NAŠA SKUPNA VARNOST V CESTNEM PROMETU
Hoja po cesti
Še ni dolgo tega, ko so morali pri nas hoditi Ijudje tudi zunaj mest in vasi ob de-snem robu ceste v smeri hoje. Vozila, z večine motorna, so se približevala pešcu ve-dno od zadaj. Osebne avtomobile in nekate-ra druga tnotorna vozila, ki vozijo hitro, je pešec opazil in pogostokrat šele v zadnjem trenutku, ko so ga prehitela. V mnogih pri-merih je bila razdalja med pešcem in vozi-lom ob prehitevanju zelo majhna. Take si-tuacije so bile za Ijudi neprijetne in vznemir-Ijive.
V občutku negotovosti in nenadnega pri-čakovanja so se na poti neprestano ozirali, da so se lahko pravočasno izognili temu ali onemu vozilu in v deževnem vremenu tudi pljuskom izpod koles.
Tudi voznikom tak predpis ni ustrezal. Pri prehitevanju so se morali zanesti samo nase, saj niso nikoli vedeli, če jih pešec sliši ali ne. Vedno so bili v strahu, da bo nenadoma stopil levo in jim zaprl pot. Povsem upravi-čeno so se bali zlasti otrok v skupinah, ki so pogosto ustvarjali kritične situacije in tudi
povzročali nesreče, ki so se večkrat tragično končale. hoja po desni strani ceste v smeri peščeve poti je zahtevala mnogo žrtev.
Opozorilo pešcem naj zaradi varnosti hodijo ob levem robu vozišča
Zaradi varnosti moramo vedno hoditi po skrajni levi strani ceste v smeri prometa. Tako bomo vedno pravočasno opazili vozila, ki se nam bodo bližala, in se jim umaknili, če bi bilo potrebno.
Že dalj časa je v veljavi pravilo, da mora-jo hoditi pešci zunaj naseljenih krajev po levem robu ceste v smeri hoje. Zunaj nase-Ijenih krajev namreč ni pločnikov ali podob-nih zaznamovanih površin za ljudi, ki hodijo peš. To pravilo o peš hoji je dosti boljše od prejšnjega. Pešec zdaj lahko opazi kolo, av-to ali drugo vozilo, ki mu prihaja naproti. Na ta način lahko pazita na srečanje oba, voznik in pešec. Vozilu se je zato lažje in pravoča-sno izogniti, če je potrebno.
S tem pa ni rečeno, da hoja po skrajnem levem robu v smeri hoje zagotavlja vedno popolno varnost. Nevarnosti v prometu je zelo veliko in prav toliko je vzrokov, ki lahko privedejo do težje ali lažje prometne nesreče. Temeljno načelo, ki naj vodi pešca v prometu je, da so dobro vidni, da jih voznik že od daleč opazi. Zlasti ponoči je potrebno, da so pešci opremljeni z odsevni-mi svetlobnimi oznakami. Od teh se odbija svetloba, ki pravočasno opozori voznika na previdnost.                   ANTON SOVDAT