Dopisi. Iz Maribora. Tedaj so spet šli naši Slovenci iz Mariborske okolice tje v Brazilijo. No, srečno pot! Dal Bog, da bi vam žal ne bilo 1 Da, to so bili prizori na kolodvoru. Ubogi nedolžni otročiči so se vsem, le ne svojim brezsrčnim roditeljem smilili. Kako so na mrzlih tleh okoli lazili in kašljali — brez skrbi, ne vedč. kam jih stariši silijo. Ali vam je Brazilijanska vročina zdaj že srca okamenela? Takovšnega zaničevanja sam sebe in svoje domovine, take trme, tako grozinske nespameti in kljubosti se najdobrohotnišemu podučevanju upreti, kakor so Amerikanci bili, tega nihče ne verjame, človek je moral le kar strmeti in obmolkniti. Kdo pa so ti ljudje? Večjidel viničarji, dvoraki in nezadovoljni delavci, neučeni, lakomni, brez izgoje s svojimi otroci vred; Bog zna, zakaj se njim je toliko mladih deklet pridružilo! Od vseh stranij so na kolodvor prihajali s svojimi culami v roki ali na glavi. Tu so pa bili od gosposke zadržani in je tako minolo teden dnij prej, ko so svoje reči in potna pisma v red spravili. Moži so začeli žugati, ženske so si bile v skrbčh, otroci so vedno stitali, češ, da je toliko let najbolje znamenje, da jim ljubi Bog podeli še jih več in večjih milostij v blagor sv. cerkve! Bog usliši to prošnjo, vzeto iz srca vsakemu katol. kristijanu! Italija. Letos obhaja kralj in kraljica srebrno poroko ter se pravi, da se vdeleži te svečanosti tudi nemški cesar. To je mogoče, saj je cesar rad na poti. — Senat ali gosposka biša v Rimu nima sedanje vlade posebno v čislih in je te dni vrgla načrt postave o častnikih pod klop, vendar pa vlada zavoljo tega ne odstopi, češ, da tudi njej ni veliko do te postave! Kislo grozdje! Francija. Sodnije imajo še vedno dela s panamsko goljufijo. Sedaj pride več poslancev na tožnjo klop in kaže se, da bode sodba ostra, za-njo pa pride pomiloščenje, saj vrana vrani ne izkljuje očij in tudi na ministerstvu drži se več denarja iz onih goljufij. — V Angersu se spopolni katoliško vseučilišče, ali denar se nabira za-nj. Zal, da si država svoji druga vseučilišča, če jih tudi plačuje le katol. Ijudstvo. Anglija. Zoper irsko ustavo dela sedaj hudo rabuko posebno stranka Gurchvilla. Da naj dobijo katol. Irci vsaj nekaj pravic, to je neki >grozno početje«. — S francosko republiko želi vlada ohraniti mir in trdi, da sta si ti državi še lahko prijazni, če tudi brepenita obe, naj si več sveta dobita pod svojo roko! N e m č i j a. Kolikor se kaže doslej, dobi drž. kancelar, grof Caprivi vendar-le za vojaško postavo v drž. zboru večino, toda velika ne bode, pa kaj to dene, če bode le večina! — Oo. jezuvitov še zmerom ne pustijo na nemška tla, toliko strahii je pri protestantih zavoljo njih. — Avstrijskih izseljencev ne pustijo več čez Nemžko v Ameriko ter jih pošljejo hitro čez mejo, ako jih zasačijo na nemškem ozemlji. Rusija. Glas se raznaša, da se popelje poleti rusko brodovje v nekatera francoska pristanišča. Vlada še pričakuje le poročil in potem predloži carju načrt za to. Na čelu brodarja bode neki celo sam carevič. Mogoče, pa malo verjetno. Bolgarija. Metropolita Klemena so v Sofiji spravili v nek samostan in sicer se pravi, na željo mestjanov, ker jim neki ne ugaja politika njegova. Da je mož zoper premembo ustave, po kateri ni treba, da je knez pravoslavne vere, to je jasno, ali mož se sklicuje v tem preglasno na strijca — na ruskega carja. Srbija. Pri sedanjih volitvah za občinske zastope gredč valovi sila burno in po nekaterih občinah je treba vojakov, da se ohrani mir. V občini Horakašič bili pa so toliki izgredi, da so do polovice volilcev pozaprli. Liberalizem sili se tudi tukaj na vrh in če ne gre iz lepa, pa s silo. Turčija. Razbojništvo se zopet oglaša, izlasti ob železnicah je videti sumljivih ljudij sedaj tu, sedaj tam in ne vemo, če pa ne nameravajo kje napasti kake železnice, da ženč seboj bogatih potovalcev. Afrika. Sultan v Sansibaru je umrl in angleški zastopmk je brž izklical za naslidnika Hamed bpn Thwain. Ljudstvo je ostalo mirno a za Harneda se ne navdušuje. Amerika. V soboto, dne 4. mareija je prevzel novi predsednik republike »združenih držav«, Cleveland vlado in je v dolžjem govoru razložil, kako da bode vladal. No, tudi v Ameriki ni, da daje človek veliko na besede, bolje je že, če vidi dejanje. — V Braziliji razsaja »rumena mrzlica«. Laški parnik »Rosario» ,je zavlekel to bolezen tudi že do Genue in zato ostane nekaj dni v Asinari, da se razkuži.