—   331    —
Ozir po svetu.
Certice iz življenja Omer-pašata, višjega vojsko-vodja turškega.
Velikrat imenovani Omer-paša, sedanji višji za-povednik turške armade, ee po imenu svoje rodovine imenuje Mihael Latas; rodil se je 27. novembra leta 1806 v Ogni in u v vojni ^ranici. Njeg^ov oče je bil dnarstveni stražnik v Gračaca, kjer je mladi Mihael v šolo hodil. Poznej postane oče nadlajtnaat v O^ulinu, in tudi tam je Mihael, pozneje pa v Otočacu šolo obiskoval. Posebno lepo je pisal in risal. V Gospiču postane kadet in kakor kadet je podpiral stotnika Knežiča pri stavbi ceste čez Velebit; po tem pride v Zader. Njegov oče v igri nesrečen zgubi 100 goldinarjev deržavnega denarja in zato tudi službo. Zdaj je mogel Mihael e svojim prislužkom starše in sestro preživit/.
Zmiraj v mislih na zboljšanje svojega stanja beži leta 1828 iz Zadra v Bosnio*), in sicer v Banjalako. Leta 1839 se poda odtod v Vidin, kjer ga vezir Ha-eein-pasa gostoljubno sprejme. Pet let tukej ostane ia uči vezirove otroke laški jezik , sam pa se nauči arab-fiko in turško govoriti. Leta 1834 gre v Carigrad, ter postane pisar pri ministerstvu vojske. Leta 1838 je zrisal Latas načertje Carigrada in ga posvetil nadvezira, ki ga zato za polkovnika (^obersta) izvoli. Sledeče leto marsira z armado v Sirijo nad pašata Ibrahima, ter postane general-major; poslavljen je bil verh tega še 0 častnim redom. Potem se poda nad Druze in jih zmaga; zato dobi od sultana sabljo okovano z brilanti. Leta 1845 premaga Arnaute. To junaštvo zbudi nevošljivost v sercu seraskiera Rused-pašata. Zatoži ga pri sultanu, da je kervoločuo s Turki ravnal. Sultan ne verjame tega in pošlje Latasu častno sabljo z brilanti. Ker pa se je na-djal, da bo za junaštvo svojo za musira izvoljen in se mu po njegovi nadi ni steklo, prosi sultana, da naj ga pusti iz službe. To se zgodi. Zdej je živel 8 mescov pokojno v Carigradu. Ko se pa Kurdi spuntajo , ga sultan zopot pokliče in nad Kurde pošlje. Te podverže v enem mescu sultanu, kterl mu zopet milost skaže. Stori ga mušira in podeli mu Nišanov red. Ko so Rusi leta 1848 v Moidavo in Vlahijo marširali, je bil tudiOmer-paša z armado v Bukarest poslan. Tam se je tako obnašal, da je bila rueovska vlada ž njim zadovoljna. Car mu je podelil red sv. Ane perve verste, sultan pa zlati Nišanov red.
Omer-paša govori ilirsko, turško, arabsko, nemško^ taliansko in francosko. Pisarne opravke sam oskerbuje, dopoldne dela v pisavnici, popoldne gre na lov. Ženo je imel turkinjo, potem grekinjo. V Bukarestu se je oženil z Nemko Simonič-evo iz Erdeljskega. Tudi se-stranca ima pri sebi, ki se sedaj Tefik-beg kliče, in za višjega oHcirja pri turški armadi služi.
Triest. Z.
*) Vzrok lt>ega na Turško se drugae pripoveduje.