‘7, 'tv.	‘
c, /€
cJßtr&Us. ì.Zak)
4*.
Wmmmmemmm šteMIto sime §0 vinarjev«
Naročnina listu:
leto	i	ì	K 50-—
Pol leta .	.	;	„	26'—
Cairi leta	.	.	, 13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	,	,	,	66.—
Fosamezne številke
»s itirih straneh 60 v.
fta&Hištvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica iti S. — Telefon št. 220.
: 3TR
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1.8G od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih popust
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo,
Sc •4tvl®©n» pffliilèen lisi mm gievemk® ljudstvo.
106* llafilka»
Maribor, im® 24 septembra 1920.
aBgsgggKssa^gagBw^-'sigi^^	ivmimii» i, ii.—
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan oà 11. do 12. ure dopoldne.
Letnik XH«
Dručtvo sv. Save.
Po nesrečni, bolgarsko-srbski vojni 1. 1885 so nastopili nevarni Časi za srbski narod. Razpredla se je takrat močna bolgarska propaganda, da pobolgari vse Srbe takratnega turškega cesarstva ter jih vpre-že v jarem svetovnopolitičnih vsenemških teženj. Tedaj se je 1. 1885 ustanovilo društvo sv. Savej ki. si je slavilo za cilj širiti prosveto in negovati narodno zavest ter narodne kreposti pred vsem med Srbi v turškem cesarstvu. Društvo ni politično, vendar je visoko dvigalo narodni prapor ter vzdrževalo probujeno in budilo zaspano. narodno zavest med srbskimi so-plemenjaki, kjer in kolikor je bilo to mogoče in dopuščeno. V verskem pogledu ni stalo na izključno pravoslavnem stališču, marveč na stališču strpnosti po znanem srbskem pregovoru: „Brat je mio, koje vere bio.“
Društvo je izdavalo primerne knjige in spise , stavilo cerkve in šole, kjer je bila potreba, podpiralo denarno in moralno narodni pokret ter pripravljalo pot narodnemu oslobojenju in ujedinjenju. Svoj ožji .cilj je društvo po balkanski in svetovni vojni doseglo, sedaj je pa z ozirom na nove razmere razširilo svoj program. Dasiravno še naše državne meje niso konečno potegnjene, vendar se že sedaj lahko reče , da bo nad 1 milijon našega naroda ostal pod tujo o-blastjo in bo v marsikaterem oziru še na slabšem kakor poprej. Dočim je poprej deloma živel v državah brez izrazitega narodnostnega obiležja (vsaj teoretično), kakor sta bila Turčija in Avstro-Ogrska, pride sedaj v izrazito šovinistično nacionalne države: Italija, Avstrija, Madžarija.
Društvo sv. Save hoče torej razširiti svoj delokrog do skrajnih mej, koder prebiva naš troimeni narod pod tujo oblastjo. Njegov organ „Bratstvo“ hoče biti središče, kjer se bo negovalo proučavanje jezika, zgodovine, etničkih vsebin, spomenikov, zitja, gospodarstva, statistike, sploh vseh panog narodnega življenja srbo-hrvatskih in slovenskih soplemenjakov pod tujo oblastjo. V ta namen hoče stopiti društvo v ožjo zvezo s Ciril-Metodovo in Mohorjevo družbo ter se boi z enako ljubeznijo brigalo za vse, brez razlike vere in političnega mišljenja, da jih narodno okrepi, vzdrži njih narodno zavest in jih pripravi na oni čas, ko
bodo mogli postati deležni našega ujedinjenja in slobode.
Društvu je na čelu glavni odbor v Beogradu z 21 člani. Po raznih krajih imajo pododbore, ki bodo s podrobnim delom podpirali glavni odbor. Predsednik glavnega odbora je državni svetovalec Milutin Matkovič, podpredsednik pa vseučiliščni profesor dr. Tihomir Gjorgjevič, posebno vnet prijatelj Slovencev. Glavni tajniki so trije: Jovan Miodragovič, vpokojeni ravnatelj učiteljske šole, dr. Jovan Haci, bivši uradnik v zunanjem ministrstvu in dr. Nikolaj- Vulič, vseučiliščni profesor.
Udje društva so trojne vrste: a) redni člani, ki plačujejo po pet dinarjev na leto; b) utemeljitelji, ki vplačajo enkrat 100 dinarjev ali pa skozi štiri leta zaporedoma po 25 dinarjev; c) dobrotniki, ki enkrat za vselej plačajo 500 dinarov, -
Do leta 1911 je društvo izdalo 23 knjig, med*ka-terimi zavzema prvo mesto 1,1 zvezkov zbornika „Bratstvo“ z jako zanimivo vsebino. Za časa balkanske vojne in še bolj med svetovno vojno je društvo prekinilo svoje književno delovanje. Dne 17.-30. nov. 1913 se je še vršila glavna skupščina, naslednja skupščina se je mogla sestati šele 1.-13. febr. 1920 , kjer so društvu začrtali nov načrt za delovanje.
Z ozirom na dovršena dejstva sedaj ne pomaga nič, tarnati čez krivično postopanje pariške konference, marveč prijeti se treba dela in napraviti natančen načrt, kako pomagati našim sorojakom pod tujim jarmom., Poleg „Jugoslovanske Matice“ obračamo pozornost tudi na kulturno stremljenje društva sv. Save , kateremu bi se naj tudi Slovenci približali. Vse tozadevne organizacije: Jugoslovanska Matica, Ciril-Me-todova družba, Mohorjeva družba. Slovenska Straža in društvo sv. Save naj si na prijateljski način po -razdele delo ter napravijo velikopotezen in smotren načrt, da ne bodo morda drug drugega motili ali se celo spodbijali.	F. K.
Pristaši,
zbirajte za volilni skladi
Kaj bo z sne- in dhre-krenskimi bankovci?
Kapitalizem je od vraga. Vedno le špekulira, kako bi izžel ljudstvo, a sam grmadil premoženje . Ravnokar so prinesli časniki očividno od kapitalistični!} krogov priporočan način, kako naj se odpravim iz prometa 1- in 2kronski bankovci. Teh bankovcev, pravijo kapitalisti, ima vsakdo nekoliko, a nikdo veliko. Najenostavneje bi bilo, da se nekega lepega dne proglase te bankovce za neveljavne. Tako, pravijo, bo izgubil vsakdo nekoliko in nikdo veliko, ter bodo ljudje lahko prenesli. Vlada si pa na ta način pri -hrani lepo število milijonov, katere lahko uporabi za invalide in za vojne sirote. — Taka misel je prišla kapitalistom. Izgleda lepo, pa je popolnoma goljufiva, dobra za bogataše in slaba za reveže. Tako razveljavljenje bankovcev bi bil neke vrste narodni davek državi. Davek, da je pravičen, mora pa biti naložen tako, da zadene zelo bogate močno, malo bogate ma-j io, nič bogate pa nič. S takim razveljavljenjem bi se I pa zgodilo ravno obratno. Vzemimo, da bi izšla od -redba, da so danes od 12. ure vsi taki bankovci neveljavni. Revna trafikantinja, ki zasluži na mesec komaj toliko, da se prestrada skozi življenje, bi izgubila morda naenkrat 200 K, velik podjetnik niti 10 K , Žena revnega viničarja, ki nosi vsako jutro v mesto mleko in sadje, morda tri ure pešhoda daleč, ima le samo eno kravico, odteguje mleko svojim otrokom m zbira kronice, da bo potempljala fantku črevlje za v šolo, izgubi lahko znatno svoto, veleposestnik pa ničesar, berač, ki priberači na cesti 20 K na dan, izgubi vse, borzijanec, ki prišpekulira na dan tisoče , pa ničesar. Denar je namreč razdeljen tako, da veliki gospodje imajo velike bankovce, mali male, reveži pa kronice. Torej bi trpeli reveži veliko, mali gospodje malo, veliki gospodje pa nič. — A še neka druga krivica bi se zgodila. Preden se taka odredba izdela, objavi in izvrši, preteče nekaj časa. Premožni človek bo zvedel najmanj že 14 dni poprej ter bo pravočasno odrinil dotične bankovce, revež bo pa zvedel šele nekaj dni prepozno, da so razveljavljeni in med tem se jih bo nabral vse polno.
LISTEK.
Sasi Narä&ia
Spomini op6@wsko mladosti.
(Dalj©.)
Na kolodvorih smo srečavali obraze s pogledi polnimi gromov in bliskov. Mislim, da smo se zavedeli tega najprej v„Celju. Sršeli so v nas kakor v pritepence iz prepovedanih krajev in nam so se zdeli v svoji mrkosti kakor ljudje brez svatovskega oblačila na praznični žehitnini ...
Na Pragerskem smo mimogrede izstopili. Temne prikazni s celjskega kolodvora so nas sprejele .»e bolj neprijazno. Kakor težki električni oblaki so se valile proti nam in ko so nam bile dosti blizu, je pričelo grmeti in treskati,
Heil! Živijo! —
Švigalo je sem in tja, tja in sem. Grozila je doča . . . Mislim, da so jo preprečili svetli stražniki , ki so bistro opazovali na levo in desno in lovili v svoje škite heil in živijo, živijo in heil . . .
Na vogalu perona je stal nizek, čokat, nad srednjo mero rejen možicelj, do zvrhanosti join svetega ,germanskega srda, V levici je držal dišečo jutranjo smodko, z desnico si je brisal žgoči maščobni, pot raz mahadrävo obličje. Trepetal je v neizraznem gnjevu, ki ga je trpinčil in mesaril v dno duše ob pogledu na naše, kričeče srajce. Tako strastno je vlekel svojo cigaro in bruhal ogromne oblaka, v nedolžni zrak, da je predstavljal lepi tobakov svitek v njegovi levici pomilovanja vredno razdejanje in podrtijo. Za vsa kim oblačnim izbruhom je prilomastil na beli dan iz globočine bolečega srca pristen švabski „heil“, ki se je zdel v danih razmerah edino zanesljiv rešenik in branitelj.	i
Mignil sem štirim tovarišem in brž smo v polkrogu obstopili sina germanske matere. Roke -smo si uprli v boke in smo se toplo smejali v njegov onemogle jeze spačeni obraz. Vsak njegov heil, ki je posta-
jal bolj in bolj hripav, smo zavrnili s petkratnim nagajivim „živijo“, ki je hudega moža togotil do omedlevice . . .
NeizreČno smešen je bil pogled na ta žaripljeni od srda čisto spremenjeni obraz, na celo bolj srdu nego človeku podobno postavo, ki se je stresala in vila kakor v strašnih, nepopisnih krčih.
Sprevidel je, da nas sam ne užene. Ozrl se je na levo in je zapazil pomočnika — stražnika v Svetli uniformi. Dvignil je roko in jo j'e zavihtel proti njemu in je odprl usta, da bi kriknil na pomoč. Toda le neko neizrazno grgrajoče hropenje se je dalo razu -j meti.
Dobri stražnik je imel naš nekulturni prizor že ? 1 sam od sebe na piki. Brž je planil v boj zoper grde | j uapadavee poštenih državljanov — ob enem je za - f
I’ žvižgal sprevodnik. Zasuknili smo se in se pomešali f med gomazečo množico. Ozrl sem se In sem videl, kako je naš znanec stegnil obe roki za nami, kako je'
I napravil z največjim naporom en korak, dva . . po -! tem se je "opotekel in se vjel z obema rokama ob že-I lezno peronsko ograjo ...	|
I	■ ■	i
Maribor! Drava! —
Prvič vaju vidim, toliko ljubljena, toliko bra -j njena — toliko preizkušena, toliko napadana! Srce I vama bije nasproti kakor znancema iz srečnih dni in 1 varna kliče: Naša sta, naša morata ostati in bosta ostala ...
Znad Drave se vidi lep..,kos Maribora in se zazna pripravna lega njegovega sredi krasne okolice. Le za hip ! Skoro zavozimo mj^d zidovje in razgled na Maribor je splaval po Dravi —
Komaj sem ujel z očesom oba vitka stolpa Marijine bazilike visoko nad strehanii mesta. Poznal sem to öerkpv po sliki. Saj so njegove spominske podokb ce prosile milih darov za dostojni dom Matere Milo- f sti po celi Sloveniji in prek in so genila mnogo bogo- l ljubna srca, da so se odprla na stežaj.
Z bližnjih oken ob Dravi so nas pozdravljali, f Ne morem reči, koliko oken na obdravskih hišah je !
oživelo nam v pozdrav prehitro je šlo mimo — toda dobil sem vtis, ki me spremlja še danes, da jih je bilo mnogo. S tovariši smo se čudili.
„Glejte, saj Maribor ni tako strašno nemški!,“
St. Ilj!
Vlak je obstal in usuli smo se na prosto. Vsa okolica je oživela.
Prvo, kar smo videli, je bila gruča žandarjev, velika gruča. Pogrelo nas je. pri srcu in nas je hotelo pograbiti, toda pogoltnili smo ta preskrbni av -sirijski pozdrav in smo si mislili: Kaj nas brigajo.
Blizu tam je stala druga gruča — šentiljska dekleta v zelenih narodnih nošah s cvetlicami za nas. S svežimi pozdravnimi šopki na prsih smo se uvrstili v četo in odkorakali na cilj. Došlo ljudstvo nas je spremljajo od vseh strani. Mislim, da je bilo urejene orlovske čete ravno sto mož.	/
Pot nas je vodila mimo mrko molčečega Siid-markhofa. Tukaj torej je gnezdo zarotnikov, ki hočejo na, vsak način, da pade naš obmejni St. Ilj! Tukaj so ona za nas sveta tla, kjer se bijejo tako vroči narodnostni boji !
Le iz popisovanja sem poznal strahote takih bojev, a občutil sem jih živo. S spoštovanjem in ginjenostjo sem stopal po tej zemlji in sem j;i voščil, da bi ji vsak nov uspeli in vsak nov poraz rodil novih bor cev in novih zmagovaveev.	i
Z griča doli nam je zapel pozdravno pesem Slovenski dom, Cisto nov, ves svetel iin prazničen,- Njegova vzvišena lega nad Siidmarkholom se nam. je zdela kakor preroški simbol, da ima, podleči nemški Hof in ostati zmagovee maš Dom — — —
Cernu bi opisoval prireditev in veselico? Ni mi na tem, da jo ocenim v celoti in objektivno označim pomen tistega dneva. Ni slovenskega srca, ki bi tega ne umelo. Pišem „Spomine“ iin tudi s šentiljske ^slavnosti mi je poročati subjektivne ultise, ki imajo na -men pokazati, kako vplivajo podobne prireditve na posameznega udeleženca.
«•n-w.wvwi-fljrtliv.

Seveda ta načrt ne bo obveljal, za nas je samo nov dokaz, kako prefrigano se kapitalizem poslužujje i vseh sredstev, da revnemu ljudstvu pije kri-
polititeli pregled.
Jugoslavija.
Regent je zapustil Sarajevo 21. t m. zjutraj. Regent se je izjavil povoljno o sijajnem sprejemu, ki mu ga je priredilo mesto Sarajevo. Naglasa! je posebno iskrenost muslimanskega naroda v Bosni in Hercegovini. Deputaciji beguncev iz zasedenih krajev, ki je pozdravila regenta, je ta izjavil: „Znak žalovanja, ki ga vidim na vaši obleki, ni potreben, ker upamo, da boste tudi vi kmalu osvobo jeni,“
V	političnih krogih po B e o g r a d u se veliko govori in piše o nasprotju med Protičem in konstituantnim ministrom Markovičem radi ukaz za -kona. Kakor klubi parlamentarne zajednice postavil se je tudi Protič odločno proti ' uveljavi ukaz zakona, s katerim bi naj bila vsa p arlarne n t arnaN oblast pre -nesena na vlado. Govori se celo, da namerava Pro-tie strmoglaviti Vesniča in v dobi yolitev zagrabiti sam za državno krmilo. Nikola1 Pašič pa se je baje odrekel sodelovanju pri rešitvi jadranskega vprašanja radi tega, da bi lažje vodil radikalno stranko v volilnem boju Vsa ta meglena namigavanja političnih sirank o Protiču se bodo zjasnila v nekaj dneh.
Naša pogajanja z Italijo se bodo pričela pričetkom prihodnjega tedna. Mesto . Pašiča bo deloval kot delegat Andrija Radovič. Pogajanja se bode vršila o: Wilsonpvi črti, Reki, Skadru in Albaniji, Tozadevne natančne instrukcije za naše delegate bo izdelal ministrski svet pod predsedstvom regenta. Najtežavnejša točka pogajanj bo zopet Reka, ker naša država stoji na stališču, da ne more biti predmet razgovora, ali naj Reka pripade Italiji. Italija bo morala tudi podati zagotovilo, da se naših rojakov pod italijansko oblastjo ne bo oviralo na razvoju.
Arna v tska vlada je poslala posebnega parlamentaria naši vojaški oblasti, da bi se naj sklenilo mirovno stanje .med našo in arnavtsko državo. Arnavtskega odposlanca so naši zavrnili, ker m imel svojega pooblastila v redu.
Plebiscit na Koroškem ne bo preložen. Plebiscitna komisija je ugotovila, da so izpolnjeni vsi predpogoji, določeni v senžermenski mirovni pogodbi za izvedbo plebiscita, ki se bo vršil v coni A 10. oktobra.
Italija.
D’A n n u n zi j o namer a v, a oficijelno-proglasiti Svojo'kvarnersko regenco. D’Annunzijo bo prevzel zunanje ministrstvo svoje regenee in ovil svojo vladarsko slavo z naslovom „regent.“
Italijansko delavstvo, ki je zasedlo razne tvornice, jih še nikakor ni izpraznilo, ampak se dogajajo še vedno krvavi spopadi med policijo in' delavstvom.
I ta lijans-k o časopisje javlja, da se je pojavilo na Tirolskem nevarno iredentično gi -banje proti Italiji. Iredentarji so dosedaj že iztihota-pili 60.000 pušk.
V	Milanu so se vršili 22. t. m. poulični boji. Delavci so streljali na vojaštvo s strojnico. Vojaštvo
■ je ugnalo strojnico s pomočjo oldopnega avtomobila ■ Ubita (sta bila dva delavca, nekaj težko in 80 lahko ranjenih.
Francija.
Mesto obolelega francoskega predsed -nika Deschanela bo kandidiral za novega predsednika Millerand. Za kandidaturo Milleranda se je izrekla večina parlamentarnih skupin.
Novi francoski predsednik. Dosedanji ministrski predsednik Millerand je izvoljen za predsednika francoske republike z 695 glasovi od 897 oddanih.
Anglija.
Angleški grozi splošna delavska stavka.
Danska.
V	dansko poslanško zbornico so se vršile 20. t. m. nove volitve radi pridružitve Sev. Šiezviga. Nova zbornica, bo štela. 149 članov. Izvoljeni so: 3 poslanci gospodarske stranke, 27 konservativcev, 18 radikalcev, 48 socijalistov, 51 zmernih levičarjev in 1 poslanec iz Šiezviga.
Madžarska.
Čeprav j e M a d ž'a r s k a vsled pariške mirovne konference ponižana in pristrižena na vseh koncih in krajih, še vedno sanjari o madžarskem imperijalizmu. Rovari in spletkari zlasti proti Cèhoslo-vaški in Jugoslaviji. Praški listi objavljajo senzacio-nelna, razkritja v propagandi madžarskih agentov, najetih po upravitelju Madžarske Horthy-u, proti Ce-hoslovaški ter izjavljajo, da imajo v rokah obširne clokumentarične dokaze, iz katerih se, neoporekljivo | sklepa, da je poslanec v čertoslovaškem parlamentu Madžar Tobler plačam iz Budimpešte. Središče madžarske propagande je Dunaj. Tudi v Gradcu ima ta propaganda svojega posebnega zastopnika, ki vzdr -žuje zvezo z Hrvatsko. Madžarska propaganda je tudi v Jugoslaviji zelo razpletena. Tajna policija v Subotici je izvedla preiskavo v zadevi zarote proti namestniku kr. vladnega komisarja, katero so zasnovali gotovi madžarski Horthy-evi agenti. Zarota je bila za-
snovana na široki podlagi. Glavni vodja zarote pa je grol Szechenyi, ki je zbiral tolpo za izvršitev zarote. Szechenyi je pobegnil na Madžarsko. Razkriti so obširni načrti iredentistične agitacije madžarskih agi -tatorjev. .Vodja policijske ekspoziture je odpotoval v Beograd, da poroča vladi o razkritjah.
Ceheslovaška.
Na Češkem so se močno začeli, gibati ko -munisti in je velika nevarnost,: da pride do komunističnih pučev. V Ustju ii. pr. so zastražena, vsa/javna poslopja od vojaštva, ker se boje komunističnih izgredov. Po nekaterih krajih manifestira meščanstvo in kmetje proti komunistom.
Rusija—Poljska.
B o j i na r u s,k o - p o 1 j s k i fronti se razvijajo za boljševike vedno slabše. Poljska armada jo prešla v ofenzivo pri G rodnu. Posebno ljuti boji se bijejo pri Swiloczu.
N or veš k a n e p ri z nav a sovjetske Rusije.
Amerika je iz d ala n a 1 o g, da se aretiraj« vsi boljševiški agitatorji, ki so se razpasli po-Zedinjenih državah.
Doma&a politika.'-
Skrb za reveže in dobrodelnost. V nedeljo, so sklicali v Ljubljano posvetovanje, kjer so možje, ki mislijo, da se razumejo na pravico in na postavo, govorili o- centralizmu in o avtonomiji, to se pravi: kaj naj se upravlja od pokrajinskih i vlad in od občin, a kaj naj bode pridržano osrednji vladi v Beogradu. Govorili so o različnih rečeh, toda enega se ni dotaknil nihče : revežev in dobrodelnosti. Dosedanja po -stava o oskrbi revežev je popolnoma za nič. Občine ne morejo primerno skrbeti za svoje reveže. Nekoč sem služboval v majhnem in revnem kraju, bila ie župnija in občina ob enehi, štela je 540 duš. Imela ie doma na oskrbi 3 reveže, stroški zanje so znašali nekoliko več, kot vse občinske doklade, a vkljub temu so bili preskrbljeni zelo slabo. Včasih občine tudi nočejo zanje skrbeti, žlasti, ako imajo v občini oblast petični mogotci, krčmarji', štacunarji in podobni ljudje. Dosedanja postava je pa tako pomanjkljiva, da jih ni mogoče prisiliti, Slednjič je tudi pojm reveža Itako nejasen, da je na tej podlagi od občine težko doseči primerno oskrb. Novi državni zbor bo moral nujno skleniti postavo, s katero se bo uredilo vprašanje revežev in javne« dobrodelnosti.- Kako pridejo občine do tega, da bi same vzdrževale reveže, ki so svoje moči izrabile po mestih in po tovarnah? Kako pride reven m soliden kmet do tega, da bi moral soplače-vati za vzdržavanje bebastega ali pokvarjenega, otroka, ki je postal tak radi tega., ‘ker je bil njegov oče pijanec. Skrb za'reveže m dóbrodèinost se mora centralizirati, da se razbremene kmetske občine, ki so revščine najmanj krive, Vpeljati se mora poseben re-, ven in dobrodelen davek, katerega bi morali plače -vati predvsem krčmarji, potem pa tudi tovarnarji, velila posestniki,: gospoda, ki drži služkinje itd Deloma bi se stvar uredila s splošnim zavarovanjem, toda ne popolnoma, ker bodo vkljub .temu slučaji, da je človeka zadela nesreča, ki ie večja, kakor bi moglo odpomoči zavarovanje. Torej: nova postava za reveže in dobrodelnost, dobrodelni in revni davek, ki naj zadene one, ki so krivi revščine ali, ki so imeli ko-risi od revežev! Razbremenimo tozadevno revne občine! .	,	;
Bunjevačko-šokačka stranka. V nedeljo 12. t. m. se je ustanovila v Subotici v Banatu „bunjevaČKO-šokačka stranka.“ Dne 10. nov. se pa vrši veliki zbor, Banjeveev in Šokcev. Glavne točke njihovega pro -gì ama sö:	1. v okviru vrhovnega načela edinstva
države in naroda avtonomija Vojvodine po primeru Hrvatske in Slovenije; !2. kar najhitrejše pripojenje bajskega trikota in spornih baranjskih krajev; 3. popolna ravnopravnost za vse narodnosti; 4. ureditev šolstva potom zakona, a ne odredb; 5. 'latinica zìi obvezna pisava za vse kraje, kjer se prebivalstvo pretežno poslužuje latinice; 6. ravnopravnost vseh priznanih narodnosti sporazumno z delovanjem cerkve in države; 7. zaščita in podpiranje vojvodinskih gospodarskih in poljedelskih zadev; 8. izvedba agrarne reforme na temelju strokovno izdelanega zakona;
9.	v svrho .zaščite delavskih interesov ustanovitev delavske Zbornice, ureditev plače po dviganju in pacanju cen živil; 10. enaka državna pomoč'invalidom in vojnim sirotam po celi državi. Na splošno povdarjajc, da hoče stranka stati na katoliških načelih in delovati v najožji zvezi s hrvaško seljačko stranko.
Volilno gibanje.
Kaj je z volilno pravico Nemcev in nemškutarjev? Ljubljanska vlada je izdala : okrajnim glavarstvom navodilo, da nimajo volilne pravice v konšii - * tinnito vsi notorični Nemci. Sedaj je seveda naloga okrajnih glavarstev, da doženejo potom županstev , kedo je notoričen Nemec. Da se to konštatira bi bilo naiboije, da vzamemo za temelj tozadevnega konsta-tiranja ljudsko štetje izza leta 1910, Kdor se je leda! priznal za Nemca, naj velja kot notoričen Nemec,' ki nima volilne pravice. 4,li se naj vzame,.ljudsko štetje, iz 1910 kot temeljna podlaga za odrek volilne pravice Nemcem in nemškutarjem, o tem se vlada ni izjavila ampak je ljudsko štetje iz leta 1910 popolnoma prepuščeno prosti volji naših županov in okrajnih
glavarjev. Vsi zavedni Slovenci pač pričakujemo, das bodo naši okrajni glavarji toliko pametni in razsodni da bodo vzeli ljudsko štetje iz leta 1910 kot merodajno podlago in odvzeli tem potom volilno pravico vsem: Nemcem in nemškutarjem, ki so priznal; v letu 1910 nemški občevalni jezik.
Sestavljajte pravilno volilne imenike. Po členu 21 nav. zak. morajo občinski uradi rabiti od mi-nisba za. notranje zadeve predpisane obrazce, kakor je občinskim uradom tudi naročila deželna vlada za Slovenijo. Kljub temu porabljajo občinski uradi stare tiskovine, ki pa nimajo vseh predpisanih rubrik, manjka namreč važna rubrika:	poklic, vsled česar,
takih volilnih imenikov ni moči potrditi. Po členu 20 nav. zak.‘se mora na koncu vsakega izvoda volilnih imenikov zapisati z besedami (ne samo s številko) — število vpisanih voliieev in število listov imenika. Ta zaznamek navadno- manjka/ Dalje je zapisati na koncu pri datumu opravilna številka, t. j. ona številka * pod katero je- volilni imenik pri občinskem uradu v * pisan v vložnem zapisniku. To se splošno prezira . Volilni imenik' je datirati in ga morata podpisati obe. predstojnik (župan, gerent) in tajnik; če občina nima tajnika, podpiše namesto njega en občinski odbornik ali prisedli i k sosveta. Pri podpisu je na vsak izvod pritisniti tudi občinski pečat. Pri vsaki črki v; volilnem imeniku je pustiti nekaj vrst praznih za naknadne vpise voljleev vsled reklamacij. Imenike je odposlati v dveh izvodih na pristojno prvostopno sodišče najkasneje do dne 26. t. m.
Demokratska volilna agitacija med Srbi je že v pomem razvoju. V nedeljo prirede „demokratski študentje in intelektualci“ veliko skupščino pred hotelom „Slavija“ v Beogradu. Istega dne prirede v Subotici v Banatu volilni shod, kjer bo govoril minister Pri -bičovič.
Demokratske kompromisne potrebe. Glasilo demokratske stranke „Život“ v Splitu poroča, da se de-moki afska stranka pripravlja skleniti kompromis v svrho volilne kooperacije in sicer s takimi političnimi skupinami, ki stoje na stališču popolnega narodnega édmstva, se bore za edinstveno ureditev države z administrativno avtonomijo, hočejo popolno izenačenje plemenskih imen, odklanjajo plemenski in zgodovin -ski -artikularizem, hočejo radikalno ureditev agrar -ne reforme in ureditev uradniškega vprašanja. Samo resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo na uredništvo omenjenega lista.
Don Juraj BiankiM in drugi. Stari gromovnik iz Dubrovnika, Don Juraj Biankini, kandidira na demokratski listi v beograjskem okrožju. Znani demokratski žurnalist Krsta Cicvarič hoče tudi kandidirati nekje kot demokrat, a še ne ve, kam bi se pri -tisnil. Dalmatinca dr. Trumbič in dr. Smodlaka kandidirata v Dalmaciji kot izvenstrankarja na listi ■—. „združenih naprednih demokratskih elementov.“
Duetu® testi.
Pozivi Naprošamo vse one, ki so bivali nepretrgano sedem let pred 1. jan. 1919 v pasu A alì B keioškega plebiscitnega ozemlja in ki so bili še 1. L 1919 stalno v coni B, da nemudoma to naznanijo potom dopisnice Nar. svetu v Borovljah.
Zbor zaupnikov KZ ozir. : SLS se je vršil v četrtek, dne 23. septembra v Mariboru za eeio štajer-sko-koroško-prekmursko volilno okrožje. Zastopani so bili vsi sodni okraji., V zelo lepem številu so prišli Prekmurci. Shodit je predsedoval podpredsednik KZ poslanec in župan Pišek. Poročala sta poslanec dr, Bohinjec iii poverjenik dr. Verstovšek, Na zboru so se storili zelo važni sklepi.
Obmejni škodljivci. V nezaslišanem zlobnem in podlem članku grdi „Tabor“ z; dne 21. septembra g, župnika Rožmana pri Sv, Duhu ha; Ostrem vrhu, kft ga zaničljivo imenuje Rosehmanna. V svoji, duševni revščini ne more najti boljšega gradiva kakor .zlobne čenče o župnikovih petelinili. G. Rožman je zaveden Slovenec in je za obmejno Slovenstvo več storil, kakor vsi posiroveli uredniki okoli „Tja,bora“ skupaj .. Ali ne znate nič pametnejšega pisati o naših obmejnih zadevah, kakor sramotiti naše ljudi? Ali; ie to vaše obmejno delo? O „delovanju“ posameznih žan h dar jev ob meji se pa blagovolite informirati pri vaših lastnih prišfaših ob meji, pa bodete zvedeli še marsikaj pikantnejšega, kakor je povest o župnike -vili petelinili.
Na odpor! Celjski list „Cillier Zeitung“ pretaka v svoji številki z dne 23. septembra debele solze, jadikuje, roti in poziva na odpor, ker je šolska; oblast za mesto Celje odredila, da v letošnjem, šolskem letu 1, razreda nemških ljudskih šol ne bo več. Vršilo se ie v Celju popisovanje Šolobveznih otrok. Pri tej priliki se je ugotovilo, da sta v Celju samo 2 frisino nemška otrblca šoloobvezna za prvi razred ljudske šole. Vsi drugi otroci so pa slovenskega pokom-nja, njih stariši, rojeni Slovenci, so se narodili na Slovenskem'in so tudi živeli med Slovenci, čeprav so so vselej izdajali za Nemce, bijLi; so pač narodni in čestokrat tudi verski odpadniki. In za ta dva pristno nemška otroka se naj ustanovi nemški razred ljudske šole! List poziva starše z rekurzi na odpor tor se ču età, da je v Jugoslaviji, kot demokratični državi, kaj, tacega mogoče. Gospode okrog „CilljieršZeitung“1 vprašamo, ali ste ganili kedaj ž mezincem, ko je nemški sistem nad pol stoletja silil in tira! pristno slovensko šolsko deeo v popolnoma nemške šole? Ali vam je še v spominu ljuta gonja celjskih posilinem-čev ter Nemcev cele Avstrije proti nemško-slovenskim gimnazijskim paralelkam v Celju, zaradi katerih jei
24 i swtembr.» 1920
S 3J H Ä « *
Stran 3» '
padlo celo več ministrstev? Končno, ali nam je rajna Avstrija, dovolila za pristne slovenske šolske otroke kako slovensko ljudsko šolo v Celju, Mariboru. Ptuju itcl.? Trkajte' se na prsa ter recite: me a cui-pa! Nemštvo je nad slovenskim narodom zagrešilo to liko narodnih zločinov, da ostane osramočeno na vse veke! Janičarjem v Celju in v drugih mestih in trgih Slovenije pa bodi povedano, da je le čin pravičnosti, ako je prišlo po stoletjijk naše narodne sužno-sti tako daleč, da je odklenkalo ponemčevanju naše-,ga naroda.	ki
Minister dr. Kukovec in zimski čas. ‘Mnogo -krat smo se že bavili, z vihravim gospodom Kukovcem, ki spada tako ‘v ministrstvo kot pari -zer.ua parket. Doslej je kot minister obelodanil svoj ministrski program, ki obstoja iz krščanske pravic -mosti, zavaroval ljubljanske milijonarje pred socijalno roko Gosarja itd. Najvažnejše delo našega sod -jalnoga ministra g. Lojzeta pa je uravnan je onega nesrečnega novega časa. Vse naše sosedne države so se že umaknile v brlog zimskega časa, samp minister dr. Kukovec še vedno straši s poletnim časem. Radovedni smo, zakaj neki je bistri g. minister Kukovec ; uravnal tako, da bomo mi Jugoslovani edini v celi Evropi tavali do 1. oktobra* v tmini novega časa Menda g, Kukovec radi tega 'čaka tako dolgo s pomi- * kom časa, ker še m postavil v svoj ministrski pro .gram k točki'pravičnosti še potrebo za delo Evropo pravične uravnave časa. Originalen pa je naš socijalni minister, čemur so uklonile vse evropske države temu originalno kljubuje do 1. oktobra krščansko pra, vachi minister.za socijalno skrb —* dr. Kukovec.
Shod KZ pri St. Janžu na Peči dne 22. sep -tembra je lepo uspel. Na shodu so govorili župan Krajnc, tajnik Zebot in g. Hrastelj. Velika večina župnije St. Janž je v taboru Kmetske zveze.
■Ponovno opozarjamo na viničarski shod, ki se bo vršil pri Sv. Petru niže Maribora dne 26. sep -tembra 1920 v cerkveni hiši. Shod bo zelo važen za vse vin j čar je in one, ki se zanihajo za to vprašanje. Zborovanje se. vrši po rani maši.
Jadranski zbor zoper Dannunzijado. Narodni zastopnik dr, Ivan Marija Cok je izročil, opravništvu francoskega poslaništva izjavo izvršilnega odbora Jadranskega zbora v zadevi reške Dannunzijade. Odpravnik je sprejel zastopnika zelo prijazno in obljubil, da bo poslal protest na pristojno mesto (francoskemu ministrskemu predsedniku Milleranduh Pri tej priliki je izjavil, da francoska in angleška vlada, a tudi službena Italija, ne priznavajo tega d’Annunzi-jevega čina in želijo, da pride čimprej med Italijo m Jugoslavijo do direktnih pogajanj.
Tudi „narodni“ svečenik. Tudi na Hrvaškem :so začeli neki zmešani ljudje s propagando za „na -rodno“ cerkev. Središče tega gibanja je mestece Koprivnica, ki je ob enem tudi Radičeva politična trd -udava. Izpraznjeno je bilo mesto župnika, a cerkveni patron je občinski odbor, ki je pa odločno stal na stališču, da hoče samo „narodnega svečenika.“ Odklonil je vse tri. od škofa predlagane kandidate, petem na kar sam imenoval „narodnega“ župnika dr. .linija Kežmana, dasiravno nima župnijskega izpita, in ni usposobljen za tako mesto. To je isti dr. Kež • man, Id je bil svojčas, kakor se je nedavno v Zagrebu sodni,;sko dokazalo, poslan od Radiča v Trst k že znanemu Judu, laškemu majorju Finziju, načelniku laške propagande po Jugoslaviji, da se ž njim dogovarja, kako bi razbil našo državo.
Slovenska služba božja v Trstu,. Tržaški škof je odredil, naj se vrši služba božja v Trstu tudi nadalje v slovenskem*jeziku tam, kjer se je vršila prej. .Vprašanje je samo, kateri pridigar si bo upal govo -riti slovenski, ako mu pri tem vsak čas lahko pritrči kroglja fašistov okrog ušes.
Delavska stavka v Italiji. Tako šumno vpri-zorjena delavska stavka v Italiji se je za delavca končala s porazom. Delavski voditelji so svetovali delavcem, naj zapuste zasedene tovarne in gredo zopet na delo. Delavci so želeli, da bi jim tovarnarji izplačali nove plače tudi zà nazaj od 1. julija in za dni zasedbe, a tovarnarji so odklonili. Tako morajo plačati delavci komedijo, katero so vprizorili, iz svojega žepa !
KoaisjijistiČno zastopstvo v Pragi. V Pragi se nahaja rusko boijševiško zastopstvo pod načelstvom Juda Hillersona. Tudi drugi člani poslaništva: Vishnevskij, Jakobson, Isakovič. Levin in Nette so Judje. Same Kuzmin menda ni Zid. Ti boljševiki delajo za zvoz« s češkimi komunisti, da urede skupno postopanje- „Venkov“ piše, da je tudi mati voditelja čeških komunistov, Ivana Olbrachta, Judinja.
Češki socijalisti. Češki socijalisti so se med sabo popolnoma skregali in razbili na dva tabora: na zmerne socijaliste in na komuniste. K prvim spadajo vsi ministri, velika večina poslancev in skoraj vsi stari strankini delavci. K drugi skupini, ki stoj’ pod vplivom ruskih boljševikov, stoje mlajši pristaši i razne osebe, ki bi hotele hitro priti .do politične meči. Staro glasilo stranke je „Pravo Lidu,“ Sa,daj so se tiskarne polastili komunisti. Stari izdajatelj je pa odšel v drugo tiskarno in nadaljuje tam izdajanje listò. V stari strankini tiskarni pa izdajajo komunisti list i od spremenjenim naslovom „Novo Pravo Lidu.“ Tako je sedaj „Pravo Lidu“ dvojno:	novo in staro;
prvo je komunistično, drugo pa socialistično.
Usoda albanskega roparskega poglavarja. Dne 14. septembra je prišlo blizu Udova do spopada med našimi orožniki in komitaško opto albanskega voj votle roparjev Iška Dimitrova. V boju je padel ropar -skl poglavar Ižko in njegova oba častnika Na naši strani sta bila ranjena dva orožnika. Padli roparski Poglavar Je bil skozi 15 let strah in trepet v okolici
Glnice, Vardarja in Gjevgjelija. Na njegovo glavo je grška vlada' razpisala 10.000 drahem. Tolpe, katerim je ta roparski poglavar poveljeval, so plenile tudi po Macedoniji za dobo, ko je bila Macedonia še zasedena po Bolgarih.
Izgubljeno in najdeno. Meseca julija t. 1. je bila na potu od Lajteršberga do Pesnice najdena veha svota denarja. Lastnik naj se javi prti okrajnem glavarstvu, Maribor, I. nadstropje, soba št, 2.
’ Sav. podružnica SPD je s 15. sept. zatvorila Frisehaufov Dom na Okrešlju in kočo na Korošici. Obisk je bil letos sledeč: V Korošici 213, na Okrešlja SOI in pri Piskerniku v Logarski dolini 482 tuci-sfev,	R.
Planinski ' koledar za leto 1921. Sestavil in za.*
lo.žP Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjemgradu. — Podružnice, ki. so prevzele nabiranje naročnikov za ’tu koledar, se naprosijo, da nemudoma vpošljejo seznam narpčnikov na gbrnji naslov, da je mogoče določiti 'število natisov. Tudi interesenti naj nemudoma Vpošljejo besedila za oglase, da je iste mogoče uvrstili še v ta letnik.,.— Cena koledarja, bo '20 K ter lej namenjen prebitek za povečanje planinske koče na Korošici pod Ojstrico.	R.
iz Prekmurja.
Poverjeniku dr. Pitamicu. V Prekmurju se vrši. velika umazanost, nezaslišana korupcija. Civilnemu komi s a ri j atu podrejeni organi ne izvršujejo na--redb centralne vlade, ki jih je publiciral tudi civilni komisar. Zahtevamo strogo disciplinarno preiskavo. Zadeva je sledeča* V Prekmurju si je osvojila nakup živine „Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani“ m v zadnjem času tudi svinjski trgovec Predovič ter mesarska nakupovalna zadruga. Ti ljudje so imeli e-clin-o pravico nakupovali živino v Prekmurju,- Razu -mljfvo je, da so si ceno sami določevali. Zato so kupovali živino po 4—6 K za kilogram, v Ljubljani pa drago prodajali. To je bila grozna krivica za Prekmurce, da so morali tem ljudem dajati,-živino tako po ceni, dočirn je v Sloveniji živina povsod bolj draga, ciočim stane v sosedni Avstriji in Ogrski 1 kilogram po 80 K, Doseglo se je, da,je ministrstvo izdalo naredbo, s katero se je razglasila prosta trgovina, ter odpravil ta krivični monopol. Civilni komisar za Prek murje je že 8, julija 1920 razglasil, da,je v Prekmur ju trgovina prosta. Kljub temu imata Vnovčevalalpa in Predovič še naprej monopol za prekmursko živino. Pred kratkim je bil neki ubogi medjimurski kmet od namestništva civilnega- komisanjata v Lendavi kaz -n ovan z zaplembo dveh svinj, katere je kupil za pleme v Prekmurju. Vsled takih in enakih protipostav-nosti je ljudstvo v Prekmurju in Medjimurju strašno razburjeno, bati se je najhujšega. Zahtevamo, da g. poverjenik za notranje zadeve , da preiskati, kateri politični oblasti v Prekmurju podrejeni organi se u-pirajo vladnim naredbam, oziroma s kakimi "sredstv i so si pridobili Vnovčevalnica in drugi monopol v Prekmurju! Ta umazana korupcija mora takoj izginili! Proč z živinskim monopolom v, Prekmurju! Proč z i z kor i šče v an jem ubogega ljudstva! Napravite takoj red !
Kdo vlada v Ljubljani? Prekmurci so se hodili ! pritožit radi neznosnih razmer v Prekmurju k deželni vladi. Pri g. predsedniku niso našli niti velikega, razumevanja za vnebovpijoee krivice. Od g. poverjenika dr. Versiovšeku so zvedel, da je zadeva glede živine že urejena, da je dobil tako poročilo od kom -potentne strani. Ko pa pridejo domov, najdejo nespre menjene razmere, živinski monopol še straši vedno naprej,' še več, ljudem se rekvirira vse, kar imajo, kakor nekdaj za časa boljše viške vlade. Vprašamo, kdo vlada v Prekmurju, ali deželna vlada za- Slovenijo ali Vnovčevalnica' in svinjski milijonar Predo -yič ter prekmurski- živinski milijonar Benko?
Delo zunanjega ministrstva, Ko čitamo, da naša. vlada na Koroškem ničesar ne doseže, ampak se le umilna na celi črti, se nič ne čudimo, če pomislimo da sedijo v zunanjem ministrstvu ljudje, ki se niti toliko ne pobrigajo, da bi rešili g župnika Klekla iz ječe v Budimpešti, Tri četrt leta sedi ta nedolžna žrtva v ječi, lahko bo obsojen, usmrčen, ali vsaj vsled bolezni lahko umre, v ministrstvu pa „ima još vremena“ za take malenkosti! To je vlada, ..pa kaka!
Nadzorniku Jurku. Poroča se nam, da je gosp. nazornik Jurko nekemu liberalnemu učitelju takoj na cesti obljubil učiteljska mesto v Prekmurju, (ločim morajo učitelji, učiteljice katoliškega svetovnega nabiranja dolgo in dolgo. Čakati, pretino se jim reši njih vlsga. Zdi! se, da g. Jurko tudi glede šolskih vrtcev v Soboti in Dolnji Lendavi ni dovolj skrben. Šolsko leto se je pričelo, vrtcev še pa ni.i Ce bi se bólj pobrigal, bi gotovo dobil prostore, V enem letu bi ž,e toliko lahko dosegel !
Iz 0\aribora.
_ Ljubljansko kramarjstvo v Mariboru. Pisali ste zadnjič, kako lep je Maribor, kake lepe javne pro -store, velike trge ima itd. Res je, da, Maribor prekosi v vsakem oziru Ljubija,ho. Toda na žalost vam moramo javiti, da so tudi v Maribor prišli ljudje iz Ljubljane, ki bi radii pokvarili) Maribor in izf tijega napravili ljubljansko kramarsko blatno vas. Prvi je bil bivši komisar Pfeifer, M je dal postaviti na Glavnem trgu barako. Prejšnji mestni očetje so hvalevredno dali podreti celo skupino hiš, da bi dobili mogočno veličasten Glavni trg. Tudi drugače so izravnali, ozke in zverižnjene ulice. Pa pride, g. Pfeifer.


ki ne pozna drugega ko Ljubljano in postavi na posmeh lepemu okusu grdo ljubljansko barako orlovski ui sokolski tabor sta jo k sreči zopet spravila s, površja zemlje. Pa to še ni vse. Čujemo, (ta hoče ne-
; ki drugi kramar postaviti enako barako na lepi prostor pred frančiškansko cerkev, na mestu, kjer ja ; zdaj majhen prale s studencem. Tudi tukaj so se prei ; nakupile in podrle hiše, zdaj pa se naj zopet posta -, vijo grde barake, da pokvarijo ves krasen, pogled pa j Aleksandrovi ulici! Upamo, da bo sosvet z ogorčenostjo odbil ta napad na lepoto našega krasnega Maribora! Za ljudi talce baze tu ni prostora, naj gre v - Ljubljano, kjer jim je'vzor Zidovska ulica in enaki : kramarski koti ! Kdor se zanima, kako so prej skr -beli za lepoto Maribora, -naj čita M ally je vo knjigo o ' ulicah in cestah v Mariboru.
Sestanek naših somišljenikov bo y nedeljo 26.,
I t. m. v dvorani JSZ (Splavarska ulica 4.) ob 5, uri : popoldne. Pridite vsi, delavci in drugi! Nastopil bo.
! nov predavatelj.
Predavanja SKSZ v Splavarski ulici se zopet ; prično. Danes zvečer ob 8. uri predavanje o volilnem -redu v državni zbor.
Občni zbor mariborskega Orla bo v nedeljo 28, j t. m., ob 10. uri dopoldne, v dvorani katoliškega po-' močiiiškoga. društva v Lekarniški ulici (poleg rotem -ža) št. 6. Dnevni red: Poročilo odbora, poročilo re-I vizorjèv, volitev novega odbora, slučajnosti. Vabimoi j vse člane, pa tudi one, ki se zanimajo za važno mia-j timsko organizacijo!
Glasbena Matica Maribor, Redne pevske vaje za ženski zbor se prično zopet v soboto, dne 25, t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri „Götzu“ Vpisovanje novih pevk se prične istotam tudi v se -boto ob V&. uri. Stare in nove pevke dobrodošle ! — Odbor.	/
Pi*g?„ Dmizovlčeva zasebna pevska šola za o -troice v Mariboru začne svoje tretje šolsko leto z vpisovanjem,dne 1. oktobra, od 3.-4. ure popoldne v drž. učiteljišču (pritličje, levo). Redni pouk se začne za začetnike v sredo, dne 6. oktobra, za nadaljevalni tečaj v četrtek,- dne 7. oktobra, vsakokrat od 3. do 4. ure popoldan.
Redni penic se je pričbl z današnjim dnevom petkom, na deški meščanski šoli v Krekovi ulici v. Mm iooru.
Jesenska konjska dirka- v Mariboru. Prijava za konjsko dirko na Teznu pri Mariboru, katera se ho vršila 25. in 26. t. m z začetkom ob %3. uri pop * sci zelo številne in je zasigurana zelo številna udo -iežba.
Mariborsko gledališča.
Ivan Cankarjevi. „Hlapci'“ so otvo rili v,soboto 18. septembra t. 1. prjimerno drugo redno sezono 1920-21 Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Igra je bila dokaj dobro naštudirana, režija, g. V. Bratine izredno povoljna. Poleg lan s'c ih igralcev so nastopi'!! še nekateri novi z bolj ali manj dobrim uspehom.' Občinstvo je bilo napolnilo gledališče do zadnjega prostora. — V nedeljo 19. septembra t. I. so ponovili F, S. Finžgarjovega „D i -v j e g a lovca“ iz lanskega sporeda. Uspeh je bil sređen,• nagibajoč se bolj k slabšim predstavam. Povemo odkr;to, da nas ni zadovoljil v mnogiu rečeh, — .1. S-j._ Op. ured. Dramska umetnost je važen kulturen činitelj, zato se moremo tin ne smemo iti tudi v, našem listu preko nje. v\ sled pomanjkanja prostora ji žal ne moremo posvečati toliko pozornosti kakor dnevno časopisje, a naše u važe van je drame ni zato nič manjše. Po svo di močeh bomo storili vse, da bodo mogli slediti tudi naši bravoi njenemu razvoju.
L ud v i g Anzengruber:	„S a m s k i
dvor“. (Predstava 21. septembra 1920). Drama ni ravno slaba, a zaostaja za drugimi Anzengruberje -rimi deli. Ponekod je nagromadenega preveč besedičenja v nji, ko človek pričakuje rezkega dejanja, I-gra je primerna tudi za boljše podeželske odre. — Prvenstvo večera je odnesla v drugem dejanju gospe-Viki Podgorska. Bila je vsaj v glavnem takšna, kakšen pravi igralee-umetnik biti mora. Zal, da v .Strtem dejanju ni dosegla več prejšnje stopnje. Nji ob strani je stal g. Povhe, ki smo ga bili izredno vese_ 1L G.„ Skrbinšek nas tudi v ti predstavi še ni zadovoljil. Gospa Dragutinovi čova je skušala biti sicer, naravna in dobra, a razen krivega hrbta in delnega obnašanj al tega nismo videli povsod. Gospa Petkova je pretirala. Župnik g, Šimenca je stal v sredini med ostalimi, ponekod prav dober. Scenerija je bila po -voljna, ponazoritev viharja in nevihte pa za nič. — J. S-j,
Popisi»
Slov. Bistrica. Pri kr. okrajni sodniji v Slov, Bistrici je bil dne 23. t. m. obsojen Alojzij Kukovič, znani pretepač in nemirnež, sin Karla in Viktorija Kukovič v Slov. Bistrici, zaradi težkih telesnih po -škocib, ki jih je povzročil Ludovilcu Pristovnik, dni -narju, ki se je vračal domov na cesti, z nožem brez vsakega povoda, na tri mesce strogega zapora. Ta Alojzij Kukovič je pravi „Bauernschreck“ za Slov, Bistrico in gorje njemu, s kojim se sreča ponoči. Pri njem je dosti kriva nemška vzgoja tukajšnje šulfer-einske šole, še več pa vzgoja staršev. Mestka občina; ga je slikala kot nevarnega pretepača. Ta kazen je prav milostno odmerjena in fantalin je gotovo zaslužil več, ker še ima druge pretepe na vesti. V Slov,, Bistrici je še par drugih enakih kanarčkov, katerim bo treba malo perje pristriči.
Mariborska eskomptria banka v Maribora«
cest» ite»- 11.
Telefon štev. 1©.
Podružnica : MURSKA SOBOTA.
SßfOlema ■ Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanja.
fCUßlif© Iti fHHCffalll S Devize, valute, vrednostne papille itd.
Izdale l čeke nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta»
Osi© predili®© s Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnik skladiščih.
Dale bredite : Pod najugodnejšimi pogoji.	s®
Previeina ■ Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
EPEITBI8E Sin. iff. fttdaiilžavMARilBRB
Soboto, 25. septembra:ì Brat Martin. Izven abon. Nedeljo, 26. septembra: Pereant, možje. Izveg abon. fforek, 28. septembra: Samski dvor. Abon B 1. Sredo, 29. septembra: Kralj nk Betajnovi. Izv. abon. Četrtek, 30. septembra: Brat Martin. Abon A 2.
Rama i
88 išče z 1 sobo in starejšega gospoda
Stanovanje
s brano za 1. pri krščanskih, zakonskih ljudeh. Tudi velja na deželi blizu cerkve. Ponudbe na upravništvo do 30. septembra 1920.	761
Našla se jeiartm
Ved pove Maškatelje, Pobreška cesta 16.	773
YTT? A srebrna, damska, pre-oblečena z rdečim emajlom, krstno darilo, je bila 22. septembra ob 9. uri predpoldne izgubljena na poti od državne realke do okrajnega glavarstva v Mariboru. Pošteni najditelj naj jo proti nagradi odda na npravništvu lista ali pa na državni policiji.	771
Freda mm s
tfrlflflfVviv* (Stutzflügel)
VII, zramk8 , Ghie d1 se proda, Gregorčiče«» ulica 29, I. levo.	763
Nova zidana kisa
z lepim vrtom se takoj proda. Cesta na Brezje 36, Maribor. 768
Pohištvo “ "XT'
opremljeno, secesijo», takoj na prodaj. Ogleda se v Cvetiieni ulici št. 8, Maribor, Krajnc, slikarski mojster.	767
Dva junèka
Svilena sita
22 mese-secev stara, enake barve in postave, sta na prodaj. Cena po dogovoru. Vpraša se pri lastniku Juriju Jošt v Rošpahn 96 pri Maribora. 769
za mlinarje se
dobe v gostilni Jančič, Mariber, Gosposka ulic* 26.	770
KONCERT
V PEKRAH
na kras, vrtu gostilne ■pod Poharjem*
V NEDELJO. 26. SEPTEMBRA POP.
Svira domača priljubljena godba. Isborna stara ia nova vina, sveže pivo, mrzia in topla jedil%, Vstop prost.
Jesenska
konjska dirka
na Teznu pri Mariboru
se vrši v dneh 25. in 26. septembra 1929 s pri* Tetkom ob pe! 3. uri popoldne. Iz mariborskega glavnega kolodvora vozi vlek na Tezno ob 1. uri 14 minut mmfMmm*
772
ZK1MO Ji I
da se v veletrgovini mauufaktursega blaga
Kerel-e Worsche!
v Mariboru, Gmmdskm ulic©
dobiva vsakovrstno manufakturno blago v
ttsiveiil liberi po ssulftilllli «ene h
GOSPODARSKA BANKA ¥ LJUBLJANI
\	i. ..	X	\
VABILO
ne
subskripdjo delnic druge
emisije.
Izredni občni zbor Gospodarske banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 9. julija 1920, je sklenil v smislu § 7 pravil na predlog upravnega sveta zvišbo delniške glavnice
od 4 milijonov na 8 miliionov kron
z izdajo nadaljnih
10.000 (desettisoč) delnic po
400 kron
nominalne vrednosti. Ob enem je občni zbor pooblastil upravni svet, da določi pogoje oddaje ter kurz novih delnic, katere se imajo vsekako polno v gotovini vplačati.
Na podlagi tega pooblastila je sklenil upravni svet razpisati subskripcijo te drnge emisije pod sledečimi pogoji:
1.	Druga emisija obsega 10.000 (desettisoč) delnic s K 400*— nominalne vrednosti.
2.	Dosedanji delničarji imajo pravo prevzeti (optirati) na dve delnici prve emisije ©RO
delnico druge emisije.
3.	Kurz za op tirane delnice znaša K 450'-—, za neoptirane K 520*—. Polèg tega se mora plačati za vsako delnico znesek K 30'— kot prispevek k emisijskim stroškom.
4.	Subskripcija se vrši pri blagajni Gospodarske banke v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
5.	Subskripcija se začne 27. septemera 1920 in traja do vštevši 16. oktobra 1920.
6.	Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice in emisijske stroške takoj pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v poštev.
7.	Dosedanji delničarji, ki hočejo pri subskripciji uveljaviti opcijsko pravico za delnice druge emisije, morajo pri prijavi predložiti potrdilo o dodelitvi delnic prve emisije.
8.	Dodelitev delnic po končani subskripciji si pridružuje popolnoma upravni svet Gospodarske banke.
9.	Nove delnice so deležne dividende od 1. januarja 1921, ter so opremljene s kuponom za leto 1921.
10.	Vsakemu subskribentu bo izdala Gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
11.	Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso mogle dodeliti delnice ali pa ne v znesku vplačane vsote ob subskripciji, se vrne 1. novembra 1920, tozadevni znesek, ozir. prebitek.
12.	Znesek, vplačan za dodeljene delnice, bo Gospodarska banka obrestovala od 1. novembra do 31. decembra 1920 po 3. %.
13.	Delnice s® izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah.
14.	Kolikor žnaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripada v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
V LJUBLJANI, dne 14. septembra 1920.
Upravni svat
Gsspedarsfee tarnte v LJubiiani.
V smislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih 5 delnic 1 glas.
762

VSI državni,, avtonomni
in privatni uradi ::
Wi VSA 5M KUPUJEJO
vse .svoj» pisarniške potrebidne pri veletrgovini
LUDO VIK ŠEF, MARIBOR, KB
Tovarniška zaloga Pi pitia In Spec. trgovina pisarniških potrebšiin
(TOatTVO a «SMS* pisalni stroj ..UNDERWOOD“	Ra aUw pismene Brigavi:
■K#Tw FaTVI^ |n runnžmM sperai ..CPSLSGRAPH“	ali «sta«* WMdbe. f*p>m m»««
/šzda&affi’4 In zakižaifca. Ksnsarfiij »straža*1
Odgovorni ure&yl&s jtekoslax Bbaygatt*
aüsK tiskarne m* Cirila v Maribor»*