f-.jsteina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XXIII. Št. 24. Kranj, 17. Junija 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20*' četrtletno i0 - din. din, Kongres Kristusa Kralja Znameniti francoski katoliški duhovnik i" pisatelj Pierre L'Ermite je pred leti napisal V vodilnem francoskem katoliškem dnevniku ..La Croix" sledeče besede: »Ubogo naše veliko ljudstvo, po idealih tako koprneč.': Rom in noge so ti povezali in. iz tvojega spominu hočejo izbrisati besede Bog. Nekaj strašnega mora biti ta beseda Bog. Kot ljubezen ali sovraštvo mora biti zakoreninjena v globinah ljudskih src, da se je naši sovražniki boje spregovoriti vpričo ljudstva!" V naslednjih vrstah navaja imena slavnih francoskih državnikov novejšega času. Zgodovina bo vedela mnogo povedati o njih delu za francosko ljudstvo ia državo. Svetlo bodo blestela njihova imena v Panteonu velikih francoskih mož: toda eno je bilo vsem tem — pa najsi bo Jules Grevy, Clemenceau ali Poincu-re in drugi — skupno in zanje značilno: v njihovem slovarju ni bilo besede Bog, čeprav so bili politični voditelji po pretežni večini katoliškega ljudstva. V svojih govorih, v svojih izjavah niso nikdar izustili imena božjega. Pierre L' Ermite je pisal te besede o svojem francoskem narodu. Toda njegove besede veljajo pravtako za druge narode in sploh za vso nekdaj tako krščansko Evropo. Besede sodobnega francoskega katoliškega pisatelja so strašna in porazna kritika javnega življenja evropskih narodov: žalostna, pa zato tembolj resnična. Sodobni nacionalni, socialni in politični po-kreti nam jasno razodevajo, da so besede francoskega katoliškega pisatelja resnične. Vera je zasebna zadeva! — to geslo preživelega liberalizma so si izbrali, da z njim zakrijejo svoje podle načrte, s katerimi hočejo izriniti iz javnega in zasebnega življenja: iz družin, šol, uradov in družbe sploh vsak vpliv krščanskega svetovnega nazora in izbrisati vsako sled o Bogu in božjem. Odtod vsa nešteta preganjanja katoličanov kot predstavnikov najmočneje organiziranega krščanstva, ki so morali mnogokje postati državljani drugega reda brez vseh osnovnih državljanskih pravic: svobode vesti in prepričanja. Mesto Boga, ki so ga ljudstvu zamolčali in očrnili ter prepovedali, da bi se njegovo ime izustilo v javnosti, so postavili ljudstvu nove malike: razred, narodnost in državo ter njihove voditelje. Besede apostola Pavla, namenjene poganom, so dobile v Evropi XX. stoletja znova svoj sodobni pomen: »Imenovali so se modre, pa so se poneurnnili in so zamenili veličastvo neminljivega Boga s podobo, slično minljivemu človeku." Na dnu vseh teh pojavov pa je slednjič krik sovražnikov božjih: ..nočemo, da bi nam ta zavladal." V tako razgibani dobi, kot je naša doba, dobiva kongres Kristusa Kralja, ki se bo to leto vršil v naši sredi, v prestolici Slovenije — beli Ljubljani, še posebno svoj velik pomen in r.amen. In kaj je med drugim tudi n.'men kongresa Kristusa Kralja? Poslati po izbranih ka toliških zastopnikih vseh narodov svetu in človeški družbi poslanico s pozivom, da se ljudstva in narodi vrnejo nazaj k Bogu, viru res ničnega miru, sreče in blagostanja, da priznajo zopet Jezusa Kristusa za Kralja velike človeške družine. Kajti le v tej vrnitvi k Bogu in v tem priznanju Kristusa Kralja narodov vidimo garancijo, da bo svet našel pot k o-/dravljenju in obnovi. Iz skromne slovenske prestolice bo šel ob kongresnih dneh apel narodom po vsem svetu: nazaj h Kristusu, nazaj k Bogu! O, da bi prisluhnili temu klicu tudi oni, katerim je poverjeno vodstvo narodov in človeštva sploh . .. SPREJEM V DIJAŠKI ZAVOD V KRANJU. V Dijaški zavod v Kranju se sprejemajo sinovi dobrih krščanskih staršev. Pred vsem si zavod želi, dobrih nadarjenih kmečkih mla-deničev, ker se zaveda, da bodo ti storili Ste največ za narod, iz katerega so vzrastli. K prošnji za sprejem naj vsak priloži krstni list, ki ga bo jeseni itak rabil za vpis na tu kajšnjo realno gimnazijo. Prosvetni tabor v Kriiah Dekanijski prosvetni tabor in blagoslovitev novega Pronvet. doma V mescu juniju leta ib%. je takratni križki kaplan, sedaj stolni kanonik v Ljubljani preč. gospod Jože Vole poklical k sebi sledeče fante: Perka Franca, bivaj čega sedaj na Bregu. Aljančiča Janeza, sedaj bivajočega v Cleve-lundu Ohio USA, Grosr Jerneja, sedaj biva- preč. g. Feliksa Grčarja nabiralno akcijo po fari in res nabrali ca 30.000.— din v gotovini. Premnogi pesimisti so uvideli, da Križani res hočemo napredovati, so pa tudi oni poprijeli: nekateri a kulukom, drugi z vožnjami peska, gramoza, lesa in tako se je uresničil rek: Novi Prosvetni dom v Krizah. jočega na Primskovem in pok. Finka Janeza, jih vzpodbujal in navduševal, kako velika potreba bi bila v Krizah ustanovitev ,.Kat. izobraževalnega prosvetnega društva"! Ti vrli fantje, polni navdušenja za katoliška načela — k lita r j i prosvete — so šli po fari in zbirali fante za ustanovitev tega društva. Njih trud ni bil zaman. 6. oktobra 1. 1896. je bil že ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo 52 članov in na katerem je bil izvoljen za prvega predsednika preč. gosp. kaplan Vole. Društvo je bilo ustanovljeno; a nastalo je vprašanje, kje dobiti zanj primerne prostore? ^e-sel nad uspehom svojega truda je dal na razpolago, po dovoljenju sedaj že pokojnega župnika Franca Bohinca, eno sobo prečastiti gospod kaplan Vole. Toda z odhodom g. kaplana je bilo treba iskati novih prostorov. Na seji z dne 4. marca 1898. se je sklenilo, da vzame društvo v najem sobo od gostilničarja Aljančiča (Benka) in da bo plačevalo letne najemnine 42 goldinarjev. Z novimi prostori je društvo prešlo v večjo razgibanost; vsako nedeljo, ali prosti dan so zahajali člani v društveno sobo; čitali razne kat. časopise in knjige, igrali šah in domino, prirejali igre, tombole, zabavne večere, zlasti pa so bili na dnevnem redu sestanki s predavanji. Ustanovil se je tudi pevski in tamburaški odsek. 11. avgusta 1902. pa je imela križka prosveta svoj prvi praznik. Ta dan je bila svečana blagoslovitev nove zastave. Proslave se je udeležilo tudi ..Krekovo delavsko društvo z Jesenic" z godbo, ..Društvo sv. Jožefa" v Tržiču, Pevsko društvo »Kranj" in kar je slavnosti dalo duška dva zastopnika iz Bosne in Hercegovine. Leta 1<>01. pa se je društvo preselilo v prostore, takoime-novane „Stare šole", ki je last cerkve, kjer je društvo delovalo z edinim presledkom oblastne prepovedi 1. 1933. vse do slej. Čimvečji pritok članov iz leta v leto pa je prisilil odbor »Prosvetnega društva", kateremu je predsedoval g. Pelicon, sedaj bivajoč v Kranju, da je na svoji seji z dne 16. I. 1936. leta /.uvel misliti, kako bi povečal »Staro Šolo". Na občnem zboru 23. oktobra 1936, torej točno po 40 letih je padla misel, da bi povečanje »Stare šole" ne ustrezalo sodobnim zahtevam, marveč da se mora v Križali ».graditi nov dom, ki bo dostojno služil katoliški prosveti. Na Vidov dan leta 1937. so zapele prve lopati' in krampi svojo težko, a to pot veselo pesem. Marsikdo ni mogel verjeti, da bo ke-daj sploh zrastel v Križali dom ljudske prosvete. Todu fantom in možem ni bilo dovolj le prostovoljno delo, uvedli so pod vodstvom takratnega kaplana sedaj župnika v Zagradcu ..Kamen do kamna palača"! In danes? Danes stoji s premnogimi žrtvami in z velikim trudom postavljena ponosna stavba, katera nosi ime: »Križki dom". To ime smo nadeli zato, ker je skoraj sleherna družina v fari prispevala po svojih močeh vsaj skromni prispevek, izvzemši le najhujše nasprotnike Prosvete. Ta Križki dom je bil v lanski pozni jeseni dograjen Ob tem poročilu p.i nikakor ne smemo prezreti moža, ki je dal na razpolago vsa svoja gmotna sredstva, vse svoje moči, kateri je bil glava pri gradnji doma in kateremu bo vsled tega prikrajšanih gotovo mnogo dni življenja in ta mož je naš vrli prečastiti gospod župnik Hartman Jože. Kakšen je »Križki dom"? Dom stoji na lepi parceli poleg cerkve in je dolg 32 m, širok 1? m in ima 6 kompletnih stanovanj; pripomnili bi, da je levo v pritličju občinska pisarna. Dvorana je dolga 11.50 m, široka pa 9 m, visoka pa 5.50 m; oder je globok 7 m in najmoder-neje električno opremljen, z moško in žensko garderobo. Dom je dograjen, a čaka še blagoslova Najvišjega. Tega pa bo dobil v nedeljo 18. junija. Ker si je najstarejše društvo katoliške Prosvete na celem Kranjskem postavilo svoj hram, zato bodo vsa društva kranjske in sosednih dekanij, ki slonijo na katoliški podlagi, proslavila dan 18. junija s svojim praznikom na Prosvetnem tabora v Krizah pri Tržiču. Spored tega tabora je razviden iz plakatov ia okrožnic, katere so prejela vsa Prosvetna društva. Fantovski odseki in Dekliški krožki. Veliko razumevanje za praznik naše prosvete je pokazal gospod ban dr. Marko Natlačen, ki je blagovoli! prevzeti pokroviteljstvo nad tem taborom. Naj ta dan ne pride v Križe le vsak društve-nik, ampak vsak prijatelj katoliške prosvete, vsak prijatelj naše mladine, da bomo skupno pokazali pred odličniki, da delamo v naših društvih in organizacijah po izreku Kristusovem: „ .. . da bo en hlev in en pastir!" Fr. L. VSEM PROSVETNIM DRUŠTVOM! Vsa Prosvetna društva iz kranjske dekanije se udeleže blagoslovitve novega društvenega doma v Križali v nedeljo popoldne 18. t. m. Ker je to naša edina letošnja večja prireditev, smatrajmo za svojo dolžnost, da se je gotovo udeležimo. Vse društvene zastave razvijmo ta dan! Kroji FO in DK naj se ponašajo na domačem taboru! Narodne noše bodo dobrodošle. Prireditev je samo popoldanska s sledečim programom: Ob 1. uri sprejem gostov na postaji. Ob poli 2. uri pete litanije v cerkvi. Ob 2. uri blagoslovitev doma in tabor. Ob 3. uri telovadba. Po 4. uri prosta zabava s srečolovom. Ves čas igra godba iz Tržiča. Prosvetno društvo, FO in DK iz Kranja pri-rede za nedeljsko prireditev svoj zlet v Križe. Tabora se udeležimo z zastavo. Vabimo tudi svoje prijatelje. Klub katoliških starešin gre v nedeljo na izlet v Križe, kjer bodo blagoslovili velik in nov društveni dom. Odhod z vlakom ob poli ene popoldne. Dr. Korošec med slovenshimi šupani Kot smo že v zadnji št. našega lista zapisali, se je v nedeljo dne 11. junija vršila v Ljubljani v unionski dvorani zopet lepa manifestacija zvestobe in udanosti slovenskega naroda, do našega voditelja in prvoboritelja dr. Antona Korošca. Najprej se je vršil redni občni zbor Županske zveze, potem pa se je ob veliki udeležbi odličnikov z minist*om dr. Krekom in banom dr. Natlačenooi na čelu in ob prisotnosti zastopnikov 322 slovenskih občin in ostalega občinstva izvršila slovesna izročite* diplome častnega članstva dr. Korošcu kot skromno priznanje 322 slovenskih občin za vse ogromno delo, ki je služilo ne osebnim koristim našega voditelja, marveč rasti in napredku slovenskega naroda. Vse diplomske listine so bile vezane v album, ki se je nahajal v dvorani na vidnem mestu v okusno izdelani in temno politirani omarici, na katere vratcih se je nahajal slovenski grb. Slavnostni govor je imel predsednik Županske zveze g. Nande Novak, ki je po končanem govoru izročil dr. Korošcu album z diplomami in mu čestital. Potem pa je spregovoril sam dr. Korošec burno pozdravljen od vseh slovenskih županov in med drugimi dejal: »Valpti so nas mučili, a župani so bili kri naše krvi, živeli so življenje našega kmečkega ljudstva ter delili z njim njegovo usodo, dobro in hudo. V svojem govoru je zlasti lepo orisal naloge in delo županov med ljudstvom. Konec njegovega govora je izzvenel v velike manifestacije za kraljevski dom in Jugoslavijo, katerim se je pridružila vsa dvorana. Vso slovesnost je povzdignilo petje »Ljubljane" in igranje godbe. Prosvetni dan v Selcih 30 letnica „Kat. prosvet društva". Tabor Škofjeloškega fantovskega in dekliškega okrožja. Djne 18. junija bo v Selcih okrožni tabor za škofjeloško fantovsko in dekliško okrožje, združen s proslavo 30-letnice »Kat prosvetnega društva". Obenem bo ta dan blagoslovljen nov odsekovni prapor, ki je gotovo edinstvena umetnina te vrste. Saj je mladina dala uvesti v prapor obraz Janeza Ev. Kreka, ki je tako rad zahajal med Selčane in med njimi silno veliko delal zlasti na prosvetnem in socialnem polju, tako da se še danes tudi pri mladi generaciji zelo čuti Krekov vpliv. V hvaležen spomin nanj in na njegovo delo je mladina upodobila na najvidnejše mesto njegovo sliko, ki jo bo vedno spominjala smernic, ki jih je on začrtal. Selška mladina se z veliko vnemo pripravlja, da bo čimbolj slovesno sprejela svoje brate in sestre, ki bodo prihiteli ta dan v Selca. Pridite nas pogledat, da se naužijete idealizma in veselja, ki ga naši mladini ne manjka, da se boste vrnili tudi vi duševno pomlajeni domov. Spored je tale: Ob devetih sprejem gostov in sprevod skozi vas, sv. maša na prostem, nato zborovanje in kosilo. Ob dveh litanije, ob treh rel. nastop in potem prosta zabava, bo-delujeta loška in domača godba. Za okrepčila bo poskrbljeno. Bog živi in na veselo svidenje v Selcih 18. junija. STRAN 2 •«.'*-^*^-*^^*-*^ >GOKENJEC« Lepa produkcija »Glasbene šole" »Glasbena šola v Kranju" je v četrtek zvečer 1. junija priredila v gimnazijski telovadnici javno produkcijo. Na sporedu so bile klavirske violinske in tri orkestralne točke. Spored je bil pestro sestavljen in je vseboval povečini slovanske (češke in ruske) skladatelje. V bodoče bi želeli ob takih prilikah slišati tudi kaj domačega (Adamič, Ger-bič, Krek, Premrl, Tajčevič, Lipar itd). V klavirski igri so se odlikovali Oprešni-k o v a s »Čarovnico", Vrezčeva s ..Soused-sko", Idočim je Savnikova pokazala precej razumevanja in tudi topline v tonu pri -Ubožcu", manj v škercu. Sajovičeva nam je podala impromti kar dovršeno, le hitrejša igra izzveni malo megleno; sicer je pa bil podan komad s pravim zanosom. Grošelj nam je dobro odigral »Cigansko melodijo", tudi v turški koračnici so mu nekatera mesta čedno zvenela, drugod pa bo treba še vežbati zapestje. Gdč. Ankeletova nam je podala »Zmoto" in Valček": oba komada sta izzvenela toplo občuteno in tehnično ponekod kar. odlično. Pri klavirski igri bo ponekod treba več pa-žnje na pravilno držo rok, na mehko zapestje ter na podstavljanje palca pri skalah in akordih. Niso to morda le zunanje stvari, temveč so v tesni zvezi z zveDkcra instrumenta. Iz violinskega oddelka sta nam kar lepo zaigrala Bedenk in Sajovic; oba sta premagala začetne probleme violinske tehnike. Od znanih učencev sta se zopet uveljavila Oprešnik in Poljanšek. Prvi se je danes odrezal z vsemi tremi komadi. (Danela: »Romonca" in »Rondo", Drdla: »Souvenir"). Gosli so mu pele še nekoliko vtešnjeno, vendar pa dokaj čisto, zvočno in tudi linija je bila navzlic precejšnjim tehničnim tcž.kočam dokaj dobra. Prav isto smemo trd.ti o Poljanski'., ki je tudi kar korajžno premagal precejšnje tehnične težkoče. (Singelee: »Pastoralna fantazija"). Oba sta podala naštudirane komade dokaj toplo in lepo oblikovano. Violinisti so pokazali čeden ton, stopnji primerno tehniko in tudi samostojno doživljanje je bilo že nakazano, le na intonacijo bo tre-bu še tu in tam malo več pažnje. Šolski orkester je prav lepo odigral pod vodstvom g. L i p a r j a tri komade. Ruska fantazija je ponekod zvenela nepričakovano kleno. Iz podanega se vidi, da kranjska glasbena šola kljub vsem težkočam, ki jih je imela, vrši svoje kulturno poslanstvo v prav nič zmanjšani meri ter zasluži z ozirom na resno delo vse priznanje in podporo javnosti P. v M ARI BORU V DNEH OD29JUN.DO2.JUL.1930 Sprevod bo ena najveličastnejših prireditev mladinskega tabora. Zato moramo skrbeti, da bo letošnji naš pohod res strumen in mogočen. Razpored sprevoda bo naslednji: Konjenica, prapori, predsedstvo (odbor ZFO, odbori vseh štirih podzvez in pripravljalni odbor), vzorna vrsta ZFO, častna četa. čluni v krojih, mladci v telovadnih oblekah, predsedstvo ZDK s svojimi prapori, članice v krojih, mladenke v krojih, člani, mladci, članice in mladenke v ei-vilu z znaki, narodne noše po pokrajinskih skupinah in za zaključek četa članov v krojih. Vmes bodo razporejene godbe, fanfare in trobentaški zbori. V vsakem gornjih oddelkov pa bo razpored naslednji: najprej članstvo ljubljanske, potem novomeške, za njo celjske in končno mariborske podzveze. Začetek zbiranja za sprevod ob poli 8. uri, začetek sprevoda ob poli 9. uri. Sprevod krene po naslednjih ulicah: Kolodvorska ulica. Aleksandrova cesta. Trg Svobode, Grajski trg, Vetrinjska ulica, Glavni trg (defile pred magistratom), državni most, Kralja Petra trg, Dvoržakova ulica. Frankopanova cesta. Ob železnici, Tržaška cesta, igi išče ..Športnega kluba Železničar". Znižana voznina za članstvo in ostale udeležence. Z odločbo generalne direkcije državnih železnic GD lir. 46878/39 z dne 9. maja 1939 je odobrena za vse udeležence letošnjega mladinskega tabora v Mariboru znižana voznina na državnih železnicah in to: članstvu ZFO in ZDK četrtinska, vsem ostalim udeležencem pa polovična! Člani ZFO in ZDK kupijo ob odhodu v Maribor polovično vozovnico in že lezniški obrazec K-14 na osnovi članske legitimacije in taborne knjižice. Kupljena polovična vozovnica velja za brezplačen povratek iz Maribora s potrdilom Pripravljalnega odbora na železniškem obrazcu, da so se udeležili tabora. Ostali udeleženci (nečlani) kupijo ob odhodu v Maribor celo vozovnico in železniški obrazec K-13. Kupljena cela vozovnica velja za brezplačen povratek iz Maribora s potrdilom Pripravljalnega odbora na Zel. obratu K-13, da so se v resnici udeležili taboru. Tudi za pravico do polovične voznine služi kot izkaz taborna knjižica. Ugodnost znižane voznine velja za odhod v Maribor od 27. junija do 2. julija in za povratek od 2. julija do vključno 4. julija v vseh razredih in za vse vlake razen ekspresnih. — Popust velja le na osnovi taborne knjižice. Clunstvo ZFO in ZDK pa še poleg knjižice potrebuje kot izkaz za piaviio do četrtinske voznine člansko legitimacijo, ki jo izstavlja ..Zveza fantovskih odsekov odnos-no »Zveza dekliških krožkov". Vsi novi čluni in vsi oni, ki so že izstavljene legitimacije izgubili, naj se takoj preko svojih odsekov oz. krožkov obrnejo nu ZFO odn. ZDK, da jim izda legitimacije. H kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani ODLIČNE CERKVENE OSEBNOSTI NA KONGRESU. Pripravljalni odbor je dobil obvestilo iz Montevidea v Uruguavu (Juž. Amerika), da se bo ljubljanskega kongresa osebno udeležil tudi tamkajšnji nadškof dr. J. F. Aragone. Z njim vred bo prišlo na kongres tudi precejšnje število vernikov. To kratko sporočilo je zopet nov očiten dokaz, kako veliko zanimanje za julijski kongres Kristusa Kralja vlada po svetu. Ne bodimo torej mi sami malodušni in ne vdajajmo se brezdelju! Slovenci bomo v julijskih dneh zopet imeli priliko, da nas veliki svet drugih narodov spozna pobližje, da l>omo tujcem pokazali, kaj in koliko zmore naš majhni a disciplinirani narod. Na delo torej! Svete reči smo se lotili! CERKVENO LETO V SLOVENSKIH PESMIH IN ŠEGAH. Za sredo, 26. julija, se pripravlja namesto konvencionalnih ..akademij" prireditev svoje viste. Po zamisli in v sestavi Nika Kuretu se bo B«nreč izvajalo v revijalnem slogu ..Cerkveno lete v slovenskih pesmih in šegah". Prireditev bo imela tri dele: Advent in božič. Post in velika noč. Od |M>mludi do jeseni. Najznačilnejši slovenski narodni običaji za razne praznike se bodo vrstili v umetniško sti-lizirani obliki z vsemi pesmimi in drugimi vložki. Koreografsko vodstvo ima prof. Marijan Dobovšek. Prireditev je namenjena predvsem tujim gostom in bo zuto v narodno propagand-nem oziru ena izmed najudličnejših prireditev letošnjega leta. Zamišljena je na prostem in sicer na dvorišču Auerspergovega dvorca. Odvetnik dr. Megušar Anton 50Jetnik V torek 13. junija je skupaj z našim slovenskim voditeljem, predsednikom senata, g. dr. Korošcem Antonom praznoval svoj god, dne 9, junija pa svoj 50 rojstni dan naš neumorni in nesebični politični in kulturni delavec g. odvetnik dr. Megušar Anton, ki je danes v Kranju ena izmed najbolj znanih, upoštevanih, markantnih osebnosti, pa ne samo v Kranju znan, ampak ima po vsej Sloveniji ogromno prijateljev in znancev. j G. dr. Megušar je sin gorenjske zemlje, ka-j tero ljubi z vso svojo dušo. Rodil se je v go-| renjski kmečki hiši v Selcih nad Skofjo Loko i dne 9. junija 1889. Gimnazijo je študiral v ! Kranju, pravne študije pa je dovršil na Dti-I naju. Ker je tiste čase naš dr. Janez Ev. Krek rad in zelo pogosto zahajal v Poljansko in Selško dolino in k Sv. Joštu, je bil dr. Megušar kot dijak njegov najvernejši učenec. Tako doma, kot na raznih taborih in pa pozneje na Dunaju je bil mnogokrat v družbi z dr. Krekom. Od njega se je bil navžil tiste globoke ljubezni do svoje rodne grude, od njega se je naučil delati za svoje ljudstvo tako nesebično in požrtvovalno, kot je znal to le dr. Krek. Dobro podkovan v svojem poklicu, ves prevzet do dela med svojim narodom je prišel mladi jurist na prvo službeno mesto v Kranj kot komisar na okrajno načelstvo v prvih povojnih letih, kjer se je takoj in ves posvetil delu za narod. Pridno je sodeloval pri tedanjem ..Izobraževalnem društvu", režiral igre in pomagal vsepovsod. Pozneje je služboval kot politično-upravni uradnik v Krškem in Ptuju, nato pa v Šmarjah pri Jelšah, kjer pa so njegovi politični nasprotniki za časa Pribičev novega režima izrabili njegovo bolezen za odpust iz službe po več kot 10 letnem nad vse vestnem službovanju. IGRA O KRALJESTVU BOŽJEM. Pri vseh velikih prireditvah se dandanes uveljavlja kakor v davnih stoletjih kot najvidnejša točka kaka veličastna skupinska igra, pri kateri sodelujejo tisoči igralcev in se zato vrši na prostem. Tudi na našem kongresu bo v soboto, 29. juliju, proti večeru no Stadionu tuka predstava, ki obetu biti največja prireditev v monumcntalnem slogu take vrste v naši držuvi in najbrže v Srednji Evropi sploh. Težko bo pri tej prireditvi govoriti o predstuvi. Sodelovali bodo namreč vsi: tisti, ki bodo ..gledali", prav tako kakor tisti, ki bodo ..igrali". »Igralcev" bo nekaj nad 3.(>(>(), računamo pu tudi vsuj na 20.000 gledulrev. Vsi skupaj bodo izvujuli ..Igro o kraljestvu božjem", katere besedilo je napisal Niko Kuret. Celokupno podttvo prireditve in vrhova,) režijo ima g. Ivo Peršuh. Sodelovala bo ukore-koč vsa Slovenija. Organizirajo se namreč zbori iz skoraj vseh slovenskih dekan i j. ki jih zbira in vadi g. kaplan Davorin Petunčič. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bo ta mniui-mentaina igra največja privlačnost vsi »;i kongresnega sporeda in du bo tudi svojevrsten gledališki dogodek, kukršnega tudi v največjih kulturnih središčih ne zmore vsako desetletje. V igri sami se prikuzuje vlada Antikri-stova in zmaga verne mladine. Igra zajema vso problematiko sodobnega svetu z vsemi nje-govrmi ideološkimi strujumi in bo za zbrane množice gotovo razodetje, še bolj pa mogočno doživetje edine rešilne Ideje, ki preostaja sodobnemu svetu: ideje o kraljestvu božjem nu zemlji, ki gu je treba uresničiti. Dober juris* vedno najde mesto. Tako se je tudi dr. Megušar posvetil advokaturi in popolnoma uspel. Kot odvetniški koncipijent je služboval v Ljubljani, Novem mestu in Celju, nato pi je odprl samostojno odvetniško pisarno v Brežicah, odkoder se je spomladi 1. 1933. vrni! v Kranj, nazaj v gorenjski raj, kamor ga je vedno vleklo srce, kamor so ga vabile gore in planine, na katere še danes rad pohiti. V Kranju je takoj padlo na njegova ramena vse politično delo, ki je v tistih časih političnega terorja bilo zelo nehvaležno delo. Le za las je manjkalo, da tudi dr. Megušar ni bil interniran kot ostali slovenski voditelji. Zato pa je imel tem več dela, ko je branil in zagovarjal obtožence iz kranjskega okraja, katere so v trumah vlačili kot cigane od okrajnega glavarstva do sodišča in obratno. Zopet je imel dr. Megušar priliko pokazati svoje zlato in dobro srce in braniti trpeče, ki so potre bovali njegove pomoči. Dr. Megušar pa je s svojim ljudstvom vred vztrajal. Poleg političnega dela, vsebovanega v zadnjih letih v reorganizaciji stranke, ki je Z lansko lepo volilno zmago v vseh gorenjskih občinah pokazala napredek in uspeh, ki je v nemajhni meri zasluga intenzivnega, podrobnega dela dr. Megušarja, se je ponovno oprijel dela v ..Prosvetnem društvu" in drugih organizacijah, v zadnjih 3 letih pa se je vsemu temu delu pridružilo še delo na kranjski občini, za gospodarski napredek in procvit Kranja in okolice. Dr. Megušar je na občinskih sejah vedno znal 8 tehtno in dalekovidno. fi odločno besedo pojasniti razna tekoča vprašanja, zoper katere so nasprotniki naperili razne intrige. Skupno z vodilnimi možmi sedanjega občinskega odboru je dr. Megušar v složnem delu pomagal k uspehom, katere je Kranj zabeležil v dobi njegovega delovanja v občinskem odboru, tako: priključitev okoliških vasi, nova šola, most, pokopališče, kopališče, ki se gradi in razna manjša dela. S svejimi dobrimi zvezami na najvišjem mestu je dr. Megušar mnogo koristil občini. Kdor le količkaj pozna tega skromnega, dobrega moža, ve, koliko njegovega dela je posvečenega delu za narod, koliko truda in tudi stroškov mu to delo povzroči. Kot posebna črta značaja dr. Megušarja j<" bila njegova nežna globoka in prava sinovska ljubezen do matere, kateri je še kot mož obranil vso svojo otroško vdanost. Radi njegovega nesebičnega dela, ki ga ceni vse gorenjsko ljudstvo, radi njegovega srčno dobrega značaja in ljubezni do bližnjega uživa dr. Megušar povsod največji ugled. Častitkam njegovih ncštevilnih čestilcev in prijateljev ter znancev se pridružuje tudi naš list s prošnjo, da ga nam Bon I ohrani zdravega in delavnega, kot je sedaj, v zadovoljstvo nas vseh in njegove dobre (fospe Majde. Naša krila Člani Acro-kluba grade svoje jadralno letalo. V sedanji dobi negotovosti miru med narodi, ko vse države skrbijo za čim boljšo obrambo, odločuje tehnika, kdo bo izšel iz boja zmago valeč. Tehnika bo odločala bodoče zmage in usodo nurodov, ne več fizična sila kot nekdaj. Vse države so doumele resnico tega dejstva in so v tem smislu usmerile vse narodove sile k temu, da se tehnično čimbolj usposobijo In izpopolnijo za slučuj vojne. Predvsem pa bo V bodočih vojnih operaci-jah igrala avijutika zelo važno, če ne celo odločilno vlogo. Ta veja vojne tehnike se je v povojni dobi razvila v neverjetnem obsegu, do tukegu razmuha nismo nikdar pričakovali. Avijatika je postala pehoti, ki je jedro vojska, neobhodno potrebna pomoč v obrambnem kot v napadalnem smislu. Ulanes si niti predstavljati ne moremo več dobre urmude brez enakovredne avijutike, ker slednju daje vsej vojski moralno in dejansko pomoč v najkri-tičnejših vojnih operacijah. Ako pogledamo te/nje po izpopolnitvi vojne industrije, vidimo, lo, zato je isti župan 29. avgusta leta 1892. določil nekaj občanov, ki so v primeru požara hiteli na pomoč. Leta 1899. pa je bil sklican prvi občni zbor novo ustanovljenega »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Cerkljah". Prvi načelnik je bil Kern Janez, tajnik šol. npr. Kmet Andrej, blagajnik pa Kern Matevž, oče poznejšega načelnika Kerna Ivana, ki ima mnogo zaslug za lep razvoj čete. Društvo je 1. 1900 postavilo Gasilski dom, pozneje si je nabavilo novo brizgalno, a leta 1929. tudi motorno bTizgalno. 18. junija 1939. praznuje četa 40 letnico dela v korist bližnjega. Ob tej priliki bo blagoslovljen gasilski prapor, ki naj plapola ob svečanih prilikah pred gasilskimi vrstami in naj naznanja vsem, da so gasilci udani vojščuki sv. Flori Jana in zvesti nosilci ljubezni do bližnjega. Dal Bog, da bi vrla cerkljanska gasilska četa tudi v bodoče procvitala v nesebični Iju- ■a. PROSTOVOLJNA OA8IL8KA ČETA PREDOBLJE___ priredi v nedeljo t. Julija 19S9 ob poli 4, url pop. pred Gasilskim domom v Predosljih veliko javno tombolo Prosimo sosednje gasilske župe, da upoštevajo nai dan pri svojih prireditvah. Glavni dobitHI: motorno kolo, ženski šivalni stroj, 8 koles, spalna oprava, zaboj sladkorja in še nad 300 drugih lepih in visoko vrednih dobitkov. Dobitki bodo razstavljeni od 18. junija 1939 dalje v Gasilskem domu v Predosljih. Pridite in oglejte si krasne dobitke. STRAN 4 »GORENJEC« Turisti! Pred odhodom v hribe si nabavite šunko, salamo, sir, klobase, sardine, paštete, slanino ter ostali pro-vijant le v trgovini REKAR - KRANJ Sveže blago! Zmerne cene! bežni do trpečega bližnjega, da bi bila v vzajemnosti in slogi vedno v pomoč bližnjemu. Cerkljum v čast. domovini pa v korist in ponos. Tako se bo tudi najlepše poklonila ob 40 letnem jubileju spominu zaslužnih prednikov. Srečen šolski izlet. \ ponedeljek 5, junija so obiskale deklice 3.u ruzredu ljudske šole v Cerkljah pod vodstvom gdč. učit. Zaman Sla-vice in s spremljevalcem g. učit. Zumer Antonom ljubljanski velesejem. Pri ogledovanju so srečali predsednika vlade g. I>ragišo Cvet-koviča. ki se je tedaj mudil tam. Deklice so lepo pozdravile g. predsednika vlade in nje-vo spremstvo, ki se je ustuvil in je po kratkem razgovoru otrokom daroval 1000.— din za pogostitev. Otroci so se prijaznemu visokemu darovalcu iskreno zahvalili. Po okrepčilu so deklice sklenile, da z ostalim denarjem kupijo najrevnejši učenki, ki ni mogla z njimi na izlet, ker ni imela ne čevljev ne oblekce. vse to. da bo mogla iti na drugi brezplačen izlet, ki ga je omogočil g predsednik vlade s tem lepim durilom. PREDDVOR Letovišče Preddvor se prav lepo razvija in bomo imeli letos precej več sob na ruzpolugo ; kot. .druga leta. Kot kronisti omenjamo, da bo letos priče! poslovati v Tupaličah nov hotel I g. Robnika. Sobe bodo oddajali na novo dr j Valit- v svoji novi vili. šenk Vinko v svoji no- j vi hiši. kakor tudi Murnik Anton, ki je pre- j uredil svojo hišo in pripravil lepe sobe. .Tujsko prometno društvo" pod vodstvom I. avgustom onemu, ki bi za 5 let naprej plačal najemnino v skupnem znesku din 5000.—. Hiša se nahaja ob cesti na Golnik, pol ure od Kranja. Izrabite ugodno priliko. Naslov pove uprava ..Gorenjca". Več pletilnih strojev in šivalni stroj se zamenja za primerno parcelo v okolici Kranja. Naslov pove uprava ..Gorenjca". Prodam: Hišo v Bitnjem z vpeljano trgovino in veliko delavnico ter gospodarskim poslopjem. O-krog hiše je 4000 m2 zemljišča. Parcelo v Kranju pri starem pokopališča veliko okrog 600 m2. Starejši klavir po ugodni ceni. Vprašati: Kokri-ško predmestje št. 4, Kranj. Mizarji: 2 in |wl metra češnjevih in hruševih plohov prodani. Rebolj, Kranj. Naznanilo! Otvoril sem v Kranju, Prešernova ul. št. 7. v hiši g. Kapušina novo, moderno opremljeno inštalacijsko in kleparsko delavnico Prevzamem v izvršitev vsakovrstno vodovodne napeljave in vsa stavbna kleparska dela. — Vsa dela bom izvrševal najsolidneje, najmoderneje in po nizki ceni z večletnim jamstvom. — Za obilna naročila se toplo priporoča RIHARD JAKELJ Gostije fotografiram pozno zvečer ob nedeljah in praznikih le proti prejšnjemu naročilu, sicer je takrat atelje že zaprt. FOTO JUG- KRANJ SPECIALNA TBGCMHA BARV HRAM VMovdannka e. 6 Vina iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem noguvic ker vam za malo denarja strokov-njaško. popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Pozor, čevljarji! Veliko izbiro usnja in čevljarskih potrebščin po zelo ugodnih cenah Vam nudi trgovina PAVLA RABIČ - Kranj, Vidovdanska cesta 7. Stalno se dobe tudi gonilna jermena v vseh širinah. Blagovolite pred nakupom brezobvezno ogledati si mojo bogato zalogo. ji nastavil rob na Mímica Zagorska: 21 Marija Taborska (Zgodovinske povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) \olbenk je segrel nu ognju lonec tiste črne pijače, ki je lujšalu bolečine. Nato je prinesel neko zeleno korenino in jo zdrobil v prah. Tisti prah je vsul v tekočino in počukul, du je vse skupaj zavrelo. Ko je zuvrelo je odstavil lonec, premešal vse to še enkrat, nato gu zavil v platneno krpo in se odpravil nu pot. Vrata za seboj pa je skrbno zaklenil. ..Pojdiva!" reče ljudski zdravnik mladeniču. ..Samo to bo pomagalo tvoji materi," je nekoliko zmedeno momljal starec. ..Samo da bi ji," si je želel fant, ki bi Volbenka v dobri veri, du govori resnico najruje objel, saj mu rešuje mater. Ko sta prišla k Vilibaldu, so ju že nestrpno pričakovu-li. Murijuni jc postulo še slabše. Vilibald je sedel pri njej. Oblastno je vstal, ko sta vstopila notri Martin in Volbenk. ..Vendur enkrat!" jo vzdihnil v plahi nadi župan Vilibald. ..Volbenk, pomaguj, če 'moreš!" Starec si je odpel črni plušč. !z njegu je vzel lonec z zdravilno črno pijučo. Pogledal jo je od blizu in se prikrito hudobno posmehnil. Pijača je imela pravi zelenkasti lesk, prav tak. kakršnega si je želel , zu svoj uspešni prikriti namen. ..Pomugaj ji, Volbenk,* je moledoval svobodnjak. ..Kolikor hočeš, ti dam. samo pomagaj ji!" ..Pomagal bom, če bom le tnogi-1," je menil mračni starec. Bolnici so popravili vzglavji-, da je napol sedela iia postelji. Volbenk je prijel lonec ustnice in rekel: ,.Pij, mnogo pij!" Marijana je pila v dolgih požirkih. Ko ji je Volbenk odtegnil pisker je želela: ..Daj še. sladko je!" Volbenk je zmagoslavno pogledal. Več kot pol pijače je že izpila. Samozavestni) se je smejal in je rekel: „Po tej pijači bo bolnica zaspala. Nobenih bolečin večne bo čutila." ..Pa ji še daj," prosi Vilibald. ..Volbenk, daj mi še," je prosila Marijunu. Volbenk ji je spet n alta vil lonček na ustnice in ona je izpila do dna. Nato ji je gluva omahnila postrani, zaspala je... Vsi so odšli čisto tiho iz zgornje hiše. Nu mostovžu je Vilibald vzel iz žepu srebrnik in ga je ponudil Volbenku. ..Nočem plačila!" je ta odbil. „Zelim samo, da bi ji zdravilo, ki sem ga ji dal res pomagalo!" ..Kmalu nato je starec šel. Vilibald in sin sta šla po delu. Zvečer stu prišla gledut v zgornjo hišo, kuko je bolnici. Gospodinja je spokojeno spulu. Spula je vso noč in še ves drugi dan, nepremično, z glavo postrani pruv tako, kakor jo je mignila tukrut, ko je izpila črno zdravilo. Vilibaldu se jo zvečer vendar zučelo dozdevati, da žena že predolgo spi. Prižgul je svečo in bolnico rahlo poklical: ..Marijana!" Zena se ni zganila Vilibaldu se je sedaj zazdelo, da so ji oči mrtve. ..Marijana!" jo obupno pokliče glasneje. Prijel jo je za roko m jo takoj zopet izpustil. Roka je bila mrzla kot led in čisto trda. Zena je bila -mrtva, o tem ni dvomil nič več Sveča mu je padlu iz odrevenele roke. Stopil je nu mostov/ in kriknil: ..Martin!" Nu krik je pritekel sin, prihitelu pu je tudi vsa družina. Vsi so slutili, da s,- je moralo zgoditi nekaj strušne-gu. Ko so prišli v zgornjo hišo. so videli mogočnega svo- bodnjaka klečati zraven postelje in jokati kot otroka. ..Oče!" je zavpil Martin in črne oči so se mu utrinjule. ..Kuj praviš, ali ni Volbenkovo zdravilo krivo materine smrti?" Družina je onemela. Le hlapec Matevž je prekinil ta molk: ..Ali vam nisem pravil, da se z njim nikar ne grdite? Vraga, še meni bo kaj nakopal na vrat!" Martin in Vilibald sta se nemo spogledala v grozi spoznanja. Dva para črnih oči sta izmenjavala svoje misli. Sinov pogled je ostal jasen, Vilibaldove oči pa so zalile solze in glava mu je klonila na prša. ..Oče, jaz grem na (klanec, pa bom zadavil tegu pro-kletegu guda, da ne bo več ljudem prinašal nesreče!" je v sveti jezi govoril sin. Vilibald je ibil potrt, brez moči, zato je vzdihnil: ..Pusti ga, sin, pusti!" Toda fant je ostal uporen. Odšel je od mrtve matere 7 mislijo, ki je bila drugačna od očetove. Drugi dan so pokopali Vilibaldovo ženo tik za zidom pri cerkvi svetega Jakoba Po pokopu je bila pogrebščina. malo za tem, ko je bila komaj nekaj dni prej v isti hiši svatba. Ko so se pogrebei razšli, je ostal Vllibaldov dom osamljen, pust. Prvo noč po ženinem pogrebu Vilibald v svoji čumnuti ni mogel zaspati. Tudi njemu, trdnemu kmetu, je bilo silno težko, ko je izgubil vzorno družico, s katero je živel v miru pet in dvajset let. Vzgojila mu je dobre otroke in ga podpirala v gospodarstvu, dokler jo ni bolezen položila na posteljo. Umrla je. Tako je z njo umrla edina Žena, Iki jo je ljubil, edinu pruvu življenjska tovarišica, ki ga je v svojem življenju tako močno podpirala vsekdar. Vilibald niti za hip ni dvomil, da jo je Volbenk zustrupil. Zraven je trepetal, da tudi njemu ne bi stregi | p„ življenju. Na dvorišču je zatulil Volk. Veriga je zamolklo zarožljala, pes pa je tulil, da je človeku stresalo prav do mozgu. Tiska tiskarna Tiskovnega droštva v Kranju.