GEOGRAFSKI OBZORNIK • zemljevide vseh držav sveta oziroma števil- nih regij v različnih merilih. V tem, sicer izvirnem Timesovem delu atlasa, pomenita poseben prispevek slo- venjenje in transkripcija določenih zemljepis- nih imen. Na osnovi pravil novega slovenske- ga pravopisa so ju izvedli naši strokovnjaki, geografi. Slovenjena imena so zapisali za vse države (razen za tiste, katerih imena izhajajo iz osebnih imen), za vse celine in oceane. Razen tega pa so prevedli ali slovenili tudi pomembnejša ali bolj poznana imena rek, kra- jev, pokrajin in podobno, še posebej, če vse- bujejo obče ime (gora, jezero, zaliv, rt, preliv . . . ), ali pa če slovenska imena zanje obstaja- jo in se splošno uporabljajo. V večini prime- rov so slovensko ime navedli v oklepaju pod originalnim imenom. Pogrešamo pa zapis origi- nalnega imena poleg poslovenjenega tudi v uvodnem pregledu držav in ozemelj. Seveda pa je pri tem težko biti dosleden in postaviti meje, do kam še prevesti ali sloveniti; vendar lahko ocenimo, da je to prevajalcem kar do- bro uspelo. Drugi del se glede zasnove zgleduje po prvem, izvirnem. V uvodu sta v krajšem tekstu predstavljeni Slovenija in Jugoslavija. Velikostne primerjave so izvedene v okviru Jugoslavije. Številnim tematskim kartam Jugoslavije sledijo zemljevidi posameznih jugo- slovanskih republik, tem pa zemljevidi sosed- njih držav, ki naj bi jih prav tako bolje poz- nali. Atlas je nastajal v času burnih doga- janj po svetu, še posebej pri nas. Avtorji so se trudili sproti upoštevati nastale spre- membe, a ker so se vrstile še po končani redakciji, lahko ponekod naletimo na odstopa- nja od dejanskega stanja. To je tudi vzrok, da Slovenija ni predstavljena obširneje. Zemlje- vidu v merilu 1 : 500 000 v dveh delih sta dodani še karta obstoječe upravne razdelitve Slovenije in karta Slovencev po svetu. Pri morebitnem ponatisu atlasa tako pričakujemo samostojen in obširnejši prikaz Slovenije z več tematskimi kartami. Zadnji del atlasa sestavljajo slovarček najpogosteje uporabljanih geografskih izrazov in ločena seznama imen Timesovega in doma- čega dela kart. Vsekakor nam je delo izredno dobrodošlo, saj je praktično in pomeni prvi slovenski prevod Timesovega atlasa znane kvalitete. GEOGRAPHICA SLOVENICA 22 Marjeta Natek Geographica Slovenica 22 je izšla v dveh delih in objavlja povzetka magistrskih del Mirjam Požeš: Razvoj podeželskih naselij v občini Koper in Branka Pavlina: Sodobne spremembe kmetijske rabe tal v izbranih obmejnih pokrajinskih enatah Primorske Slo- venije. Prvi del obravnava zgradbo in obliko podeželskih naselij in njun pomen pri načr- tovanju nadaljnega prostorskega razvoja teh naselij. Ugotovljena in prikazana so osnovna pravila, po katerih so znotraj vasi razporejeni objekti, dvorišča, ceste in trgi, vrtovi in dru- ge površine. V medsebojni povezanosti in prepletenosti tvorijo ti elementi specifično zgradbo in obliko istrske vasi. Analizirana je tudi zgradba novih delov vasi in prikazane so tiste razlike v zgradbi, ki spreminjajo iden- titeto in prekinjajo kontinuiteto razvoja teh vasi. Avtorica je tudi opozorila na neustrezne bivalne razmere in nekatere socioekonomske značilnosti, ki so dejavnik praznjenja in pro- padanja starih, spomeniško zaščitenih vasi. Nakazala je tudi nekatere potrebne ukrepe, s katerimi bi lahko ugotovljene negativne proce- se zaustavili ali preusmerili. Drugi del prinaša izsledke raziskave novejših sprememb kmetijske rabe tal v štirih pokrajinskih enotah Primorske Slovenije: v Goriških Brdih, v Spodnji Vipavski dolini, na Krasu in v Koprskem primorju. Avtor ugotav- lja obseg in vrsto sprememb rabe tal z inter- pretacijo letalskih posnetkov iz let 1975 (os- novno stanje) in 1986/88 (primerjalno stanje). Ugotovljene spremembe uvodoma osvetljujejo primernost uporabe metod in tehnik daljin- skega zajemanja podatkov v agrarnogeograf- skih raziskavah. Pomenijo mnogo več kot le nadomestilo za pogosto neažurne in netočne statistične in katastrske podatke o kmetijski rabi tal. Avtor je podatke dopolnil z anketi- ranjem, intervjuji in opazovanjem na terenu, na osnovi česar je prikazal in ovrednotil vzročno-funkcijsko povezanost sodobnih spre- memb rabe tal z naravnimi in družbenimi značilnostmi Primorske Slovenije. Pri tem je razviden poudarek na socialnogeografski in behavioristični geografski metodi. Avtor ugota- vlja, da imajo odločitve posameznikov primar- no vlogo pri spreminjanju kmetijske rabe tal. STATISTIČNI PODATKI ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Drago Perko Za vse, ki vas zanimajo statistični podatki o zemljiškem katastru, je na osnovi podatkov občinskih geodetskih uprav Republiš- ka geodetska uprava izdala 24 strani dolgo publikacijo (žal le v nakladi 120 izvodov), ki vsebuje pregledno karto območij občinskih in medobčinskih geodetskih upravnih organov, preglednico s statističnimi podatki o površi- nah katastrskih kultur in ostalih vrst rabe tal po upravnih občinah s sumarnikom za Republiko Slovenijo (ločeno za družbeni in zasebni sektor) za stanje 31. 12. 1990, podob- no preglednico s statističnimi podatki o ka- tastrskem dohodku in še prikaz gibanja povr- šin po podatkih zemljiškega katastra med letoma 1960 in 1990. 38 GEOGRAFSKI OBZORNIK Kljub temu, da je del podatkov ne- ažuren, kot je navedeno tudi v kratkem uvo- du (taki podatki so bili v prejšnjih izdajah označeni z zvezdico), bo publikacija prav goto- vo koristila marsikateremu geografu. ZEMLJEPIS V SLIKAH Milan Orožen Adamič To je privlačna knjiga, format je le malo manjši od A4. Njena poglavitna odlika so številne barvne ilustracije. Razdeljena je na sedem poglavij: v prvem je prikazana Zemlja, na kateri živimo, drugo poglavje obra- vnava morja, tretje ljudstva sveta, četrto biva- lišča po svetu, v petem delu je slikovni atlas Sveta. Dodano je kazalo krajevnih imen in stvarno kazalo. Knjiga obsega 162 strani, iz angleškega izvirnika jo je prevedla Staša Grahek. V kar 10 000 izvodih jo je izdala Tehniška založba Slovenije. S privlačnimi ilustracijami in kratkim, enciklopedičnim spremnim besedilom, obravna- va vse najvažnejše elemente fizične, družbene in regionalne geografije. To je v bistvu učbe- nik ali učni pripomoček za najnižjo osnovno- šolsko stopnjo. Podroben pregled nam pokaže presenetljivo celovitost obravnavane snovi in prav v tem je poglavitna vrednost knjige, ki jo toplo priporočam nadebudnim mladim geo- grafom. Ker gre za prevod, je razumljivo, da razen nekaj manjših dopolnil ni bilo mogoče vključiti posameznih domačih primerov. Že kar nekaj let je od tega, kar je bil natisnjen Moj prvi atlas, ki je bil zasnovan podobno in namenjen obravnavanju in razumevanju doma- če pokrajine. Ta knjiga pa obravnava Svet kot celoto in zapolnjuje pomembno vrzel v geogra- fski literaturi za najmlajše. PODMORSKI SVET IN MI Drago Perko Prešernova družba je v svoji redni letni zbirki izdala za leto 1992 tudi knjigo z naslovom Podmorski svet in mi, ki je po uvodnih besedah urednika Mateta Dolenca moderna ponovitev knjige iz leta 1963 z na- slovom Sprehodi pod morjem, ki pa ni imela širšega odmeva v javnosti, saj takrat morje še ni bilo v središču zanimanja. Tokrat se tega ni bati, saj je vsebina izredno pestra. Sodelovalo je 14 avtorjev različnih strok, poklicev in pogledov in pripravilo 16 poljudnih, deloma literarno deloma strokovno obarvanih prispevkov, ki predstavljajo splošne značilnosti obale, morja in življenja v njem, začetke in razvoj potapljaštva, zgodovino podmorskih raziskakovanj, podvodno fotografi- jo, podvodni lov in fotolov. Med avtorji je tudi geograf in biolog mag. Milan Orožen Adamič z Geografskega inštituta Antona Me- lika na ZRC SAZU, ki nam v svojem prvem prispevku predstavi Piransko Punto kot slo- venski podvodni park in v drugem prispevku še piranski akvarij. Dodaten čar knjige so lepe barvne podmorske fotografije Arkadija Popoviča in Cirila Mlinarja. Tudi geografi se neprimerno bolj ukvarjamo s kopnskimi pokrajinami, moprske in še bolj podmorske pa ostajajo v ozadju. Zato knjigo vsem geografom in drugim toplo priporočamo. 50 PREPROSTIH STVARI, KI JIH OTROCI LAHKO NAREDIJO ZA REŠITEV ZEMLJE Milan Orožen Adamič To je knjižica o ekologiji. Natisnjena je na recikliranem papirju v 5000 izvodih in ima 159 strani. Za izdajo v okviru Tehniške založbe Slovenije je poskrbel Drago Bajt. Izvir- nik je svež, v ZDA ga je leta 1990 napisal John Javna. Knjiga je razdeljena na naslednja poglavja: Kaj se dogaja, Varujmo zakopane zaklade, Ohranjanje oceanov, rek, jezer in potokov, Varovanje živali, Ohranjanje zelene zemlje, Varčna poraba energije, Povej še dru- gim in poglavje o ekoloških poskusih. Osnov- ni namen knjige je, da bi otrokom pojasnil, pomagal, svetoval, jih usmerjal v najrazličnej- še ekološke aktivnosti. Avtor je prepričan, da lahko otroci mnogo naredijo za rešitev zemlje, ob tem se velja spomniti znanega pregovora "Kar se Janezek nauči, to Janez zna". Iz pisa- nja veje optimistična misel, da ekološki proble- mi niso pretežki ali preveč brezupni, da bi se otroci z njimi ne ukvarjali. Ne nazadnje je lahko ta knjiga za učitelja pomemben didakti- čni pripomoček, generator preprostih, razumlji- vih in učinkovitih idej. VSEVEDNIK Milan Orožen Adamič Ta enciklopedični priričnik je sestavil, zbral in uredil Drago Bajt. Obsega kar 559 strani manjšega priročnega formata. Natisnila ga je Tehniška založba Slovenije. Vsevednik je knjiga, ki bogati poljudnoznastveno, slovar- sko, leksikonsko, enciklopedično literaturo. V njem so zbrane osnove splošnega znanja, naj- različnejših področij človekove duhovne dejav- nosti. Dodana je cela vrsta preglednic in slik. Vsevednik poskuša biti kar najboljša informacija za radovedneže; ogiba se tujim nepotrebnostim in je prilagojen domačim po- trebam. Razdeljen je v naslednja poglavja: Slovenija v prostoru in času, naravoslovje, medicina, tehnika, matematika, jezik zgodovi- na in stvarno kazalo. Bralec najde v njem številne informacije, ki bi jih sicer moral iz- brskati iz zajetnega kupa knjig. 39