Povabilo.
V  48. listu lanjskiga leta smo dali na znanje, de bomo tekoče leto prejemnikam Novic na posebnih listih in sicer brez plačila do klad o perdevali, ki so jo visoko častitljivi gosp. Matija Vertovc Slovencam spisali pod napisani „Kemija, obernjenana človeško življenje, na kmetijstvo in njegove pridelke". Ker veliko koristnost te nove knjige ne samo za kmetovavce in rokodelce temuč za vsaciga Slovenca spoznamo, in ker smo prepričani, de bi ta knjiga silno koristno in prijetno berilo za narodne slovenske šole utegnila biti in de jo bodo posebno šolski prijatli v več natisih dobiti želeli, oznanimo tukaj vsim Sloveneam, de nej se berž berž oglasijo in nam povejo, koliko iztisov QExemplare) še posebej za plačilo dobiti želijo, de se bomo po teh naročilih ravnati in posamesnih iztisov dovelj napraviti vedli. Cene te knjige, ki bo v primeri ;,Vinoreje",velika, sedaj za gotovo še nemoremo na znanje dati, ker njene obširnosti natanjko še ne poznamo, toliko pa vunder zarnoremo reci, de jo bomo po nar nižji ceni prodajali in de bo javalne več kot 2 ali 3 dvajsetice veljala, morebiti pa tudi menj.
V  izgled prijetniga jezika in lahke umevnosti pohvaljene knjige, damo 53. razdelek kemije bravcam za pokušnjo:                                                            Vredništvo.
Sporočilo na slovensko mladost.
Nar lepši in prijetniši pogled človeškim očem na sveti je — pogled cveteče mladosti. Kakor v gosposkim vertu, če va-nj stopiš, boš, brez de na to misliš, nar pred in ze od daleč žlahne cvetlice zagledal, ki te s svojo lepoto ali prijetnim duham k sebi vabijo, tako bodo tudi pri slednjim večim shodu tvoje oči berž na priči-jočo cvetečo mladost obernile se, in z dopadajenjem nad njo delj časa ostale. Oči 80 let stariga očeta se rade nad mladenčam vstavijo, in obličje stare mamke se v pričo cveteče device očitno nekoliko pomladi. Ce v kakim vunanjim kraji na poti neznaniga fanta ali deklica srečaš, ki ti z nedolžno nasmehnjenim in prijaznim obličjem dobro jutro ali dober večer vosi, lesen bi mogel vender biti, ko te to nič ne gane. Kiporez, ko je obljubil iz Kararskiga marmorja za 8 ali 10.000 goldinarjev po svoji volji kaj mojstrije pokazati, bo nar raji podobo zaliga mladenča ali deklice naredil; tako je ma-larjem nar bolj všeč izobraziti Marijo v podobi cveteče device, in angeljce kakor lepe mladenče.
Kaj ima pa vender mladost taciga nad sabo, de vsim dopade? — ali ne lepih mer in permer? — brez lepih mer in primer ga ni lepiga drevesa, ne lepiga konja , ne lepe hiše , pa tudi ne lepiga človeka ; — de bi si vender to resnico tudi vsi rokodelci v glavo vtis-nili! Ce je kej lepote pri človeku, najde se pri cveteci mladosti; popred ni bilo telo še zrašeno, kasneje pa veli-krat razširi se ali uvenva; tisti možje in žene so lepi, kteri delj časa obderže mere in primere odrašeniga lepiga fanta ali dekline; mnogi možje, še bolj pa žene, in če više toliko bolj, skerbe in veliko denarjov izdajo, de bi
cveteči mladosti saj na videz podobni bili.-------Nedolžnost
mladosti še bolj kot nje lopota vsili oči na-se vleče; spačen človek ne more, de bi je ne spoštoval, ko ne z očmi ali z besedo? saj vender s sercam ; slednji, kte-rimu se je že več ali menj v eni ali drugi reči spod-taknilo, bo nedolžno mladost srečno imenoval. Ta je odkritoserčna, perljudna, zaupna, pripravna terdne prijaznosti sklepati, vdana pametnim ljudem, vneta za mnogo dobro; kakih posebnih hudobij ali zvijač ni pri nji pričakovati, ni imela še časa ne priložnosti se jih vaditi. Pameten fant je povsod z radostjo sprejet; če je pa še tako lep, in de se, postavimo, vpiva, ga umni tovarši in drugi ljudje nič več  ne obrajtajo;   in dekline
ne spoznajo več za tovaršico, marveč se ogibljejo te, ki, če še tako lepa, se je zapeljati dala.
Mladost, večidel od drugej previdena, živi brez vse skerbi; vsako nedolžno veselje z radostjo in popol-nama vživa; po veselji hrepeni, in iše ga pri svoji enakosti; na nje obličji, prepasanim z zadovoljnostjo, je izobražen mir serca in up vsiga dobriga; mladost le srečne in vesele prihodnosti pričakuje. — Ta bo po očetu lepo kmetijstvo, rokodelstvo, fabriko ali grajšino pose-dil; uni jo bo v svojim prosto izvoljenim duhovskim, vojaškim , sodnjiškim ali drugim stanu kar dalječ pripeljal in si častito ime pridobil. Deklica si domišluje, de bo v prihodnje kakor gospodina zgolj vesele dni živela; vse drugači kakor mnoga njenih sosedin ali še clo kakor nje mati, hoče ona, kadar na lastno stopnjo pride, svoje gospodinstvo peljati. — Mladost vsa zamaknjena v prihodnost ne vidi in ne spozna vsakdanjiga življenja, torej je obvarovana marsiktere zlasti dušne britkosti, ktera druge ljudi revi, in tudi telesne težave lože prenaša. Ga ni ne čez fantovski, čez dekliški stan! — z veseljem se stari ljudje spomnijo in ozirajo na dni svoje nedolžne mladosti. Naj dva prav stara prijatla snideta se, ki sta se že v mladosti sprijatlila; naj se spomnita svojih mladih dni, o kako se jima bo serce vnelo, kri ogrela, beseda odvezala! — glas bota povsdignila, z radostjo, z veselja solzami v očeh si bota pravila, kako de sta vesela bila! — tavžent druzih reči sta čisto pozabila, kar sta pa kot mlada prijatla doživela, vse tako dobro vesta, kakor de bi se bilo včerej godilo. — —
O vi dragi slovenski mladenči in deklici! vi nar veči veselje svojih staršev, ki tolikanj skerbe, in si sko-rej v vsih stanovih pritergujejo, de bi vas k veseli blaznosti napotili; vi ste veselje svoje žlahte , hišnih prijat-ljov, sosedov in znancov; cela domovina ima z velikim dopadajenjem svoje oči na vas obernjene; zakaj vi ste up, ste zastava nje prihodnje blaznosti; kmetijstvo, rokodelstvo in obertnost pričakuje, od vas umnih in krepkih delavcov, pridnih gospodarjev in gospodin ; cerkev, skerbnih pastirjev; deržava, serčnih in junaških vojakov, brihtnih in zvestih služabnikov. Vse imenje ali premoženje matere §lovenje bo v 20, 30, ali 40 letih na vas prišlo; vse stopnje, vse službe, gor do visoko častivnih, bodo vaše; vi bote čez dedšino Slovenje gospodarili in jo duhovno in telesno obdelovali; branili jo bote v sili, in ohranili svitlimu cesarju in njegovim vnukam; o de bi jo tudi s svojimi vednostmi in s svojim trudam bolj izobraženo na višji stopnjo blaznosti ali časne sreče povzdignili ! — Vaši predhodniki so jo že dobro nastavili, vaše pa bo, de jo tudi prav speljete; sad svojiga neutrude-niga prizadevanja bote vživali vi sami, vživali ga bodo tudi vaši otroci, in njih otrok otroci. —
Nad tabo je pa zdaj perserčna mladost! posker-beti, de pri tacim lepim upanji si nikakor zdravja ne spodkopaš in življenja ne prikrajšaš! Ce vihar strohnje-no in piškovo drevo razkroji, kaj je neki nad tem? — če pa mlado žlahno drevo prelomi, se človeku milo stori; — naj odmirajo stari, ki so že na taki poti; naj kapljejo otroci, ki še tega ne razume, kakor olevki iz sadnih dreves, nihče razun staršev si ne bo tega veliko k serci vzel; če pa umerje mlad ene č ali deklica nar lepši dobe, ni le samo za-nj žalostna, ne bodo ga samo starši, ki so že tolikanj nanj izdali, ne samo prijat-li in   znanci objokovali;  tudi   drugi,  ki   niso  z  njim v
nobeni posebni zavezi bili, mu radi poslednjo čast ska-žejo, in njegov grob z solzami pomilovanja pomočijo. Od pokopa taciga merliča gre vse — staro in mlado—¦ klavorno nazaj; — tode vender veliko veči čast kot tak pokop — tebe čaka! —
O dragi sinovi in hčere matere Slovenje! posebno vi perserčni mladenči, ki ste že pri kmetijstvi, rokodelstvi ali pri vojašni; ali kteri na učiliših ali visokošol-stvih v Ljubljani, v lepim Gradci ali na Dunaji; v Ter-sti, Gorici ali Celovci; v Marburgi, Celji ali v Novim mesti i. t. d., na vse druge stanove neutrudama pripravljate se; o veselite se kot jaki in verli §lovenei svojiga življenja! — pa vender še clo nedolžno veselje le z mero vživajti; spomnite in živo k serci vzemite si, de mladost je rada lahkomiselna, hitro pozabljiva, in velikrat prenagla, pri vsim vživanji nedolžniga veselja nimate vender nikoli svojiga poklica, ne zvestiga spolnovanja dolžnost, po kterim ga zamorete doseči, pozabiti; neutrudeno spolnovanje dolžnost je perva podpora vašiga zdravja in dolziga življenja, druga pa berz-danje in strahovanje vaših počutkov.  — —
Mladenči! poslušajte nauk vašiga odkritoserčniga, ljubezni polniga in za vaše dobro kar unetiga prijatla, in nikar ga v nemar ne pustite; prebirajte vedno in pogo-stama pričijoče nalaš za vaše izobraženje s trudam spisano obernjenje kemijskih resnic na življenje in zdravje človeka! Perserčna mladost, ti veselje našiga serca! sprejmi še zadnjič naš blagoslov za tvoje dobro! -— Bog te obvari, vodi, spremljaj na tvojim popotvanji v lepo čast naše občne matere Slovenje, in v cvetečo blaznost drage domovine!   —                               Vertovc.