#
%
!
Nov, 16-minuten kratki
film uspešnega slovenskega
re`iserja in scenarista Jana
Cvitkovièa (soscenarist in
glavni igralec v tujini veèkrat
nagrajenega filma V leru (1999),
beneški lev prihodnosti 2001
za re`ijo in scenarij filma Kruh
in mleko) dokazuje, da za ve-
like teme niso potrebne ne ve-
like besede ne dolg filmski
trak. V filmu brez dialogov
prika`e navidez preprost vsak-
dan nekoliko obilnejšega me-
sarja (Primo` Petkovšek), ki
se nazaj grede iz slu`be na av-
tobusu zaljubi v mlado in
suho dekle (Mojca Fatur), ko
ta prisede k njemu. Naslednji
dan jo zopet sreèa na istem
kraju, tokrat pa se odloèi, da
ji bo sledil. Toda pred vrati
centra za fitnes obstane, zroè
za njo skozi okno. Ob povrat-
ku se zopet sreèata na avtobu-
sni postaji, kjer se mu po ne-
mem spogledovanju naposled
ohrabrujoèe nasmehne, a on
po prihodu avtobusa obstoji
na postaji.
Na prvi pogled bi se mor-
da zazdela preprosta zgodba,
ki ne pove mnogo o duševno-
sti igralcev niti ne pušèa veli-
ko prostora za interpretacije.
Toda ravno nasprotno. Kot je
opa`al `e veliki poznavalec èlo-
veške duše Dostojevski, so v
èlovekovem `ivljenju pogosto
odloèilne prav malenkosti.
Slednje potrjuje `e sama jezi-
kovna komunikacija, pri ka-
teri je samo besedno sporoèilo
moèno podrejeno spremljajo-
èim nebesednim znakom –
»malenkostim«, ki ga lahko
celo ovr`ejo.
In te malenkosti povedo,
da je mesar urejen samec, ki
se sicer dobro znajde med ko-
legi v slu`bi, predvsem v èasu
malice, doma pa pre`ivlja èas,
rešujoè kri`anke ob segretih
konzervah za kosilo. Vse te`a-
ve razvite sodobne dru`be s
komunikacijo pa izbruhnejo
na plan, ko se zaljubi – èeprav
sedita drug zraven drugega in
se nerodno spogledujeta, si
nihèe ne upa zaèeti pogovora.
Njegov zmeden obstanek
pred vrati fitnesa lahko razu-
memo kot strah pred samim
sabo; oèitno lastno debelost
obèuti kot nepremagljivo ovi-
ro za morebitno zvezo z njo,
hkrati pa ga je strah poskusa
spremembe samega sebe –
vstopa v fitnes. To obèutje ne-
dosegljivosti v filmu še dodat-
no ilustrira zvok letala nekje
visoko nad oblaki.
Zadnje potrdi sklepni pri-
zor na avtobusni postaji. Ona
oèitno razlike v kila`i med nji-
ma oziroma zunanjem videzu
ne dojema kot nepremostljive
ovire, sploh ni videti, da bi ji
bili njegovi prikriti pogledi
neprijetni, èeprav oèitno pre-
cej èasa porabi za lastno zuna-
njost – še èas med vo`njo na
avtobusu izkoristi s kremo za
roke. Tudi sama pogleduje
proti njemu in se mu spod-
budno nasmehne. A oèitno
to v njem povzroèi preplah –
zahteva preveliko tveganje,
preveè samozavesti, ki jo ima
med sodelavci v slu`bi sicer
veè kot dovolj, a pri primer-
javi s sodobnimi lepotnimi
zahtevami, vsiljujoèimi se kot
nujne za zvezo z `ensko take-
ga videza, vsa splahni.
Kar sama se ponuja špeku-
lacija, kdo je potemtakem
kriv za tak, malodane tragièen
zakljuèek, ki bi bil objektivno
gledano zlahka drugaèen – èe
sploh kdo? Res samo sodobna
dru`ba s svojo tr`no orienta-
cijo izrivanja šibkejših in »ne-
konkurenènih«? Vernemu gle-
dalcu se morda poraja eno-
stavna rešitev, zaupanje v
Boga namesto le vase in svojo
samopodobo, nekoliko starej-
šemu pa še trezna ugotovitev,
da sreèna zaljubljenost ven-
darle ni center, kaj šele cilj
èlovekovega `ivljenja. Toda
zaljubljenost oziroma navezo-
vanje intimnih stikov, kot ka-
`e film, je ena osrednjih te`av
sodobnega èloveka, sploh èe se
zanaša le nase in nezaupljivo
zre na posmrtno `ivljenje.
Zgodbo pa lahko razume-
mo tudi drugaèe. Mesar paè
obstane pred fitnescentrom,
ker noèe tvegati, da ga ona
sledeèega ji notri opazi. Ob
povratku na avtobusno posta-
jo se mu nasmehne, ker se ji
zdi s svojim pogledovanjem
smešen, on pa ne vstopi na
avtobus, ker to razume kot
posmeh, ali pa ne vstopi zara-
di lastne neodloènosti, kar je
morda tudi vzrok njegove do-
	





%
2!
5C!
<<6
/3	#
`u`ek v njenem delu. Vsaka
slika je rezultat poti brez
predhodnega naèrta. Je èisto
iskanje. V tistih delih, kjer se
izra`a potreba po kretnji, nas
pribli`a èuteèemu in osebne-
mu vesolju. Vendar se vesolje
ne zakljuèi le z neko kretnjo,
ampak se nadaljuje v do`ivetje
strukture in prostora, kjer se
sreèata slutnja in znanje. Sli-
ka je odprta forma. Gledalec
sklene krog, ki ga odpre umet-
nik, in tako konèa delo. Stati
pred vsakim od del Irene
`u`ek, pomeni biti pred sim-
bolom èloveških èutenj. Prib-
li`ati se jim, je iskanje mo`no-
sti, ki nam dovoli odkrivanje
našega lastnega zaklada.”
Njene slike, kot pravi pro-
fesor Zorrilla, niso niti ab-
straktne niti figurativne, am-
pak konfigurativne, ter ozna-
èujejo prav takšen naèin slika-
nja. Po njegovih napotkih,
kjer so osnovna likovna izho-
dišèa made`i — @u`kova jih
imenuje tudi “packe” —, se
priène slikarkin likovnoustvar-
jalni proces. Dokler ne zaène
med njimi — made`i — iskati
oblike, se zdijo ti pravi kaos.
Da slikarka u`iva ob meša-
nju barv, je èutiti v vseh nje-
nih delih. Kolorit zna poiska-
ti, izzvati in mu dodeliti pro-
stor. “Vsaka barva svoje mesto
najde,” pravi, zato se jih tudi
ne boji uporabljati in poskrbi,
da so ji vedno vse na razpola-
go. Z njeno pomoèjo za`arijo
celo zamolklejše temine. Na
njih si oko odpoèije, oddah-
ne, umiri in vsaj za trenutek
Slikarkino poimenovanje
razstave me je spodbudilo k
razmišljanju: èe je duša del
univerzalnega uma, potem go-
tovo sledi tudi njegovim na-
èelom dobrega, pravilnega in
nezmotljivega. Kolikšna sta
potemtakem njen dele` in
vpliv na svobodno voljo ljudi,
ne vem. Morda bi nas o tem
ob kakšni drugi priliki lahko
pouèili filozofi... Gotovo pa
je, da je prav svobodna volja
vodila slikarko Ireno @u`ek,
da se je znotraj ustvarjalnega
procesa odloèala tako, kot se
je in ne drugaèe. Obèutek in
gotovost za likovno gradnjo si
je, kot pravi, pridobila delo-
ma `e v èasu študija grafiène-
ga oblikovanja na buenosaireš-
ki univerzi in kasneje skozi sli-
karsko metodo svojega argen-
tinskega profesorja Heriberta
Zorrille, ustanovitelja gibanja
Esencialismo. Njegov izviren
in širok mentorski pristop lah-
ko zaslutimo `e v krajšem be-
sedilu, ki ga je ob slikarkini
razstavi — maja 2003 v Kultur-
nem centru “San Martín” v
Buenos Airesu — prispeval za
katalog. Naj navedem citat
prevoda: “Obèutiti sliko kot
proces, v katerem se nahaja
umetnik pred kompromisom
izbire. Srejeti odloèitve, ob-
èutiti sinhronijo, biti zmo`en
prevzeti odgovornost te svobo-
de so osrednje poteze Irene
sedanje samskosti. Vendar se
tudi pri tej razlagi odpira vpra-
šanje neodloènosti kot posle-
dice nezaupanja vase in ne-
zaupanja drugim.
Film je bil posnet na ob-
robju mesta pri znanem tr-
govskem centru, kar še do-
datno nakazuje te`ave sodob-
ne potrošniške dru`be – mno-
`ica ljudi, èisto zraven tebe,
vsi z bolj ali manj istimi na-
meni in interesi, toda ogovo-
riti jih je izredno te`ko, prav-
zaprav nevljudno. Naposled
pa obstaneš na avtobusni po-
staji sam. Res samo po tuji
krivdi?
Skratka, ponovno odlièen
izdelek obetavnega slovenskega
re`iserja, ki ravno z odstrani-
tvijo dialogov pozornemu gle-
dalcu pušèa še veè mo`nosti za
vprašanja in interpretacije.
B
	3