Inserati se sprejemajo in veljft tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 ii H ii ii 3 ,, Pri večkratnem tiskanj ne sena primerno zmanjša. Rokopisi ne vračajo, nefraukovana pisma se ne sprejemajo. • Naročnino prejema opravništvo (administracija]) in eltsj-edieija na Starem trgu h. št. 16. Političen list za ;i aarofl, Po pošti prejeman velja : Za velo loto . , 10 gl. — kiv na polleta , , o „ — ,, zu četrt leta . . 2 „ 50 „ 1 V administraciji velja: Za celo leto , , 8 gl, 40 kr ■/,a pol lota, . . 4 ,, 20 „ Mi četrt leta . , 3 „ 10 ,, V Ljubljani na (lom pošiljan velji B0 kr, več na leto. Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25, Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto Tržaški mestni zbor.in „Tagblatt". Da se je tržaški mestni, ob enem deželni zbor razpustil, ne moremo obžalovati. Nasprotno se je ravno od naše strani že davno sprožila misel, da je treba ta zbor razpustiti, ki je vedno rovarjem iz Italije potuho dajal. Mi smo sicer dolžni spoštovati laško narodnost , kakor to za se zahtevamo ; pa naklepi lahonov segajo čez meje narodnega prava; če je že nesmisel, odtrgati Trst od Avstrije, pod ktero je velik postal in obogatel, in brez katere mora propasti, in če je že laž, govoriti o zatiranji laškega živelja, ki je v Primorji vedno prednost imel pred slovenskim, — mora se krivica in prevzetnost imenovati , da se Italijani prav nič ne ozirajo na slovensko narodnost, in hočejo s Trstom prikleniti k Italiji tudi čisto slovensko tržaško okolico in mnoge tisoče Slovanov v mestu samem. Če pomislimo, koliko slovenskih rodbin se je poitalijančilo, preden je Trst laško lice dobil, potem bomo Trst k večemu imenovali mednarodno, nikoli pa ne laško mesto. Da Lahi lačno in krivično segajo tudi po slovenskih krajih Primorja , in da se v Trstu prav nič ne ozirajo na slovensko narodnost, to nam jemlje in uničuje vse sočutje do teženj laškega naroda, in le vrača se jim, če se sedaj s tržaškimi Lahi tako ravna, kakor oni ravnajo s svojo slovensko okolico. Razpravljali smo že dostikrat vprašanje, kaj bi imela avstrijska vlada storiti, da si vzgoji v Primorji zvesto vdano prebivalstvo. Tam sta le dva živelja, slovanski in lački, Pa državniki, kteri po nobeni ceni nočejo , da bi se kedaj okrepčal in vtrdil živelj slovenski, podpirali so dosedaj laški živelj; toda zdaj lahko vidijo, da je bilo to od škode; Slovenci tržaški sicer res niso prišli do nobene moči, ali Avstrija s tem tudi ni nič pridobila, ker so predrzni laboni svojo moč le rabili za blaženo Italijo in vsako priliko porabili, da so razodevali svoje protiavstrijsko mišljenje. Kaj je sedaj storiti? Nemškutar-ski zagrizenci po kopitu Tag-blattovem, kateri v napačni misli živijo, da mora biti celi svet nemšk , in kateri bi radi še tiče naučili, da bi le nemške pesmi prepevali, ne vedo druzega zdravila za to lahon-sko nagnjenost, kakor ponemčevanje Trsta in okolice. Tako piše ljubi j. Tagblatt št. 277 od 2. decembra članek, v kterem nasvetuje za Trst ponemčevalno palico. Pravi med drugim: ,.Od vlade zaukazani razpust tržaškega mestnega odbora ne bode imel zaželjenega konca; vlada bode morala goreče skrbeti za to, da v Trstu nemški živelj zopet (?) dosp6 na prvo mesto. V srednjih in ljudskih šolah tržaških se mora zopet vpeljati nemški učni jezik." „Tagblattov" mož se tukaj očitno in ve-doma laže. To mora vendar vedeti, da Trst ni bil nikdar nemško mesto. Tista peščica Nemcev, kar jih je tam, se čisto zgubi, in Nemec ne more deset korakov po mestu storiti, če ne ume laškega ali slovenskega jezika. In kaj hočejo s ponemčevanjem doseči, ktero ,,Tagblatt" nasvetuje ? Narodi niso več, kakor čeda živine, da bi se z njimi počenjalo, kar bi se hotlo. Mi sicer mislimo , da so na Dunaji bolj pametni, in menj zagrizeni, kakor tratili in ljudstvo po nepotrebnem dražili. Bregovi ob jadranskem morji niso nemški, v celem okrožji srednjega morja ni Nemcev, in dežela za hrbtom Trsta je slovenska. Od kodi se bo potem jemal nemški živelj za Trst, in če Nemcev tje natlačijo in druge s ponemčevanjem pridobijo , kako se bo nemščina obdržala in ubranila narodnostnih valov, ki bodo od vseh strani vanjo butali? Zakaj bi človek ne mogel biti dober Av-strijanec, če prav nemški ne zna? Ali so mar v Švici samo Nemci dobri domoljubi ? Kdor bi v Švici to rekel, zna še zaprt biti, nam pa to časnikarski buteljni a la „Tagblatt" vsak dan na uho trobijo. Zakaj pa o Madjarih istega ne trdijo? Včasih so hoteli tudi te ponemčiti, kar pa ni šlo, in začelo se je spoznavati, da zamorejo ljudje biti dobri Avstrijanci tudi brez nemškega jezika. Kdo bi n. pr. Hrvatom hotel očitati, da niso dobri Avstrijci, akoravno ne-majo nemških šol in uradov ? Zakaj bi morali tedaj le Slovenci po mnenju „T8gblattovemu še le potem ljudem podobni biti, če nemški znamo? Nemški poslanec Lienbacher, ki je res Nemec, ne pa kaka renegatska pokveka, rekel je unidan v svojem govoru, da naj se združijo vsi avstrijski Jugoslovani v eno deželo, da bodo več veselja do Avstrije imeli, in potem se ni bati, da bi kedaj nezvesti postali. Od naših „Nemcevu nikoli nobeden ne zine ktere tako pametne! Kako veselje bi mi nad njimi imeli, in odpustili bi jim potem celo, če bi nikoli nobene slovenske besede neiz- je naš „Tagblattu in da ne bo prišlo do po- govorili; saj znamo nemški za silo, ter imamo nemčevalnih poskušenj v Trstu; ko bi pa le prišlo do tega, spoznali bodo v malo letih, da je bil ves trud zastonj , iu da so le čas veliko potrpljenja celo z našimi .,Nemci" in „Nemkami", kojih očetje so še v poštenih slovenskih irhastih hlačah hodili. Nekteri ?zroki nenravnosti pri mladini. Zdravnik hoteč ozdraviti boiezen ali zaceliti rano, skrbno vprašuje po vzrokih belezui, ter poizveduje mnogo po prigodku, ki je bil povod rani. Brez resničnega vedenja vzrokov bolestnih se ni nadejati ozdravljenja. Drugače treba zdraviti n. pr. glavobolje, ako izhaja od preobloženega želodca, drugače ako je nastalo od prehlajenja , drugače če je nasledek kake druge bolezni. Zdravnik v rečeh nravnih je naj prvo i pred vsemi mati, potem oče, dalje učitelj in duhovnik. Zastarele bolezni zdravi sodnik, in sicer po okolnostih sodni zbor n že ali više vradnije. Izvir vsakojakih zločinov izhaja navadno iz preslabega zdravljenja nravnih pogreškov pri mladini. Zato treba, da najprvo to resno premislimo, dobro vedoči, da iz nravnih napak mladine rodi se nerednost poznejšega veka; — mladi potepuhi postanejo slabi občanje, ničvredni državljanje, popolni brezbožniki, preganjani zločinci i bedni hiralci. Hotč zamejiti nastanek tako pogubnega, strupenega sadja pogledati moramo najprvo jedro. Prvi vzrok poznejše nenravnosti je očividno slaba, da ne rečemo „nikaka" odgoja dece. Ali tu nastanejo samo ob sebi vprašanja: Kako tej tako pomanjkljivost odstraniti? Kdo ima vzeti na se prvo nalogo? Oče, mati, učitelj, duhovnik ali kedo drugi ? — In če tega ni oče ni mati ne storita, kako ju k temu pri-pripravimo? — Jeli mogoče, da bi učitelj v šoli popravil, kar so roditelji doma zamudili? Ali so roditelji vedno krivi nravne poka-ženosti svojih otrok ? Kako to, da je ravno v največih mestih deca že od 3. do 12. leta obtežena z najostuduejšimi pregrehami? To so vprašanja, katere spominja inarsi-kedo, ali odstraniti njihove škodljive nasledke ve malokedo. Sledeči zgled slavnega Komenskega, da tudi mi poskrbimo za proapeh rastoče mladeži, poskusili bodemo razrešiti glavno vprašanje, kako bi se dali odstraniti oni glavni pogreški. Niti sam oče, niti Bam učitelj, niti sam duhovnik ne more odstraniti napak poprej ome- njenih, marveč vsi skupno, složno in vstrajno delajoči, in razun tega podpirani še od občin, naroda, države. Razmere, v katerih preživi dete prve čase svoje mladosti, vplivajo močno na njegove duševne in telesne zmožnosti. Odstranujmo toraj škodljive razmere, podpirajmo ter iščimo pripravnih vspešnih, koristnih. Stopimo za nekaj časa v stanovališče — če smemo tako imenovati marsikatero temni-často čumnato, ki je prej podobna brlogu živalskemu nego poštenemu človeškemu stanovanju — bitij najniže vrste družinske, storimo to večkrat, da spoznamo obraz reve v različnih podobah. Pred očmi imamo rodovino, ki še ne trpi lakote. Vsak se živi s kom. Počnimo z, jutrom. Mož odide zarano s kosom suhega kruha v oddaljeno tvornico, od koder se povrne še le pozno na večer. Mati skuha nekoliko gorkega jedila otrokom, ter jih z njim nakrmi; dečku hotečemu iti v šolo zapove, da mora ostati doma, ter zibati mlajšega brata. Nato mati odide, ter se ne vrne popreje, ko pozna po poludne. Vsa rodovina toraj navadno pri- V l^nhljunl t). duDoitibru, Čl0i«i» 1:10 (iO m H[i|'0|iv|i (Jojlliuujljo lo •vovskog« moiiliHiup odbor«, ki ho jo hotel na "majvlšjem mostu pi'Hottl »ariui vodenja poli« «iJo pi bakladi, ktoro no nameravali iiapi^ viti poHlauou llatmnorju. (Jiuiar no rekli, da bodo po dovršeni pultovl iiajoiitrnj/ln ltt»j »itdolo vao 1-lnfco, ki no kaj Mtolvlll, pa p» BpORltlnl ukani ho morajo upoštovaiil, friporo« no tiopiitiaolji, da nitj v tem bmIhHi dolnjo, prlpozuali državniško In pavlliio vodoujo polj-nklb ponlauoov potil oolotaomu ootuirativu, h« volti l obžalovanje o ločitvi n.uktorlh udov Iv, poljnkop kluba Lov I/,tekli mulo, da naj bi ho fsopli povrnila pojflnjm odiftONl;," h poljiikep kluba no namreč Untopill pnnlnnoi Volnkl, Uaiiiiuor m Hkrlmdcl tor g la n o val I % v s ta-v o v o f n o Hlraulco. Tu razdor mod poljnldml poslanci tedaj ho ootinr obžalovali to Izrekli željo, da naj bi no povrnila prejšnja tiloga, t,o no p e avl, da naj bi no odpadniki ■/. o-p o l; v, d r u ž i i 1 h p o 1 j ii k 1 m (IVI orali Hipnimi it i u b o m, č I k a e d r ž a v u I Ti k o i? a v« n n n j o no d p o li v a I o pr i p o n u n 11. SMl^iiMsIj4* avnlrijului, Jo zavrgla 11 orbiti v predlog tur vladi dovolila aa ul,roško v Uomii 90 milj. gld, Poročilo Bobuujiovo, ktoro vnanjemu minliikru izreka nezaupnico, nI prišlo v obravnavo, llet'!nit,ova atriuika jo tedaj lo fto močna v blebetanji, kar mora vnafcpp % radostjo navdajal,!, ktoromu jo mogočna In povsod činl/iiut A v n t r I j a pri nrc.it. BDsc&uvnbB srttfMM* mililo ne jutri lo, t, m, Odprli ga bodo fiti dosedanji mlnhil,ri, ker no ima novo luhunljorntvo po novejših poročilih nontavltj Bo lo po novem Inln, Ilorilimko po» Sodbo bodo prod državnim zborom bojo jr,ago varjai minintor Btroumjor, flOjjg***11«!^ mlnliitornUu ho je v nehote prodni, a vilo zbornici, TI h % a Jo pri (oj priliki rekel, da '/.cdlnjoujo Bonu« '/, AvniirlJ« š« n! na dnevnem rodu, kadar pa no bodo to ■/,godilo, rešila ga bodo krona ts potil,nvodnjnlnlml »bori, Na)»ga vbitima jo, če mogočo mirnim potom, varovati nkophmiti cenami,vn 5 če bi pa tej iikupnoiitl od ktflfo iitranl pretila nevarnimi, braniti jo % vrioini močmi, Nanprotnilc H/, i« 1 a g y i jo na to odgovoril, tla jo politika vla« dlna oninia, kakorfma Jo bila ; '/ato /.odlnjonl nasprotniki vlado pozdravijo n prejftujlm n«» čakujo mater n 110 temni v očeh in '/, milini plakanjem. Ii.nvf.okl ho glailni. Kjer Imajo kako hčer, hodi po ilejiolnjouem M, lotu Bivat, te ho vrača domov, Če nI po« nobno ilaloft, on- ali večkrat na dan! čiml npromlja jo Indl tak iiamopiuiou mlitdimič proti domu, lil no dorttikral, ne gltulo na nežno mladimi, tlovlno ponlužojo viivojem govorjenji m?,« iralanlh teimov. Težko In bolei-itiio ml Je, niiomlnjalil 110, kuj vondar uboga noiiika mladož vidi in fllll« To tio reči, pri katerih lil doraiill poštenjak moral /,ariulnU do uren, Ko p/i 1111 taleova dtioa pojavi v Tioll, pri« »uvfift nobnj tudi ntmp nvavnlh hftpil pri tolarjih I Tako ne razširja, npufitmonL, Id pobira iioboj deco I'/, najbolj poštenih hiš I Kako toraj odstraniti talce napako in groHco ? Xelio;6 iijnimlnjam 110 ilovllpa, kojegn noit) 61 tal v rimkrm llii'droviurom čanoplim „Iiuilll» nllc", kjer ne (irmltitavlja gojila bolehava bab«, katera Ima na glavi pod očmi raka (Turčija), ki Jo vodno bolj razjeda. Baba polMo toraj zaupanjem lu Ji bodo odločno naRprotovall. Iht bodo tivoj namon liiKlje doaepfll, »ačell bodo uanpotnll(l u novim letom izdajati nov lini;, (loHcdnoJa „Koloii Kop" In „K()/ivolemmi,yu pa bodo opuotili, lEoN^K^lik« doputnolju tiošla ho jo 7, (i* m. v Zagrebu tor ho poklonila banu lu Itnt'-illualn, DrugI dan pa je odrinila na Dunaj, da ho tam pokloni proHvitlomit ootiarjn, Biignp«) hočejo v oiidolkih po «00 do 000 ljudi pola-Koma HpmiJMil domu. Ker Jim pu doma pobi tilhio poitidiijlutnjo, vprafiala je hrvatiika vliuln »topega (Umamoga mlnltitra, bi 11 no bilo bolje povrnitev begiuttsev odložiti na pomlad. Temu bodo viuikdo rad pritrdil, kdor vrt, koliko 110 ti rovežl v zadnjih d voh letih protitali, tudi vlada bodo gotovo Kanjo immj potrmilla, če oHtianejo ta y,lmo šo na Urvutiskem, kakor pa fin bi bil«, prisiljena podpirati Jih doma. Vnnuje poroča list „I.)a1ly No\vti,u da jo emir B1 r A 11 angleškemu pol« kovniku (lavagiiarlu v Klbmikl nu Uroki poslal pltuno, v kliorom mu 1111/,nanju, du ne hoče pot!« vroči. V liotidottu ho tudi pejoli odnovor oml» rov na poslednjo p luni o (itll;lm«(,tim), o kterem pu uodijo, dn jo bilo pisano žo po «gnbi trd« njavo Ali-Musjld. l^lrAll povilarja v tem pismu, da ul hotel nprojoti posiamitva anglefikega, ktu1 no jo bal m s vojn namoiitalnoiil:, da pu ni 110» bonrga iiovrafltvft mod nJim In angleško vlado, On žoll p rojil 11 |o pripu,uo raz,moro In hočo manjši' začasno po ihumtvo Hpvejeti, ho po naznanilu „(Jor, ilur,' nemškega eenarjn pinmoiio pozdravili y,arad njegove srečno povrnitve, In ob enem izrekli željo, da bi ho obravnave med rimsko iitolieo lu nemško vlado srečno izvršile. !cmv/,a bodo ho le po novom letu volili, Največ Ima neki upanju primi itattimbcrg, ki jo it o t moriiarolcl oficir v angleški i-vliižbi. iKTinul dopisi K« 'Dfe»»iiMl»l INiH NiivS i, tleeiunbra. (P o v o d o n j, p r e n k r b o v a n J e v o j n k o v U o 11 u i, d r a ž bn oguljenih k o n J, bližajoči 110 „kra h", HI o v o u n ki d ola, vol.) O povodnjl pisal som iilosr IV. preteklega menca, ali ta čiui nI šo do negi a Hava tinto višino, kakor nedaj, ko to pišem, Avutrlj. zdravnika (Vojska), Dečnlk pa ji no vi» dati boljšega nvui.it, nego, da lil pusti „gujlli)bi>u otlro/,atl, lire/, operacijo menila lo no pojdo i Ravno tako jo tudi t,u potrebna (.omoljita operacija. Tudi tu treba „gnJllobou odrezati, V obljtidmilh m mi I lil vniitiiovlll bi uo moralo komlnljo, ki hI nad uruvnlm niiuom onn,» klh 1'odovln Mo, bi nravnl iston doeo ob-(nlutjočo fiolo fiula poglavitno po rn/,morali, v kaMirih 110 otroci živeli donlej. Za tako diuHi morali bi no ustanoviti poiudml ustavi lu jio neline fiolo, ki bi no pečale h podučnviinjom /.u nemarjono In nravutvono '/.apuiirtnno mladožl, Take šolo .moralo bi Imeti lani,ni nftiil niiftrt,. kjer bi n« morala rab k! fillut bolj pogonlo, ko v vnaitej drugi\| šoli. To hI bilo pravično rut pravo kh| mladini) nravntvtmo '/.itnemarjeno »■■ [iropalo, porufimio, ll&Holj takovega kvmlfl, bi moral imeti 110 vil da iilugo, ki bi vnuki dan v nta-noviinji pogroilonlh otrok 110 pobrigal po ujibo-vej iiomivzofltHHitl, ta <5« bi ta uo bila zakonito dokiiKana, bi J« privol v šolo, Pač bi na l-o morala občina In tudi drŽava nvojo nkrb obra,« akl lirod pDdobou jo iiodnj polnotoku In to v pravom pomenn boHodo, iiajtl, mmo na JednoJ cesti moremo fe h Broda lu šo na tej Jo polno vodo, tako da konji na nekaterih krajih plavajo, ŽoImpIm lirod d)alja imela bi ho 1. dooembra otvoritl,all to do iio moro KgodKil, ker uull ta črti«, popolnem i^doluna jo v nokojib krajih čisto pod vodo. Kolika Jo ta škodil, ni popisati; v troti »10 moremo dobiti »Ifiotm i tobaka in umodic k\ momamo, m«» njo pak sena In driwoga žlvoža «a živino Iti ako to šo daljo traja, orisali bodo konjiltuplob živina vnlod samega glada, ProHkrbovitnJo vojnko v Bosni % živežem In obleko, kojo tiodaj slino potrebuje nova vojnka, tudi Jako polagoma napreduje. Vozniki nočejo voditi v.a nobeno cono, kor v tukej po« vodiijl mora človek % Živino vred poginiti, oro« djo ho popolnem pokvari iu jo nu/.atlnjo, ko no vrnejo, čluto '/.a, nič. To pak volja tiamo flodiij o času poplavo. Upamo pak val, da bodo vondar nkoraj Bava In ž njo vso bonomiko roko vpivlo In potem pontano cesta eolo do liarajova /,opot boljša. Dražba konj traja, šo vodno In no/mamo, kndaj jo bodo konec, Konji prodajajo no od 1 gobi. do 10, višjo oimo malokojl doiiože. To ho taki konji, ki no bili, domulnj vedno na, potu I/, ltroda do Harajova In. v tej kratkej dobi unt,varila jih strašna mulca: xa najgršo mrlm. Bodiij pak Žo zopet kupujejo novo konje, llavuo pinul par dnevi prignali no Miuljavl kanih Hi nto lepih, zdravil) in čvratlb konj , aH kaj to koristi? V nokojib moncilt bodo jedmtki onim, k! Jih sodu j prodajalo, lirod podoben jo nodaj Joruvsalomu. Ciluti reii lepo Ime h IcoJIm zovojo Hrvati Jude, prihajajo šo '/mirom, ter nI dolnjo velikansko ha« ritke in plačujejo vefi sto goldinarjev immo mtjrmfičliinnn mmire, Kupčija pak vnuk mesoe po» jMijnJe iu v kratkem no bodo čifittl voč skiiplll kolikor potrebujejo vsa ntroško, iu kaj moro potem 1/, tega poHtutl, kakor voliltaniilti Itrodskl „krabu, da pa pri lakom ,,krahuu člfut. /.drnv lu 11 polnim žepom peto oilu.ono, jo ra/.uiuljlvo vniusentu, Hlnvtnvaklh dolavoov je tukivj polno bilo, ptiHebno voliko jih jo delalo pri novotu mostu hm Havo, Odkur pak jo »Sava uararmla lu motil, „piiiuot-tilm" ftvubmite Iliimbitrgii in iiploh rajlia, kojt 110 nlovomiko Havo v,u rečloo imeli, odnottln. in Jim ntrašno škodo naredilabili ho čftiil, Mlullmo podporo gmotno, 601)1 občina tiolaveeni pontopajočlm turni ter tja prenkrbela delti, čn bi »uiuut revnim otrokom dajala do« jamiko podporo n. pr. tla bi deoo, kal,oro starši prežlvltl no morojo, hranila na nvoj račun, Tako bi niuitall pou^ijonatl m najubož-nujtio mladož, In v take zavode Jemali bi m olrool onih družin, ki bi nlcor ?.tu'iull varovanja lil potil,ovanja evojlli mlajillli r,enter in bralo v morali on(,aJatl liro?, poduka doma. Ali kjo vzamemo denar -r-prlniinvl mara!" kodo po prav i ol m tako človekoljubno vstavo V K«r iiiiložlmo nu tako vstavo, lo 11« nam bo BmlMudonotamU! Hodomkrat, prihranilo pri kriminalnem nodiščit. Allmnro kodo oporekati, da Jo glavna vočlna jetnikov v uporih tuuuo /,uradi poprejšnjogu, mladoninoga, zgubljenega Živenja muli a v toliko nevarnimi,, toliko noisročoV AH moro kodo taji 1,1, da ,1)1110 ti ali oni jetniki, fio bi MU rojoul v palači In bi no bili ulkodav pognali, kuj jo boda, ti/ibiijali v fcoj aH onoj Joči V i)tt ss zaupanjem iUliSoino »»»žnlimo; 01,vo« ■vofildol bima dolih Htuiponifellt: vite Stavmiov MliM Kalnonvohrnld, val jo vod Htovonoov poaobno Ooronjoov In hI« Blojoov v (telo, Ml roko Boimo mikoltko «guitaijo, da bodo mogoiSo ?,lvož In drugo ptoobno ro6l m vojsko do Barajova po Bonnl dovajati, Tn piimotnn jiniHol bodo mnogo korintlln, ivko ho i,o pod-vviotjo gospodu »iidpračnlku pimnU m« <1. dtusombrn, (Nad-j t o ¥ o ti n. i k .) a k I i S i n t o g n) l v a n j o B o h n o.) Po uvojoj toftlUHiHlil prod no v ra?,ulico m j kakor tudi po nvojoj pjnuljoj onodljl in vztrajnimi! dobro znani nad porotnik vitov, iliovmUiv JitktM lil. Kalsiomvohertkl tiliuvll hI Jo Jako veliko ali hvaležno nalogo s naomič gullratl (vravnakl) roko lloimo, po kojoj ho do-tiodaj nI fin vozilo drtuoga nogo mali turflki „tau\lu. Omonjono vravoavo dovoli,I namo-Jfttva MOHjmU iimlporučmllr na ovoj o lam, no Hirate« Kakor I/, gotovega vira ravno f-ujoiu, jo gonpod »iulporufinlk dobil dovoljenja tnl 11, ar» mailnoga povoljiiifilvii I« Barajova. Tudi jo v ta itamon žo kupil parobrod In drago malo in vočjo Indiji*. 'IVžavno dalo prlčul Jo prod m-kterlml ilnovl tu v pomoči noboj vssol vofi Slo v on oo v !•/, Uorenjtikop, Vrti žollmo nim.trudljlvomu gojllolju korlmi mai-io izvrtano vojako najboljši vnpoh, tomvoft ilo /,ato, kor ravno mnriilkujl potlv/.otnik dvomi mul kaolm viipfljimi uploh. Kakor lili.ro putimnu nntanfiuofili od prvega jioloviuija u parobrodom po devofil llonnl, Javil hodom, n v o tu, tla boni,o vmalt, kakov vouoo nI jo v.opot pridobit nau>guži.wltiini g. nndpornfmlk, SI« siKMMlin Hrtvl d decembra (V n p o h J u k ivi 1 č o v o o k h p o ti i o I j o,) Po* rodilo o prvoj vožnji po llomil n imrobrodom, Morogn h uiti val težko pričakovati, dofito nam Jo včeraj v.voftor. 'A najvofijlni venoljom filiali iuno Uriuleo ali m vm\ rndontno unv.na nlln, tla jo goHjnul vllots Mlavtmov Jakfiitt (it, Kalitenvohrttkl Hročno, zdravo iu k največjo radoi.ljo polovloo pola iv, turfikop Bamoa do l)o boj a h parobrodom provo/,11, vHloti tog« v o likati (t kop vtipelia, .kteroiutum vnl oelo nlrokovnjaki po pravlol čudijo, krulili no uvodnim po dokmičnnom težavnimi In nevarnem potovanji njegov parobroil % hnonoiu »Bln* vtuiov »inkfi (5 l|atH0i'riW0l\t'nlft t" Todaj do polov;oo pota imd100 gld m ultuiovanjn. '/m nlaloo utuniiftonj-o no proid pri krajntnn fll, nvotu, '/.a iimtu'ičotijo KaČuituni pa ptn okraj, fil iiviHu v t|tulovljtt4 dii %, doeotuhra (., t, t1 romnnibo pri učil,nljntvu Nu Atajarnkom. (I, A, fcluu, (I/, 1 ločno,i, mM (.olj v lHofilvoo; g, J, '/jttjvt\ (h Kratlojo) nčltolj v Bvotino (a nov Hlatioo); g,il,Pirkmajor (mar, nf, kanil,) pomožni uWtolj _v.a o. k, okr, fl, nad. gornika v Ufikom trgu \ gdč. J, Knutara (ljubij. progovor, fio luilj pomooljlvo pa no bonodo tiv, pltvuia: nNnptijatolJ jo to uMnit I" lo to tio/raiijiljivoHli, noprljtiKnont, - nov rmUvo troha odniranltl. Htm, da no feltbog mnogokrat onobno nvAinorn vzrok takih uoml« lotiti In voiular tudi to dolnjojo ua mladino, tetin«, občino, dofedo, državo, Hrtula ttniflltt« nka y,av«luiu nraiio domovinnko, nroha d.omo» vlnr.ka pa Jo i-ivoča državna. Mlarl ntiii niili-olji nluo imoll ono omiko, katero vlivajo Hodaoji po pontavl tn po uMI» nont nafirln, In kako no Jih npoiltovall m»M očoljo I O duhovnikih , ltl no bolj omikani kol. iuMIioIJI, o i oh ntobrlh narodno omiko sin noda) niti no nprogovorlm; omonlm naino to, da nafio Ijmtntvo tlulmvnlko malo provoč pro» KlPtti ftii.u njihov nl.au, tim viif.uojfd nji« hova naloga. In voiular kuko volllio pomomho Jo du» hovnlvo I liro/« njoga obntal.l Jo nomogoiio. Po ,Aiehuu iivovol Krtlan, ud. Kami) podnCHolJloti v r.afikom trgu; gtlfi, J, limito (IJubtJ, o«), ktuui.) podtnmoljloa v Vi* lanljl j g. Fran (I/, Kamtiloo) uamontni ufiltolj (MUpliMli) v Blniioo j gtifi, A. Šot (b Novo oor-kvo) nnplonliliija v Ponikvo; g. fi-. StomonSolc (mipkmli v llauot) Sel J« nav.a,) ua marlbornko niltoljiSžo s g, ti, Bolmtmauu«Ftlkor (I« Atuuioha) u^itolj v fotldtitetek, Sjipftfi, učili toni gd^ iHutpoltllno GroH, poduftltoljloav Dobo vi i l!'rt\u-olnktt lUforHohltu v Kanin! (Montproin) iu jllodvlg: Jonko v VltauJI, (Vno trt h LJublj« ufilt.) Na Kranjfikom. G, Jano« bokar, H)>ri.u1, of-H. kandidat: v Htarl torg pri Poljanah (/itifi.) Opč, Marija Štefanih v,a pom, uftltoljloov Nov« IJo pri Kamniku, O, iiorgor, po mož. tiStt, v Kopanln v Šli,. Jakob pri Bavi, i' (1, J^ranou Hiltmtkar, blvll uMtolJ v lioaeiih mi (toronj, jo um-etlj ^ v in. p, „IH\ Tov.u „0 b o f, o n n t v 1 a m a n i o i nt vi d u o h o v n I o h" ho iinomijo knjiga, kioro jo v čonkom Jezikunplna.1 ntovoSikanonlnUidr, hV. liti urin, o, kr. dvorni kaplan In redovni pro-ftiHOt1 oorkvooegii prava ua VHonfitUSISu Dtuiaj-nkom, Knjiga uatlnnjoua v Priv/il ntr. I m-i v '/,a~ lužbl kiijlgotržoa Vrdr, Biybla ho v MClohnu Jako hvali, tia jo dovršena, v ntavi notranji iti po viianjl obliki, ter da v njenj vejo pravi duh oorkvonl. V k a t o 11S k o»p o 1111 fi k I b o h o d J v Pragu jo o &00lnt.ul.ul Karla IV. govoril t!i\ Ki, Itorovj', čofi, „ Kavo I Jo bil, kteri jo nam dal nnivorno t, UI-IH, ono v, najntarejfiih inuaj-idaviiojillh, ktora Jo s».a prvo dobo nvojo tilavo fttola 110,000 fitudontov, $ioo doktorjev in uM ■ lotjov ali maglnirov In MK) Imkalarjov, Od to dobo no vtN jo ž o luiO iot preteklo in tovoj no nt trobu čuditi, da uatfa „alnia i.uattu,u Ima prt taki vlnokl ntiarontl čanlh nlab npoiulu, tako da no na Imd Karla IV. žo več no opominja, lit v,nto v nvojih dvoranah o nJem ulU nliAatl uočo. Tolažimo ho h tim, da to opominu Karlovemu no fikodtijo, tn tla, kodar ljudjo motči\ bodo vonj kantoni to čanil vredno aulo vodoll govorili!11. Dobro t Zabavnika ,,Alto ti u d Neuo \V o i t" priftol joniinvitlo <1. imopU\ klubnega; - i)io Wit,t.\vo do« Vorafiltivllrorn. ■ hlin Tltronnrlio. ^itiu htut-dor^flliriR«« (iolutrte ion to Ulotnomi Breniano'n. Din Woltet!\dti an dor Bolne. • Der avmo Pmor. •• • Din dentitolton Pernonotinamoti, Dati Uinglolu, - « Kalholinolio'/avlignnonneu, l)to Verfolgungo-genohlohlo don Tabakn. >--■ bitu Plamlornllltid-ohou flbor dio Bohulo utul vornohledenan Andoro, ■ Motno Miittor \?trtl nehon kominonl tloiioro l.iebouHvorkHiM/.uiigHanHtaltoo, ■ Mino t laldobltUho, - • Dor 1'aUeho Nti«ht\v!1ohl»or, > AHorlol; In olnor Rri)V)u«iamU,tiK„ Do? N'ul;'/,on dor NVimumnohaft, • NatnrgaholnmiHtio. ■ > (lotiitorvirung dor NahrmigHmirtul mittolnti alnrk oniuprlmirtor liano. 1'tln Kniinluttr-\Yorlt, Bpiiiunoho Molkor. Uunoro llildor. Do» noutmto Vatikoo-Bporli, > A.ooh olno M,«yor-Btndlo, KfiMuolapining, Vovtravilloho Unr« ronpodtm/i, Podobo pa mv, J)lo W.i-t\vu don Voriiohivdrorit. • Kino TrnnBpnmMfl« von OtamoM Broniano, tu olnor KHppoiuinntallh HoltluiiiivIgooKio, • Dio ttono Kunntuhr Itn li.tuh.hiiunaaal «.u Padorborn, ■ - 1'lua Marin Movlara, «« Dor lad.Kto noliiovt Btiiimmon, ■ l)lo Tanfo. luitlaloB, ■ « ifromtmuo Bpomlo. Thumiettla tm 'Priiunph^ugo don (torinanl-kun. > 1'llM mm iu- 'YiuikiHvB|mn, Vmilto leto Iv,« Ido t« tnioplftov, t, J, \nako H todno eden, w mnogimi podobami tn oljnato brezplačno premijo .,Iiooii 'KIU" ali pit „augoljHkl pondrav'1, ki jo vda« h ti Jako krivima, in trn v,amoro po U kr, nttopifi prtv jomatl v vnakl knjigami, till i)iuuuHW\iiai1})tii)tii\tk Nasvet. Nazarot 20. novembra 1878, (Konec.) „Kaj tacega se ne ustanovi kar tako le, ka kor bi po dlani pihnili"- Res je tako. U tre-notku se ne more ustanoviti, zato pa vendar ni treba čakati leta in leta. Rim ni bil v enem dnevu ustanovljen, Mohorjeva družba tudi ne, Slov. matica tudi ne. Volje je treba, krepke volje, take volje, ki hoče, da 8e tako društvo ustanovi, ki tedaj vsako tako započetje pod-pera, z besedo in z dejanjem. Taki možje, ki se za to stvar ue morejo zanimati, ki imajo navado, da le zanikujejo in z glavo zmajujejo, taki naj lepo tiho bodo, doma ostanejo za pečjo, ker s tem bodo tudi nekaj koristili. Taki možje gotovo niso bili tisti, ki to družbo sv. Mohorja pa Slov. matico u življenje poklicali-Treba je bilo to povedati, ker se taki ljudje povsod silijo, povsod pomagajo, pa nič ue store. Ko bi bil g. Dr. Blehveis tolikanj premišljeval ne pa takoj odločno za narodni" plug se usto-pil, še danes bi bilo slovenstvo ondi, kjer je bilo pred štirdesetemi leti. Zatorej naj se ganejo možje, „denen die Kirchenliteratur am Herzen liegt", kakor je rekla ,,Danica", nemško „Bibliothek der Kir-chenviiter" priporočevaje. Začetek ni tako težaven, kakor bi marsikdo mislil. Saj smo videli, kako se je ustanovljala ,,ceciljanska dru žba; koliko ueprijateljev je imela in s kolikimi težavami se je imela boriti in vendar zdaj krepko deluje, se krepko razvija; ukljub vsemu nasprotovanju se je rodila s pomočjo nektereh uneteh in naudušeneh gospodov. Povedali so Bvoje miBli, razposlali so vabila, storili potrebno, nabirali zneske in hitro smo videli sad tega delovanja. Ustanovila in sezidala seje hiralnica, ustanovljajo Vincencijeve družbe itd., naberajo se zneski za pogorelce, za cerkev sv. Jožefa, za vsakoršne spominke, za azijane in afri čane, ali je mogoče, da bi za bogoslovno društvo nobeden roke ne odprl? S to stvarjo ni, da bi se čakalo, ker je že dosti dolgo odlašana. Prečastita gospoda "mnsg. Jeran pa K. Klun — prosim dovoljenja za toliko slobodol — naj u čaBnikah objavita naj sprejemata znezke za ta namen. To naj bi trpelo kakega pol leta, u tem času bi se gotovo kaj nabralo, to se ve, da je dovolitve treba, ka-li? tud od gosposke. Potem naj se zbero tisti gospodje, ki so kaj dali, naj osnujejo pravila in tako se bo zgodilo, da bo društvo svoje delovanje že čez pol leta lahko pričelo. Ne odlašati „do novega leta, po novem letu", kakor da bi se dal čas tako ograditi, kakor se ogradi kak vrt ali njiva. ,,Oeciljan-ska družba je prav pametno ravnala; kar sredi leta, meseca maja je jela izdajati časnik; kak zmigavs bi bil gotovo rekel: počakajmo, da se beseda uleti. Da delovanje bogoslovnega društva prec .od začetka ne bo tako sijajno in plodonosno kakor je ono drugeh društev, to je jasno dovolj, kakor tudi to, da „iz malega raste veliko". To očitno vidimo na družbi sv. Mohot-a, nad katero, bi rekel, vidno počiva božji blagoslov. Leta 1852 je stopila na noge, pa kakšna je bila? kako skromna? Izdala je nekaj knjižic, imela okoli 700 odkritosrčneh prijatlov; ia danes? Danes izdaje knjige, šteje ude po tisučeb, ima svojo tiskarno in svojo hišo; danes je družba po vsej pravici ponosna. Nič bolje se sprva ni godilo Slov. matici. Trebalo je nekaj truda, nekaj za narodno omiko naudušeneh mož, pa bo je popela na tako črstvo Stalo, da ni več u nikakej opasnosti, da biva pod svojo -streho — le tiskarne še pogreša. Tudi bogoslovno društvo se bode v nekaj leteli razrastlo u mogočno drevo; ustajalo in razvijalo se bode veliko bolj hitro in krepko, kakor so rasla druga društva. Zato nam je porok naudušenost č. slov. duhovščine, ki vsako blago in koristno napravo uspešno podpera, nje čisto rodoljubje in nje občudovanja vredna darovitost. Vsak razumen duhovnik bo radostno položil mali donesek ua žrtvenik takega društva, dobro vedoč, da podpera dobro in hvale vredno stvar in da tukaj ne pojde kar nič u zgubo; vedoč da dela 1. za lastni prid, 2. za blagor bližnjega in 3. za čast božjo in slavo vesoljne cerkve. Gospodje u boljeh okol-nosteh se bodo radi spomnili tega blagotvor-nega društva, ne samo zdaj, ampak tudi pozneje, u svojeh oporokah in volileh. Potem se nikomur ne bodo bati, da bode s tem izgubil kaj spoštovanja in ugleda pri narodu, ker to ni nesrečna banka „Slovenija"; veliko lepše je tudi, ako se temu društvu kaj voli}, kakor če se ljudje po smrti kakega dušnega pastirja za ostalino trgajo in celo žeblje iz stene porujejo, češ, to je ,,commnne", kakor je bil nedavno u časnikek nek tak slučaj omenjen. Zadovoljni bodimo, ako za prvo silo nekaj Patristike dobomo poslovenjene, znabiti Alzo-gove, morebiti vsak mesec kaj ; ako pa tega ne, bi bilo pa dobro tudi kaj pastirstva, menda tistega, ki se predava u 4. letu po r, Zupanu. Ničesar ni zametavati. Menim , da doneske bi bilo osnovati itd. kakor je to pri slov. matici. , Že dolgo sem gojil te misli; zdaj jih poda-jem se vso skromnostjo si. občinstvu u resen premiselk s toplo željo, da bi se skoraj uresničile z njegovo podporo in z Božjo pomočjo. P. Hrisogon M. 11, Eksekutivne dražba. decembra: 3. Nagodi iz Hotodergice, 3. Uršič iz Dolenjega Logatca, 3. Tura i e iz Begenj, 2. Ileršič iz Cirknico, vsi v Logatcu. 8. Franciz iz Verhljan, 3. Dedek, 3. Smertnik a Švice, 3. LeniČ z Gorenjega Golega, vsi v Ljubljani. 3. Bizjak v Vipavi. 3. Dolinar in Železnik iz Grorenje lokvice. oba v Mokronogu, j 2. Preklet | iz Nevelj, 2. Pauli iz Lahovč, oba v Kamniku. 2. Blažič iz Loke, 2. Valjavec iz Zvirč oba v Tržiču, 2. T rele iz Ilotemaiž, 1, Žita iz Treboj, oba v Kranji. 2. Bajuk iz Radovice, 2. Ploaec iz Vidošč, ' oba v Metliki. Umrli so: Od 3. do 8. decembra: Franca Podbregar, del. o. 8 m., za davico. Franc ZrimŠek, del. o. 3 1., za vnetico vratu. Janez Krušič, mesar 43 1. za gnojenjem, liudolf Kobler, želez, vrad. o. 1 XL 1.. za kašljem. — V bolnišnici od 1, do 16. novembra: Jernej Mahovne, gostač 55 1,, vsled pljučnice. Frančiška Mejak, gost. h. 44 1., za sušico. Marija Ogrine, dekla 25 1., za vročinsko boleznijo. Engelbert Veri ti, miz. o. 13 m., vslcd slabosti. Marija Kozlevčar, kajž. o. 2 1., za vtriplj. čutnic. Urša Brajev, gost. v. 88 1., vsled starosti, Terezija Pokom, vrad, v. o. d1/^ 1., za davico. Loterijske številke, 7. decembra. Na Dunaju: 50, 70, 18, 10, 58. V Gradcu: 85, 18, 43, 44, 85. Dennrstveii« cene 7. decembra, Državni fondi, 6% avstrijska papirna renta , . 5 % renta v srebru . . . , 4% renta v zlatu (davka prosta) Srečke (loži) 1854 1..... „ „ 1800, 1„ eeli. , . „ „ 1860. 1,, petinko Premijski listi 1864, L, . • , , , Zemljiačino odveznice. Stajarske po 5 °/0 , , ' , , , , Kranjske, koroške in primorsko po Ogerske po 6% , . . , . , HrvaŠke in slavonske po 6°/„ ■.» , Be&mograške po 5% , , , , Delnice (alceije), Nacijonalne banke , ... . Onionske bank« . , , . . Kreditne akcije .,,,.. Nižoavstr. eskoinptne družbe . , Anglo-avstr. banke . , , , . Srečke (loži). po 100 gld, a Kreditno Tržaške ii Budenske Sahnove Palffi-jove Clary-jeve St. Gonois Windiseligriit,z-ove Waldstein-ov6 Srebro in zlato. Ces. cekini ,..-,. Napoleonsd'or , , . . , 8rebro , 100 50 „' •tO gld. 40 40 40 40 '20 40 k. n • a. v ii i Denar, Blago oi,;io eT./ia 62 50 62,60- 72.- 72.10 102.75 107.83 112 60 112,50 123.— 128.50 139.— 139 50' 99.-- 99.50 91,— 91.50 79 50 80 50' 84.— 85— 73,50 73.50' 787,— 789,— 65.25 65,75 231— 231.25 755,— 740,— 97,50 98 25- 163.2-5 163.50 117.75 118.25' 62— 63— 27,50 28— 38,50 39— 27.50 27.76 23,76 29.60 34.25 36.25 29— 29.50 22 50 23. - 6,57 5.68 9.30 9.31 100, 6 100.10 n rezi« lesen v Grodonu na Tirolskem priporoča se prečastiti duhovščini za izdeljavo plastičnih križevih potov po Fiiricku, ki lepo modeliraui v'izbukanim-delu stanejo : 106 centimetrov visoki in 66 centm. širok krasno pobarvani 700 gld. 58 centim. visoki in 40 centim. široki pa 300 gld. Jaslice za cerkve od 40 do 150 gld. Omenjena šola je v vedni dotiki z veljavnimi umetniki in poznavatelji cerkve in umet-nijskih zahtev, ter zamore vsled tega vsa naročilu izvršiti natančno po umetnijskih in cerkvenih pravilih. Spoštovuje (8) FeraflBmurna IDesaicfl;«, vodja strokovnjaške šole. U „Pot 7 večnost vernim svoje škofije razložil dr. J. Zwcrger, lcnezoshof selcovshi, se imenuje jako koristna in izvrstna pobožna knjiga, ki obsega 142 strani in se dobiva po 36 kr. naravnost po pošti pa po 42 kr. v knjigarni 0. Klerr-ove vdove (4) v L j u b 1 j a n i. Najprimernejše darilce za TcleKraHčnc (lunarno cen« i), dooombra. Papirna renta 01.2G — Broberna rentu 82.50 -Zlata renta 72,— — l860Ietuo državno posojilo 112 75 Bankin« iikoije 793 — Kreditno akcije 225.--London 116.G0 — Srebro 100—. — OeB. kr, cekini 6,50,-20 frankov 9.31. ste povesti: 1. S®SM»aJH't, ali m ta al ne jj I diicvft Jeruzalema* in 2. SKadliuji slfmevii flBjgBeja. Knjižici obsegate okoli 180 strani iu se dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-ništvu „glovciica", ki po želji preskrbi tudi ličnejše vezanje. Kdor jih naroči deset,, dobi eno knjižico po vrhu. . (33)