IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/VIII, december 2015, str. 40 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/ VIII December 2015 MOZAIK IRDO IDentiks kartic- ni sistemi d.o.o. Str. 5 Str. 8 Str. 12 Str. 7 Prejemniki Horus priznanja Prispevki prejemnikov pri- z n a n j a H o r u s 2 0 1 5 Nagrajenec Horus 2015 v kategoriji srednjih podjetij Nagrajenec Horus 2015 v kategoriji mikro podjetij NOVO Nordisk d.o.o. Bolnišnica Sežana Nagrajenka Horus 2015 v kategoriji zavodov Foto: www.slovenia.info; Avtor: J. Skok MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Darija Cvetko Sodelavci: Barbara Bradac, Monika Rajšp Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom Inštituta IRDO. Vsebine IRDO 5 Horus 2015 za mikro podjetje IDentiks karticni sistemi d.o.o. 7 Horus 2015 za srednje podjetje NOVO Nordisk d.o.o. 8 Horus 2015 za zavode Bolnišnica Sežana 12 Življenje na robu revšcine Piše: Anita Ogulin 15 Trajnostna prihodnost Slovenk in Slovencev Piše: Timi Ecimovic 18 Begunci v Furlaniji Julijske kra- jine Piše: Mirjam Muzenic 21 Pacientove pravice Piše: Borut Ambrožic 26 Kakovostno bivanje GBC Slovenija je obiskal Inštitut za biologijo gradnje in trajnosti 28 Inovativna - družbeno odgo- vorna - okolju prijazna Komunala Brežice d.o.o. 31 DO v Sloveniji 35 DO v Evropi in po svetu 36 Dogodki in konference 38 Razpisi in priložnosti Konec leta in prehod v novo kole-darsko leto, naj bi bil dogodek, pre-hod, prelom, staro zamenja novo,… itd. Vendar konec leta ni nov zace-tek, ce sami nic ne naredimo. Ob prehodu v novo leto si vedno posta-vljamo nove cilje, polna usta imamo novoletnih zaobljub, ki pa znajo hit-ro zbledeti in to že v prvih dneh januarja. V novem letu ostanemo tam, kjer smo bili v starem. Samo zato, ker se zamenjajo datumi na koledarju se nic ne spremeni. V ure-dništvu si letos postavljamo majhne in dosegljve cilje. Spisek nekaterih zaobljub, ki morda koga navdihne-jo: »Vzeli si bomo cas zase, tudi 10 minut dnevno bo dovolj. Namesto gledanja televizije zvecer bomo raje prebrali poglavje kakšne knjige. Po pretresljivem letu, ki se izteka, bomo domacim in ljubim osebam pogosto povedali, koliko nam pomenijo in kako hvaležni smo, da so del našega življenja. In predvsem bomo dovolili, da naša domišljija živi in ustvarja velike projekte.» Preživite iskrive in ljubece božicno novoletne praznike. In predvsem ne pozabite, da za lepo darilo, ne pot-rebujete veliko denarja. Nasmeh je edini, ki nic ne stane in ga lahko podarimo vsakomur in kadarkoli. (avtor neznan) Veliko nasmehov vam želimo v letu 2016! Uredništvo revije Mozaik Spoštovane clanice in clani Življenje na robu revšcine str. 12 Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in prejemnica Horus priznanja 2015 piše o stiskah slovenskih družin, ki se znajdejo v revšcini in pomanjkanju. Trajnostna prihodnost Slovenk in Slovencev str. 15 Prof. dr., dr. h.c. Timi Ecimovic, prejemnik Horus priznanja 2015 za prizadevanja na podrocju družbene odgovornosti, v svojem prispevku govori o povezavi med izobraževanjem, podnebnimi spremembami in družbeno odgovornostjo. Inovativna in okolju prijazna str. 28 Komunala Brežice d.o.o. je predstavila svoj program družbene odgo-vornosti. Ta je vpet v vsa podrocja poslovanja podjetja, od potrošni-kov do zaposlenih in skupnosti. Pacienti, ali poznate svoje pravice? str. 21 Zveza SUP poudarja, da pravica ne sme biti le crka na papirju, da je informiran pacient zdrav pacient in s svojimi obvešcevalnimi akcijami postavlja znanje pred neznanjem. In vi, poznate svoje pravice? Begunci v Furlaniji Julijski krajini str. 18 Novinarka Mirjam Muzenic, prejemnica Horus priznanja 2015 za pris-pevek na podrocju družbene odgovornosti nam je predstavila zgodbo beguncev iz Afrike, ki kot sedanji begunci iz Sirije išcejo mir in boljše življenje. Bliža se leto 2016! Naj ga prepletajo modre niti pametnih odlocitev in odgovornega ravnanja, rdece niti predane ljubezni in iskrenih prijateljev, zlate niti soncnih in optimisticnih dni, srebrne niti veselih dogodkov … Naj bo leto 2016 strpno, mirno in ljubece… Vesele praznike in veliko zdravja in srece! Vam želimo sodelavke in sodelavci Inštituta IRDO Katere sisteme za uspešno obvlado-vanje družbene odgovornosti vpelju-jete v podjetje? Priznam da, tako strukturirano o družbeni odgo-vornosti nismo razmišljali dokler nismo zaceli sodelovati na razpisu za nagrado Horus. S tem smo še podkrepili našo zavest, da je DO pomem-bno vpeljati na mnogih podrocjih – v odnosu do zaposlenih, kupcev in dobaviteljev, skupnosti, okolja ipd. Zato poskušamo na cim vec podrocjih DO vpeljati v poslovno prakso in to nam z leti tudi vse bolj uspeva, kar dokazuje tudi lanskolet-no priznanje finalist Horus in letošnja nagrada Horus v kategoriji mikro podjetij. DO se torej zacne že pri posamezniku, kar so tudi zapisane vrednote podjetja. Komisija je zapisala, da ste usmerjeni v nove, družbeno bolj odgovorne produkte. Katere produkte in kako so ti družbeno odgovorni? Podjetje IDentiks je kot glavno dejavnost zacelo z izdajo PVC kartic. Že cez nekaj let pa smo v ponudbo uvrstili tudi BIO razgradljive in lesene kartice. Na žalost zaradi recesije in višje cene v primerjavi s PVC karticami, te niso v Sloveniji nikoli zaživele, kljub kar mocnejši marketinški kampanji. Nadaljevali smo z ovratnimi trakovi, ki so narejeni iz bambusovih in bombažnih vlaken, namesto iz poliestra, kot to velja za obicajne tra-kove. Kmalu zatem smo razvili še lastno blagov-no znamko IDEGifts. Mednje sodijo leseni USB kljucki ali mobilne baterije, pisala, vrecke, idr. Ste majhno družinsko podjetje. Ali se morda srecujete z izgorelostjo zapo-slenihinkakotorešujete? Z izgorelostjo se srecujemo, predvsem v pred-novoletnem casu, a nas naprej žene jasna vizija in strategija podjetja. Morebitne konflikte sproti rešujemo z odprtim pogovorom, teambuildingi, obcasnimi popoldanskimi druženji in ne nazad-nje z nenehnim izobraževanjem vseh zaposlenih. Eden drugega podpiramo, si pomagamo in po potrebi nadomestimo. Smo mikro podjetje, ki je hkrati tudi proizvodno in razvojno podjetje, kar pomeni, da je bolniška ali dopust vsakega zapos-lenega kar precejšen izziv. In ker se tega zaveda-mo, optimiziramo delovne procese, da ne bi tra-tili delovnega casa po nepotrebnem, kar nam posledicno prinese vec prihodkov in nam s tem omogoci zaposlitev novih ljudi. Pomemben pa je seveda tudi odmor, da si napolnimo baterije. Ali je kriterij pri odlocanju o izbiri pos-lovnih partnerjev tudi ta, da poslovni partner deluje družbeno odgovorno? Vsekakor nam to veliko pomeni, ker na ta nacin lahko poslovnemu partnerju/dobavitelju bolj zaupamo, verjamemo v njegove (pol)izdelke in storitve in tudi pricakujemo, da bodo dobavljeni v dogovorjenem roku. Hkrati pa tudi mi vpliva-mo na svoje partnerje/kupce, s tem, ko jim za storitve in izdelke placujemo v roku. Ker pa smo mikro podjetje, je res, da nas predvsem zaradi vecjih in državnih podjetij, ki imajo minimalno placilni rok 30 dni, omejuje denarni tok. V tak-šnih primerih se dogovorimo s partnerji za daljši rok placila. Gre za iskren odnos, torej, seznani-mo jih o kasnejšem placilu in tudi utemeljimo zakaj. V ta namen smo podali skupaj z drugimi Horus nagrajenci in finalisti pobudo za ustanovi-tev Horus kluba, da bi med seboj utrdili poslovna partnerstva, si medsebojno pomagali tudi pri poslovanju ter se na podlagi dobrih praks ucili drug od drugega. Ali bi morda znali financno ovrednoti-ti, kaj in koliko vam družbena odgo-vornost doprinese? To je težko oceniti, ker je potrebno integrirati DO v vse poslovne procese, izdelke in storitve, kolikor je le mogoce. Torej DO zahteva celovit pristop ob zavedanju medsebojne odvisnosti nas vseh. Na zacetku, da vpelješ vse DO vrednote skozi procese, izobraževanje, poslovnik kakovos-ti, itd., pomeni investicijo casa, kar pa pomeni vsaj oportuniteti strošek zaposlenih. Zaradi bolj-še organizacije in tudi prepoznavnosti na trgu se ucinki že kažejo, vseeno pa trenutno težko podam oceno v konkretnem znesku. Vsekakor nam DO ravnanje poveca ugled, izboljša odnose s poslovnimi partnerji, zaposleni so bolj motivi-rani za delo, z locevanjem odpadkov in zmanjša-njem prevozov zmanjšujemo svoj ogljicni odtis, varcujemo z energijo ipd. Ce bi vse to uspeli pre-tvoriti v številke, bi morda lahko rekli, da privar-cujemo vsaj kakšnih 5% letnega proracuna pod-jetja. Nagrajenec Horus 2015 v kategoriji mikro podjetij: IDentiks karticni sistemi, d.o.o. Družbena odgovornost kot iskren odnos med poslovnimi partnerji »IDentiks karticni sistemi d.o.o. je dobro organizirano podjetje, ki v svoje delo vpeljuje vrsto sistemov za uspešno obvladovanje družbene odgovornosti in je usmerjeno v nove, družbeno bolj odgovorne produkte. Razvidna je velika pripadnost celotnega vodstva in zaposlenih k izvajanju sprejete strategije družbene odgovornosti. V obsegu in kakovosti družbeno odgovornih aktivnosti presegajo to, kar prica-kujemo od mikro podjetij in kar omejeni viri mikro podjetjem omogocajo,« pojasnjuje ocenjevalna komisija. Pogovarjali smo se z Juretom Trillerjem, direktorjem podjetja IDentiks, karticni sistemi, d.o.o. Pripravili: Barbara Bradac in Darija Cvetko, foto: IDentiks d.o.o. Direktorica podjetja IDentiks d.o.o. Jasna Triller ob prevzemu nagrade Horus 2015 v kategoriji mikro podjetij. Kako udejanjate družbeno odgovornost v vašem podjetju? Katere sisteme za uspešno obvladovanje družbene odgo-vornosti vpeljujete v podjetje? Posebnost NOVO Nordisk-a je dejstvo, da v center svojih poslovnih odlocitev postavi pacienta. Skup-na tocka znotraj podrocij terapij v katerih deluje-mo je ta, da se ukvarjamo s kronicnimi boleznimi. To pomeni, da pacientom ne ponujamo storitve za danes ali jutri, temvec storitve za desetletja/prihodnost. S takimi casovnimi okvirji, so naše pos-lovne odlocitve v ravnotežju med kratkorocnimi, srednjerocnimi in dolgorocnimi ter skladne z dol-gorocnimi potrebami zdravljenja kronicnih bolezni. Podpiramo društvo bolnikov, smo generalni spon-zor Zveze društev diabetikov, vlagamo sredstva v podporo bolnikom s sladkorno boleznijo, skrbimo za izobraženost bolnikov in zdravstvenih delavcev ter jim prav tako nudimo podporo. Z iniciativo »Spreminjamo sladkorno bolezen« ozavešcamo splošno javnost o problematiki sladkorne bolezni. Na primer, vsako leto organiziramo dogodek ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, kjer se zbere-jo razlicni deležniki. Komisija je posebej pohvalila prizadeva-njapodjetjanapodrocjuclovekovihpra-vic, odnosa do zaposlenih, odnosa do potrošnikov in poslovnih partnerjev. Kako skrbite za svoje zaposlene? Vkljuceni smo v projekt Družini prijazno podjet-je, aktivno skrbimo za zdravje zaposlenih s pro-ceduro »Novo Health«, ki skrbi, da imajo naši zaposleni vedno dostop do svežega sadja v pisar-ni. Prav tako promoviramo razlicne športne akti-vnosti in ne uporabe dvigal. Na letošnjem Ljub-ljanskem maratonu je barve NOVO Nordisk-a zastopal tekaški tim NOVO Nordisk Slovenija. Ste tuje podjetje, kakšen posluh imajo za DO vaši lastniki? Naša maticna družba je leta 2012 razglašena za najbolj trajnostno družbo "Sustainability Perfor-mance at 2012 Social Innovation Awards". Kot danska podružnica imamo prav tako kot maticna družba izdelana visoka nacela DO. Skandinavske države so znane kot zelo družbeno odgovorne, tako da nam je bilo s tega vidika lažje to imple-mentirati na lokalni ravni. V zadnjem desetletju je veliko govora o farmacevtskih podjetjih in etiki. Kako vi skrbite za zaupanje svojih potrošnikov? Da bi resnicno razumeli svoje paciente, jih posluša-mo, prav tako njihove negovalce, zdravstvene organizacije, poskušamo razumeti njihove vsakod-nevne izzive, potrebe in želje ter jih vkljucujemo kot enakovredne partnerje pri razvoju inovativnih in trajnostnih rešitev za boljšo zdravstveno skrb. Kaj s podrocja družbene odgovornosti ste uvedli v podjetju v Sloveniji, pa ste to »pripeljali« iz Danske? Kaj s podrocja DO pa pogrešate v Sloveniji? Posebnost skupine NOVO Nordisk je Nacelo treh stebrov (Triple Bottom Line), ki je vgrajeno v naše upravljavske strukture, vodstvena orodja ter naci-ne ocenjevanja in nagrajevanja individualne uspeš-nosti. Z vidika DO smo v podjetju v Sloveniji zaceli spremljati kazalce DO, ki jih objavimo v letnem porocilu družbe. Kazalci v porocilu so usklajeni z metodologijo skupine NOVO Nordisk in pokrivajo podrocja bolnikov, zaposlenih in podrocje zagotav-ljanja skladnosti. V Sloveniji pogrešamo vecjo oza-vešcenost med podjetji o vrednosti in priložnosti, ki nam jo ponuja DO. Nagrajenec Horus 2015 v kategoriji srednje velikih podjetij: NOVO Nordisk d.o.o. Zaupanje se gradi s komunikacijo Pogovarjali smo se s Primožem Pogelškom, Novo Nordisk d.o.o. Pripravili: Barbara Bradac in Darija Cvetko Primož Pogelšek, NOVO Nordisk., foto: Mediaspeed Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Nagrajenec Horus 2015 v kategoriji zavodov: Bolnišnica Sežana Vec kot spoštovanje clovekovih pravic »Bolnišnica Sežana ima podrocje družbene odgovornosti urejeno celovito, na vseh podrocjih. Še pose-bej na podrocju varstva clovekovih pravic, kjer so odlicen primer sodelovanja pacientov in zunanje javnosti. Dobro ima izdelane eticne kodekse, zbrane v dokumentu Mavrica. Odlicno se vkljucuje v vre-dnostne verige ter s svojim delovanjem vpliva na razvoj družbene odgovornosti drugih deležnikov. Bolnišnica ima zastavljene jasne in merljive cilje po posameznih podrocjih družbene odgovornosti ter dokazuje, da je mogoce tudi zdravstvene storitve izvajati kakovostno, odgovorno do pacienta z upoš-tevanjem ekonomike in hkrati odgovorno do okolja in družbe,« pojasnjuje ocenjevalna komisija. Pogovarjali smo se z mag. Silvano Šonc, direktorico Bolnišnice Sežana Pripravili: Barbara Bradac in Darija Cvetko, foto: Bolnišnica Sežana Komisija je izpostavila, da imate DO vpeljano še posebej na podrocju vars-tva clovekovih pravic, kjer pravijo, da ste odlicen primer sodelovanja paci-entov in zunanje javnosti. Lahko pove-ste kaj vec o tem? Clovekove pravice so na vseh ravneh vtkane v poslovno politiko in kulturo organizacije kot ses-tavni del družbene odgovornosti. Bolnišnica Sežana je v preteklosti oblikovala dokument, tako imenovano ''MAVRICO'', ki doloca pravila gradnje organizacijske kulture, odgovornosti in obveznosti do dela, pravila vedenja in odnosa do pacientov, svojcev, sodelavcev in vseh drugih, ki prihajajo v zavod, nacin in zavezo za varovanje clovekovih pravic, in postopek seznanitve z le-temi za novo zaposlene, paciente in njihove svojce. V tem dokumentu so torej zbrani kljucni povzetki prej navedenih dokumentov, s postopki za prepoznavanje, ukrepi za odpravo negativnih vplivov, torej pritožbeni mehanizmi v primeru kršenja pravic in informacija o možnih sankcijah. Vsi zaposleni v Bolnišnici Sežana so tudi seznan-jeni in so prejeli Pravilnik o ravnanju in ukrepih za preprecevanje trpincenja na delovnem mes-tu. Prav tako so bili vsi zaposleni, ki neposredno delajo s pacienti (zdravniki, negovalno osebje, fizioterapevti) vkljuceni v obvezno izobraževanje z naslovom: »Kako prepoznati in prepreciti izva-janje nasilja v zdravstvenih in socialnih instituci-jah«. Kako družbeno odgovornost vaše bol-nišnice obcutijo pacienti in njihovi svojci? V bolnišnici smo dolocili tekoce spremljanje uporabe in nadzor nad odzivi na klicni sistem in sproti poucujemo pacienta za uporabo le tega v primeru, da za to nastopi potreba. V bolnišnici smo vzpostavili tako organizacijsko kulturo, da postopki obravnave pacienta ne posegajo v nje-gove clovekove pravice, osebno integriteto, da prepoznamo in preprecimo morebitno kršenje, kar smatramo kot pomemben del družbeno odgovornega ravnanja. Ker je pomembna pravi-ca pacienta tudi stik s svojci, le-te spodbujamo. Tako svojci lahko ob svojem bolnem clanu preži-vijo vec casa. Obiski so omogoceni od 10. ure dopoldan in do vecerje. Kot pomembno izboljša-vo pri dajanju informacij o pacientovem zdravs-tvenem stanju, štejemo povecanje dostopnosti do zdravniških informacij za paciente in njihove svojce oziroma skrbnike, saj ima vsak zdravnik svoj telefon, kar mu omogoca, da lahko sam poklice svojce in poda informacije o svojem paci-entu in to takoj, ko mu cas to omogoci in ne samo v casu dajanja informacij. Vzpostavili smo sistem evidenc klicev svojcev, ki želenega zdrav-nika niso uspeli dobiti na telefon oz. ob obisku. Uvedena so obdobna izobraževanja, natancno informiranje svojcev o pomenu razkuževanja rok za zdravje bolnega clana, njih samih in bolnišni-co kot celoto. V specialisticnih ambulantah je vzpostavljen sistem izobraževanja, sestra izvaja zdravstveno vzgojo za paciente. Bolnišnica je bila v letu 2014 vkljucena v nacionalno anketo o izkušnjah odraslih pacientov v akutni bolnišnici in rezultati so pokazali, da je dosegla med sode-lujocimi 6. mesto po zadovoljstvu pacientov oz. 3 mesto med javnimi zavodi. Kot družbeno odgovorno ravnanje štejemo tudi izboljšanje bivalnih pogojev za paciente, saj je bila bolnišni-ca tudi z velikim financnim vložkom v celoti pre-novljena in tako je pacientom zagotovljen višji bolnišnicni nastanitveni standard in standard opreme. Objekt je v celoti klimatiziran, kar zago-tavlja ugodne bivalne pogoje v casu poletne vro-cine. Bivalne pogoje smo pacientom poskušali zagotoviti tudi z opremo, ki jim je tudi v casu bivanja v bolnišnici dostopna: TV, radio in inter-net. Celoten bolnišnicni objekt je bil energetsko saniran. Prezracevalni in požarni sistem prav tako omogocata varnejše in cistejše okolje. Ste edina bolnišnica, ki ste doslej pre-jeli nagrado za družbeno odgovor-nost. Kaj bi s tega podrocja morala v svoje delovanje imeti vkljuceno vsaka bolnišnica? Bolnišnica Sežana stremi k dobri organizaciji, ucinkovitosti, predvsem pa k opravljanju stroko-vno medicinskega dela na najvišji stopnji stroko-vnosti in upoštevanju smernic, ki veljajo v razvi-tem svetu. Iz tega razloga nenehno išce nove možnosti izboljšav delovnih procesov celotne organizacije, za ucinkovitejše delovanje, s ciljem dobro opravljene storitve za uporabnike/paciente, zadovoljne zaposlene in vse s katerimi prihaja v stik ob izvajanju bolnišnicne dejavnosti. Družbeno odgovoren pristop pomembno prispe-va k ublažitvi družbenih ucinkov sedanje gospo-darske krize in lahko prinese koristi pri upravlja-nju tveganj, zmanjšanju stroškov, izboljšanju odnosa do uporabnika, zadovoljstvu zaposlenih in ob enem omogoca prilagajanja na hitro spre-minjajoca družbena pricakovanja. Prijava na raz-pis za Slovensko nagrado za družbeno odgovor-nost HORUS 2015 je bila izziv in spodbuda, da se izvede samoanaliza stanja družbene odgovorno-sti v našem zavodu in dobijo informacije iz katere izhaja, da smo dosegli pomemben napre-dek k družbeno odgovornemu ravnanju, prav tako je skupna ocena zunanjih ocenjevalcev potrdila naslednje: »Da vkljucenost družbene odgovornosti v storitve bolnišnice, vliva zaupa-nje in potrjuje, da je mogoce tudi na zelo zahte-vnih podrocjih ostati cloveški in ohranjati pozi-tivne medsebojne odnose, kar je v poklicu, kjer se srecuješ z ljudmi v njihovem najbolj ranlji-vem stanju, še toliko bolj pomembno«. Ocena družbeno odgovornega ravnanja v bolnišnici je pokazala, da je bil storjen pomemben korak v smeri približevanja pacientom in njihovim svoj-cem v smislu zagotavljanja boljšega odnosa in varnejše obravnave, odprtosti v odnosu do širše družbene skupnosti in gradnji bolnišnicnega kodeksa etike in s tem k družbeno odgovornemu ravnanju. Je spodbuda, da se z izvajanim naci-nom dela nadaljujejo in razvijajo dodatne mož-nosti za paciente in njihove svojce, ki tako posta-jajo osrednji clen ter se v vizijo bolnišnice poleg konkretnih poslovnih ciljev vkljucuje tudi cilje, ki govorijo o družbeni odgovornosti v bolnišnici. Ne gre spregledati pomembnega dejstva, da je to proces, ki se nikoli ne zakljuci in ki ni nikoli tako dober, da ne bi bilo mogoce nekaj izboljša-ti. Tega se izredno zavedamo in je ob dobljeni nagradi pred nami še samo vecja odgovornost, da sistem kakovosti in družbene odgovornosti nadgrajujemo in da se ne zadovoljimo z doseže-nim. Prav na izboljšanju stikov med zdravstve-nim osebjem in svojci imamo še pomembne naloge. Predvsem v bolnišnicah, velikokrat beremo o izgorelosti osebja na delov-nem mestu. Kako v Bolnišnici Sežana skrbite za dobro pocutje zaposlenih? Politika in praksa v zvezi z delom je tema, ki jo v bolnišnici obravnavamo z delavci v vseh delov-nih sredinah in so predmet razprave na delovnih telesih in organih upravljanja v bolnišnici. Razvi-jali smo, kar bomo tudi v bodoce, organizacijsko kulturo, s cemer poudarimo, da s svojim kakovo-stnim delom zagotavljamo delovno mesto, red-no placilo ter zadovoljstvo pri delu. Zavedamo se, da je delavec ucinkovitejši, bolj odprt za komunikacijo in bolj odprt do predlogov za izbo-ljšave v procesih dela in dviga kakovosti storitev, ce je v uspešni, predvsem pa dobro organizirani delovni skupini oz. zavodu kot celoti. S tovrstnim vkljucevanjem notranjih in zunanjih deležnikov gradimo medsebojno zaupanje, predlaganje izboljšav in tudi opozarjanje na napake. Dobra organizacija dela in dobri delovni pogoji so eden od kljucnih elementov, ki preprecujejo izgore-lost osebja. Ce temu sledi še dobro opravljeno delo in zadovoljen pacient, smo na dobro poti, da do le-te pride le v izjemnih situacijah. Za obli-kovanje osebne kariere izvajamo letne razgovo-re, pripravili smo tudi plan aktivnosti za razvoj le-te (sprememba delovnega mesta, dodatno izob-raževanje itd.). Za delavce, ki jim je bila v prete-klem letu priznana III. stopnja invalidnosti, smo delavna mesta prilagodili tako, da so delavci le-to opravljali brez škode za zdravje. Vkljucili smo se v program javnih del in tako zaposlili 5 delav-cev iz vrst brezposelnih. Zaradi narave dela zaposlene spodbujamo k nacrtovanju odsotnos-ti, med katere sodijo tako letni dopusti kot izob-raževanje, da lahko zaposleni brez vecjih prilago-ditev izrabijo letne dopuste skupaj z družino oz. v casu, ki so ga nacrtovali, kar posledicno pome-ni, da se tudi nadomestilo v tem casu nacrtuje tako, da ni ogroženo zdravljenje, oskrba in varna obravnava pacientov. Za opravljanje dela smo zagotovili take pogoje, da ni ogroženo zdravje in varnost pri delu in delavci so tudi ustrezno pou-ceni za ravnanje z delavnimi sredstvi, varstvom pri delu in tudi dejavniki tveganja, ki bi lahko ogrozili zdravo in varno delavno mesto. Z name-nom izboljšanja kakovosti prehrane in krepitev ozavešcenosti zdravega prehranjevanja na delo-vnem mestu, ki je izhodišce za nacrtovanje in pripravo obrokov za zaposlene, je bila izvedena interna anketa o zadovoljstvu zaposlenih s toplim obrokom. Za izboljšanje hitrejše dostop-nosti do delovnega mesta je bilo urejenih 32 dodatnih parkirnih mest za zaposlene in to v neposredni bližini bolnišnice. Bolnišnica zagotav- lja, da so delavci razporejeni v placilne razrede kot to opredeljuje kolektivna pogodba glede na delovno mesto, ki ga zasedajo in glede na izob-razbo. Pripravnikom, dijakom in študentom na praksi zagotavljamo ustrezno usposobljene men-torje. Predstavniki delavskih organizacij imajo možnost delovanja, prav tako so povabljeni k obravnavi tistih kljucnih vprašanj in k podaji svo-jega stališca in mnenja kot to opredeljuje zako-nodaja. Zavedamo se, da varna zaposlitev pomembno vpliva h kakovosti opravljenega dela, zato skrbimo za redno izplacilo plac in vseh prispevkov in davkov, ki smo jih dolžni placati. Pri sklepanju novih delavnih razmerij delavcem omogocamo enake možnosti. Na katere ovire ste naleteli pri vpelje-vanju DO, kako ste jih presegli in na kaj ste najbolj ponosni? Bolnišnica Sežana si je in se zavzema za poveca-nje njenega ugleda in za spodbujanje vecjega zaupanja javnosti v organizacijo pri zunanjih deležnikih, tako uporabnikov storitev/pacientov in njihovih svojcev, strokovnih skupin, kot tudi dobaviteljev in poslovnih partnerjev. Z name-nom trajnostnega razvoja in kakovostne ter var-ne obravnave uporanbnikov storitven - pacien-tov, za svoje delovanje bolnišnica upošteva nor-me in smernice pridobljenih certifikatov ISO 9001: 2008 in Mednarodnega Akreditacijskega standarda za zdravstvene ustanove - AACI, uspe-šno sodeluje z Ministrstvom za zdravje, kot upra-vljavcem zdravstvenega sistema v Sloveniji, kate-rega cilj je zagotoviti kakovostno in varno obrav-navo pacientov. Priporocila akreditacijskih pos-topkov izboljšajo uspešnost zavoda do pacien-tov, ustanoviteljev in placnikov ter pridobijo zau-panje. Leta 2015 smo se prijavili za sodelovanje na razpisu za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus, se uvrstili med finaliste in pridobili naziv nagrajenec Horus 2015 v katego-riji zavodov. Cilj prijave za nagrado HORUS je bil iskanje rešitve za odpravo morebitne slabe pra-kse in pospeševanje dobre. Ta nam je še vecja spodbuda in odgovornost, da smo na tej poti še odgovornejši in da stremimo k vedno novim izboljšavam. Notranja in zunanja ocena številnih strokovnjakov z razlicnih podrocij, lahko pomembno prispeva k usmeritvam uvajanja in krepitvi družbeno odgovornega ravnanja v zavo- du. V zacetku leta 2015 smo se odzvali povabilu in postali clan Kluba Horus, z namenom mrežen-ja stalno ucecih se družbeno odgovornih organi-zacij. S pridobljenimi standardi kakovosti smo uspešno prebrodili marsikatero oviro pri vpelje-vanju družbeno odgovornega ravnanja. Najbolj pa smo ponosni na dobre prakse, ki smo jih vpel-jali in doživeli priznanje tudi iz vrst zdravstvenih institucij, predvsem pa s strani pacientov. Bolnišnica Sežana Bolnišnica Sežana je specialna bolnišnica in opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni: specialisticno bolnišnicno dejavnost na podrocju zdravljenja in rehabilitacije kronicnih pljucnih bolnikov ter internisticno zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov t.j. podaljšano splošno bolnišnicno zdravljenje z/in rehabilitacijo ter spremljajoce bolnišnicne dejavnosti in rehabili-tacijo kronicnih pljucnih bolnikov. Na podrocju specialisticne ambulantne dejavnosti izvaja: dejavnost dialize, pulmologije, kardiologije, tire-ologije, nefrologije, splošne internistike, psihiat-rije, urologije in kompleksno UZ diagnostiko. Izvaja še: fizioterapevtsko dejavnost, dejavnost lekarn, laboratorija in druge dejavnosti, ki so potrebne za delovanje zavoda. Poslanstvo bolni-šnice Sežana so zadovoljni pacienti in njihovi svojci, kvalitetno opravljene storitve, zadovoljni zaposleni in pozitivno financno poslovanje. Mag. Silvana Šonc, direktorica bolnišnice Sežana in Dolo-res Miklavec, foto: Mediaspeed.net. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO in mag. Silvana Šonc,direktorica Bolnišnice Sežana, foto: Mediaspeed.net. V organizaciji in izvedbi ZPM Ljubljana Moste-Polje potekajo številni humanitarni projekti in programi, ki celostno in celovi-to pomagajo otrokom, mladim in druži-nam v stiski. Botrstvo, Volja vselej najde pot, Družinski center, Svetovalni center in drugi so tisti, kjer dnevno in prepogosto srecujemo in pomagamo ljudem, ki so povsem na koncu svojih moci. Stiska, rev-šcina, strah ali nemoc jih mnogokrat ne pripeljeta le do skrajnega obupa pri omo-gocanju preživetja svojim družinam, tem-vec tudi na dno zmožnosti skrbi za svoje zdravje, pocutje in za reševanje stanja v katerem so se znašli. Vse na njih kar krici po nujnosti pomoci. Izkušnje pa še vedno govore o tem, da njihove stiske prevec lju-di uspe prezreti ali zadostiti svojim straho-vom in jih odriniti pod preprogo. Ker nevi-dnega problema ni potrebno niti reševati. Tako zelo pa je pomembno zavedanje, da je meja locnica med blagostanjem in rev-šcino sila tanka. In vecino slovenskega prebivalstva prav v revšcino lahko pahnejo nenadni, nepredvideni dogodki, kot so bolezni, nezgode, izguba dela in zaslužka, tragedije. Vse to se dogaja ljudem, ki pri-hajajo k nam. Ki v vecini primerov niso kri-vi, da ne zmorejo preživetja ne sebe, ne svojih otrok. Je pa res, da vsak od nas lahko stori nekaj s cimer drugemu pomaga premagovati ovire, lajšati stiske ali zgolj polepšati dan. Vsi na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje vsakodnevno odgovorno, socutno in prizadevno odpiramo vrata in srca ljudem. Od vsepovsod. Vsem in vsa-komur. Tistim v stiski in tistim, ki bi želeli pomagati. Opozarjamo. Na veliko poma-njkanje dobrin za osnovno preživetje med ljudmi. Pomanjkanje, ki se pocasi, a vztrajno seli tudi med zaposlene, samos-tojne podjetnike, prekerne delavce, samohranilke in samohranilce, mlade, bolne in upokojence. Nikoli ne veste,, morda pa je nekdo za sosednjo mizo v vaši pisarni socialno ogrožen. Slovenci znamo svoje stiske mojstrsko skrivati in potrpeti, vse dokler ni prepozno, da bi lahko še karkoli rešili. Zato tolikokrat povemo: »Potrkajte na vsa vrata takoj, ko se znajdete v stiski. Za enimi vrati vas zagotovo caka nekdo, ki vam bo lahko pomagal.« Najvecja nagrada našemu delu so nasme-hi otrok in dober izhod iz stisk družin – cemur pravimo lepe zgodbe. Ki smo jih skozi nepredstavljive primere v mnogih letih tudi zmogli skupaj ustvarjati. Iz sla-bih, tragicnih … narediti dobre. Ogromno družinam smo že uspeli pomagati in sedaj lahko one pomagajo drugim. Nepredstav-ljivo število otrok, ki smo jih v vec kot 60 letih našega delovanja peljali na pocitnice ali jim pomagali skozi razlicne projekte in dejavnosti, se je cez leta vrnilo k nam v vlogi animatorja, vzgojitelja otrok in mla-dih, spremljevalca, strokovnjaka za razlic-na podrocja. In skozi poznane in priznane projekte naše ZPM pomagajo drugim v stiskah. Veseli smo širine solidarnosti, ki jo tako mocno množimo. In neizmerno hvaležni smo vsem, ki nam pri tem poma-gajo. Mnoge družine pa so prav v tem trenutku v hudi stiski. Takšne družine, ki so še vce-raj živele varno življenje srednjega razre-da, pa jim je pot prekrižala nenadna bole-zen, izguba dela in zaslužka, nezgoda ali smrt. Kot se je to zgodilo Niku in njegovi-ma sestricama, ko je po ocetovi nenadni smrti s tega sveta po dolgi bolezni odšla še mamica. Ucitelji v šoli so ga že vec let oštevali, da njihovo kosilo in malica nista placana in da zamujajo s placili za šolski izlet. Namesto otroštva se je nanje preva-lila vsa odgovornost, cakajo pa jih še vsi dolgovi, ki jih starša nista mogla poravna-ti. So družine, ki so želele lepše prihodnosti za svoje otroke in ustvarjale topel in prija-zen dom. Tako sta Eva in Marko že nekaj casa cutila, da je mamica nemirna in ponoci poslušala glasno pregovarjanje z ockom. Kljub temu, da so živeli v hiši z lepim vrtom, so hodili po mrzlem betonu in se stiskali le v eni sobici, kjer so pozimi mrzli radiatorji le nemo odzvanjali. Še bolj od takrat, ko je ocka vsak dan ostajal doma, saj so podjetje, v katerem je delal, zaprli. Ko sta nekega poletnega dne otro-ka iz šole pritekla s spricevali, sta našla ocka s solznimi ocmi in pismo, v katerem je mama napisala, da jih ima rada, a da ne zmore vec. So tudi družine, ki jim nihce ni pomagal iz družbenega dna, temvec so tja padli še otroci. Kot Mateja, ki je že tako bila vedno potisnjena na rob v vrtcu in šoli, saj je nosila le prevelika in razcapana oblacila, ki jih je dobila iz druge, tretje ali celo desete roke. Bratec se je nekaj casa vese-lo kobacal za njo, potem pa je nekega dne skupaj z mamico odšel v bolnišnico. Odšla sta tudi naslednji mesec, pa še, in ponov-no in spet. Starša nista zmogla kupiti zdra-vil, niti tiste hrane, ki bi jo moral zaužiti, ker je imel presnovne težave. Tudi drugi brat je bil bolan. Še cisto majhen je prebolel neko cudno bolezen, ki ga je tako spremenila, da je vec v bolnišnici kot doma. Otroci so rastli, mamica pa je v drugih hišah cistila po vse dni. Ko je zadnji dan v mesecu prinesla domov placilo za vse dni dela, ni bilo dovolj denarja za vse položnice. Zato je zvecer hodila cistiti tudi Mateja. Tistega dne se je mamica zgrudila. Odpeljali so jo v bolnišnico in Mateja je morala prevzeti skrb za celo družino. Razlicni so razlogi, zaradi katerih otrokom starši ne zmorejo nuditi, kar želijo in kar bi morali. Zato smo kot družba in posa-mezniki dolžni poskrbeti zanje. Ker so naši otroci. Ker so majhni ljudje, ki bodo ustvarjali tudi našo prihodnost. Ker se uci-jo od nas in opazujejo tudi naša življenja, povzemajo naše vrednote. Se s tem ucijo ustvarjati svoja življenjca, postavljati last-ne cilje. In dokler bomo zmogli, bomo s tem, kar imamo – tod kjer smo, poceli to, kar moramo: skrbeli za otroke, mlade in dru-žine, ki so ne krivi ne dolžni vest politike, ki ni izbrala prave poti. Anita Ogulin, prejemnica Horus priznanja 2015 za prispevek na podrocju družbene odgovornosti Življenje na robu revšcine Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje; foto: Mateja Potocnik Mislim, da je pomembno predstaviti osnove pri-hodnosti Slovenk in Slovencev v današnjem glo-balizacijskem casu. Filozofija trajnostne sonaravne prihodnosti Slo-venk in Slovencev, tako kot celotnega cloveštva ali cloveške svetovne skupnosti, predstavlja iska-nje znanja in spoznavanja narave in pomena vesolja oziroma življenja. Znanje je najvecji dose-žek sedanje globalne svetovne skupnosti, civiliza-cije Homo sapiensa ali »cloveškega projekta« v biosferi planeta Zemlja. Delovanje sistema klimatskih sprememb1 v obmocju biosfere Zemlje vse mocneje spreminja pogoje življenja. Mislim, da je potrebno doseci dogovor med ljudmi, ki naj bi omogocil trajnost-no sonaravno prihodnost cloveštva in s tem tudi Slovenk in Slovencev. Družbena ureditev, naloge in odgovornosti v njej potrebujejo prenovo, ki naj bi omogocila prehod sedanje družbe v jutrišnjo trajnostno sonaravno ureditev tretjega tisocletja. Za uspešno spremembo bi bilo prav, da se spre-menijo sedanje navade v izobraževanju in šols-tvu, vsebini in etiki medsebojnih odnosov ljudi, medsebojnem spoštovanju in odnosu do narave, ki naj bi bile osnova za dolgorocno preživetje glo-balne cloveške skupnosti. V tem razgovoru podajam sodoben znanstveni pristop k ugotavljanju in možnem usmerjanju delovanja ter akciji za lajšanje krize družbe in narave. Koncem leta 2015 ugotavljam, da se glo-balna cloveška skupnost srecuje z družbeno kri-zo na podrocjih energije, pitne vode, prehrane, bancništva, medsebojnega spoštovanja, etike in moralnosti ter življenjske modrosti. Za namecek je tu še kriza narave, natancneje, spreminjanje pogojev življenja v biosferi zaradi delovanja sis-tema klimatskih sprememb. Spremembe biosfere zaradi delovanja sistema klimatskih sprememb lahko dolgorocno spreme-nijo geografijo, biologijo in življenjske pogoje od za cloveštvo primernih, kot so bile zadnjih 14.000 let, do za cloveštvo neprimernih pogojev. V zgodovini planeta Zemlja se je to veckrat zgo-dilo, na primer izginotje dinozavrov pred 65 mili-joni let. Možnosti preživetja svetovne cloveške skupnosti se lahko povecajo z uvajanjem družbene tehno-logije »trajnostne sonaravne prihodnosti cloveštva2« kot nadgradnje sedanjega trajnost-nega sonaravnega razvoja. To bi omogocilo vec-jo harmonijo življenja ljudi z naravo, kar je pred-pogoj preživetja in dolgorocnega sodelovanja ljudi ter narave Zemlje oziroma biosfere ali dela, v katerem se nahaja »živa narava«3 in sedanja svetovna cloveška skupnost. S pospeševanjem družbene odgovornosti posa-meznikov bi bilo možno doseci premik v odnosu cloveštva do narave in tako omogociti nov veliki dosežek prehoda iz sedanje krize energije, pitne vode, hrane, bancništva, družbenih odnosov in biosfere, v trajnostno sonaravno prihodnost clo-veštva. Trajnostna sonaravna prihodnost globalne clove-ške skupnosti ali harmonija naše civilizacije z naravo planeta Zemlja je opcija, da globalna clo- veška skupnost doseže dolgorocne možnosti preživetja na Zemlji. Mislim, da trajnostna sonaravna prihodnost clo-veštva v smislu vsebinske družbene in socialne tehnike ter metodologije kot nadgradnje trajno-stnega sonaravnega razvoja daje možnosti in je lahko podlaga za optimizem. Za uresnicevanje tranzicije globalne cloveške skupnosti potrebuje-mo integralno kompleksno razmišljanje in sode-lovanje vseh subjektov. Slovenke in Slovenci smo majhen (2 milijonski) delcek svetovne cloveške skupnosti, vendar ima-mo enake pravice in obveznosti kot ostali pred-stavniki cloveštva v biosferi planeta Zemlja. Zato sem v tem prispevku podal pomen trajnostne sonaravne prihodnosti cloveštva tudi za našo državo, kajti kolikor kasneje zacenjamo, toliko kasneje prihajamo. Stanje sistema vzgoje, izobraževanja in vseživ-ljenjskega ucenja v svetovni cloveški skupnosti nosi vso odgovornost za sedanje znacilnosti clo-veštva. Namrec, kakor se vzgajamo in izobražu-jemo, tako tudi živimo. Tako smo tudi prišli do nevarnosti za obstoj ljudi v biosferi planeta Zem-lja. Mislim, da nujno potrebujemo novi kuriku-lum in vsebine vzgoje, izobraževanja in vseživ-ljenjskega ucenja, ki bi omogocil evolucijo duha in telesa za življenje v prihajajocih okoljskih in življenjskih pogojih. Vsebinsko naj bi spremenili ali nadgradili vzgojo in izobraževanjem z novejšim znanjem o naravi in izobraževanjem o družbenih vsebinah, potre-bnih za odgovorno ravnanje ljudi. Globalizacijska doba, ki je pred nami, ima svoje zelo zapletene vsebine, ne glede na to, ali jih lju-dje vidimo in poznamo. Tako nas med drugim caka reševanje krize 2008 - 2015 in istocasno ugotavljanje stvarnega naravnega okvirja našega okolja (cloveškega okolja oziroma okolja »cloveškega projekta4« v biosferi planeta Zem-lja). Zadnjih 200 let je doprineslo k napacni filozofiji ljudi, ki danes mislijo, da lahko upravljajo s pla-netom Zemlja. Številne skupine znanstvenikov in politikov širijo obzorja cloveštva v smislu »da cloveštvo lahko upravlja s planetom Zemlja«. V resnici niti približno nimamo ne moci, ne znanja in možnosti, da upravljamo s planetom Zemlja. Obstoj cloveštva v biosferi planeta Zemlja bo uspešen samo v primeru, da se naucimo spoštlji-vega, eticnega, modrega in uspešnega vladanja samih s sabo. Mislim, da je svetovna vlada na omenjenih nacelih edina realna možnost cloveš-tva za preživetje v tretjem tisocletju ljudi na pla-netu Zemlja. V zakljucku razgovora predlagam, da tudi Slo-venke in Slovenci podpremo ustanovitev svetov-ne nadnacionalne uprave, svetovnega parlamen-ta in upravljanja svetovne cloveške skupnosti na osnovah znanja, spoštovanja, morale, modrosti, enakopravnosti, bratstva in svobode ter tako omogocimo prehod v trajnostno sonaravno pri-hodnost. Vsem želim veliko srece ob prihajajocih prazni-kih in srecno novo leto 2016. Prof. dr. dr. h. c. Timi Ecimovic Prof. dr., dr. h. c. Timi Ecimovic, prejemnik Horus priznanja 2015 za prispevek na podrocju družbene odgovornosti Trajnostna prihodnost Slovenk in Slovencev Prof. dr., dr. h. c. Timi Ecimovic ob prejemu Horus prizna-nja, foto: Mediaspeed.net. Prof. Timi Ecimovic se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so sodelovali na razpisu Horus nagrad in priznanj 2015. 1Mislim, da je bolj razumljiv termin „spremembe življenskih pogojev“ v biosferi planeta Zemlja kot termin „klimatske spre-membe“. V resnici so to sprembe klime, katere ustvarja sistem klimatskih sprememb. 2»Trajnostna sonaravna prihodnost cloveštva« je termin, ki je bolj razumlji kot v sedanji uporabi »trajnostna bodocnost«. 3»Živa narava« je pogojno uporabljen termin. Narava kot celota je ves cas »živa«, samo ljudje delijo naravo na živo in neži-vo. Slika: Geralt, ABSFreePic. Foto: Peter Kratchovil, ABSFreePic. 4»Cloveški projekt – »Human project« je celotna zgodovina in sedanjost cloveštva v biosferi planeta Zemlja Foto: Publicdomainpictures.net Description: timi50.jpg Pri novinarskem delu dopisnice Radia in Televizi-je Slovenija iz sosednje Furlanije Julijske krajine se dnevno srecujem z najrazlicnejšimi tematika-mi iz življenja in dela slovenskih rojakov, pripad-nikov avtohtone slovenske narodne skupnosti. Njihov vsakdan pa je tesno povezan z življenjem in delom ljudi v prostoru, v katerem živijo. To so pripadniki vecinskega italijanskega naroda in tudi drugih svetovnih narodov in narodnosti. V vsebi-nah mojih prispevkov so tako pogosto preplete-na dogajanja ljudi vec narodnosti, ideologij, poli-ticnih prepricanj in verske pripadnosti, osvetljena v njihovi soodvisnosti, medsebojnem spoznavan-ju in razumevanju, pa tudi spoštovanju in more-bitnih napetostih. Prizadevam si, da prisluhnem vsem vpletenim, jim omogocim glas in osvetlitev svoje plati skupne medalje, v spoštljivem odnosu do vseh in vsakogar. To so obcutljiva vprašanja, bolece stiske in napetosti, ki lahko hitro preras-tejo v težave vecjih razsežnosti. Potrebna je veli-ka mera razuma, srcne kulture in profesionalnos-ti, kajti le tako novinarsko delo obicajno odpira vsa vrata in to tako, da ostanejo odprta še dolgo. Posebna preizkušnja zame, tudi po 36-ih letih novinarskega dela, je bila in ostaja spremljanje in porocanje o beguncih. Sama sem jih srecala že veliko pred njihovim prihodom v Slovenijo. Zna-no je, da so prvi množicni valovi ljudi v iskanju cloveka vrednejšega življenja preko Sredozem-skega morja pljuskali na Apeninski polotok, na otok Lampedusa in naprej v notranjost Italije in v druge evropske države. Obcutno manjše število beguncev se je zateklo tudi v obmejno Furlanijo Julijsko krajino in to vecina tistih, ki so v državo vstopili po zloglasni balkanski poti, pa tudi skupi-nice, ki so jih z juga Italije razselili po državi. V posebnem spominu mi ostaja srecanje z devetimi mladenici iz Malija. Bilo je avgusta leta 2014, ko so v videmskem združenju Novi obcani, ki so za nezakonite priseljence skrbeli z denarno pomocjo in v dogovoru z italijanskim notranjim ministrstvom, odprli vrata skupinici temnopoltih fantov. Eden med njimi je bil bos, brez obuvala. Gostitelji in gostje so naju s televizijskim snemal-cem prijazno sprejeli. S pomocjo prevajalke, državljanke Malija, ki že vrsto let živi v Vidmu, sem izvedela za njihovo zgodbo in jo posredova-la poslušalcem in gledalcem RTV Slovenija. V Italijo so prišli po kopnem do Libije, za placilo seveda, v muslimanski državi Libiji so bili, tudi sami muslimani, aretirani in zaprti. Po dveh mesecih zapora so zatem s colnom odpluli proti Italiji. Tudi ta del poti so placali. Z otoka Lampe- dusa so jih odpeljali v Videm, kjer so se postavili v vrsto cakajocih na podelitev politicnega zatoci-šca. Na vprašanje, zakaj so se odpravili v svet, so mi odgovorili, da si želijo miru in zašcite. Radi bi tudi našli delo in ostali v Italiji. Poslovili smo se z nekaj fotografijami za spomin, med njimi je tudi priložena, na kateri smo sklenili naše roke, tem-nopolte in svetlopolte, vse pa z živo barvnimi zapestnicami in napisom »Ob svetovnem dnevu beguncev«. Podarila sem jim zavitek slašcic iz bližnje kavarne. Le nekaj dni kasneje sem obiskala Konzorcij za solidarnost v Trstu, eno od organizacij, ki poma-ga beguncem. Prav takrat so streho nad glavo in vse potrebno za prvo oskrbo ponudili skupini priseljencev iz Afganistana in Pakistana, ki so v Italijo nezakonito vstopili po kopnem. Pred mikrofon je stopil še ne 30 letni Džimavil, ki je iz Afganistana prišel po skoraj pol letni kalvariji s tovornjakom in peš. V Turciji in Grciji je potoval z ladjo, vso pot do Trsta pa znova peš. Vodja Kon-zorcija za solidarnost Gianfranco Schiavone je prijazno razložil, da imajo v Italiji dva vzopredna sistema sprejema in pomoci beguncem. Prvi je državni program zašcite teh ljudi v velikih cen-trih, kot je Sloveniji najbližji v Gradišcu ob Soci na Goriškem, in vzporedni program nujne pomo-ci v številnih obcinah po vsem Apeninskem polo-toku. Begunci imajo pravico do sprejema in celo-vite oskrbe, je takrat razložil neutrudni Schiavo-ne, o njihovih prošnjah za politicno zatocišce odloca komisija v Gorici. Cakalna doba je od tri do štiri mesece, zaradi velikega števila pribežni-kov tudi nekaj vec. Gospoda Schiavoneja od takrat naprej lahko poklicem vedno in ker je zaradi množice ljudi in nenehnih telefonskih kli-cev službeni telefon vztrajno zaseden, mi je zau-pal številko svojega zasebnega telefona. Ob enem kasnejših službenih obiskov pri njem sem v njegovo pisarno vstopila hkrati z mlajšim drža-vljanom Afganistana, ki je prav tisti trenutek dobil dokument o priznani zašciti v Italiji. Z njim sem delila veselje ob novici, stopil je pred mikro-fon in kamero, vendar je zaradi srece komajda govoril. Takoj sem se odzvala tudi na novico o prihodu vecje skupine beguncev v Gorico. Vse zmogljivo-sti v tem mestu ob Soci so bile ža zasedene, saj so vanje sprejeli tujce, ki so se ob prihodu zatekli na bregove reke in si tam pod milim nebom ure-dili skromna prebivališca. Kasneje je mladi Afga-nistanec zdrsnil v vodo in ker ni znal plavati, uto-nil. Truplo so domov odpeljali šele po nekaj ted-nih, ko so zanj uredili potrebne dokumente in so dobri ljudje zbrali denar za pot. Dobrodelne organizacije in levosredinske pokrajinska uprava so se, mimo desnosredinskega župana in njego-ve uprave Gorice, odlocili za postavitev šotorov v enem mestnih igrišc. Tudi tja sem odhitela, še prej pa v domaci in sosedniih novinarskih hišah nabrala 40 bombažnih majic za vsega potrebne begunce. Darila so bili zelo veseli. V Gorico sem se vrnila veckrat, tudi letos, ko so nekateri tujci znova taborili na bregovih Soce. Pretresel me je pogled na njihova zasilna domovanja, na revšci-no in bedo. Med robidovjem so imeli razpete najlonske strehe, pod njimi uboštvo pregrinjal, kosov obleke in posode. Prišla sem prav v casu skromnega kosila, skuhanega na odprtem ognju. Ponudili so ga tudi meni. Doslej sem porocala tudi o prvi skupini begun-cev, ki so v Palmanovi poprijeli za delo. Ponudili so jim cišcenje obzidja, urejanje javnih parkov in zelenic, kar se je dobro obneslo. Tujci so radi poprijeli za delo in tako vsaj malo povrnili gosti-teljem za streho nad glavo, hrano in obleko. Vsi so obiskovali tudi tecaje italijanskega jezika in varnosti pri delu. Nekega dne sem, samo z mikrofonom, brez kamere, odhitela na Fernetice pred mejo s Slo-venijo, kjer so v skladišcu številka 9 terminala za tovornjake, polnili zabojnik z 12 tonami higien-skih in medicinskih potrebšcin, obleke in igrac za sirske begunce v Turciji. Predstavnica neprofitne nevladne organizacije AUSILIA Marta Vuk, hci slovenskih staršev, je povedala, da so darovali obicajni ljudje, da pa so vzpostavili stike tudi s podjetji, ki so s svojimi darovi obogatili humani-tarno pošiljko. Tako so zbrali vec kot 200 bolniš-kih postelj, vec sto nocnih omaric, posteljnino, medicinske naprave, vse, cesar tržaške bolnišni-ce niso vec potrebovale. Prostovoljci so poskrbe-li tudi za prevoz v države, kjer jim zbrano še lah-ko koristi. Številne organizacije in združenja prostovoljcev so se hitro odzvale tudi po letošnjih množicnih prihodih beguncev v Slovenijo. Nic jih ni prese-netilo! Hitro so razumeli tragiko dogajanja in se takoj odzvali! Brez obvešcanja javnosti, brez vsa-kršnega družbenega priznanja ali zahvale. Zaradi izkušenj, cuta soodgovornosti do pomoci potrebnih, zaradi pripadnosti vrednotam, ki so v sodobni družbi, tudi slovenski, skorajda prežive-le in pozabljene. Še vedno me pretresejo pogledi na množico utrujenih, prezeblih in obupanih, ki na drugi strani železne ograje z bodeco žico upajo, prosi-jo, moledujejo, tudi zahtevajo...Prehod v obljub-ljeno deželo, boljše, cloveka vrednejše življenje s prihodnostjo vsaj za mlajše generacije. Z begun-sko problematiko sem se srecala veliko pred pri-hodom beguncev v našo državo. Le da takrat zanje ni bilo tolikšnega cloveškega posluha in tudi medijskega zanimanja ne. Begunci, prisel-jenci, pribežniki, tujci, so bili na sosedovem in ne na domacem pragu, torej sosedova in ne doma-ca skrb. Mirjam Muzenic, prejemnica Horus priznanja 2015 za prispe-vek na podrocju družbene odgovornosti Begunci v Furlaniji Julijske krajine Mirjam Muženic, prejemnica posebnega priznanja za novinarstvo Begunci iz Malija v Vidmu, foto: MM Foto: Darija Cvetko Pacientove pravice in dolžnosti Pravica -crka na papirju, Informiran pacient -zdrav pacient, Znanje pred neznanjem Pripravil: Borut Ambrožic, predsednik Zveze SUPija Cvetko, foto: Bolnišnica Sežana Podrocje zavedanja pacientovih pravic in dolžnos-ti, je kljub Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP), ki je zaživel v letu 2008, ter v vseh ostalih sprem-nih in podrejenih predpisih na to pomembno temo, še vedno »podhranjeno podrocje.« Posre-dovanje informacij oz. promocija o tem, je nikoli dokoncana zgodba, ki je lahko edino uspešna v sodelovanju javnega z zasebnim in nevladnim sek-torjem. Poimenujemo ga lahko »družbeno odgo-vorni trikotnik.« Kot nekdo, ki se je v vlogi nekda-njega Zastopnika pacientovih pravic Maribor dne-vno soocal z nevednostjo ali premalo informirano-stjo pacientov in zdravstvenih delavcev o njihovih pravicah in dolžnostih, sedaj nadaljujem to pos-lanstvo kot licenciran mediator v zdravstvu in predsednik Zveze Slovenska unija pacientov (Zveza SUP) s svojimi kolegicami in kolegi. Poslan-stvo promocije le-te je pomembnih vprašanj na NVO oz. nevladni/društveni ravni v sodelovanju z ostalimi deležniki v naši družbi. V letu 2015 zato kot Zveza Slovenska unija pacien-tov (Zveza SUP), v sodelovanju z Mestno obcino Maribor (MOM), Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Društvom za promocijo pacientovih pravic in dolžnosti Maribor, Društvom za boj proti raku Štajerske Maribor, Inštitutom za razvoj druž-bene odgovornosti (IRDO), Alma Mater Europaea, Univerzum Minerva, Mariborski vodovod, Lekarne Maribor, RKS – Obmocno združenje Maribor, Mla-dinski dom Maribor, Društvo Mena, Medobcinsko društvo slepih in Slabovidnih Maribor, Društvo STOJ POKONCNO za življenje z osteoporozo Mari-bor, Medgeneracijsko humanitarno društvo za pomoc osebam s posebnimi potrebami Veliko srce, Društvo za reševalne pse Maribor, Zavod NAPREJ, Radio Maribor, Zdrave novice, Kolosej Maribor, Radio Brezje, Tovarna idej, BK TV, Euro-plakat, Studio Design, V Tisk, Press Cliping in ostalimi sodelujocimi deležniki izvajamo progra-me osvešcanja pacientov z naslovi: »Pravica-crka na papirju; Informiran pacient-zdrav paci-ent in Znanje pred neznanjem.« Pomembno vedenje o pravicah in dolžnostih sporocamo ob predavanjih in strokovnih srecan-jih tudi preko mreže medijskih sporocilnih kana-lov (beri; city light plakati, letaki, radijsko sporo-canje, televizijsko sporocanje, spletno sporocan-je, itd). Gre za posredovanje koristnih in vcasih tudi življenjsko pomembnih informacij, cim vec-jemu krogu ljudi/pacientom. Vsi se (žal) prej ali slej znajdemo v vlogi pacienta, mnogi (žal) tudi s kronicnimi bolezenskimi stanji, ki potrebujejo stalno, primerno, kakovostno, nediskriminator-no in varno zdravstveno oskrbo. Prav zato je poznavanje pacientovih pravic in dolžnosti živ-ljenjskega pomena. Na hrbtni strani letakov, ki bodo namešceni v prostorih javnih institucij in sodelujocih v projektu, bodo koristne informaci-je za tisto »ranljivo« skupino ljudi, ki se iz razlic-nih razlogov znajdejo v situaciji, ko nimajo sklen-jenega niti obveznega, niti dodatnega zdravstve-nega zavarovanja. Kaj storiti ob izgubi obveznega zdravstvenega zavarovanja? Zdravstveno zavarovanje posameznika v Repub-liki Sloveniji zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v casu njegove bolezni ali poš-kodbe. Posameznik lahko s kartico zdravstvene-ga zavarovanja uveljavlja zdravstvene storitve iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zava-rovanja pri izvajalcih, ki imajo za izvajanje zdrav-stvene dejavnosti sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Posameznik lahko uveljavlja zdravstvene storitve oziroma denarne dajatve iz obveznega zdravs-tvenega zavarovanja le, ce ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja posamezniku pravico do zdravstvenih storitev, zdravil, medicinsko-tehnicnih pripomockov ter do denarnih nadome-stil (vcasih tudi z doplacilom). Pomembno je, da posameznik stalno skrbi za urejeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Status svojega zdravstvenega zava-rovanja lahko vsak preveri s SMS sporocilom na telefonsko številko 031 771 009 s kljucno besedo »ZZ« ter ZZZS številko posameznika. Še posebej je to pomembno pred obiskom izvajalca zdravs-tvenih ali lekarniških storitev. Ce posameznik nima urejenega obveznega ali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, mora zdravstvene storitve doplacati ali placati v celoti, razen v pri-meru nujnega zdravljenja in nudenja nujne medicinske pomoci. Pravico do placila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje imajo pre-jemniki denarne socialne pomoci in tisti, ki izpol-njujejo merila za njeno pridobitev. Pravico do prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje lahko posameznik ureja na pristoj-nem centru za socialno delo. Slovenske državlja-ne s stalnim prebivališcem v Sloveniji, ki nimajo nobenih sredstev za preživljanje in nikogar, ki bi jih bil dolžan preživljati, v zdravstveno zavarova-nje prijavi pristojni center za socialno delo. Pris-pevek zanje placuje obcina stalnega prebivališca. Prejemniki denarne socialne pomoci lahko uvel-javljajo tudi pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, kar je urejeno pri zavarovalnici, pri kateri ima posameznik skle-njeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Posameznik, ki izgubi zaposlitev, pa ne prejema vec nadomestila na Zavodu za zaposlovanje RS, lahko sam placuje mesecni prispevek za zdravs-tveno zavarovanje ali pa se obvezno zdravstveno zavaruje kot družinski clan, ce izpolnjuje pogoje za to. Obcasno financno denarno pomoc v omejenem obsegu nudi ob predloženih dokazilih socialne ogroženosti tudi RKS – Obmocno združenje Maribor. Kljub navedenemu si po podatkih ZZZS okoli pol odstotka prebivalcev Republike Slove-nije ne uredi zdravstvenega zavarovanja, ker si ne znajo ali ne upajo poiskati pomoci. Za take primere pride v poštev tudi obravnava pacienta brez zdravstvenega zavarovanja v Ambulanti za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovan-ja – Maribor, ki deluje pod okriljem humanitarne in karitativne organizacije Nadškofijske karitas Maribor. Tam zdravniki prostovoljci, medicinske sestre, strokovni delavec, pravnik in prevajalca iz romskega in albanskega jezika nudijo zdravstve-no oskrbo nezavarovanim posameznikom. Vec informacij najdete na: - Centru za socialno delo Maribor / Zagrebška cesta 72, 2000 Maribor / TEL.: 02 250 66 00 / E-POŠTA: gpcsd.marib@gov.si - Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (OE Maribor) / Gregorciceva ulica 37, 2000 Mari-bor / TEL.: 02 23 57 700 / E-POŠTA: gpzrszmari-bor@ess.gov.si - Nadškofijski karitas Maribor / Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor / TEL.: 0590 80 359 / E-POŠTA: ambulanta@karitasmb.si - RKS – Obmocno združenje Maribor / Ulica pari-ške komune 13, 2000 Maribor / TEL.: 02 23 440 00 / E-POŠTA: info@rkmb-drustvo.si Spoštovanje pacientovih pravic Pacientove pravice, ki jih ureja Zakon o pacien-tovih pravicah so: 1. pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev, 2. pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi, 3. pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, 4. pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, 5. pravica do spošto-vanja pacientovega casa, 6. pravica do obvešce-nosti in sodelovanja, 7. pravica do samostojnega odlocanja o zdravljenju, 8. pravica do upošteva-nja vnaprej izražene volje, 9. pravica do prepre-cevanja in lajšanja trpljenja, 10. pravica do dru-gega mnenja, 11. pravica do seznanitve z zdravs-tveno dokumentacijo, 12. pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov, 13. pra-vica do obravnave kršitev pacientovih pravic, 14. pravica do brezplacne pomoci pri uresnicevanju pacientovih pravic. Zavedanje pacientovih dolžnosti Za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe je pacient dolžan: – dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja, – v casu bolezni ravnati v skladu s prejetimi stro-kovnimi navodili in nacrti zdravljenja, v katere je ustno oziroma pisno privolil, – dati pristojnemu zdravniku in drugim pristoj-nim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstve-nim sodelavcem vse potrebne in resnicne infor-macije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno oskrbo, zlasti podatke o svojih seda-njih in preteklih poškodbah ter boleznih in njiho-vem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uživa, – obvestiti zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce o nenadnih spremembah zdravstve-nega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem, – biti obziren in spoštljiv do zasebnosti in drugih pravic drugih pacientov ter zdravstvenih delav-cev in zdravstvenih sodelavcev, – spoštovati objavljene urnike, hišni red in pred-pisane organizacijske postopke izvajalcev zdravs-tvenih storitev, - pravocasno obvestiti izvajalca zdravstvenih sto-ritev o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje. Zveza SUP sodeluje in se povezuje s številnimi sorodnimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji in v tujini ter vladnim sektorjem, z namenom iskanja odgovorov oz. rešitev na aktualna vpra-šanja novodobne družbe. Borut Ambrožic, predsednik Zveze SUP V petek, 27. novembra se nas je manjša skupina (saj je bilo število s strani organizatorja omejeno) clanov Slovenskega združenja za trajnostno grad-njo in drugih simpatizerjev gibanja udeležila stro-kovne ekskurzije, ki nas je vodila v Inštitut za bio-logijo gradnje - pred nedavnim izgrajeno poslov-no in demonstracijsko stavbo združenja, ki že skoraj 40 let raziskuje in širi znanja s podrocja, ki v ospredje pozornosti postavlja cloveka kot upo-rabnika stavbe in naravo kot naše širše okolje. V združenju so zbrani mnogi najpomembnejši predstavniki gibanja, katerih zasluga je, da so se spoznanja o tem, kako pomembno je za cloveka, da biva v prostorih, ki so zdravi, napolnjeni s svežim zrakom ter osvetljeni z naravno svetlobo. Kultni prostori pionirjev kakovosti bivanja, v katerih so zbrane dolgoletne izkušnje in spozna-nja kroga, ki šteje danes že obseg vec tisoc pred-stavnikov, in prav mi smo bili tisti izbranci, ki so se imeli možnost med prvimi srecati z njimi nedolgo po otvoritvi, ki je bila maja meseca 2015. Po uvodni dobrodošlici nas je sprejel g. Winfried Schneider, po poklicu arhitekt, predsednik zdru-ženja, ki je prav za nas predstavil kratko predsta- vitev izhodišc biologije gradnje, pristopa ter pos-topka gradnje ter njenega poteka. Istocasno smo imeli možnost tudi spoznati številne, pri izgradnji stavbe inštituta uporabljene tehnologije ter gra-dbene materiale. Po predavanju, pospremljenem s številnimi zve-davimi vprašanji udeležencev ekskurzije, nas je ga. Karin Hick, prav tako arhitektka, popeljala skozi prostore inštituta ter nam teoretska spoz-nanja podrobno predstavila tudi v luci prakticnih izkušenj. V živo pa smo lahko zadihali ter obcuti-li, kaj pomeni zdravo bivalno in delovno okolje. Priložnost obiska smo izkoristili tudi za vzposta-vitev poslovnih odnosov, se pogovarjali o mož-nostih obiska g. Schneiderja v Sloveniji ter izob-raževanj naših strokovnjakov na inštitutu v okvi-ru študija, ki bo v kratkem organiziran v angleš-kem jeziku za vse tiste, ki v nemšcini niso dovolj vešci. Prejeli smo tudi nekaj informativne litera-ture ter se po tradicionalnem bavarskem obedu zadovoljni vracali v popoldanskih urah v Sloveni-jo. Pa še to: za vse, ki se tokrat iz razlicnih razlogov ekskurzije niste utegnili udeležiti, pa še naslednji namig: rano spomladi gremo morda ponovno in svetujemo vam, da si že danes zagotovite svoje mesto v skupini. V združenju smo za to že odprli poseben seznam. Institut für Baubiologie und Nachhaltigkeit, www.baubiologie.de; Clani in simpatizerji GBC Slovenia obiskali Inštitut za biologijo gradnje in trajnosti v Rosenheimu Kakovostno bivanje Pripravila: Irena Hlede, GBC Slovenija; foto: GBC Slovenija Udeleženci iz vrst clanov GBC Slovenia in simpatizerjev gibanja Ogled objekta pod vodstvom arhitektke Karin Hick. Podrobnosti izvedbe notranje opreme. Ureditev okolice oz vrta Biti drugacen, biti inovativen. Biti najboljši in pri tem v prvi vrsti delovati družbeno odgovorno. Vsako podjetje je lahko družbeno odgovorno in inovativno ter bi se moralo za to zavzemati. Kon-kurenca je v današnjem casu na vseh podrocjih tako velika, da brez novih, svežih, drugacnih in zanimivih idej hitro ostaneš pozabljen, stagniraš, ne napreduješ in postopno propadeš. Ob tem pa ne smemo pozabiti na družbeno odgovornost. Družbena odgovornost je ena izmed glavnih vre-dnot podjetja Komunala Brežice. Kot podjetje se zavedamo naše odgovornosti do družbe za svoja dejanja, in sicer na vseh podrocjih našega delo-vanja: v odnosu do okolja, do svojih uporabni-kov, svojih zaposlenih, do lastnikov in poslovnih partnerjev ter pri izvajanju naših storitev. Druž-bena odgovornost ne pomeni samo biti odgovo-ren do narave, locevati odpadke in ustvarjati cim manj odpadnih snovi. Pomeni in zajema mnogo vec faktorjev. Družbeno odgovorno podjetje je v prvi vrsti odgovorno do ljudi – do svojih zaposle-nih, odjemalcev storitev, poslovnih partnerjev, lastnikov, odgovorno je do okolja, spoštuje dob-re poslovne prakse in pošteno konkurenco ter je odgovorno do kvalitete ponujenih in opravljenih storitev. Skrbimo za srcne in zadovoljne zaposlene V našem podjetju se strogo držimo eticnih in moralnih nacel, in sicer pri odnosu do naših zaposlenih, uporabnikov, poslovnih partnerjev in do širšega okolja. Strategija našega podjetja se gradi na vrednotah in integriteti, takšen nacin pa morajo upoštevati vsi zaposleni. Pri kadrovanju pazimo, koga zaposlujemo, pri cemer vselej pre-verjamo vrednote posameznika. Priložnost daje-mo tudi študentom/dijakom, ki morajo v skladu s svojim študijem opravljati obvezno študijsko pra- kso. Zavedamo se, da poslovna uspešnost naše-ga podjetja temelji na motiviranih, lojalnih in zadovoljnih zaposlenih. To je ena izmed naših glavnih vrednot, zato veliko delamo na motivaci-ji zaposlenih, njihovem osebnem razvoju in izob-raževanju ter na promociji zdravja na delovnem mestu. Verjamemo, da smo uspeli zgraditi kultu-ro medsebojnega spoštovanja, zaupanja, timske-ga in ucinkovitega dela in ucenja. Našim zaposlenim zagotavljamo priznanja in nagrade, sofinanciranje pokojninskega sklada, aktivni dnevni odmor (10 minut poleg malice), možnost korišcenja ukrepov za lažje usklajevanje poslovnega in družinskega življenja znotraj osno-vnega certifikata Družini prijazno podjetje, druge ugodnosti za zaposlene (izbor naj delavca leta, možnosti napredovanja, neformalna druženja zaposlenih, kot so komunalne igre, interne špor-tne igre, komunalne pohode, piknike in obletni-ce podjetja ter novoletno druženje) in aktivnosti za promocijo zdravja zaposlenih. Pri vsem tem upoštevamo želje in ideje zaposlenih, jih infor-miramo in ozavešcamo preko mesecnega inter-nega informatorja, ki ga poleg placilne liste prej-me vsak zaposleni. Uspeh podjetja in njegovi rezultati so v veliki meri odvisni od znanja in usposobljenosti zapos-lenih, kar terja nenehno izpopolnjevanje ter raz-voj znanja in kompetentnosti na številnih podro-cjih. Zato zaposlene motiviramo, mentoriramo in spodbujamo k inovativnemu razmišljanju ter ambicioznemu delu. Vzpostavljen imamo sistem prenosa znanj v podjetju, sistem mentorstva, pridobili pa smo tudi certifikat Uceca se organi-zacija s strani Life Learning Academie. Na Komu-nali Brežice delajo srcni in zadovoljni zaposleni, ki zelo prispevajo k dodani vrednosti podjetja. Dokaz so nekateri projekti, katere so samoinicia-tivno izvedli naši zaposleni – Pometac na Zbirno reciklažnem centru Boršt (za enostavnejše in ucinkovitejše cišcenje tlakovanih površin), sajen-je rož na ZRC Boršt, postavljanje drogov za zasta-ve na ZRC Boršt, popravilo kombija in postavitev novoletne smrecice in jaslic iz recikliranega materiala. Smo varuhi narave in okolja V podjetju se zavedamo ranljivosti okolja in min-ljivosti naravnih dragocenosti, zato spodbujamo zaposlene, poslovne partnerje, obcane in naše najmlajše k smotrni porabi naravnih virov in zanesljivemu locevanju odpadkov. V ta namen izvajamo preko 30 projektov za ozavešcanje na leto. Vecji med njimi so: Projekt »ZDRAVO – BOLJ ZDRAVO – VODA IZ PIPE«, katerega namen je seznaniti splošno jav-nost o pomenu pitja vode iz pipe. Glavni cilj pro-jekta je ozavestiti ljudi o pomenu pitja vode iz pipe, in sicer o tem, da je voda iz pipe bolj zdra-va, cenejša in da s tem, ko pijemo vodo iz pipe, skrbimo za manj odpadne plastike, s cimer skrbi-mo tudi za okolje. S projektom smo prisotni v podjetjih in organizacijah v obcini Brežice, ki so se vkljucile v projekt ter pridobile potrdilo okolj-sko ozavešcenega podjetja in pravico do upora-be logotipa projekta. V vzgojno-izobraževalnih institucijah pa bomo mlade izobrazili v odgovor-ne varuhe narave. Projekt brezplacne menjave uporabnih stvari »PRINESI – ODNESI« , kjer lahko obcani na brežiško tržnico vsako soboto v dopoldanskem casu prinesejo rabljene, vendar še uporabne stvari, odnesejo pa tisto, kar potrebujejo. V skupno enajstih akcijah smo do sedaj predali cez 1800 kosov uporabnih stvari, med drugim pralni stroj, kolesa, kasetofon, pecico, gramofon, postelje, otroške igrace, knjige, oblacila in s tem osrecili marsikoga, ki je našel uporabno stvar zase, svojega otroka in svoje bližnje. S tem smo pri-varcevali pri odlaganju kosovnih odpadkov, in sicer približno tono in pol kosovnega odpada, ki bi ga sicer morali odložiti Projekt za manj zavržene hrane »Hrana sodi na krožnik, ne v smeti!«, katerega cilj je zmanjšati in prepreciti nastajanje zavržene in odpadne hrane v obcini Brežice tako v gospodinjstvih kot tudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah in gos-tinskih obratih. Aktivnosti za oživitev dogajanja na tržnici v Bre-žicah Prireditve na tržnici potekajo veckrat mesecno, in sicer lahko obiskovalci okušajo jedi in napitke iz sezonske ponudbe lokalnih pridelkov in izdel-kov, ki se prodajajo na stojnicah (bezeg, cemaž, koprive, borovnice, cešnje, itd.) ter se seznanijo z recepti za njihovo pripravo. Poudarek je na osvešcanju pomena tržnice, samooskrbe in pomembnosti poznavanja izvora hrane, ki jo uži-vamo. Ekološki projekt »Ohranimo cisto okolje« Program vkljucuje obisk komunale po šolah, kjer otrokom na prijazen in razumljiv nacin predsta-vimo našo dejavnost in jih ucimo pravilnega rav-nanja z odpadki. V okviru projekta smo v šol-skem letu 2014/2015 obiskali kar 9 osnovnih šol in 55 razredov. Skupaj smo okoljsko ozavestili približno 1.000 otrok iz obcine Brežice. Otroci so varuhi naše narave in verjamemo, da z okoljskim znanjem, ki jim ga prenašamo, predajamo planet v prave roke. Komunala Brežice d.o.o. Inovativna –družbeno odgovorna –okolju prijazna Pripravila: Petra Grajžl, foto: Komunala Brežice Zbiranje rabljenih uporabnih stvari, projekt brezplacne menjave »Prinesi—odnesi« Z raznimi aktivnostmi ozavešcanja uporabnikov in novim nacinom odvoza odpadne embalaže od doma smo v samo treh letih dosegli zavidljive rezultate, in sicer: - 79 % vecja kolicina zbrane odpadne embalaže, - za 36,18 % vec loceno zbranih odpadkov, - za 786 % vec zbranih bio-razgradljivih kuhinj-skih odpadkov in zelenih vrtnih, - za 46 % manj mešanih komunalnih odpadkov za obdelavo pred odlaganjem, - za 68,5 % manj odloženih odpadkov. Z javnostjo smo vzpostavili trajno, verodostojno in zanesljivo komunikacijo, in sicer preko slede-cih komunikacijskih poti, in sicer širšo javnost informiramo preko spletne strani www.komunala-brezice.si, hrbtne strani polož-nic, brošur in zgibank, medijev, z izvedbo preda-vanj, prireditev, predstavitve na sejmih in s predstavitvijo aktivnosti in podjetja na novinar-skih konferencah. Glasilo Komunalko Na podrocju informiranja in ozavešcanja uporab-nikov smo najbolj ponosni na naše glasilo Komu-nalko, ki ga prejme vsako gospodinjstvo v obcini Brežice. Stroške posamezne številke pokrivamo tudi s trženjem oglasnega prostora v glasilu. V letu 2014 sta izšli dve številki, v letošnjem pa do sedaj ena številka. Aktivnosti za pravilno locevanje odpadkov Za lažje in pravilno locevanje odpadkov smo izdali knjižico ABC odpadkov. Z izvajanjem nad- zora nad odloženimi odpadki uporabnike ucimo locevanja odpadkov, zagotavljamo brezplacne vrece za biološke zabojnike in rumene vrece za odpadno embalažo, ki jo odpeljemo od doma, enkrat letno poskrbimo za brezplacni odvoz kosovnega odpada, v mesecu decembru pa na vsa gospodinjstva v obcini pošljemo Koledar odvoza odpadkov. Do lastnikov in poslovnih partnerjev se strogo držimo eticnih in moralnih nacel Kot podjetje v 100 % lasti Obcine Brežice skrbi-mo za gospodarno in transparentno poslovanje ter zadovoljstvo uporabnika z našimi opravljeni-mi storitvami. Podjetje od prvega leta opravljan-ja dejavnosti posluje pozitivno. Vsa leta smo poslovali samostojno in povsem neodvisno od sredstev obcinskega proracuna, kar je za tran-sparentno poslovanje kljucnega pomena. Kvali-teto izvajanja storitev zagotavljamo z upoštevan-jem dolocil mednarodnega certifikata kakovosti ISO 9001, ki smo ga pridobili v letu 2014. V podjetju Komunala Brežice se zavedamo, da si naši uporabniki želijo zanesljivega izvajalca gos-podarskih javnih služb v obcini Brežice, ki izvaja svoje storitve kakovostno in ravna z obcinskim premoženjem gospodarno in odgovorno. Našim dobaviteljem smo zanesljiv partner, ki vedno pravocasno poravnava svoje obveznosti. Pri nabavi skrbimo za okolju prijazne in obstojne izdelke in materiale. Eticno poslovanje pa zahtevamo tudi od naših poslovnih partnerjev, sicer z njimi ne sodeluje-mo. V primerih, da pride do ponudbe podkupni-ne, sodelovanje s poslovnim partnerjem takoj prekinemo. Ni potrebno zapravljati ogromno denarja in ime-ti dragih svetovalcev, da postaneš drugacen. Potrebuješ dobre ideje. Te najveckrat prispevajo zaposleni, ki se cutijo prepadni podjetju in ga poznajo do te mere, da vedo, kaj lahko in zmore narediti. In to je tisto, za kar se zavzemamo pri nas. Naši zaposleni so fleksibilni in vecina jih lah-ko in zna opravljati najrazlicnejša dela v podjet-ju, kar v casu dopustov vsekakor pride prav. Taka strategija se je pri nas izkazala kot zelo uspešna in z veseljem jo delimo z drugimi. Ekološki projekt »Ohranimo cisto okolje« Naša najvecja vrednota je oza-vešcen in infor-miran uporab-nik Naše podjetje si prizadeva za izgradnjo dobrih medsebojnih odnosov z upo-rabniki, s ciljem zadovoljnega uporabnika. Nikjer v Evropi gozdovi ne absorbirajo toliko CO2 na enoto državnega ozem-lja kot v Sloveniji Slovenski gozdovi so s 3,1 tonami evropski rekor-derji v letni absorpciji CO2 na hektar državnega ozemlja. Razlogi so v daljši rastni dobi in hitrej-šem kroženju hranil, kot na hladnem evropskem severu ter v manjši poletni suši kot v Meditera-nu. So eden poglavitnih dejavnikov znižanja bilance CO2 naše države. Z oživljanjem rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi bi se njihov prispevek k blaženju podnebnih spre-memb lahko še povecal. Kot zgled sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, predstavlja dejavnost Pahernikove ustanove, kot uspešen ukrep spodbujanja aktivnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pa Strojni krožek Bled. Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« financira Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) iz sred-stev Sklada za podnebne spremembe. Vec. Vir: Ministrstvo RS za okolje in prostor Delimo dobro V decembru se pogosto oziramo po odhajajocem letu in nacrtujemo nove korake za leto, ki je pred nami. Želimo si dobro zase in za naše bližnje. Kar bomo dobrega posejali v obliki prostovoljskega dela, bo krepilo imunski sitem naše družbe še dolgo po tem. Zato delimo dobro, ne le v obli-ki daril. Vabimo vas, da v letu 2016 storite bodisi svoje prve prostovoljske korake (preverite v posredovalnici prostovoljskih del), zapišete svojo prostovoljsko zgodbo kot spodbudo drugim (pošljite na novice@filantropija.org) ali pa z ose-bnim povabilom med prostovoljce povabite še koga. Dobro poraja dobro. Vec. Vir: Slovenska filantropija Nova knjiga Antona Komata »Ce boste molcali, bodo kamni govorili«, je nova knjiga Antona Komata, ekologa, ekofilozo-fa, esejista, pisatelja, neutrudnega ozavešceval-ca slovenskega prostora o neodgovornem ravna-nju cloveka do okolja, Zemlje in tudi do soclove-ka. Kot neodvisni raziskovalec opozarja na nara-vna in družbena dogajanja ter spodbuja k razmi-sleku in pravilnemu ukrepanju. Kaj nam razkriva v svoji najnovejši knjigi, ki je izšla sredi decem-bra? Vec. Živeti v Mariboru in sanjati o vesolju Ivan Ketiš je napisal Vabimo vas k branju nove knjige Ivana Ketiša, v kateri dodaja prigode in zanimivosti iz svojega življenja v mestu. Knjiga se zakljuci z vesoljskimi raziskovanji, ki so hobij prof. Ivana Ketiša, dolgo-letnega ravnatelja Srednje elektro-racunalniške šole v Mariboru. Za narocilo pišite na: ivan.ketis@guest.arnes.si DO v Sloveniji prosta_volja.jpg Najboljši tuji investitorji so Sogefi Fil-tration, Optotek, Willy Stadler in Schenker Javna agencija SPIRIT Slovenija je tudi letos podelila priznanja za najboljše tuje naložbenike, ki so v preteklem letu ustvarili izjemne rezultate ter prispevali k razvoju slovenskega gospodars-tva. Nagrado Invest Slovenia FDI Award so preje-la štiri podjetja: Sogefi Filtration, d. o. o. v kate-goriji zaposlovalec in investitor v regiji; Optotek, d. o. o. v kategoriji uspešni poslovni rezultati ter razvojna naravnanost podjetja; Willy Stadler, d. o. o. v kategoriji dolgorocna prisotnost in trajno-stna naravnanost podjetja ter Schenker, d. d. v kategoriji logisticni center (hub). Vec. Vir: Spirit Slovenija, javna agencija. Lupina citrusov: za peko uporabite lupine ekološko pridelanega sadja Citrusi iz konvencione pridelave so obdelani z dovoljenimi konzervansi (npr. fenilfenoli, imaza-lil) oziroma fungicidi. Na ta nacin preprecujejo gnitje in plesnivost sadja, ki bi se lahko pojavilo med transportom in skladišcenjem. V bližini pro-dajnega mesta citrusov ali pa na etiketi predpaki-ranega sadja mora biti oznaceno s katerimi kemi-kalijami je bilo sadje obdelano. Lupina citrusov obdelanih s konzervansi ni užitna in je ne smemo uporabljati za peko ali pri pripravi drugih živil. Užitna pa je lupina citrusov iz ekološke pridelave, a jo pred uporabo dobro operite. Vsi citrusi, tudi tisti iz ekološkega kmetovanja, v lupini vsebuje-jo etericna olja, ki lahko dražijo sluznice. Ne tako redka je intoleranca ali celo alergijska reak-cija na koži ali sluznici zaradi izpostavljenosti ete-ricnim oljem iz lupine citrusov. Svetujemo, da sadje operete v mlacni vodi (vsaj 30 sekund), nato še spirate 30 sekund v mrzli vodi. Tako bos-te odstranili kar 50 - 75% površinskih umazanij in kemikalij, tistih v notranjosti lupine pa seveda ne. Tudi citruse iz ekološke pridelave je potreb-no ocistiti površinskih umazanij. Dobro je, ce si po lupljenju umijete tudi roke. Vir: Zveza potroš-nikov Slovenije Certifikat Excellent SME Slovenia = certifikat odlicnosti Letnega srecanja prejemnikov certifikata Excellent SME, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), se je udeležilo preko 100 imetnikov tega certifikata. Tokrat so bile prvic podeljene tudi nagrade 15 podjetjem in podjetnikom, ki so uspeli pridobiti certifikat tri leta zapored in imajo v zadnjem letu po metodo-logiji družbe Coface najvišjo bonitetno oceno 10. Letno je v povprecju izdanih okoli 900 certifika-tov. Imetniki certifikata dosegajo izjemne rezul-tate. Imajo 19 % višje prihodke na zaposlenega od povprecja te velikosti podjetij, ustvarijo 3,7 krat višji dobicek na zaposlenega in za 13,4 % višjo dodano vrednost na zaposlenega. Vec. Vir: GZS Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 -2025 Ekonomsko-socialni svet je na seji, ki je potekala 18. 12. 2015 podprl Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 - 2025 "Skupaj za družbo zdravja" in usmeritve ministri- ce za zdravje Milojke Kolar Celarc. Vlada RS bo na svoji redni seji, v sredo, 23. 12. 2015 obravnavala Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 - 2025 "Skupaj za družbo zdrav-ja". Vir: MZ CNVOS: novela Zakona o socialnem podjetništvu naslavlja prave proble-me, a so rešitve žal polovicne in nesis-tematicne CNVOS je 9. 12. 2015 Ministrstvu za gospodars-tvo posredoval obsežne pripombe in predloge k osnutku novele Zakona o socialnem podjetniš-tvu, ki ga je ministrstvo objavilo novembra. Generalno ugotavljamo, da je ministrstvu sicer uspelo identificirati kljucne pomanjkljivosti velja-vnega zakona, da pa so predvidene rešitve na žalost vecinoma polovicne, nesistematicne, nedorecene in tudi medsebojno nekoherentne. Novela je izredno pomanjkljiva tudi po »tehnicni« plati, saj ji manjka vsakršna analiza stanja, ki bi predvidene spremembe utemeljeva-la, vec clenov je v nasprotju z obrazložitvami, raba izrazov je nedolocna in nejasna itd. Vec. Vir: CNVOS Nova definicija minimalne place, spod-bude za zaposlitev starejših in spre-membe plac v javnem sektorju Izpostavljamo nekatere zakonske spremembe, ki bodo pricele veljati v 2016: spreminja se definici-ja minimalne place; uvaja se zacasna oprostitev placila prispevkov za zaposlovanje starejših oseb; spreminjajo pa se tudi place in regresi v javnem sektorju. Vec. Vir: CNVOS Slovenci, dežela antidepresivov in anksiolitikov Na splošno sicer predpisovanje antidepresivov narašca, predpisovanje anksiolitikov pa upada. Analiza podatkov za obe skupini zdravil je poka-zala, da je vse vec receptov namenjenih dojenc-kom do enega leta starosti. Vecinoma jim jih predpišejo zdravniki brez specialnosti. V povpre-cju je bilo v zadnjih sedmih letih izdanih recep-tov za anksiolitike in antidepresive za cetrtino slovenske populacije. Vec. Vir: Delo.si Objavljena javna razpisa s podrocja sociale in družine MDDSZ je v petek, 11. 12. 2015, objavilo dva jav-na razpisa: Javni razpis za sofinanciranje progra-mov socialnega varstva v letu 2016 in Javni raz-pis za sofinanciranje programov psihosocialne pomoci otrokom, mladostnicam in mladostni-kom oziroma njihovim družinam v letih 2016 in 2017. Pri prvem razpisu gre za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2016, ki jih izvajajo društva, zavodi, invalidske organizacije ter humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah. V okviru javnega razpisa za programe socialnega varstva bodo sofinancirane vsebine in programi namenjeni preprecevanju nasilja (materinski domovi, varne hiše, zatocišca, krizni centri, telefonsko svetova-nje,..) in preprecevanju zasvojenosti (droge, alkoholizem, motnje hranjenja, zasvojenost z igrami na sreco, spletom…). Javni razpis je namenjen tudi programom na podrocju dušev-nega zdravja, programom za brezdomce, pro-gramom za otroke in mladostnike, prikrajšane za normalno družinsko življenje ter programom, namenjenim otrokom in mladostnikom s težava-mi v odrašcanju. Prav tako bodo, ob izpolnjevan-ju razpisnih pogojev, financno podprti programi, ki bodo nudili podporo in pomoc socialno izklju-cenim starejšim ljudem, ki potrebujejo pomoc v vsakodnevnem življenju. Razpisani so tudi pro-grami za podporno bivanju invalidov in drugi specializirani programi za organizacijo in spod-bujanje neodvisnega življenja invalidov, progra-mi za preprecevanje socialne izkljucenosti Romov in drugi programi, ki so namenjeni odpravljanju socialnih stisk in socialne-mu vkljucevanju ranljivih skupin prebivalstva. Vec. Vir: MDDSZ Najboljši tuji investitorji so Sogefi Filtration, Optotek, Willy Stadler in Schenker Kdo bo Manager leta 2015? V cetrtek, 10. 12. 2015, se je v Centru inovativne-ga podjetništva NLB, odvilo srecanje s finalisto-ma za priznanje Mladi manager leta 2015 – Jer-nejem Pavlinom, direktorjem podjetja Oro met, in Gregorjem Reboljem, direktorjem podjetja Klika. Clani Združenja Manager boste svoj glas enemu od finalistov podelili na Januarskem sre-canju, 21. 1. 2016, kjer bodo tudi uradno podelili priznanje. Vec. Vir: Združenje Manager Managerji ministru Mramorju predla- gajo petletni davcni nacrt Na redni seji 3. 12. 2015 je upravni odbor Zdru-ženja Manager gostil ministra za finance dr. Dušana Mramorja. Razprava je prinesla ugotovit-ve, kaj je potrebno upoštevati pri prilagajanju davcne zakonodaje: kljucna je predvsem razbre-menitev neto plac in ohranitev investicijskih olaj-šav. S ciljem stabilnejšega poslovnega okolja managerji predlagajo pripravo petletnega davc-nega nacrta. Vec. Vir: Združenje Manager Statopis -statisticni pregled Slovenije 2015 Statopis je zaživel pred enim letom. V tem letu je »prehodil« dolgo in zelo lepo pot. Predstavljen je bil na konferencah in ob drugih dogodkih po Slo-veniji, Evropi in tudi Združenih državah. Morda še kje, pa tega niti ne vemo. Pojavil se je na tele-viziji, v spletnih medijih, veliko se je pojavljal na družbenih medijih, krožil je po navadni in e-pošti, veliko tiskanih izvodov so razdelili kot promocij-sko darilo. Kljub visoki nakladi jih je v njihovem skladišcu zmanjkalo že mesec pred izidom nove izdaje. In kar je glavno, vsi odzivi, ki smo jih dobi-li, so bili pozitivni. Vabljeni k branju! Vec. Vir: Statisticni urad RS Prvi izziv 2015: Za zaposlitev mladih iz vzhodne Slovenije na voljo 20,7 milijonov evrov Zavod za zaposlovanje je 30. novembra 2015 objavil javno povabilo Prvi izziv 2015, ki omogo-ca zaposlitev 2859 mladih brezposelnih iz vzhod-ne Slovenije. V programu, ki ga financirata Slo-venija in EU - iz Pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada - bo za subven-cionirane zaposlitve na voljo skupaj 20,7 milijo-na evrov. Delodajalci iz vse Slovenije bodo lahko za zaposlitev mladih iz vzhodne kohezijske regije prejeli subvencijo, sredstva pa bodo na voljo do porabe oziroma najdlje do 30. junija prihodnje leto. Novo financno obdobje EU do leta 2020 prinaša nekatere novosti pri izvajanju progra-mov zaposlovanja. Med njimi je tudi delitev sredstev na vzhodno in zahodno Slovenijo, ki je povezana z naslovom stalnega prebivališca brez-poselnih, ne pa s sedežem delodajalca. Vec. Vir: Podjetniški portal Prvi razpis iz strategije pametne spe-cializacije bo težak skoraj 70 milijo-nov evrov V Ljubljani so 4. 12. 2015 zainteresirani javnosti predstavili prvi razpis v okviru strategije pamet-ne specializacije z naslovom: Izboljšanje med-narodne konkurencnosti in odlicnosti raziskav za sodelovanje v verigah vrednosti. Cilj je, da veliki projekti trajajo do štiri leta. Po dveh letih jih bo-do evalvirali in ce bodo ugotovili velika od-stopanja od ciljev, je možna tudi ukinitev financi-ranja. Manjši projekti, težki do milijona evrov, bodo trajali do dve leti in bodo imeli možnost prijave na vec zaporednih letnih razpisih. Merila na razpisu bodo primerljiva s tistimi iz programa za raziskave Obzorje 2020. Upoštevali bodo rele-vantnost (kako so umešceni v podrocje strategi-je), odlicnost (jasnost, ustreznost ciljev, ambi-cioznost in mednarodni potencial), ucinek (rezultati glede na cilje javnega razpisa in ino-vacijska sposobnost, konkurencnost) in izvedbo. Vec. Vir: Podjetniški portal Rezultat iskanja slik za funding Nagrade EEPA -European Enterprise Promotion Award 19. decembra so v okviru skupšcine malih- in sre-dnje velikih podjetij (SME Assembly) v Luksem-burgu podelili prestižne nagrade najboljšim pro-jektom iz 31 držav. Slovenija je na podlagi izbora na nacionalni ravni prek Javne agencije SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za gospo-darski razvoj in tehnologijo kot nacionalnega predstavnika nominirala projekt Mestne obcine Koper, ki ga je predlagala GZS Podjetniško trgov-ska zbornica. Slovenija je s projektom uspela dobiti posebno priznanje za projekt povezovanja mikro podjetij v starem mestnem jedru Koper. Gre za projekt sodelovanja Mestne obcine Koper z lokalnimi trgovci ob prihodih potniških ladij v Koper. Ta projekt je dokaz odlicnega sode-lovanja lokalne oblasti z malim gospodarstvom in podpore razvoju malih podjetnikov. V prihodnje se bo širil tudi izven nacionalnih meja, za prenos dobre prakse in izkušenj iz projekta so namrec veliko zanimanje izkazale tudi druge države. Priz-nanje za projekt sta prevzeli Jana Tolja iz Mestne obcine Koper in mag. Vida Kožar, direktorica GZS Podjetniško trgovske zbornice. Pridružite se Evropskemu paktu za mlade Pridružite se mnogim znanim podjetjem, kot so Micrososft, Nestlé, Google, Samsung, Engie, IBM in mnogim drugim, ki so že podpisale Evropski pakt za mlade, s katerim so se zavezale, da bodo prispevale h krepitvi zaposlovanja mladih v Evro- pi. Pakt za mlade je 17 novembra na dogodku Enterprise 2020 Summit oblikovala CSR Europe. Gre za vzajemno angažiranje poslovnih voditel-jev in Evropske unije, da izboljšajo možnosti za zaposlovanje mladih ter da ustvarijo kulturo poslovno-izobraževalnih partnerstev, s katerimi bi ucenje in poucevanje bili bolj zanimivi. Vec. Vir: CSR Europe Koledar Ustanove Tomo Križnar in Humanitarne organizacije Hope 2016 V vrtincu vojne za naravne vire v Sahelu se skri-vajo v votlinah Nubskih gora in Modrega Nila najbolj nedolžni ljudje na Zemlji. To so afriški staroselci iz plemen Komoganza in Kauniaro, ki nocejo pobegniti v begunska taborišca cez mejo v Republiko Južni Sudan, niti cez Saharo in Sre-dozemsko morje v obljubljeno Evropo zato, ker s seboj ne morejo odnesti svoje narave. Vošcimo jim blagoslovljen Božic in srecno Novo leto 2016. Z nakupom koledarja jim boste poma-gali ostati. Vaš prispevek bo uporabljen za post-produkcijo novega dokumentarnega filma "Droni nad koreninami cloveštva". Vec. Vir: Pozi-tivke.si Business Impact Map Business impact map je spletna platforma za izmenjavo primerov dobrih praks 10.000 podje-tij, ki si prizadevajo za uresnicitev ciljev kampan-je Enterprise2020 na podrocju trajnostnega živ-ljenja v mestih in spretnosti za nova delovna mesta po vsej Evropi. Vec. Vir: CSR Europe DO v Evropi in po svetu http://www.mgrt.gov.si/typo3temp/pics/bf80dba59e.jpg Konferenca VIVUS Biotehniški center Naklo – Višja strokovna šola, Raziskovalna enota, vabi 20. in 21. april 2016 na konferenco z mednarodno udeležbo z naslovom »Z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«. Konferenca s podrocja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živil-stva in prehrane bo potekala na Biotehniškem centru Naklo, Višja strokovna šola, Raziskovalna enota, Strahinj 99, Naklo, Slovenija. Udeleženci letošnje konference bodo imeli edin-stveno priložnost povezovanja in možnost nepo-srednega dialoga z domacimi in tujimi strokov-njaki ter podjetniki z namenom prenosa inova-cij, znanja in izkušenj v nove podjetniške prilož-nosti. Vabijo vas, da s svojimi prispevki sodelujete na Konferenci VIVUS ter predstavite in delite svoja spoznanja, izkušnje, projekte z drugimi strokov-njaki s posameznih podrocij. Vec. Vir. Vec glav vec ve 6. januarja 2016 vabljeni na brezplacno po-novoletno dvourno druženje s širjenjem obzorij za vse, ki ste se udeleževali seminarjev iz cikla "Kreativnosti in vodenja" na GZS in vas zanima: . kako delujejo naši možgani, . kakšne so omejitve tradicionalnega in kri-ticnega razmišljanja, ter . kako bi lahko v podjetjih in šolah postali bolj sodelovalni, ustvarjalni in osredotoce-ni. Svoje izkušnje bodo z vami delili ljudje, ki že nekaj casa trenirajo razmišljanje za vecjo ucin-kovitost v službi in doma in bodo z veseljem odgovorili na vprašanja: . Ali ste kdaj mislili, da idealno razmišljate? . Ali se vam zdi mogoce, da v šolah ne ucijo razmišljati? . Ali radi hodite na sestanke na delovnem mestu? . Ali razmišljanje lahko doprinese k poslovnim rezultatom? Vec. Vir: deBono.si, Napovednik.com Ekologija za boljši jutri RIS Dvorec Rakican vas vabi, da se z vašim znan-stvenim ali strokovnim prispevkom udeležite XI. Mednarodne znanstvene konference »EKOLOGIJA ZA BOLJŠI JUTRI«, z osrednjim nas-lovom »Ekologija v konceptu širših družbenih sprememb«. S konferenco nagovarjajo razlicne strokovnjake, predvsem s podrocja pedagoške prakse, katerih skupna tematika je okoljska vzgo-ja in sodobni ekološki izzivi v procesu izobraževa-nja. XI. Mednarodna znanstvena konferenca bo potekala med 31. marcem in 1. aprilom 2016 v Raziskovalno izobraževalnem središcu Dvorec Rakican, Lendavska 28, Rakican, 9000 Murska Sobota. Eden izmed pomembnih ciljev XI. Med-narodne konference, bo prispevati k sodobnim metodam in oblikam dela, ki bodo dobra osnova in motivacija za okoljsko ozavešceno znanje. Tematski sklopi v okviru XI. Mednarodne konfe-rence so: - Ekološke vsebine v vzgojno izobraževalnih pro-gramih z elementi sodobne pedagoške prakse - Ekološki izzivi sodobne družbe - Agronomija in ekonomija v funkciji trajnostnega razvoja - Ekološki trendi in profesionalni razvoj Vec. Vir: RIS Dvorec Rakican Kmalu Informativa Od 22. do 23. 1. 2016 bo na Gospodarskem raz-stavišcu v Ljubljani potekal Sejem izobraževanja in poklicev Informativa, ki na enem mestu ponuja pregled izobraževalnih programov, ki so na voljo v Sloveniji ter v tujini - od srednjih šol do visoko-šolskih in podiplomskih programov, dodatnega izobraževanja in usposabljanja, jezikovnih teca-jev, vseživljenjskega ucenja itd. Že peto leto zapovrstjo bo v okviru Informative, natancneje v petek, 22. 1. 2016, potekala tudi Poslovna Infor-mativa, enodnevni konferencno-sejemski dogo-dek na temo poslovnega in strokovnega izobra-ževanja. Rdeca nit cetrte Poslovne Informative je mreženje med podjetniki in posamezniki. Kako-vostno vzpostavljanje stikov, izmenjava idej in odpiranje vrat v drugih podjetjih so temeljna nacela mreženja. Omenjene lastnosti nam omo-gocajo pridobivanje novih poslov in strank, pos-ledicno pa raste tudi uspešnost posameznih pod- jetij in organizacij. Sejem Informativa ponuja informacije o poklicih in druge pomembne infor-macije, povezane z izobraževanjem. Izvedeli boste kateri poklici obetajo, kje in kako pridobiti štipendijo, kako urediti bivanje v casu šolanja, katera podjetja nudijo prakse in katera (prve) zaposlitve, kako študirati ali se zaposliti v tujini ipd. Vir: Informativa Vabilo na delovni posvet –predstavi-tev programa ravnanja z odpadki GZS, Služba za varstvo okolja in Zbornica komu-nalnega gospodarstva, vas v sodelovanju z Mini-strstvom za okolje in prostor vabijo na predsta-vitev programa ravnanja z odpadki, ki ga na podlagi Uredbe o odpadkih pripravlja MOP. Predstavitev z razpravo bo v sredo, 13. 1. 2016 ob 10.00 uri na Gospodarski zbornici Slovenije, Dimiceva 13, Ljubljana, dvorana a, I. nadstropje. Dogodek je namenjen povzrociteljem odpadkov, zbiralcem in izvajalcem obdelave odpadkov, izvajalcem javne službe in nosilcem dejavnosti razširjene odgovornosti proizvajalcev, clanom GZS. Dogodek je brezplacen, prijava je obvezna. Vec. Vir: GZS Kooperacijsko srecanje ENERGY DAYS GRAZ 2016 Mariborska razvojna agencija dne 14. 1. 2016 organizira mednarodno kooperacijsko srecanje usmerjeno k zagotavljanju celovitega pregleda nad politicnim, ekonomskim in tehnološkim raz-vojem, na podrocju energijsko ucinkovite grad-nje na Evropskih tleh. Udeležba na dogodku je brezplacna. Vec. Vir: Mreža EEN Slovenija. Resnicni in pošteni izkazi podjetja so cilj vsakega podjetnika - 5. podjetniš- ki klepet Imate potrebne informacije, da boste lahko pri-pravili resnicne in poštene izkaze vašega podjet-ja? Ob pripravi obveznih letnih izkazov se pogos-to odpirajo nova vprašanja, ki terjajo precej casa za iskanje zakonite rešitve. Podjetniško-trgovska zborncia vabi, da pravocasno pridobite informa-cije, ki vam bodo pomagale, da dosežete cilj vsa-kega podjetnika in sestavite resnicne in poštene izkaze vašega podjetja. Pridružite se izkušenima svetovalkama, ki bosta predstavili koristne vse-bine in odgovorili na vaša vprašanja. 5. podjetni-ški posvet bo 11. 1. 2016. Vec. Vir: GZS CSR kamp 2016 25. 1. 2016 se bodo srecali berlinski podjetniki in skrbniki družbene odgovornosti v podjetjih iz celotne Nemciji na kampu o družbeni odgovor-nosti 2016. Namen tega dogodka je, da si stro-kovnjaki in podjetniki v sprošcenem vzdušju izmenjajo izkušnje, delijo sveje znanje in ga poglobijo, skupaj premagajo zadržke pri ustvarja-nju boljše preglednosti in razvijajo rešitve za tipi-cne težave s katerimi se soocajo. Kamp bo pote-kal v Berlinu. Vec. Vir: CSR Camp. CSR 2016 -Razišci prihodnost DO Vrh CSR 2016 - Razišci prihodnost DO bo združil vodje iz pionirskih multinacionalnih organizacij, ki dajejo pri svoji poslovni politiki prednost druž-beni odgovornosti. Vrh CSR bo potekal v Westminstru v Veliki Britaniji 20. 1. 2016. Na konferenci bo priložnost za izmenjavo najboljših praks pri izgradnji trajnostne organizacije, hkrati pa bo konferenca ponudila poglobljeno debato o številnih temah, ki so osrednjega pomena za izboljšanje izvajanja družbene odgovornosti. Vec. Vir: CSR Summit H2020 Health European Brokerage Event 2016 13. 1. 2016 bo v Parizu v Franciji potekala konfe-renca H2020 Health European Brokerage Event 2016, katere namen je krepitev obstojecih in tvorba novih raziskovalnih ter poslovnih povezav na podrocju zdravja in informacijskih tehnologij s podrocja medicine. Udeleženci bodo pridobili tudi informacije o razpisih Obzorje 2020: »Health, demographic change and wellbeing« v letih 2016 in 2017. V okviru konference bodo organizirana srecanja med posamezniki (business-to-business). Dogodek je namenjen podjetjem in raziskovalnim organizacijam, ki bodo imela prilo-žnost za predstavitev svojih inovativnih projek-tov, in iskanje poslovnih sodelav ter širjenje trga. Udeležba je brezplacna. Vec. Vir: Mreža EEN Slo-venija Dogodki, konference Razpisi in priložnosti Javni razpis za sofinanciranje progra-mov socialnega varstva v letu 2016 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje pro-gramov socialnega varstva v letu 2016, ki jih izvajajo društva, zavodi, invalidske organizacije ter humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah. Sofinanciranje bodo vsebine na naslednjih devetih podrocjij: 1. Programi za preprecevanje nasilja, obravnavo žrtev nasilja in programi za delo s povzrocitelji nasilja. 2. Programi na podrocju preprecevanja zasvoje-nosti, ki so namenjeni uporabnikom prepoveda-nih drog, osebam, ki so se znašle v socialnih stis-kah zaradi alkoholizma, motenj hranjenja ter drugih oblik zasvojenosti. 3. Programi na podrocju duševnega zdravja. 4. Programi za brezdomce. 5. Programi za otroke in mladostnike, prikrajša-ne za normalno družinsko življenje ter programi, namenjeni otrokom in mladostnikom s težavami v odrašcanju. 6. Programi za starejše ljudi – osebe, ki so social-no izkljucene ali pa potrebujejo podporo in pomoc v vsakodnevnem življenju. 7. Programi za podporno bivanje invalidov in drugi specializirani programi za organizacijo in spodbujanje neodvisnega življenja invalidov. 8. Programi za preprecevanje socialne izkljuce-nosti Romov. 9. Drugi programi, ki so namenjeni odpravljanju socialnih stisk in socialnemu vkljucevanju ranlji-vih skupin prebivalstva. Okvirna višina sredstev javnega razpisa v letu 2016 je 4.000.000,00 EUR za vse programe sku-paj. Za B programe so predvidena sredstva v okvirni višini 2.000.000,00 EUR in za C programe v okvirni višini 2.000.000,00 EUR. Rok za prijavo je 6. 1. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info Javni razpis za sofinanciranje progra-mov psihosocialne pomoci otrokom, mladostnicam in mladostnikom oziro-ma njihovim družinam v letih 2016 in 2017 Predmet razpisa so programi svetovanja, pomoci za izboljšanje socialnih vešcin in kompetenc, uce-nja reševanja raznovrstnih problemov pri medo-sebnih odnosih, pomoci pri izboljšanju družinske dinamike, pomoci pri vzpostavitvi pozitivnega odnosa tako med vrstniki kot v družini v letu 2016 in 2017. Prednostna podrocja in ciljne sku-pine so: Programi svetovanja, ucenja komunikacije v dru-žini oziroma med vrstniki z namenom izboljšanja komunikacije in zmanjševanja custvenih stisk. 2. Delavnice/skupine za otroke, mladostnice in mladostnike oziroma njihove starše z namenom izboljšanja komunikacije in zmanjšanja custvenih stisk. 3. Ciljna skupina uporabnikov so otroci, mladost-nice in mladostniki oziroma njihove družine, še zlasti otroci, mladostniki, mladostnice oziroma njihove družine z izkušnjo rejništva, spolne zlora-be, migranti. Predvidena višina sredstev javnega razpisa za posamicno leto 2016 oziroma 2017 znaša 335.000,00 EUR. Rok za prijavo je 6. 1. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info Program Erasmus+: Zagotavljanje kakovosti na evropski ravni za boljšo preglednost ter priznavanje znanja in spretnosti ter kvalifikacij V okviru kljucnega ukrepa 3 programa Erasmus+ (Podpora za reformo politik) – Podpora orodjem evropske politike je objavljen razpis, katerega splošni cilj je na evropski ravni preizkusiti mogo-ce postopke, mehanizme in merila kakovosti, ki bi jih bilo mogoce uporabiti pri: - povezovanju mednarodnih kvalifikacij ali med-narodnih sektorskih sistemov ali ogrodij kvalifika-cij z evropskim ogrodjem kvalifikacij ter pri pode-ljevanju mednarodnih kvalifikacij, povezanih z evropskim ogrodjem kvalifikacij, - povezovanju morebitnih evropskih temeljnih pro-filov kvalifikacij z evropskim ogrodjem kvalifikacij ter pri podeljevanju kvalifikacij, ki izhajajo iz njih, da bi se ustvarili pogoji za zaupanje na ravneh in v postopkih za podporo priznavanju kvalifikacij, ki izhajajo iz evropskih temeljnih profilov kvalifi-kacij, ter izboljšalo dejansko in formalno prizna-vanje mednarodnih kvalifikacij. Vec. Vir: Razpi-si.info Peti javni poziv za vkljucitev v pro-gram PVSP za problemsko obmocje Mariborska razvojna agencija je objavila Peti jav-ni poziv za vkljucitev v program PVSP za prob-lemsko obmocje, ki se izvaja v okviru Programa spodbujanja konkurencnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013 – 2018. Javni poziv je namenjen brezposelnim osebam s stalnim prebi-vališcem v obcinah problemskega obmocja (Mestna obcina Maribor, obcine Ruše, Pesnica, Kungota, Hoce-Slivnica, Selnica ob Dravi), ki se lahko prijavijo do 11. 1. 2016. Program PVSP za problemsko obmocje je namenjen spodbujanju podjetništva med brezposelnimi osebami, ne glede na starost in stopnjo izobrazbe ter spod-bujanju odpiranja novih delovnih mest. Vec. Vir: MRA Razpis sklada Združenih narodov za demokracijo Na razpisu lahko pridobite sredstva v vrednosti med 100.000 in 300.000 ameriškimi dolarji za projekte na naslednjih podrocjih: . aktivno državljanstvo; . vladavina prava in clovekove pravice; . širjenje znanja; . opolnomocenje žensk; . vkljucevanje mladih; . mediji, svoboda izražanja in dostop do infor-macij; . krepitev sodelovanja z vlado. Vec. Poziv odprt od 15. 11. do 31. 12. 2015. Vir: UNDEF Objavljeno prvo javno povabilo za izbor programov javnih del 2016 Zavod za zaposlovanje je 14. 12. 2015 objavil prvo od dveh javnih povabil za izbor programov javnih del za leto 2016. Na voljo je okvirno 21,5 milijona EUR za predvidenih 3.800 vkljucitev dol-gotrajno brezposelnih v programe, ki jih bodo izvajali neprofitni delodajalci. Javno povabilo je odprto od 17. 12. 2015 do porabe razpoložljivih sredstev, najkasneje do 7. 10. 2016 do 13. ure, ko se iztece koncni rok za predložitev ponudb. Drugo javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2016 bo predvidoma objavljeno v januarju prihodnje leto. Preberite vec: . izvajalci programov –prvo javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2016, . iskalci zaposlitve –predstavitev programa. Vec. Vir: Zavod RS za zaposlovanje Javni razpis sofinanciranja kadrovskih štipendij za delodajalce za šolsko/študijsko leto 2015/2015 Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je objavil zgoraj omenjeni javni razpis, katerega predmet je sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem, ki izplacujejo kadrovske štipendije dijakom oziroma študentom od vkljucno šolske-ga/študijskega leta 2015/2016 do zakljucka tre-nutnega izobraževalnega programa posamezne-ga štipendista. Rok za oddajo vlog je do vkljucno 31. 3. 2016 oziroma do porabe sredstev. Vred-nost razpisa je 3 milijone evrov. Vec. Vir: Podjet-niški portal. Financna podpora Slovencem v zamej-stvu Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja Javni razpis za raz-pisno podrocje A v letu 2016: financna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejs-tvu. Namen javnega razpisa za razpisno podrocje A v letu 2016: financna podpora avtohtoni slo-venski narodni skupnosti v zamejstvu je spodbu-janje dejavnosti Slovencev, ki živijo v sosednjih državah. Okvirna višina sredstev za sofinanciranje programov in projektov avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah v letu 2016 znaša 6.100.000 EUR. Na javni razpis se lah-ko prijavijo tako pravne kot fizicne osebe iz tuji-ne, kakor tudi posamezniki, ustanove, društva, organizacije in poslovni subjekti, ki v Republiki Sloveniji delujejo na podrocju povezovanja in sodelovanja s Slovenci v zamejstvu. Rok za prija-vo:18. 1. 2016. Vec: Vir: Urad Vlade RS za Sloven-ce v zamejstvu in po svetu Rezultat iskanja slik za people in need VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu