151
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Cesar vrnil se je v nedeljo z Oger-skega nazaj na Dunaj in se ta teden preseli v Schon-brunn, svoj poletni grad. Tudi cesarjevič z nadvojvo-dico Štefanijo je zopet v Laksenburga, kjer sta v nedeljo obhajala petletnico svoje poroke. Slovesno otvor-jenje Štefanijskega mosta preložilo se je po želji cesar-jevičevi na prihodnjo soboto. — Pri včerajšnjem shodu dunajskih delavcev prepovedal je navzoči vladini komisar glasovati o predloženi resoluciji. Shod bil je v Schwen-derjevem koloseji, predsedoval je poslanec Pernerstorfer.
V včerajšnji seji sklenilo se je, potem ko se je večina na to zedinila, da se vsi predlogi o pogodbi z Ogersko izroče enemu odseku 45 udov.
Volitev tega odseka bo v četrtek in od strani Slovencev odločena sta iz Hohenwartovega kluba poslanca dr vitez Tonkli in dr. Poklukar, dalje en Dalma-tinec, en Tirolec in en Bukovinec.
Grof Hohemvart sam je odklonil ponudeno mu to odborništvo. — Dalje vršila se je dolga vrsta dopolnilnih volitev v odseke, pomnožil se je carinski odsek za 12 udov in v ta odsek izvoljen je bil na mesto za to namenjenega gosp. Obreza vsled njegove prošnje, da se oprosti, poslanec Šuklje.
Daljo sprejela sta se dva v zadnji seji v drugem branji sprejeta predloga v 3. branji.
Dalje dognal se je v zadnji 'seji pričeti predlog, zadevajoč vojaško-upravne razsodbe. — Potem prišla je na vrsto razprava postave o odpisu zemljiškega davka zarad vremenskih nezgod. — V splošni razpravi oglašeni so govorniki za: Chamiec, Hevera, Nadherni, dr. Poklukar, Dobelhoff, Vošnjak in Tur k, — proti pa: Zallinger, Pollak Oton; dalje so pri §. 1. oglašeni za: dr. Poklukar, Dobelhoff,  Javorski,   Siegei,   Hutter,   —   proti  pa:
Zallinger, Lienbacher. — Dalje je kot govornik vpisan Pfeifer, ki upa provocirati vsaj povoljno izjavo vlade, ako ne prodere s posebnim predlogom.
Dostavek. Včeraj govorili so pri zadnji omenjeni 'postavi samo Zallinger, Pollak, Chamiec in dvorni svetovalec Maver, potem se je seja sklenila. — Razžaljivo proti vladi govoril je Zallinger.
Prihodnja seja je v četrtek, druga v petek.
Štajerska. — C. kr. namestništvo razpustilo je društvo prijateljev starokatoličanov, ker se je pri svojem prvem shodu protipravilno vtikalo v politična vprašanja. — Lavantinski škof prepovedal je povodom tožbe celjskega opata Wretschko-ta zoper nekega kaplana, da noben klerik njegove škofije, naj bo uže, kar koli, ne sme tožiti pri sodniji druzega klerika brez škofijskega privoljenja. — V petek zjutraj bila je, kakor se s Ptuja poroča, tam huda slana, stoječe vode so zamrznile.
Grška. — Po dolgem cincanji je vendar-le konečno prevrat nastopil v grški politiki. Grški ministerski predsednik Delyanis je vsled prizanesljivosti in potrpežljivosti zastopnikov evropejskih velevlasti postal prepre-drzen in jih je hotel še dalje za nos voditi s praznimi obljubami.
Ko vse prigovarjanje in svetovanje, da naj Grška razoroži, ni nič pomagalo, zapustili so zastopniki 5 velevlasti Atene in so takoj po tem poslali grški vladi naznanilo, da združena mornarica blokira izhodno bregovje Grške na zahodni strani pa zaliv korintiški, in da se to izvrši še tisti dan (soboto). — Daljne dogodbe popisujejo telegrami nedeljski tako: Turška naznanja drugim velcvlastim, da je svojemu poslaniku v Atenah tudi naročila, mesto svoje zapustiti, da se potrdi soglasje z drugimi velevlasti. — Minister Delvanis pa je nedeljo popoludne v posebnem pisanji do zastopnikov Grške velevlastim razložil položaj, ki je nastal vsled blokade. Grška ni previdela, da bi prišla v vojno stanje nasproti vlastim, ko je delala vojne priprave v ta namen, da si zopet pridobi svojo pravico. Vrh tega se je Grška slovesno zavezala, miru ne motiti. Potem ni opravičeno ne postopanje Evrope in ne blokade. Blokada spravi Grško v neugodnejši položaj, kakor je oni Turške, ker se ta na morji ne more prosto gibati. Bati se je, da Turška porabi prednosti blokade ter Grško napade. — Ker Delyanis svojo deželo hoče obvarovati take nezgode, je sklenil, datiostavko. — Francoski poslanik naznanil je v soboto grški vladi, da francoski vojni in mornarski mi-sijoni ustavijo svoje poslovanje vsled zadnjih dogodeb. Mednarodna mornarica bila je v nedeljo videti na več krajin grškega bregovja. Nedeljo večer oddan telegram naznanja, da kralj noče sprejeti ostavke Delyanisove, temveč mu je pismeno naznanil, da mora on deželo zopet spraviti iz neugodnega položaja. Delvanis pa neče preklicati ostavke, ker koristi dežele zahtevajo, da se urno odpravijo zapreke, sedanja vlada pa demobili-zacije ne more zvršiti, ne da bi čast Grške postavila v nevarnost. — Tudi v Atenah bil je v nedeljo ljudski shod, ki je zahteval, da se vojska napove in kralj prevzame poveljništvo. Delvanis je ugovarjal, da napoved vojske ni strankarsko vprašanje, temveč da je za to treba soglasnega ljudskega sklepa.
Angleška. — V ponedeljek izrekel je Gladstone, da nima namena v tem trenutku zahtevati, da naj posvetovanje zakonaolrski upravi nepretrgoma traja pet dni. Po tem zahteva drugo branje te postave. V dveurnem govoru odgovarja potem ministerski predsednik na ugovore, ki so se culi zoper ta predlog. Nevarnost za enoto   države   so sedanje razmere z Irsko,  ne
pa predložena postava. Kar zaieva i z kij učenje irskih zastopnikov iz angleškega parlamenta, je vlada pripravljena, odjenjati kolikor sploh moč. Ni pa je volja, delovanje irskega postavodajnega zbora zoper njegovo voljo v kakoršnem koli slučaju kratiti, ako se izvza-mejo oni, ker se gre za glavne koristi države. — Dalje bil je razgovor o trgovinski pogodbi s Španjsko in o misiji angleškega pooblaščenca Drumond-Wolfa v Egiptu.
Spanjska. — V ponedeljek bil je otvorjen državni zbor (Cortes). Ministerski predsednik Sagasta prebral je prestolni govor, v katerem kraljica izrena upanje, da se bo z božjo pomočjo in modrostjo Cortesov blagostanje Španjske zagotovilo. Vlada pečala se bo z blagostanjem delavskega prebivalstva, s socijalnimi, gospodarskimi, trgovinskimi in kolonijskimi vprašanji. Pri volilni pravici razširile se bodo osebne pravice. Prestolni govor omenja sočutij, katere so izrazile vlasti povodom smrti kraljeve izrekoma papež, čegar očetovska skrb je pogum vladarice vzdržala. Pravico Španjske do Karolinških otokov priznala je Angleška in druge vlasti. Vlad i skrbela bo za povzdigo vojne in mornarice. Pri državnem proračunu bo vlada po noči štedila, razun pri nauku in javnih delih, kjer bo več potrebovala. Konec prestolnega govora se glasi: Potem, ko so vse pravice in prostosti naroda zavarovane, zamore vsaka stranka na vresničenje svojih idealov z mirnimi sredstvi delovati. Kraljica upa, da bodo Španjci mirnim načinom hodili po poti napredka in da bodo dejali v soglasje prostost s stoletnimi naredbami.
Laška. — Zadnji teden prihajale so prav izne-mirljive naznanila z Laškega. Na južnem Laškem kolera ne preneha, ako ravno se tudi ne širi. Vender pa dan za dnevom oboli okoli 10 oseb, l po 2 ali 3 pa pomrjo. Hujše pa se je pokazala kolera na severnem Laškem izrekoma v Benetkah zboli dan za dnevom krog 10 oseb, in vsak dan jih nekoliko pomre. Nedeljski telegram z Rima naznanja, d?, je v Benetkah zadnji dan za kolero obolelo 9 oseb, 3 pa so umrle, Enako prikazuje se kolera tudi po drugih mestih Benečanskih.                                                        I
Telegram iz Rima z dne 10.  t. m. naznanja sle- I deče poročilo o koleri:  Od včeraj   opoludne do dane opoludne  je v Benetkah  za kolero obolelo  13 oseb, I umrlo   8 oseb, v Bari   obolelo  26,  umrlo  10  oseb, v I Astuni obolelo 5, umrli 2 osebi.                                     I
152