NT Natisov 15.000. ;omer, mcem pove lor za :>w- | :.alci'»» i barv-klenimi i, z re; i skopaj 10 11»- m'adr ki se zero je ri prost, >k ob-. pri Naročnina za celo leto 2 K. Posamezna številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno stran 64 K, '/, strani 32 K, ■; strani 16 K, >/» strani 8 K, >/« strani 4 K, Vj» strani 2 K, '/„ strani 1 K. Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Stajercizhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. Stev. 23. V Ptuju v nedeljo dne 11. novembra 1906. YII. letnik I0YHU- - clubi diluik, i 11 raki. a pod da si jru in1 (tekel ■vanje Za denar... „Za denar ti duSo svojo prodam..." A. Aškerc Ni reB, ni res in nikdar ne bode res, da je namen prvaški politiki, povzdigniti položaj slovenskega naroda in mu dati orožje v borbi za obstanek. Videli smo prvaške shode; govorniki so gromeli in poslušalci so ploskali; — ali govorniki so imeli zlate verižice na trebnbn in so večerjali pečene piščance, poslušalci pa so nategnili hlačni jermen, ker je želodec krulil... Čitali smo prvaške časopise, ali lepe besede, navdnšeni verzi so ee izgubili, ko smo videli dejanja urednikov teh časopisov... Nikdar ni človek pošten, ki pridiga vodo in pije sam vino! Nikdar ne upoštevamo naukov iz umazanih ust! Ali naj blagoslovljamo, kar je kletve vredno? Mi smo pristaši nemške šole in pošiljamo svojo dec J v nemško šolo; —■ prvaki pa grome proti nemški šoli, lastnega otroka pa pošiljajo tja! Mi storimo, kar učimo, — prvaki pa svare ljudi, storiti to, kar sami store. V breznačaj-uosti in nedoslednosti tiči jedro prvaške politike. Zato pa ne vernjemo in ne bodemo nikdar verovali, da se gre prvakom za povzdigo ljudskega položaja. Ni res in nikdar ne bode to rea! Zdi se nam, da plešejo gospodje okoli zlatega teleta, kakor so plesali židje v starem testamentu. .. Za denar se jim gre, za denar prodajajo svojo dnšo, za denar store vse! Trgovec otvori prodajalno in prodaja slabo blago za visoke cene; imenuje se ..narodnjaka" in ,.domoljuba", da bi ljudje ne videli črvov v njegovi moki in plesnjivost njegovega blaga. Človek ki se mn ne posodi niti počenega groša, pride v e :de- 011, ove iom bil-j 47» i«. „Versko" — „klerikalno". NaSi nasprotniki se boje svitlobe in solčnih žarkov; v temi hočejo obdržati zaremarjeno ljudstvo, kajti tema zasigura njih nadvlado. In zato se zaderejo besno v vsak poizkus, ki hoče narodu oči odpreti in mu pokazati pot v boljšo bodočnost. In kdor opazuje gibanje naprednih kmelov, nam mora priznati, da je mračni gospodi vsako sredstvo dobro. Zato kriče, da smo naprednjaki proti veri. Opetovano že smo dokazali, kako podla laž tiči v tej trditvi. Ne proti veri, temveč proti zlorabi vere se borimo! Ne proti cerkvi temveč proti politiki v cerkvi nastopamo! Ne proti duhovstvu temveč proti politikujočemu faršlvu nastopamo. In velika je razlika med duhovnom in farjem. Duhoven je zastopnik svetih naukov krščanstva, buditelj čiste ljubezni, pridigar bra-tovstva, — far je hujskač, ki proklinja mesto da bla-goslovlja, ki politikuje na prižn;ci in v spovednici! In ravno taka je razlika med pojmom «versko< in pojmom >klerikalno<. Kmetski list >Bauernbundler' označi to razliko tako-le: hožn luiu 2. Versko: 1. Ako stopi duhoven na prižnico in govori po-:no ter srčno o Kris-, potem je to versko. tuj i je raz- i in. 58 2. Ako sedi duhoven v spovednici in vliva vernemu grešniku olje miru v trepetajoče srce, potem je to versko. Klerikalno: 1. Ako stopi duhoven na prižnico in govori o volitvah ter proti napred-njakom, potem je to klerikalno. 2. Ako sedi duhoven v spovednici in obljubi odvezo le tedaj, ako grešnik več »Štajerca« ne čita, potem je to klerikalno. „narodno" hranilnico, udari na prša in pravi: „Jaz sem Slovenec, torej mi posodite toliko tisočakov", — in kmalu je tisočake zažingal, člani hranilnice pa gledajo debelo in plačajo iz samega rodoljubja dolgove sleparjev. Kmet naloži svoj krvavo zaslužen denar v nemški špar-kaši; takoj pridejo prvaki in kriče: „Ti si Slovenec, torej pridi k nam, čeprav dobiš manjše procente", — in bedak gre in zgabi krono za krono iz samega rodoljubja. Gospodar potrebuje denarja; pri nemški šparkasi bi dobil posojilo z 5°/o obresti; aH prvaki ga silijo: „Pojdi k nam!-' in revež gre in plača 7% obresti, seveda zopet iz samega rodoljubja. Kmet se s trega s sosedom za pasjo dlako; prvaški advokat mu pravi: , Joža, le toži Jakeca" in drugemu pravi: , Jakec, le toži Jožeta' in ob koncu tožbe sleče prvaški dohtar Jožetu in Jaketu suknjo, zopet iz samega rodoljubja... Za denar se gie! Pa naj rečejo prvaki karkoli hočejo, — tet je, da se jim gre edino za lastni žep! In iz tega stališča so pričeli strastno gonjo proti nemSkemn obrtniku in "trgovcu ter gostilničarju, iz t(ga sebičnega stališča so uresničili geslo „svoji k svojim* in so pričeli gonjo, katere ni opaziti nikjer več na svetu! Za denar . . . Kaj vse zahtevajo od tega naroda, od teh izmozganih kmetov in delavcev?! Kožo si potegnite sami čez ulesa, iz ,rodoljubja." Zaradi uličnih tablic in poštnih pečatov bojkotirajo prvaški hujskači trgovce, obrtnike, gostilničarje. Zakaj? Ker bi bojkot njim koristil! Ali škodoval bi grozno slovenskemu kmeta, katerega bi zopet nemški trgovci bojkotirali, kadar pride s svojim blagom. Bodimo si odkritosrčni: slovenski kmetje ne morejo eksistirati brez nemških podjetnikov in nemški podjetniki ne brez S. Ako hiti duhoven z Odrešiteljem k bolniku, da olajša smrtno uro, potem je to versko. i. Ako deli duhoven v sakristiji pobožne spise, potem je to versko. 5. Ako podučuje duhoven ob nedeljah popoldne v cerkvi mladino o krščanstvu, potem je to versko. 6. Ako posoja duhoven otrokom v fari pobožne knjige, potem je to versko. 7. Ako vzame duhoven po veliki maši monštranco in blagoslovi vernike, potem je to versko. 8. Ako raztolmači duhoven v šoli božjo besedo, potem je to versko. To je nekaj izgledov, katerim mi še lahko dostavimo : Ako bere duhoven na prižnici evangelij, ako pomaga sosedu, ako se drži naukov ljubezni, ako se ne vtika v politiko, potem je to versko. Ako pa čita duhoven na prižnici »Stsjerca«, ako prireja gostilniške shode, ako sramoti svoje župljane v časnikih, ako se pretepava s starčki, ako zapeljuje nedolžno deco, — potem je to klerikalno. In kdor hoče imeti čisto krščanstvo, čedni božji hram, prave zastopnike Kristusove ljubezni, — le-ta mora voditi neizprosen boj proti kleri-kalizmu, temu velikemu vampirju, ki sesa na ljudski krvi. .. 3. Ako hiti duhoven od hiše do hiše, da dela agitacijo za volitve, potem je to klerikalno. 4. Ako deli duhoven v sakristiji politične hujska-joče spise, potem je to klerikalno. 5. Ako hujska duhoven s političnimi govori v gostilni, potem je to klerikalno. 6. Ako razpečava du-huven v farovžu >Fihpos«, potem je to klerikalno. 7. Ako se izloži ob čas uvolitev monštranco, da ne bi bil izvoljen na-prednjak, potem je to klerikalno. 8. Ako hujska duhoven proti šoli in učitelju, potem je to klerikalno. slovenskih kmetov. Predstavljajmo si za trenutek, kaj bi bilo, ko bi se eplošni bojkot uresničil : Nemški trgovci bi ne poginili, kajti dovolj je nemškega mestnega prebivalstva, da bi živeli. Ali kmet bi ne imel več odjemalca za svoje blago, za svoje vino, za vse to, kar prodaja ; in moral bi obdržati blago doma ali pa ga prodati prvaku po najnižji ceni. Poglejte vzglede .narodnih" štacnn, .narodnih" obrtnij ki gredo rakom žvižgat, ker nimajo bodočnosti! Poglejte nesrečna konzumna društ-a, 8 katerimi so hoteli zatreti ne samo nemške, temveč tudi slovenske trgovce! Za denar... Ali kaj ima opraviti denar s krščanstvom, z narodnostjo? Tega pač prvaki ne vprašajo... Z mirno dušo proglašajo bojkot, da bi podprli svoje falirane kramarje, svoje bankerotne posojilnice. Kakor izkoriščajo kmetovo nevednost in neizkušenost, hočejo izkoriščati versko in narodno čustvo prodanega ljudstva... Sleparji! Ali menite, da nima ljudstvo vesti, srca, možgan? Obogateti hočete, seveda iz rodoljubja ', — Obogateti hočete na troške bednega ljudstva, — svojo došo ste prodali za denar, — ali ljudstvo vstaja; z žarečo bakljo razsvetljuje temna pota umazane vaše politike.. . Politični pregled. Državni zbor je dokončal zakon o plačah za poštne uslužbence in o podržavljanju severne železnice ter razne manjše zadeve. Zdaj se peča z volilno preosnovo, katero so predložili kot nujnostni predlog, Odsek za volilno preosnovo je dokončal svoje delo. Nasprotniki volilne pravice so porabili vse moči, da bi onemogočili to delo. Ali naposled je celo sam cesar omenil nujnost te preC-snove in tako je odsek svojo dolžnost storil. Zdaj pride načrt v pleniju zbornice do razprave in jo skoraj gotovo, da se vrše prihodnje clržavno-zborske volitve na podlagi splošne in ednake pravice. Slovanska vzajemnost. Tako imenujejo prvaški prenapeteži zmedele sanje o skupnem jugoslovanskem kraljestvu. Danes se javlja ta slov. vzajemnost v čudnih oblikah. V prvaških listih napadajo „brate" Čehe, v čeških listih pa ,,brate" Slovence. Ob začetku srbsko-avstrijske eolninske vojne so se postavili vsi slov. politiki na — srbsko stališče. Zdaj pa se je izkazalo, da se je pustil srbski minister PašiČ podkupiti. In vkljub temu pojejo prvaški listi še vedno visoko pesen vzajemnosti. Nas pa imenujejo „izdaj?c9", ker se potegujemo za slovensko in ne za srbsko ali turško ljudstvo! Prvaški poslanci igrajo v zbornici za ves slov. narod sramotno vlogo. Korošec nima drugih skrbi kakor poštne pečate. Vse njegove inter-pelaoije se tičejo te bedarije. Vodja prvaške politike na Dunajn pa je_ ljubljanski Sušteršič, znan pod imenom dr. Žlindra. Kakšen je ta človek, pove dejstvo, da so mu dali drugi poslanci dne 6. t. m. sledeče priimke: „Šuft naj se ustreli, kakor je obljubil, lump, lopov naj govori v ječi, falsifikator bilanc" itd. In taki ljudje zastopajo baje slov. narod! Prvaški denarni zavodi podpirajo s svojim kapitalom hujskače in prvaške časopise, ki proglašajo bojkot vsemu, kar ne trobi v črni rog. Ali ravno ti zavodi fehtarijo pri vladi in dobe od državnega denarja podpore. Brez te podpore bi vsi prvaški zavodi že davno poginili, kar.priznavajo sami! Ali nerazumljivo je, kako pridejo ljudje do tega, da plačujejo srwlpjimi krvav, svetim očetom, kako končati neznosne razmere na Štajerskem, katere so povzročili v veliki meri prvaški duhovni. Nikjer na celem svetu ni toliko hujskarije, šnn-lanja, sovražtva, boja, kakor tu na Slovenskem. Kajti pretežna večina slov. dušnih pastirjev je zamenila svoj posel s politiko, prireja shode, dopisuje po časnikih. Kam plovemo, prezvišeni knezoškof? Kam vodi pot te hujskarije? čas, skrajni čas je, da uveljavi višja cerkvena oblast svojo avtoriteto, drugače bodo zbesnili kaplančki krivi pešanja vere in nezadovoljnosti med ljudstvom. Videant consoles! Okrajni glavar v Ptuji je postal dosedanji nadkomisar pl. Prahl. Pater Andreas v Št. Vidu pri Ptuju je jako komoden gospod. Nobenih uradnih ur ne pozna. Nekdo je hotel, da bi podpisal župnik potrdilo. Ali zamanj! Dopoldne ni bilo uradnih ur, popoldne pa tudi ne. Pač, — za n^ko žensko pa je imel Andrej časa. Ali meni mož, da imajo ljudje dovolj časa, da bi hodili 10 krat k njemu? Saj vendar ne dela zastonj! Sultan Roš v Hrastniku ima tako trdo kožo kakor njegov pijani hlapec Uršič; zadnjemu smo očitali vse mogoče lumparije, ne da bi ganil mezinec; Rošu pa smo povedali tudi stvari, na katere bi moral odgovoriti, ko bi razumel, kaj pomeni poštenost. Ali mož molči, kajti dobro razume, da so njegovi dnevi šteti in da se maje njegov tron. .. Seveda, bridke bo resnice, katere smo mu vrgli v obraz, ali iz sveta spraviti jih niti vsegamogočni Roš ne more! Pred kratkim se je vrSil pri Rošu zopet ,ehod" proti nemški šoli. Govoril je neki celjski dohtarček Gosak, da bi pomagal RoŽu. Ta dr. Gosak, ki ne privošči rudarski deci boljše izobrazbe, ima svoje otroke v nemški meščanski šoli za dekleta v Celja. Zakaj se sam ne drži lastnih naukov?! Zato, ker dobro razume pomen nemščine. In očka Roš itakodji nič boljši! Pribito naj bode, da je Roš sploh le od Nemcev obogatel. Ko je prvič odprl svojo zakotno gostilno, hodili so k njemu izključno nemški monterji od .dratseilbana" na Ojstrem. Takrat se je delal Roš za trdega Nemca, — seveda le zato, da je dobil zaslužek od rudnika in hrastniških fa-brik; zlasti s svojim ničvrednim kamenjem si je delal lepe denarce. Vemo tudi lepe povestice o računih, katere je Roš napravil za rudniške „flose", in čas pride, da povemo vse to. Zdaj se je nabrala v Roševem žepu lepa svotica in zato je postal ošaben. Ali zdaj je tudi že konec Roševega gospodarstva pred durmi. Ponižno prosimo, da nas očka Roš toži, ker ma sledeče očitamo: 1 da je poslal sodniji v Laško zlagano spričevalo o pijancu Uršiču; da je torej s tem obranil tega propalega ničvredneže pred zasluženo kaznijo; 2. da je Roš hinavskega značaja, ker se prilizuje knapn, dočim je skoraj vsak dan pisal, brzojavil ali telefoniral dunajskim j ado m, dočim je v prvi vrsti kriv, da je zadnji štrajk propadel, dočim je poklical v 0-jake v revir, in je prosil, naj se knapu manjše plače daje; 3. da je Roš požrešnega značaja, ker ne privošči nobenemu trgovca ali obrtniku dobička, ker požre vse sam; 4. da dela Roš kot župan in poslanec proti določbam zakona, ker prodaja brets dovoljenja smodke in to še po višji ceni (!), ker daje svojim kamnoseškim delavcem brez dovoljenja žganje na kredit ■(!!); 5. da pasti aretovati vsacega berača, ne da bi ga oddal potem sodniji in da se je svoj čas že neki revež v zaporu obesil, kakor se je obesil Rošev hlapec; <5) da hujska proti nemški šoli, dočim daje svojega lastnega otroka v Ljubljani k čisto nemški družini v rejo (!); da kaže tajne akte šolskega sveta v svoji gostilni vsakemu gostu in preti ter žuga soobčanom.. . Toliko za danes! Zdaj je pretrgala fabrika vez z Rošem, zdaj ne bode koval več zlata iz kamenja, zdaj je njegova nadvlada razbita! Resnica bode potisnila tega bedastega štreberja v ozadje! Prihodnjič pa govorimo naprej! Sv. Urban nad Ptujem, čudne razmere so tukaj v hiši št. 15. Poizvedeli bodemo to stvar natanko. Za'.danes povemo možu, ki hodi iz druge fare semkaj gladovati, naj ostane v svoji občini. Lepo bi bilo, ko bi ti ljudje vzeli za delo svoje najbližje sorodnike. Več ob priliki! Boj za nemško šolo v Hrastniku postaja vedno najsi. Žapan Roš, njegovi pobje/-nekaj zapeljanih knapov in farji so se zvezali, da uničijo načrt pametnih ljudi. Ali ves trud jin* ne bode pomagal! Nemško šolo dobe v Hrastniku, pa če se Roš in njegovi pajdaši na glavo postavijo! Preteklo nedeljo je bil pri Dernovšeku shod, na katerega je prišlo od 250 do 300 oseb in to skoraj izključno družinski očetje. Na shoda so govorili razni ljudje; zahtevo po nemški šoli je utemeljeval naš urednik Linhart. Ednoglasno so sklenili navzoči, odposlati šolski oblasti rezo-lucijo za nemško šolo. S tem je izvedela javnost, da lažejo prvaški listi, — šolo pa uresničimo! Prvaški junaki. V Celju sta bila obsojena komi Urek in uradnik Presinger, obadva navdušena pristaša prvaških naukov. Pretepavala sta ženske (jako korajžno) in se ruvala z stražniki. Presinger je povedal pri razpravi: „Mi nalašč provociramo!" Po receptu prvaškega časopisja razgrajajo taki smrkavci in potem, ko dobe zaslužene klofute, se pritoži Korošec v zbornici! Presinger je bil obsojen na 2 meseca ječe, Urek pa na 6 tednov. V luknji se jima že prvaSka kri ohladi! Pri Sv. Antonu (Slov.-Gor.) se je vršila pred kratkim veteranska veselica. Vse je šlo v redu, veselje je bilo splošno in le par prvaški h pobičev je delalo nemir. Eden teh mokronosih junakov je pričel ,govor" držati; to se pravi: pričel je hujekati proti nemški komandi in psovati veterance. Nekaj časa so ljndje to pretrpeli, končno pa je završalo in fantič je dobil zaslužene brce ter bil postavljen na prosto. Zdaj psujejo prvaški listi AntonČanje na vse pretege. Tako se godi na Štajerskem. Odrašeni, osiveli možje naj bi se pustili komandirati od fantkov, ki nosijo še jajčne lupine na hrbtu. Kdor je bil pri vojakih in ima trezen razum, mora danes priznati, da je nemška komanda brezpogojno potrebna. In zato nam je pohvaliti vrle veterance! Upamo da se tudi v bodoče ne puste zapeljavati od prvaške fakinaže! Mozirski sokol že kaže svoje sadove. Ker so sokoli večinoma pohabljenci ter za telovadbo nezmožni, zato se je osnoval zbor mladih so-kolčkov, obstoječ iz šolske mladine. V tem zboru se je takoj sokolski duh pokazal. Na vedno pritiskovanje načelnika, naj prineso otroci denar za obleko, polotila se jih je skrb, kje dobiti denar. Večidel so to otroci ubogih in kar je premožnejših, se stariši branijo, izdajati denar za take budalosti. Neki fantek je napravil vsled tega kaznivo dejanje in prinesel 5 kron; ko bi ne bil premlad, bi moral v zapor... Ko je mladi zbor purančkov stare kavrane na veselicah prekosil, zaslužil se je par kupic sladke in grenke pijače; fantki so bili opijanjeni in eden je celo nezavesten od alkohola obležal. Lep poduk mladini! Za alkoholi«te in tatove jih hočeje izučiti! V noči 27. do 28. p. m. j© bil v neki mozirski krčmi ciganski koncert; v družbi ciganov so se nahajali tudi 3 purančki. Eden teh fantov je vrgel v navdušenosti za ao-kolsko idejo kamen skozi okno, tako da bi skoraj v postelji ležečo gospodinjo zadel. Nočni čuvaj ima vedno s temi rdečo-srajceži opraviti Glava tej družbi pa je neki iz Slov. Goric pri-vandrani šolmašter. Ali šolska oblast tega ne vidi? Preskrbeti treba, da ne zrastejo sokolska drevesa v nebo! V Slov. Bistrici sta posestnika tovarne za lesno blago J. Siegl in sin napravila novo turbino, ki proizvaja pri najmanjši vodi 20 konjskih moči, pri največji pa 35. Tudi sta postavila več novih mašin. V Marenbergu jo bil izvoljen g. Al. Lan-ger za župana, gg. Jos. Schober, Bauer in Fr. Germnth za obč. svetnike. IZ Cirkovce. Prijatelj nam poroča: Kaplan pretepava dan za dnevom svojega psa, da grozna tuli.-.. Tonček: Ti, Lojzek, zakaj pa tepejo kaplan psa, da tako tuli? — Lojzek: No, še prašaš, ali ne vidiš: peti ga učijo!... Rogaški zamorec, pardon: rogaški kaplan se pere v aFJhposu". Pravi da se „pobriga za omiko, in blagor svojega mu milega slov. ljudstva" . .. Oj, Bog, kar za jokati seje! Ti sveta nedolžnost, ti kaplanska lilija, kako te po krivem muči in napada ta hudomušni „Stajerc" ... Ali brez šale: kaplan z lilijno nedolžnostjo se menda še za druge stvari .pobrigajo", n. p. za razne stvari v „Marijini družbici" in tambnraš-kem drnštvn, ki niso v. zvezi z nikakoršnim „blagorom". Torej lilija v kaplanski suknji, za-manj se peres, kajti ako ravno so ti te -novice neprijetne, so vendar le — resnične! Marijino društvo v Polički vasi ima smolo. Predsednica in deklamatoiica Mimika je pred kratkem zginila in nikdo ni vedel, kam je voda to raco zanesla. Morda tja, kjer je bolezen dobila, katero je nad 7 mes(cav pretrpela. Mimika je pri zdravnikih zdravja iskala, ki so jo potroštali, da bo skoraj bolje. Ali postajalo je vedno huje in Mimika je tožila svojim prijateljicam, da ji v trebuhu bula raste ter da mora k operaciji. In šla je k operaciji ter prišla zdrava nazaj; le tega ne vemo, kje je pustila tisto „bulo". Ljudje so že preje bolezen spoznavali, ali Mimika je tajila in šla vsako nedeljo k spovedi... Mimika je najela i udi babico, ki je pridno okoli lagala, da je Mimiko vozovo oje udarilo. O ti presneto oje ti! Dekleta, pazite na oje, drugsče se vam zgcdi kakor se je Mimiki zgodilo! Sicer pa menimo, da drage race iz »Marijine dinžbe" tudi niso dokaj boljše in ob priliki povemo par prijetnih zgodeb... Klerikalni sadovi. Na Vranskem je obstre-lil tamošji jako pridni klepar C. svojo ženo. Obžalujemo to dejanje ali gotovo je, da zadene krivda edino ženo, ki zna prav klerikalno oči obračati in z jezikom zbadati. Kot mati G otrok in že „etara majka" pričela je ta klerikalka druge moške ,, osrečevati", familijo svojega pridnega, delavnega in v obče spoštovanega moža pa je zaničevala. Tako se je v jezi zgodila nesreča. Upati je, da se bodo i njeni grehi pri sodbi upoštevali. Velenjski kaplan „prečastiti' Rabuza jo je 30- p. po noči popihal iz Skal na isti način kakor svoj čas iz Trbovelj. Zakaj?? Javnost ima pravico, da izve enkrat, kaj je stem nepridipravom v farški suknji. Mi smo Rabuzo označili takfga kot je, povedali njegove grehe od pike do pike. Iz Trbovelj je moral ponoči izginiti, a mesto da bi se ga poslalo v klošter ali pa se dalo pod stalno kontrolo, premestilo g* je takoj v Skale, kjer je pričel iste 1 u m p a-rije uganjati. Ljudje so morali skrivati svoje otroke pred tem človečkom in so bili vedno v nevarnosti, da jih opauje ta žegoani lažnik v kakŠDi farški cunji. Mi se čudimo, da cerkvena oblast trpi to nastopanje, ki gotovo ne koristi povzdigi vere. Radovedni smo, kam jo je maziljenec zdaj popihal. Kaplan Korošec je v zbornici zaradi tega človečeta interpeliral; kadar odgovori minister, povemo mi še vse druge storice o Jakcu1 Velenje. Popravek. Pobožni mož, ki smo ga omenili v zadnji številki, se piše Saloven in ne Šalovec. Dostavimo še, da so stični na duhu Jernejevka, Breceka, Vrčkajnica itd. Ob priliki se pomenimo natančneje o njih! Iz Radgone se preseli dosedanja garnizija (3T- topn. polk) v Zagreb. Ker je pa Radgona veliko za vojaštvo prinesla, prideta kot nadomestek 2 ekskadrona ulancev. Boj z orožniki. V Slivnici pri Mariboru je nastal prepir. Naposled so hoteli orožniki mir napraviti. Fantje iz Račjega pa so se jim zoper-stavili in jim hoteli vaeti puške, zakar so dobili 6 do 8 mesecev ječe. Aretirali so orožniki v Št. Vidu pri Ptuja trgovca Peterlinca, ker je baje steparil s poštnimi knjižicami. Ustrelil se je na mestnem vrhu v Ptuju neki vrtnar in to s tako zvanim »Wasserschnssom", ki mu je glavo popolnoma razmesaril. Vzrok: slabe razmere. Umrla je v Ptuju posestnica gospa Frančiška Wibmer, roj. Wegschaider; bila je vzorna gospodinja in pridna delavka, čast njenemu spominu. Detomorilka. V sv. Marku pri Ptaju je umorila kmetica Cvetko otroka, katerega je imela z nekim hlapcom. Cvetko je bila komaj eno leto omožena. Dan po tem činu je pridno krompir kopala. Tu se kažejo plodovi klerikalne vzgoje. Obesila se je Polona Gorjak iz Tezna pri Mariboru vsled domačih prepirov. Vodo za vino je prodajal vinski trgovec — 4 — Vodušek iz Marij pri Mariboru in dobil iato — 6 mesecev zapora. Povodenj. Močno deževje zadnjih tednov je napravilo še v zadnjih jesenskih dneh precej škode. Drava, Sava, Savinja in vse manjše rečica na Kranjskem in Štajerskem so izstopile. Kmetje so imeli deloma še repo, korenje itd. zunaj. Dezertiral je vojak Novačan iz Sadobrove pri Cel^u iz garnizijonskega zapora v Solno-gradu. V Savinjo je skočil ekspedient južne že-leznVe v Celju Karl Wilflnig; zmešalo se mu je. Iz Koroškega. Farški švindler okoli „Mira" se še nadalje zaganja v naš list in napada našega urednika na podlagi lopovskih očitanj nekega zida. Že to je zanimivo: z a Židom, za brezvercem in brezdomovincem caplja 1 a ž n j i v i in predrzni švindler, katerega plačujejo prvaški popi za sramotno delo hujskanja in napadanja! Mi povemo temu švindlerju javno, da ga primemo kmalu za dolga njegova ušesa in noben far mu potem ne pomaga! Kakšni so uredniki farških listov na Slovenskem, to ve itak celi svet: poznamo take, ki žive z 2 ženskoma nakrat, take katere so vrgli iz zagrebških bor-delov, take, ki so imeli predolge prste, — in ako bodo švindlerji okoli ,Mira", „Slovenca" in drog h farških cunj nadaljevali svojo grdo osebno borbo, objavimo celo kroniko teh škandalov. Torej, mirno, mirno švindler! „Mir" se jezi, ali to nas ne boli. Nesramne popove psovske teh hujskačev nas ne spravijo iz ravnctežja. Zlasti to jezi črnuhe okoli tega jetičnega lista, da smo jim očitali „puf' ki ga delajo vsepovsod. Pa ni polagati! Mir je in ostane ,,spufan" do skrajnosti, tako da ga celo njfgovi kranjski klerikalni bratje tožijo. Torej, ljubi „Mir", le meči okoli sebe s „šnopsarji" in stičnimi , katoliškimi' priimki. Zato ti ne gre nikdo več na lim, da bi ti kaj — posodil. .. Hujskači v Grebinji so se hoteli po vzorcu kranjskih prvakov udomačiti. Pa ni šlo, kajti v celem trgu ne najdeš človeka, ki bi dovolil sobe za hujskajcče shode prvaških klerikalcev. „Mir" se zdaj grozno jezi in bijnje ogenj in žveplo. Stvar pa je taka-le: V grebinskem trgu je vladal leta in leta mir med Nemci in Slovenci. Združeno so delali za povzdigo gospodarstva in vse je bilo zadovoljno. Potem pa so nastopili pod vodstvom prvaškega duhovna tisti hujskači, ki hočejo Koroško na stališče Kranjske pripraviti. In ako so pometali pametni možje te hujskače iz tega, storili so prav. Zdaj kriči „Mir", naj ne gredo ljudje več v Grebinj. Ali vse to kričanje porodi le smeh, kajti tako daleč še nismo na Koroškem, da bi švindlerji in zbesneli popi komando vodili. Železniška nesreča. V Rožu je skočil 24. p. m. tovorni vlak iz tira; k sreči ni nobeno življenje padlo. Saški kralj Friderik je prišel v Trbiž in se udeleži tukajšnih lovov; 13. t. se zopet odpelje. Umor. V Zg. Beli je napadel hlapec Rindler lGletno italjanko Macelino D/acmg; deklica se je branila; vsled tega jo je hlapec zabodel z nožem in jo težko ranil. Moža zastrupila je žena drvarja Nussbaumer v Mollbriickenu. Nevarna babnici je bila skrajno nemoralna. Zbesneli VOl je težko ranil hlapca Škarhada v Meiseidnigu. Po svetu. Kepeniški „Hauptman", o katerem smo poročali v zadnji številki, je zdaj vendar prijet. Ta slavni „hauptman" je neki stari čevljar Vogt, ki je prebil že 27 let v ječi. Najlepše je, da sploh nikdar pri vojakih ni bil. Dobili so pri njemu še 2.000 markov. Na vsak način je mož pokazal, da se na Nemškem še veliko preveč klanjajo pred uniformo. Vsak lump je „gospod", ako nosi uniformo. Velika železniška nesreča se je zgodila v Konstantvilla (Amerika); 3 vozovi električne železnice so padli na mostu v reko. Doslej so dobili 87 mrličev, ali cela vrsta jih še leži v mokrem grobu. 228 Čolnov potopljenih. Pri otoku Goto je i presenetil velikanski vihar ribiče na korale. Od 266 bark se jih je rešilo le 38. Utonilo je ribičev. «-•» Književnost in umetnost. niti. tem „Bauernbilndler-Kalender 1907. Kmetih itaro zveza nemških kmetov, ki je že veliko uspehor la tu za povzdigo gmotnega položaja dosegla, dočin lava« hnjskajo pri nas klerikalci kmete raje i rat brezupno politiko, — je izdala zopet stoj »ti ] nemški koledar. Koledar je jako lepo opremljen »ina, in obsega na 132 otranek raznovrstne članke i lesci, lepimi slikami. Iz vsebine omenimo članke: to na „Sosed, kako ravnaš s svojimi travniki?" - t hle „80 let železnem na paro." — „SvetovalecT tater obrtnih zadevah". — „Slike iz ruske revolucije.' maje Vojska in alkohol". — „Letni pregled" itd. molzt Poleg tega obsega knjiga še veliko drugih ko- more ristnih in zabavnih člankov. Cena 90 vin. Kdor gnoja hoče nemški koledar, naj si tega naroči! šeina postr mlek oprai idrž. ski Gospodarske. DomaČi zajec bi bil lahko lep dohodek naših kmetov. Na Francoskem se nahajajo cele občine, ki žive edino od reje domačih zajcev. V Parizu je cela vrata kuhinj, v katerih dobiš edino jedi iz mesa z»jcev. V okolici Pariza so kmetska posestva z 16 hektarji travnikov, na katerih ae zredi do 20.000 zajcev. Neki kmet v Bretagii je propadel s svojim gospodarstvom; pozneje je izvedel, da dobi marsikateri kmet, ki se pete z rejo zajcev, do 50.000 frankov na leto: poprijel se je tega in v 5 letih je postal bogat. Zajklja vrže v letu 4—10 mladih, ki imajo v par mesec h zopet mlade, tako da znašajo potomci ene zajklje v enem letu do 3000! Zajci so s vsako hrano zadovoljni; vsi odpadki, kakor olupki krompirja, korenja, repe, krnhove skorje, neškodljivo listje, pojedo. Glavna hrana pa jm je dobra mrva in detela ter suha trava; posebno jih rodi kuhano mleko in kruh, kuhani grah itd. Najmanjši kmet zredi lahko do 3000 zajcev in to bi mu prineslo 6000 K. Seveda bi moral vsakdo tvarino preučiti, predno se peča s to rejo. Jeseni smemo saditi sadna drevesa samo na topli in rahli zemlji, da se ranjene koreninice še pred mrazom zabrazgotijo. Vse korenine pa morajo priti v ono lego, kot na prvem mesta: ne smemo jih toraj usločiti iu zaviti, a tudi debla ne kaže globje z zemljo zakriti, ker ee itak precej zasede, — Ko smo izkopanemu drevesu obrezali ranjene korenine, ga namo(iow čez noč v vodo in drugi dan ga usadimo, tako, da pridejo obreze korenin na zemljo. — Za te« treba vsajeno drevo lepo zaliti in, če je u prostem, proti zverjadi dobro variti. Po „Bauernb«ndler". Osemnesečni merjasec že lahko plodiMi mnogokje ga tudi rabijo. Ker pa še ni dorastel mu treba tečne hrane; pri tem treba paziti, da ne pride vmes piča, ki tvori preveč tolšče. — Z-ilenjad, rnnkel ali debelo semlet oves in fižol je najbolj pripraven. Izpričano je, da 8« pri starejših merjasc h v stopi stolčena rž zelo obnese. — če pomislimo, kolike koristi je, merjasca dolgo ohraniti, ga bomo gotovo previdno krmili. Po „Bauernkiindler". Pri tržcih si ni dobro nabaviti sadnih dreves, ker oni kupijo od drevesn-c navadno same a-vržke. Ko so nakupili za mal denar veliko malo-vrednega blaga, pa tega prodajajo po vaseh ni drobno. Nameri se včasih, da dobi kmet čisto drugo vrsto, če ne divjak, ali pa celo kako gozdno drevo. Toraj, paziti! Po, Bauernbundler*. Kako ravnati s kravami ob molži? 1. Naj bode med molzenjem v hleva mir. Vsaka ru-burjenost namreč kravo napoti, da zadrži mleko. 2. Navada je, da se med molzenjem kravam daje kakšen priboljšek v hrani (trava, repa, korenje, buče itd) To pa ni vselej prav, dajati to ravno ob molži, kajti tudi kravice bo mnhave in ako pozneje ni priboljška pri rokah, kraie rade'zadržujejo mleko. Bolje je dati to po molzenju, kar zaleže živali še bolj. 3. Ce odsti-vljamo tele od sesca, se navadno zgodi to tako, da prej kravi odvzamemo nekaj mleka, ostalo pa tele izsesa. Nekatera krava pa ga ne da, predno ne pride tele k nji. Takrat pa je treba molzti zajedno, ko sesa tele, recimo, 6a hočemo četrt, vzamemo eden sesec, ako polovico, pa dva. Na ta način krava nikoli ne bo Lis ročnil list k lisi č polen vredn prosti objav Jake za vi Kan rožni Viča Trst Grac m kov trg. lez jih nate obei povi v Slo-kAvi ulov, in sla. domač se 1 I Zadnj. plačal — 5 »la mlek*. 4. Pred vsem in Taelej pa i skrbeti za to, da ee mleko vselej čedno iz-il*e. Saj je tudi zadnje mleko največje vred-iti. Obenem pa ae prisilijo mlečne žleze, da bolj redno delujejo. Nasprotno pa, ako mleko zastaja v vimenu, se izgublja ono, l tudi novega se ua to ne prireja več toliko. Jivadna je boleznim v vimenu in sescih dosti-•pt krivo tndi slabo molzenje. 5. Treba je skriti pri tem delu na največjo snago. Kakor ži-■a, tako naj bodo snažna tudi tla pod njo, ci, posoda, roke, tndi obleka mlekarice, vse i naj bode vselej skrbno omito. Še čilo sopar [hlevu, ako ni čist, kvari okus in duh mleka, ero je za zrak silno vlečljivo. R*di tega njo po nekaterih krajih celo navado, da Kjlzejo krave na prostem, kjer se mleku ne iore pridružiti nobeden duh od kisle klaje, oja itd. Seveda se to godi le po velikih gra-ah, kjer si gospoda na vse načine lahko istreže. Nam pa zadostuje, ako so le naSe ekarice snažne in skrbne, da svoj posel redno ravljajo. Listnica uredništva in uprav-ništva. M. S. v P. PiSete nam, da je postal tedenski iajerc" nnjna potreba. Res je to in cela vrsta na- icnikov nam je poslala sliCna pisma. 1'otreben je nas kot vsakdanji kruh in kmet hoče vsako nedeljo svoj citati! Hvala za pismo in potrpite Se kratke tedne, »lem pride tedenska bomba. — Sp. Duplek: Res ni dno, da bi se peCali s tercijalsko Režo Drosg; škoda ora! — Bodislavce: Osebne stvari ne moremo ijavljati; napravili smo pa le kratko opombo. — Sv. ikob: Zadnjic prepozno. Pozdrav! — Velenje: Hvala veselo novico o Rabuzi! Pozdrav! — A. Oven, aniap: Naslov: upravniStvo „Rd. P." Ljubljana: na- cnina 5"44 K. — Lembach: Prihodnjič; zdravi! — Fičance: Hvala, prihodnjič več vašega. Živeli! — Loterijske številke. at, dne 27. oktobra: 61, 77, 14, 19, 18 Bradec, dne 3. novembra: 55, 53. 33, 30, 10 Svoji k svojim. Naprednjaki, podpirajte samo obrti gostilne somišljenikov, naprednja-kov. Ogibajte se takozvanih ..narodnih" £ovin klerikalcev in prvakov! "CJra z -verižic© m samo 2 K. Rezijska ekaportnahišaje nakupila veliko ur in ih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 nr atančno idočo anker-uro z lepo verižico samo 2 K, benem se pismeno tri leta jamči. Po poStnem ovzetjn razpošilja prusko-šlezijska eksportna hiša F. Windisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba: Za neugajajoce se denar vrne. Prava britev iz Solinga za vsako mejo britev lire vzamem polnegaran-i-ijo, ker je TMaka iz najboljšega angleškega I' jekla izdelana. Štev. 6700 Dobra britev, s fino polirano vot'o bruSeno ktino, povsom ostra, Črno poliran les in etui K 1.60 Štev. 8700. Posebne dobra britev, najfinejše pobrana l/j votlo braSena, povsem ostra, črno I pol. les in etui..............K 2.— Štev. 870S. ista britev kot 8702. ali •/, rollo bruSena K 250 štev. 87C6. Najfinejša britev iz posebno dobrega dela *, votlo brušena, črno poliran les, povsem ostra in elui..............K 2(0 I Štev. 8710. Izredno lias britev v izborni izpeljavi 1 ', votlo bruSeaa, črno pol. les, povsem ostra z etui..................K 3.50 Štev. 8715 mesto lesa prava slonova kost,'/, votlo bruSena povsem os'.ra, izvestno delo, tudi etui K 4.80 Varstveni aparat za briti, jako ugoden in brez nevarnosti .................K 3.50 Jermena za britve K 1.20, K 1.50 in K 2 —. Razpošilja po II.... IT nnrfld razpošiljalna tvrdki porzetju ilalllla rVUIildti v Mostu (Brili) 8tev. 876 (CeSko.V Bogato ilustrovan cenik z nad 3000 slikan, i zastonj in franko. 5*2 Malo, zelo dobro posestvo t v Goricah, 1";, ure od Maribora, '/« ure o.i glavne ceste e in Sole je na prodaj. Meri sedem oralov najboljših trav-, velik sadonosnik, vse pri domu. Hiša in hlevi so leseni ,mo kr.ti. Hlev je za pet glav živine in za toliko zadostuje Je, sladke krme. Doma je tudi klet, preSa in Skedenj. Dobi c 1 krava in 1 telica, vse seno; pSeoica in ječmen za mlatev. Jifaja četa 2C00 gl. Od tega je hranilnično 1000 gl. Treba torej Jltfati samo 1000 gold, takoj. Vse pove Franc Podlipnik, Tezen 42, ^^H Maribor. ffljt Vstanovljena leta 1862. Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš- tno-hranilničnem uradu. vlad. državnega mesta Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada- Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob de-| lavnikih od 8-12 ure. jočega posredovanja, istotako tudi za posredo--vanje vsakorsnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občenie z avst. ogmke baiko. Ravnateljstvo. V železotvornici (Eisenwerk) Storč se sprejme nemudoma tehtavec (Abwieger) ne čez 33 star. Treba biti trezen in mora znati citati, pisati in izlasti računati. NemSčina in slovenščina v govoru in pisavi pogojena. Ponude na „Berg- u. Huttemverk Stote" ob južni železnici. 597 Pozor! Čq želite trgovino, obrt ali realijo kakor hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdra-višče prodati, ali ako iščete na posodo ali sodelovanja pri kakem podjetju, se obrnite zaupno do veleznane firme „InterD. Geschafts-courier"; glavno zastopstvo v Gradcu, Jakomi-nigasse 12. Podjetje je prvega reda v tej stroki. Glavni zastopnik pride teh dni sem. Ce se hočete z njim brezplačno posvetovati, prosimo da nas takoj obvestite. 600 Šlev. 11007 Naznanja se da se bodo v mestu Celji vršili sledeči živinski sejmi, in sicer v soboto sred posta, to je 21. oktobra in 30. novembra, kakor vsaki prvi ponedeljek v mesecu; ako bi slučajno na 21. oktobra ali 30. novembra nedelja ali praznik padel, ali na prvi ponedeljek v mesecu prišel praznik se bode dotični sejem vršil sledeči delavnik. Sejmi bodo na živinskem trgu zraven mestne klavnice. Dotične predpise ki bo tikajo sejmov, bode naznanil mestni urad ali pa upravništvo klavnice. Obiskovalci živinskih sejmov so oproščeni mitnine in tržnine. Mestni nrad Celje, dne 28. oktobra 1906. Župan: Dr. v Jabornegg m. p. Ura na perpendikelj z bilom (SchlagweTk)K10.50 v lepe poliranem kostna .z orehovega lesa, 30 ur idoča, z belo cifernico, 81 cm visoka K 10.56. Ista, 14 dalj idoča. z bilom (Sehlagnerk) na uro i« na pol are .... K 14-20 Bilo »lično zvonenjn v stolpu zvila ceno Sri prvi uri za K 1.—, pri drugi za ; 1-50. Te ure so vsled svoje vrediosti ia krasote elegantni predmet v pohištva. Xa vsako uro 3 leta pismene garan-dje. Razpošilja po povzetju HANNS KONRAD Prva tovarn* ur v Mestu Doslužen vojak iSce službe kot sluga pri kaki trgovini ali podjetju, ure tudi za hlapca. Posrdeje in tolmači upravniStvo Štajerca". 596 -. 6 — ft fa 0 Doktorja pi Trn-koczy-ja, svetovno znano re-dilno varstveno sredstvo, ki je bilo na razstavah odlikovano z najboljšimi pohvalami, dobiva se pristno pod marko Masti" pri vsakem trgovcu. Po poŠti s« razpošilja najmanj 6 -zavitkov za K 2.70. Lekarna Trokoczy v Ljublani. Ponare-jalci se sodnijsko kaznujejo. Viktorija-dijamantni prstan1; m v pristnem zlatwn mblg pun-ciran—zlato - je na srebru — K 2 40 v pravem zlatem kovanju K 6.— nadomešča do- zdaj Se najbolje pristne bri-ljante.- Dobiva se pri Hanns Konradu, jnvelijerja v Mosta (Brili) St. 876 na Češkem. Bogato ilustriran cenik z nad 3000 slikami se dopoSlje .na zahtevo zastonj in franko. Moderni kuhinjski recepti = so dnevne potrebščine. = Ceres-jedilna-mast. nCerts", tpvnma za Živila razpisuje konkurenco za kuhinjski recept t vknpnera znesku K 15.000. Natančnejši pogoji se izvejo brez- 616 Natančnejši pogoji se izvejo brezplačno pri vsakem boljSem trgovcu. Moderne, solidne mošnje denarnice iz usnja (Lederportemonnaies). ftev. 7889 Fina mošnja denarnica za dame in otroke iz enega kosa run enega gladkega usnja napravljena, fin niklasti okov, tri predalčki in predalček za listke. 7 cm dolga -i*/, cd visoka K1— Samo solidne blag«, nepodloženo s papirjem! Porte-monnaie iz havana-rjavega, solidnega usnja, denarnica z niklas-iiu okovom, z niklasto zaklopnico, s 5 predalčki, 9 cm dolga, G cm Stroka K —•95. pnlira, eegena de-_______ narniča za gospode alt dunie, s S remi predalčki, vsakima pu.-elmo portria denarnica „Club" iz juhle, havanske barve, brez napisa, velik predal za panirnsl denar, i majhni predalčki, z niklnastim kovanjem K 110. Bolj fino izdelane denarne moSnjc po K 180, 1-90. 230, 310 in višje v \alo \ehli izberi. Noben rizike.' Blago se lahko zamenja za drugo ali se denar *f" Y!'2?' *° postnem povzetju razpošilja i. - ... Hanns Konrad e>l? prodajainicn f V.'~'.Z (5i»~, "C-vi 876 na Češkem. Bogato ilustrirali ceniki z uucl 31100 slikami se na zahte nnje vsakomur dopošljejo brezplačno iu poštnine prosto._____. Triletni pismeno jamstvo. V tej ka>ov6«t| n:ma konkSfSnce. Prava Sv cr.a6oekopf patent-anker-remonter ič% z masivnim solidnim, antimaguetičnlm anker-strojem, s pristno emailirano ciferoico (to ni papir!), z varstveno plombo, v pravem niklnastem okrovu, nad stro; jem je Sarnirano pokrivalo, gre Sli ur (lorej nikakor ne samo 12 ur), z okrasnimi pozlačenimi kazalci. natanko reuulirana, s triletnim pia: menim jamstvom, komad K 5, Iri komadi K 14, s kazalcem sekund K 6, tri komadi K 17, v pristnem srebrnem okrovu brez kazalca sekund K 10, tri koimdjj- K 28. s kazalcem sekund korrffia Iv I2'50, tri komadi K 35. Ura^se lahko zamenja za drugo ali seHcs dena^ vrne. Razpošilja po postnem povzetju pmJZrna Hanns Konrad v-**w* št. 876 (Češko). Bogato ilustrirani ceniki z nad 3t 00 slikami se vsakomur na zo-htevanje dopiSljejo biezplsčno in poštnine piosto. č: ne KARL KASPER, Ptu^ gopodska ulica 11 == c. kr. zaloga smodnika. ===== Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega smodnika v svinčenih škatljicah, okroglega in raznesilnega, Vre vi&te kapse.ne, patrone za puške (Lancaster i Lefanche št 20, 16, 14, 12), patrone za samokrese 7, 9, 12 mm šprihe. — Nadalje imam veliko zalogo nmet-nega ognja i raketeljuov. Velika zaloga špecerijskega blaga, dR* sladkorja, kave, čaja,riža, mila (žajfe), petroleja, jnžnega sadja itd. Imam vsakovrstno olje, bučno in pravo najfinejše. Glavna zaloga kajnita in tomaževe žlindre za gnojenje travnikov in vinogradov, nadalje zaloga galicije, žvepla, rafije, gumija in lanenih koncev za cepljenje itd. Vse == navedeno dobro in po ceni. == IM. y (01 Pisarna za posestvo in hipoteke, od oblasti dovoljena in protokolirana Kari Kržižek, Maribor, Burggasse 8 preskrbuje nakup in prodajo graščin in posestev, tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj, vil letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, njiv, travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje posojila na prvo in drugo vlogo. Sam prodam v Mariboru veliko število najrazličnejši lepih in jako cenih posestev, kakor tudi v raznih večjih krajih po spodnještajerski deželi. Pojasnilo dajem vsak čas in brezplačno. u Žii dolgo let dobro /luni ©troji vsalke vrste za lo'.jodclske in obrtne potrebe poljska orodja, sliskaln e* rs, seno, trijerji. čistilnirc. za žito. nilstilmce. vitli, lušrilnire za kuruzo. škropilnice za tfaje, mlini za sadje, ml ni za groedje, siiskuiniee za sadje stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje rqn', slaiuorezniee, kotli za kuhanji-, klaje, seinlke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gnniijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, pri- Iirave za sladoled, omare za i-d, mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, it-valni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, nanmne tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah Mg*" vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki s več kot 500 slikami brezplačno in franko: dopisuje se v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti zaJeljeni Ivan Schindler, Dunaj nt, ErdWgstrasse 1Ž. ___-.....*"' Dobre ure pO Čem. Prave srebrne remonter-urj od c. kr. novčnega urada Stecnp-1 ljane, z emajlirano cifernico, s kazaicem seknnd, dobro in točno regulirane K 7"B0. Ista ura z dvema pravima srebrnima pokrivaloma K 11-50. z anker strojem zistem Roskopf K 10— ista ura z dvema po-1 krivaloma K 13 50. Prava are-[brna puncirana anker-remon-Itei-ura, dvojno pokrivat«.(tri fsrebrna pokrivala in eno prožno), izvrstno notranje izdelana, s 15 rubinkamni, s lino emajlirano cifernico, kazalcem sekund, fino blago, točno regulirana, trilttna pismena garancija K 16'— Ure za dame, zlate in srebrne, v bogati zalogi. Vse ure so točno repasirnue in jako natanko regulirane, zato .'reelna triletna pismena garancija Nobeu riziko! Ura se lahko zamenja alt se denar 530 vrne. Razpošilja po postnem povzetju Hanns Konrad, pm'tmikTor "Smui (b«« ;i«v. m, nad lOO.OOO prizaainimi doom • cel- ga »v«ia Ucjjf- noviiono I. 18S7. Bosal., UnsKirani cenik t. nad som. olikami .. dopo.ljc vsakomor »a zahtevanje lire^plačno in poštnino piooio. Lep okras za vsako sobo je moji erJ h čn ar dobro idoča Jockele-nra v lepo izrezljanem okrovu, doler stroj, s Hlelniii pismenim jamstvom, z belonoSceniim kazalci ife' Številkami, 18 cm visoka kompletto z lii-omstinj pozlaSenim utežem (gvihtom) izvanredno »o MB samo K 2-80, ura kukavica K 8-50.fi Vsako leto prodam veC kakor 50 000 komadov « in vsi moji p. n. odjemalci so z menoj popolnoi zadovoljni. To Število, ki ga v Avstriji no d" noben drug urar, najbolj dokazuje sol diteto n trgovine. Vsako, tudi najmanjše naro« lo se najskrbneje izvrši. Razpošilja po poštnem povs Hanns Konrad prva tvrdka nr v Mostu (Brilx) štev. $76 na loškem. Cenik z mnogimi podobami črez 3800 se dopošlje vsakomur zahtevaoje zastonj in franko. 533 Razglas. Štajerski deželni odbor je sklenil v svrho, temeljite izobrazbe viničarjev za gojitev ami riških trt, oskrbovanje drevesnic, napravo ii oskrbovanje sadnih vrtov prirediti tudi y Ietj 1907 po eden viničarski tečaj na: 1. deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru; 2. deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici. 3. dej želni viničarski šoli v Ljntomem; 4. deželni viničarski šoli v Gornji Radgoni in 5. na de1 želni osrednji trsnici na Spodnjem Bregn pri Ptuju. Tečaji se pričnejo b 15. februarjem j se končajo 8 1. decembrom 1907. V Maribonj se prejme leta 1907 14, v Spodnjem Bregn pii Ptuju 20, v Ljutomeru 12, v Gornji Radgoni 16, v Lipnici 24 posestniških in viničar sinov. Ti imajo prosto stanovanje, popolno1 hrano in 8 kron mesečne plače na zavedih. obrazba na teh tečajih je izlasti praktična in toliko teoretična, kolikor je preddelaicem in samostojnim viničarjem neobhodno treba. Kouctn tečaja se izroči udeleženca spričalo njegovih zmožnosti. Da se prosilec prejme, mora pred ložiti svojo nekolekovano prošnjo najpozneje do-' 1. januvarjs 1907 dež. odboru štajerskemu. Pripomniti se mora izrečito, v kteri tečaj želi biti sprejet. Priložiti se mora: 1. Potrdilo, da jtt prosilec završil 16. leto; 2. cd farnega urada, potrjeno nravstveno izpričalo; 3. zdravniško izpričalo, da nima nalezljivih bolezni in 4. i* pustnica iz ljudske šole. Vstopivši se morajo zavezati, da bodo ostali od 15. februarja do 1. decembra 1907 neprenehoma v šoli in da bodo slušali na vse odredbe deželnih strokovnih organov, ki prospevajo njihovo izobrazbo. Gradec, 26. dne oktobra 1906. Deželni štajerski odbor. H oč ar '. Sprejme se oženjen vrtnar za sadjarstvo in vinogradništvo | ter zelenjak (Gemiisebau); nadzorstvo čez vinograd. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo-1 583 plače se pošljejo F. C. Schwab-u v Ptnjn Najboljše klajno apno se dobi samo pri Adolfu---------- Sellinschegg Ptuj nasproti UlOSlllCgH g1cdali*£a (teatra). OVOStlselli — 7 — ooooooooooooooooooooooooooooooooo Odrašenim koristno, otrokom ve=Y[Y|¥7/|otl e! Brez stroškov! Brez rizike lllU V Udi! Da bi povzdignila žibisel Stedenja, speljala je mestna hranilnica' (šparkasa) v Ptuju Jim nredbo, ki se je v drugih krajih Že obnesla in je jako primerna potrebi ljndstf a. To so t. zt. domače hranilne kaše. (Sparbuchsen.) Kdor hoče, dobi lepo izdelano blagsjnico domu. Ta blagajnica ne stane ničesar; le ; varščino si zasiguri hranilnica prvih shranjenih 4 K. Ali kadar odstopiš od članstva, dobiž 4 K nazaj. To domačo hranilno kašo dobiš tedaj čisto zastonj. Blagajnični kljnček ostane hranilnici; kadar imaš že neko svoto nabrano, prineseš blagajnico, katero se odpre pred tvojimi .,"'," isti in ae ti vpiše v hranilno knjižico dotično svoto. Tako nabiraS lahko najmanjše svate, kraj- ^Jlj, ir za krajcarjom, — tako navadiš lahko svojo deco na štedenje in ji napraviš veliko veselje, — iolvse brez da bi žrtvoval vinar! Prepričani smo. da bode vsakdo nvidil nnjno potrebo teh domaČih kas! nO < <:';■: kar 586 Torej pristopajte mnogoštevilno! Mestna hranilnica ptujska. 59» • 3000000000000000000000000000000000000000 i Budilnica z zvoncem kakor na turnski uri, m ih d-fo :i-iti je 3a z-z- j° lo Ja ib [[. kakovosti, teče 30 ur, bije K-sako uro in vsake \>A ure, ki z zvončkom jako glasno doni, lokvir je gladko poliran, 30 cm Iv premeru, cifernica je zaslek-Jijena, s tremi bronaslo-pozla-l^enimi uteži (gvihti) stane Tcompletno samo K 6.60 Triletna pismena garancija. Nočen riziio. Ura selabko zamenja za drugo, ali se denar vrne. l'o postnem povzetju ali co tu dollar pojijo naprej razpošilja Hanns Konrad Prva tcvarna «a ure v Mostu (BrQ*) St. 876 na Češkem. Bogato ilustriran cenik z nad 3C00 slikami se vsakomur na zahtevanje dopošlje brezplačno in poštnino 5-W lazpošiljava solidnih čeških glasbil po zelo nizkih tovarniških cenah. ■Izvira se knpi najceneje! G!asom mojih posiljavnib pogojev je ifevalec brez rizike, ker je zamenjava dovoljena a" It. Oosle za šolarje že po K s cifernico, kip« noči sveti, za komad K 3.30, tri komadi K 9.— Ni.iioif ri/.iko- l'ra »e laliko zamenja za drugo ali se vrne C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane vitaie (Gopel) mlatilnioe z najnovejdimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stnje za rezanico delati, trijerje in mline za Srot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo Železntčno postajo vouune prosto. Prodaja se tudi na obroke, ceniki se pošiljajo poštnine = prosto in zastonj. = Lastna zaloga v Mariboru v Viktringhof ulici. 714 Bamburg-HmertKa-CInie* NajhitrejSa vožnja po morjn 5 dni, 7 ur, 38 minnt. Red-nadirektnazre-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo d vojnate vijake, is fiamborka do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura a štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, „Č8terr. Hof." *>» OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela seSita rjuha za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja samo 1 gold. 20 kr. — Najfinejše seSita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev, — Domače platno za „strozokeu velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 do 85 kr. Vzorci (muStre) se tudi vpoSljejo na zahtevo, Brata Slawitsch trgovca v Ptuju, Florjanski trg. Brata Slawitscl v Ptuju lu6 priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 B — „ Singer Titanial 20 , — „ Ringsclufoheu ........140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . . .180 „ — „ Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — n Howe C za krojače in čevljarje . 90 ,— B Cylinder Elastik za čevljarje . .180 » — „ Soli (Bestandteiie) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 106 tfffl^ Za čevljarje priporočava najin imeniten, dober in trpežen lastin in žamet (Schuhlastin und Schuhsammt), nadalje jako močne cuge za čtiflete (Gummiziige), [izvrstno laneno platno in suknjeni file za furo, sirufe, rinčice in knole, vsake vrste in velikosti. Dalje imava v zalogi posebno vrsto cvirna za usnje (leder) Stepati in sicer poleg črne tudi vsake druge barve. Prepričajte se in bole spoznali, da vam vselej dobro, pošteno in z nizko ceno postreževa. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Rudarji za jamska in zunanja dela se sprejmejo proti dobri plači v Schalltalskem rudokopu (D. pl. Lapp) V Velenju. Rudniških stanovanj je dosti na razpolago in se zaračuni ledičnim za stanovanje in kurjavo mesečno le 2.50 K. 562 Pozor! Ljudje iz okolice! Pozor! V najini podružnici (filyali) pri mostu (Wagplatz) priporočava; pravi domači sesekan špeh, pravo domačo svinjsko mast (Schweinfette), pravi domači zelhan špeh in meso), izvrstni fini švicarski sir. radensko slatino, pravo domače tikvino olje, fino kafrS kg po 1 gld. 20 kr., fino moko (melo) kg po 10, 12, 14 kr., kakor vse druge Špecerijske reči. Kdor naju enkrat obišče, tisti ostane nama gotovo zvest odjemalec, ker mi skrbno paziva na to, da se vsakomur poSteno, dobro in točno postreže. Podružnica bratov Slawitsch trgovca v Ptuju pri mostu. Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaii aH Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 537 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Columbija-kitara citre prineso »rez vsakega oka veselje in radost v vsake familijo. Columbija-kitara citre so 49X35 cm velike, imajo 41 strun, 5 akordov in se na njih s pomočjo podložnih not lahko takoj igra. Rabi se jih že nad 100000 komadov. Dobivajo se le naravnost pri moji tvrdki. Cene: kompletne s Solo in z vsemi potrebščinami K 11.—. — Sekirice (note) komsd po 20 h. Akordcitre v vsaki kakovosti komad po 3.68, 4.—, 5.—, 6.—, 7.—, 8.— in dalje. Noben riziko, ker se hlapi lahko zamenja za drago ali pa se denar vrne. Razpošilja po bO'tnem povzetju Erzgebirgisclies Musikwaren*Versandhaus Hanns Konrad v Mesto (Brfix) št. 870 na Češkem. Velik ilustnivani cenik z nad 3000 slikami se doposlje vsakomur na zahtevanje brezplačno in poštnine prsato. 539 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX w Po takem izvesku se poznajo skladišča, 190 v katerih se prodajajo Slnger-JevlUvalnl stroji. Singer Co. delniška družba za šivalne stroje Ptuj, Minoritski trg štev. 6. Kupujem vse deželne prodnkte kakor fižol, suhe jedili gobe, ovs itd po najviših cenah Franc Petschuch Celje. :,so Kinematograf. YelezanimiYO tako za otroke lak odrasle, ker se da porabiti tudi kot ,.Uin lnagica, 38 cm visok, s tremi burnimi piožci (film) in 12 steklena podobami, s petrolejno larapo, i reflektorjem in navodilom, vse skuta' v kartonu K 17.—. S tem kinematografom lahko u-pravi vsakdo, bodisi star ali n žive, čarobne slike na steni, ki ft vsakomur dopadejo. Mehaniani jako nalanko izdelan in priprat tako da ga lahko vsak otrok li-vlada. Naravnost se dobiva pri prvi tovarni za nre Hanns Konrad v Mostn (Brili) št. 876 na ('eškem. Bogato ilustrirani cenik o kinematografih, o laterni ma-iki nih strnjkili. mehaničnih igračah iti. se dopoitjejo na zali vsakomur brezplačne in poštnine prosto. , :: i: v :. k k i i i i i i »pn Rjavi premog (BraiiDkohle) najboljši in najbolj po ceni na cele vagone pošilja Šaleška premo-gova drnžba (Schallthaller Kohlen-bergban) v Velenju na Štajerskem. 40G Božična premija. Vsak p. n. odjemalcev, ki si v času od I. oktobra do 30. non-l lira pri meni pismeno narečij* blaga najmanj za K 40.— M kot božično premijo brezplačno eu Ia Adler-Keskonf Alarai-btidiltj -št. 4343 s cifrenieo, ki po noči sveti in je vredna ta II K 420, obenem je priložena pismena garancija za tri let«. Naročilom, ki pridejo po ?0. novembru, se ta gratispremija nobenim pogojem ne bo piznala. Zato se vam priporoča, da zlasti svoja bofcčna naročila preskrbite pri meni le v oktol novembru. Hanns Konrad Srva tvorniea nr v Mostu (Br'iixu) št. 876 na (''eškem. širni glavni cenik, ki je ravnokar iiišel 200 atraii Ur obsega nad :il'M) slik, se vsakomnr doposlje ia zalf brezplačno in poštnine pronto. Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s čez .3000 slikami o niklnastih, srebrnih in zlatih urah, kakor o vsakovrstnih srebrninah in zlatoinah. godhenih instrumentih, robe iz jekla in usnja po prvotno-tovarniških cenah. Niklnasta remonter-ura......K 3— Sistem Roskopf-patent......, It— Švicarska originalna sistem Roskopf patent-ura........... b'—] Registrirana „ Adler-Roskopfu niklasta aiiker-remontoar-ura.....„ 7'—! Srebrna rem.-ura ^Gloria" deli. . . „ 7*60 Srebrna rcm.-ura z dvojnatim pokrivalom.....„11*60 lira kukavica K 850, budilnica 2-90, kuhinjska ura K 3- „SchwarzwSlder--ura K 2-30. Za vsako uro 3 letno pismeno jamstva. Nobene rizike! Zamenjava dovoljena ali pa se denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu (Briix) št 876 (Češko). 51$ Nagrobne vence (Grabkranze) jako fino izdelane po 6, 8 ali 10 kron kakor tndi venčne trakove! (Kranzechleifen) z napisom ali brez napisa imata v obil-nej zalogi m lira ta Slawitsch v Ptuju. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz- žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. - Izdajattlj in odgovorni urednik: Kari Linhart ii-k: W. Blanke v Ptuj«. 740606