 26-3. DOI: https://doi.org/10.19233/ASHS.2016.38
Kla vo ra, F. 2003: Am ple tium, Vliz, Plez, Flitsch, Belc: kdo dal po do bo je Bovškemu: o zgo do vi ni, življenju,
ce sti in na se ljih na Bovškem. Tol min.
Ko mac, B. 2001: The karst springs of the Ka nin mas sif. Geo graf ski zbor nik 41.
Kra va nja, V. 2017: Kam ni ti zi do vi v Bov cu (oseb ni vir, 8. 4. 2017).
Kušar, D. 2003: Vpliv požarov na raz voj in po do bo sred nje veških mest. Ur ba ni iz ziv 14-2.
Lago, L. 1994: La me mo ria cul tu ra le del ter ri to rio. Le »ca si te«. Pie tre e pae sag gi dell’Is tria cen tro-meri -
dio na le. Un cen si men to per la me mo ria sto ri ca. Fiu me.
Med mrežje 1: Med mrežje: https://sve to val ni ca.zrc-sazu.si/to pic/457/kako-ime nu je mo-kra%C5%
A1ke-kam ni te-zi do ve (12. 9. 2017).
Med mrežje 2: http://www.e-prostor.gov.si/si/dostop_do_podatkov/vpogledi_v_podatke/mapa/javni_vpogled/
(26. 7. 2016).
Med mrežje 3: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana (20. 3. 2017).
Med mrežje 4: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dia log/Sa ves how.asp (9. 3. 2017).
94
Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru …
Med mrežje 5: http://www.ne snov na de dis ci na.si/si tes/de fault/fi les/lto_bo vec_kon fe ren ca_cccva bi lo_
in_pro gram_so de lu jo ci_24_april_2014.pdf (9. 3. 2017).
Me lik, A. 1950: Pla ni ne v Ju lij skih Al pah. Ljub lja na.
Me lik, A. 1962: Bo vec in Bovško: re gio nal no geo graf ska študija. Geo graf ski zbor nik 7.
Mi he lič, B., Hu mar, M., Nikšič, M. 2015: Ur ba ni stični ter mi no loški slo var. Ljub lja na.
Mo ritsch, A. 1969: Das nahe Trie ster Hin ter land. Zur wirtsc haft lic hen und so zia len Ent wic klung vom
Be ginn des 19. Ja hr hun derts bis zum Ge gen wart. Wien.
Ni cod, J. 1987: Ame na ge ments agrai res dans de pe ti tes de pres sions kar sti ques (en Pro ven ce et dans les
Cau ses, et dans quel ques régions de com pa rai son en Ita lie et You go sla vie. Karst and Man: Pro cee -
dings of the In ter na tio nal Sympo sium on Hu man Influen ce in Karst. Ljub lja na.
Občin ski pro stor ski načrt (OPN) Občine Bo vec. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 119/2008. Ljub lja na.
Pag ni ni, M. P. 1966: La casa ru ra le nel Car so trie sti no. Atti Mu seo Ci vi co di sto ria na tu ra le di Trie ste 25-5.
Pa njek, A. 2015: Kul tur na kra ji na in oko lje Krasa. Med mrežje: http://www.hip po cam pus.si/ISBN/
978-961-6963-35-0.pdf (16. 5. 2016).
Pa vlin, Z. 2017: Kam ni ti zi do vi v Bov cu (oseb ni vir, 8. 4. 2017).
Po sta va sa volo ogna na kme tih. Ar hiv Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 28. ja nuar 1795.
Ra di nja, D. 1987: Modern land im pro ve ment in Slo ve ne Di na ric Karst. Re mo val of rock on the con ti -
nen tal side and sprea ding of clay on the lit to ral side of Karst. Karst and Man: Pro cee dings of the
In ter na tio nal Sympo sium on Hu man Inf luen ce in Karst. Ljub lja na.
Raz pot nik Vi sko vić, N., Ko mac, B. 2018: Agri cul tu re in mo dern lands ca pes: A fac tor hin de ring or fa ci -
li ta ting de ve lop ment? Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.5170
Shaw, T. R. 2000: Fo reign Tra vel lers in the Slo ve ne Karst 1537–1900. Ljub lja na.
Stro kov ne za sno ve vars tva kul tur ne de diščine za ob močje občine Bo vec. ZVKD Slo ve ni je, Ob močna
eno ta Nova go ri ca. 2008. Med mrežje: http://giskd2s.situla.org/evrdd/SZ/eVRD_SZ_Bovec_2008_
02_00.pdf (16. 5. 2016).
Ščukovt, A. 2017: Vars tve ni sta tus zi dov v Bov cu (oseb ni vir, 10. 4. 2017).
Šker janc, N. 1970: Mest na četrt Kra ko vo v Ljub lja ni. Geo graf ski vest nik 42.
Šmid Hri bar, M. 2016: Va ro va nje in traj nost ni raz voj kul tur ne po krajine na pri me ru Ljub ljan ske ga barja.
Geo ri tem 27. Ljub lja na.
Šmid Hri bar, M. Li sec, A. 2011: Pro tec ting trees through an in ven tory and typo logy: he ri ta ge trees in
the Ka ra van ke moun tains, Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-1. DOI: https://doi.org/10.3986/
AGS51108
Tiran, J. 2016: Mea su ring ur ban qua lity of life: case study of Ljub lja na. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-1.
DOI: https://doi.org/10.3986/ags.828
Ured ba o raz vrščanju ob jek tov gle de na zah tev nost grad nje. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 18/2013.
Ljub lja na.
Ured ba o uved bi in upo ra bi enot ne kla si fi ka ci je vrst ob jek tov in do ločitvi ob jek tov držav ne ga po mena.
Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je 33/2003. Ljub lja na
Vad nal, K., Alič, V. 2008: Mest no kme tijs tvo – ob li ke in iz kušnje. Acta agri cul tu rae Slo ve ni ca 91-1.
Vad nal, K., Jakše, M., Alič, V., Je reb-Bol ka, D. 2011: Par ti ci pa tiv no ra zi sko va nje večna men sko sti Krakov -
skih vr tov kot pod la ge za ohra ni tev zaščite ne mestne kme tij ske kul tur ne de diščine. Acta agri cul tu rae
Slo ve ni ca 97-1.
Zu pančič, D., Vi naz za, M. 2015: Su ho zid na grad nja v praz go do vi ni na Kra su. Kro ni ka 63-3.
95
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
8 Sum mary: Tra ces of ru ral he ri ta ge in ur ban lands ca pes: wal led yards
in the Bo vec area
(tran sla ted by the aut hors)
This ar tic le dis cus ses sto ne walls, a fea tu re com monly found in Me di ter ra nean and ot her cul tu ral
areas. Their ori gins are con nec ted with clea ring agri cul tu ral land to fa ci li ta te far ming, to semi-per ma -
nently de li mit par cels, and to keep live stock out. This lands ca pe ele ment is pre sen ted using the case of
Bo vec, whe re walls enc lo se the lo cal yards and farms. They are an im por tant cul tu ral lands ca pe ele -
ment and, be cau se lo cal ma te rials were used to build them and they are re la ted to the origin of sett le ment,
they are clas si fied un der cul tu ral he ri ta ge. In ad di tion, they are an in te re sting ele ment of the sett le ment’s
spa tial or ga ni za tion, which points to their con si de rab le age and the sett le ment’s con nec tion with the
sur roun ding areas.
In Bo vec and its en vi rons, the se struc tu res are now typi cally part of the sett le ment and its sur roun -
dings. The sto ne walls enc lo se the gar dens and yards and then con ti nue into the ad ja cent land.
A com pa ri son of old ca da stral maps, writ ten and oral sour ces, and field work re vea led an old buil ding
tra di tion, which took into ac count the na tu ral con di tions and the re qui re ments of the in ha bi tants. At
the same time, they are an exam ple of ru ral ele ments in the ur ban en vi ron ment. The re sults sho wed
that this is a fre quently over loo ked ele ment of cul tu ral he ri ta ge, which also has tou rism po ten tial.
To this end, the types of walls and their cur rent sta te and pur po se were exa mi ned. The walls ap pear
in si de the sett le ment bet ween hou ses as well as on its ed ges. The lar gest number of them and the best-
pre ser ved ones can be found on the sout hern side of Bo vec, whe re the sett le ment ex tends into a ba sin.
The ori gi nal ma te rial used for the walls was sto ne ob tai ned from the im me dia te vi ci nity. They were built
using the dry-sto ne wall tech ni que. La ter on, rock for the walls was also quar ried on the slo pes of Mount
Rom bon. Af ter the First World War, lo cals used rem nants of mi li tary in fra struc tu re as buil ding ma te rial.
The struc tu re of the walls then be gan to chan ge, with mi li tary welded wire mesh and bar bed wire being
used in stead of sto ne. On the ot her hand, the con stant re no va tion and main te nan ce of the walls, which
de te rio ra te due to age, ne glect, and da ma ge cau sed du ring the First World War as well as by the 1976,
1998, and 2004 earthqua kes, is ref lec ted in to day’s typo logy. Only a few of them were built as dry-sto ne
walls. Their struc tu re and de sign also mir ror the pro gress made in con struc tion tech ni ques and the grea -
ter avai la bi lity of va ri ous buil ding ma te rials in re cent de ca des, which was iden ti fied du ring a  site
ins pec tion. Sto ne re mains the main buil ding ma te rial and mor tar is used as the bin ding agent, ma king
the walls thin ner and more du rab le. A roun ded top was used to pro tect the walls from rain and frost. Among
the more recent walls, some are built from rein for ced con cre te, which can also be found in the wall fi -
nis hes and the lin tels abo ve the en try ways. The up per parts are also made of this ma te rial to pro tect the
walls from weat her and pro vi de grea ter sa fety du ring earthqua kes. In ad di tion to the se ma te rials, me tal
mesh and woo den slats can also be found in the se walls; they fill in the spa ces bet ween sto ne or rein for -
ced-con cre te pil lars and a low wall near the ground. Hen ce, to day one can no lon ger speak of walls in the
nar row sen se of the word, but in a broa der sen se that also en com pas ses ot her types of spa tial de li mi ta -
tion. Ba sed on the ma te rial used, six ba sic types of »walls« bet ween yards were iden ti fied (Fi gu re 8):
• Dry walls (Type B1) made of rocks are pro bably the ol dest type of wall. Ac cor ding to Gams (1991;
2003), sto ne walls are a side pro duct of adap ting the land and hen ce pri ma rily a met hod of de po si -
ting rocks, even though they were also used to de li mit par cels, pro tect til led land from li ve stock, and
demar ca te an in di vi dual pro perty; they thus had a com plex func tion.
• So lid walls (Type B2) re strict physi cal ac cess and at the same time crea te a vi sual bar rier. The wall
is made of lo cal ma te rial, such as sto ne and brick. If it has a sui tab le fi nish at the top (a »roof«) to
pro tect it from wa ter see ping in si de, it can have an ex tre mely long ser vi ce life.
• Woo den fen cing (Type B3) is a fre quent de li mi ta ting ele ment in woo ded areas and al pi ne lands ca pes.
With their ver ti cal sta kes dri ven into the ground and ho ri zon tal rails, usually made of poo rer-qua lity wood,
the se fen ces re strict ac cess, and de pen ding on the gaps bet ween the rails they also form a vi sual bar rier.
96
Blaž Ko mac, Do men Kušar Sle di ru ral ne de diščine v ur ba ni po kra ji ni: ob zi da ni vr to vi na pri me ru …
• Me tal (mesh) fen cing (Type B4) is one of the chea pest ways of physi cally re stric ting access to a par -
cel. Such a fen ce li mits only the ac cess and not the vi sual com mu ni ca tion. Pla stic mesh, glass pa nels,
and ot her si mi lar ma te rials are also used in stead of me tal mesh.
• A com bi na tion of va ri ous types of »walls« (Type B5) usually inc lu des a com bi na tion of a lo wer ma -
so nry part and an up per me tal or woo den part. This ma kes it pos sib le to make good use of the qua li ties
of the lo wer ma so nry part (stur di ness and less sen si ti vity to weat her and ground ef fects) and the up -
per part made of wood or me tal.
• Thickly plan ted shrubs and ot her gree nery (Type B6) pri ma rily form a vi sual bar rier, but they can
also ser ve as an ef fec ti ve physi cal bar rier, de pen ding on the type of gree nery used and its thick ness.
Some of the se walls can be found in the old mar ket town area of Bo vec, which has been dec la red
part of Slo ve nian sett le ment cul tu ral he ri ta ge. Un for tu na tely, the Nova Go ri ca Cul tu ral He ri ta ge Pro -
tec tion In sti tu te, which is res pon sib le for this area, does not have suf fi cient funds and staff for sui table
eva lua tion and pro tec tion. Ho we ver, the in sti tu te is in vol ved in pro ce du res for ob tai ning per mits to
de ve lop the sett le ment he ri ta ge pro tec tion area by es tab lis hing cul tu ral-pro tec tion con di tions and is -
suing ap pro vals. A site ins pec tion re vea led that locals mostly main tain the se walls, es pe cially on the
sout hern edge of the town.
Walls enc lo se the town’s green areas, es pe cially ve ge tab le gar dens and yards. A mix of green areas
and ur ban lands ca pe pro vi des a hig her qua lity of life for the peo ple. Ho wever, it has been es tab lis hed
that the cur rent spa tial use and the spa tial plans of the Mu ni ci pa lity of Bo vec show litt le con si de ra tion
for the im por tan ce of walls as high-qua lity spa tial ele ments. Even green areas are not pro tec ted against
de ve lop ment, in con trast to, for exam ple, the si mi lar case of the Kra ko vo neigh bor hood in Ljub lja na.
The pur po se of this pre sen ta tion is to draw at ten tion to this type of cul tu ral he ri ta ge, which is of ten
over loo ked, and to en cou ra ge spa tial plan ners to take into ac count and pre ser ve the se as sets in the towns’
spa tial plans. At the same time, the se types of spa tial ele ments im pro ve the qua lity of the li ving en vi -
ron ment and pro vi de de ve lop ment po ten tial, es pe cially in tou rism.
97
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi