Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOSTANJA I Celje, petek 12.febmariQ 19541 LETO VIL — ŠTEV. 6 — CENA 10 DIN l'reja uredniški odbor. OdgOTOrni urednik Ton« Maslo. UredništTo: Celje, TitoT trg I. Pcšt. pred. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 62e-T-23« pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarje. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celo- letna 50U din. Izhaja vsak petek. Po.štntaia plačaua v gutOTiai. ____ Ob 150'letnici prvee srbske vstaje Kmečke množice v Evropi so bile še pred dve sto leti nesvohodne. Podložne so bile graščakoni, katerim so morale opravljati tlako in plačevati vAJraz- ličnejše dajatve. Malo številno plem- stvo je imelo posebne pravice, kmetje pa samo obveznosti in dolžnosti. Sele velika jrancoska revolucija 1789 je str- inoglo-vila oblast plemstva, osvobodila kmeta, a na oblast je prišla buržoazija meščanstvo. S tem se je gospodarstvo plemstva začelo podirati tudi v ostali Evropi. Koraaj 15 let pozneje se je dvignil v borbo za svobodo in enako- pravnost tudi srbski kmet, tako da le- tos v februarju praznujemo 150-letnico prve srbske vstaje proti turškim nasil- nikom. Kakor večina evropskih držav, je bila tudi Turčija fevdalna država, kjer so bili kmetje podložni turškim fevdalcem spahijam. Tej Turčiji pa je pripadala tudi Srbija, oziroma srbsko ozemlje, Jci je bilo razdeljeno na pašaluke, iz- med katerih je bil najvažnejši beograj- ski s sedežem v Beogradu. Turki so bili fevdalna gospoda, Srbi pa v večini kmetje, ki so živeli v vaseh na pode- želju. Niti višja duhovščina ni bila do- mača, ampak grška, zato ni čudno, če so bili odnosi med njo in srbskim ljud- stvom slabi — nič boljši kakor pa s Turki. Zapadnoevropske države so v 18. stoletju namesto ročnega dela že uva- jale prve stroje, poljedeljstvo se je z uvedbo novih kulturnih rastlin in izpo- polnjenim orodjem izboljšalo, osnovne šole pa so bile že za vse ljudi brez raz- like. V Srbiji pa ni bilo ne delavnic, ne šol, kmetje so obdelovali zemljo tako kakor pred 100 leti, živeli skrajno sla- bo, ker jim je zemlja malo donašala, poleg tega pa so morali precej pridelkov oddajati turškim fevdalcem. Pokrajin- ski namestniki in fevdalci so delali po svoji volji in mnogokrat sultanovih od- redb niti poslušali niso. Upravičeno je zapisal eden izmed opazovalcev, da vla- da v Turčiji popoln nered, kjer so dr- žavne naredbe brez učinka, kjer fevdalci in paše delajo po svoji volji, po poteh se potikajo razbojniki, povsod pa je pusto- šenje in ropanje. Tako je bilo tudi stanje v Srbiji ob koncu 18. st. Časi so bili zaradi vojn nestanovitni, zato je treba pomisliti, da se kmetom trud z obde- lovanjem zemlje ni izplačal. Edino bo- gati gozdovi, kjer je bilo dovolj žira, so bili kakor nalašč za svinjerejo in ostalo živinorejo pripravni, kjer so jo kmetje skrivali pred Turki. Posamezni srbski kmetje so s to živino tudi pre- kupčevali, pri tem bogateli, da jih upra- vičeno imenujemo vrhnjo plast srbske družbe —• srbsko buržoazijo, čeprav se je do tega dokopala na srbski vasi. To plast je čakala tudi naloga, da pre- vzame vodstvo pri uničevanju fevdalnih spon v Srbiji. Ob koncu 18. stoletja so postale razmere v Srbiji nev>zdržne. Po- leg vsega izkoriščanja po fevdalcih je srbsko ljudstvo trpelo še zaradi janičar- jev, ki so vdrli v beograjski pašaluk in si hoteli nagrabiti premoženja. Kme- tom so nasilno jemali zemljo, predpi- sovali velike dajatve v pridelkih in de- narju, jih zapirali, obsojali na smrt in jim še povečali tlako. Zato ni čudno, da se je srbski kmet leta 1804, torej pred 150 leti odločil za oboroženo vstajo proti zatiralcem. To je bila kmečka vojna proti izkoriščevalcem, vojna za svobodo in posest zemlje, obenem pa osvobodilna vojna proti Turkom. V tej borbi so se ujemala vsa nasprotstva, ko je nastopal kmet proti fei^dalcu ali Srb proti Turku in iz verskega stališča pravoslavni proti muslimanom-. V vod- stvu vstaje je bila va£ka biiržoazija, to so bili predvsem bogati trgovci z živino. Tak je bil tudi Karadjordje, ki so ga izvolili za voditelja upora. Borba srbskega ljudstva je bila dol- gotrajna in huda, polna velikega ju- naštva in mnogih žrtev, o čemer še da- nes govorijo narodne pesmi. Prvi upor je kakor plamen zajel vso Sumadijo, imel v neštetih bitkah sijajne uspehe, ker je vsak dobro vedel, da se bori proti turškim izkoriščevalcem in narodnim sovražnikom. Čeprav je bil ta upor po devetih letih zadušen, srbsko ljudstvo ni odnehalo, organiziralo je drugi upor, ki je dokončno stri fevdalne okove in s tem je izginil fevdalizem s srbske zemlje tako temeljito, kakor nikjer v Evropi. Proti tujim osvajalcem so se naši na- i^odi stoletja borili za svobodo, obstoj in neodvisnost in bili v ^eh borbah dalj- novidni, ker so se zavedali, da bo slej ko prej možna enakopravna združitev, svoboda in neodvisnost. V tej težnji in borbah je imela prva srbska vstaja važno vlogo, ker so bili prvi v tem de- lu Evrope, ki so se osvobodili tujih izkoriščevalcev in v tem dali pobudo še ostalim zatiranim narodom Balkan- skega polotoka. Ko je Marx pisal o "^^zhodnem vprašanju, je jasno predvi- deval ustanovitev jugoslovanske drža- ^e, poudarjal je pomen Srbije kot sre- dišče, okrog katere se bodo zbrali vsi južnoslovanski narodi v bodočih bor- '^oh za neodvisnost, v borbi proti fev- dalni eksploataciji in narodnostnem zatiranju. Danes je v spomin na prvo srbsko t^stajo letnica 1804 poleg letnic 1941 zapisana v srbskem grbu, ker je to ob- letnica vstaje, ki je uničila fevd'^liz<='m. '^'"'uga pa pomeni začetek borb prinesla bratskemu srbskem', ^n vsem jugoslovanskim naroi res- nično, dejansko svobodo in '^koprav- *iosl za vsakega delovnega človeka. Z VOLILNEGA SESTANKA KOMUNISTOV V I. ČETRTI Več aktivnosti v vrstah komunistov NESPORAZUM O NAČINU VOLITEV DELEGATOV. — PREKRATKO PO- ROČILO JE DALO POVOD ZA ŽIVAHNO RAZPRAVO. — O CEM BI MO- KALI gE GOVORITI NA SESTANKU. — SESTANEK ZAKLJUČEN BREZ SKLEPOV ZA BODOČE DELO. V torek zvečer so člani ožnovne orga- nizacije ZK prve četrti ocenili svoje delo v preteklem letu. Ker je ta volilni sestanek med prvimi v Celju, ne bo odveč, če o njem spregovorimo nekoliko bolj obširno. Pri ugotavljanju dnevnega reda so bili nekateri za to, da na skupnem se- stanku izvolijo delegate za okrajno konferenco. Zmagalo pa je mnenje, da se naj po poročilu in razpravi organiza- cija razide v tri skupine, ki bodo v bodoče samostojne osnovne organizaci- je. Komunisti so namreč že na prej.šnjih sestankih ugotovili, da je njihova orga- nizacija številčno premočna in sklenili, da se bodo zaradi boljšega dela reorga- nizirali v tri manjše organizacije. Zato je bil sklep o tem, da voli vsaka orga- nizacija za sebe svoje vodstvo in de- legate iza okrajno konferenco, edino pravilen. Sekretar Macarol Rudolf je podal po mnenju nekaterih članov prekratko in preveč načelno poročilo, ker v njem niso bili dovolj jasno prikazani uspehi in delo organizacije. Delo komunistov prve četrti v preteklem letu ni bilo lahko, zato bi razni dogodki v poročilu bili omembe vredni, kljub pomanjklji- vostim, ki so bile več ali manj vidne tudii pri drugih organizacijah ZK v Celju. V poročilu je bila na splošno za- jeta prehojena pot organizacije v lan- skem letu z uspehi in osnovnimi sla- bostmi pri iskanju novih oblik dela, vendar bi se iz njega morala bolj kon- kretno zrcaliti vsebina dela. Že preveč dolga kritika kratkega poročila, ki ga je sekretar, kot je povedal sam. sesta- vil namenoma, da bi ga člani dopolnili in konkretizirali, je tako razgibala navzoče, da so se živahno oglašali k besedi. Razprava je trajala pozno v noč in po pravici lahko štejemo ta sestanek med najboljše v zadnjih mesecih. Ko smo zapuščali dvorano, smo imeli vtis, da je bil sestanek dober, saj je zajel mnogo stvari, o katerih se komunisti morajo pogovoriti, ko polagajo obračun svojega dela. Evo nekaj glavnih ugotovitev s tega sestanka. Organizacija je lani uspešno delala kljub nekateritm slabostim iin pomanjkljivostim. Sprva so se komu- nisti le s težavo znašli v svojem delu. Največkrat so izgubljali čas v iskanju novih oblik dela. Usi>ešno delo je ovi- ralo tudi to, ker je bila organizacija številčno premočna. Zaradi tega niso mogli priti vsi na sestankih do izraza, evidenca nad članstvom je bila po- manjkljiva in disciplina je popuščala. Nezadostno poznanstvo med člani, raz- lična zaposlitev in različen ideološki nivo so tudi zavirali uspešno delo v or-' ganiziciji. Zavestna disciplina je prišla najbolj do izraza pri izvrševanju kon- kretnih nalog, medtem ko se posamez- niki največkrat niso znašli, da bi si sami poiskali delo v množičnih orga- nizacijah in društvih. Nekateri komu- nisti so v množičnih organizacijah si^- cer dosti delali, vendar se še mnogi premalo udejstvujejo v društvenem živ- ljenju. Da mnogi med njimi premalo berejo, študirajo in le redkokdaj obi- skujejo kulturne prireditve, se najbolj opaža pri skupnem študiju. Namesto da bi se na študij priprav'ili in aktivno posegali v razpravo, se je marsikdaj zgodilo, da so se posamezniki šele tam seznanili za kaj pravzaprav gre. Zato je bila tudi razprava večkrat plehka, preveč ozka in je rada zašla na stran- pota. Ker so mnogi premalo individu- alno študirali, niso mogli vzgajati ljud- skih množic in to je bil tudi vzrok, da so premalo pomagali množičnim or- ganizacijam. Vsi ti pojavi so v pre- cejšnji meri dušili aktivnost članov. V organizacijo so biii lani sprejeti samo trije člani, in to starejši, iz rnla- dinskih vrst pa nihče. To ,pomeni, da zairadi slabega političnega dela v mno- žičnih organizacijah komunisti niso na- šli ljudi, zlasti iz vrst mladine, ki imajo pogoje za sprejem v članstvo. Izklju- čili so iz svojih vrst tiste, ki niso po- kazali prave aktivnosti, pravega smisla za delo, ki ga mora opravljati komunist, skratka tiste, ki nimajo nič skupnega z likom komunista. Zaradi nediscipli- ne, nemorale, kriminala, malomeščan- stva in razdiralnega dela je bAlo izklju- čenih 8 članov. Delo organizacije se je zboljšalo v predvolilni agitaciji in v obdobju demon- stracij iproti krivičnim sMepom glede Trsita. V tem času je organizacija do- segla prav lepe usii>ehe. To je zopet ''^kaz, da se komunisti le s težavo otre- ,„jG starih navad iz časov kampanj- skih akcij, ko so sprejemali konkretne zadolžitve. Sedaj, v dobi socialistične demokracije, takšnega dirigiranja ni ▼eč, zato si pravi komunist mora po- iskati delo med množicami sam. Uspe- šno bo pa njegovo delo le tedaj, če bo dovolj ideološko in politično razgledan. Za to je pa potreben študij, ali vsaj spremljanje važnih dogodkov iz časo- pisov. Pomanjkanje študija je osnovna slabost mnogih komunistov, ki se od- raža povsod pri njihovem praktičnem delu. Komunist, ki je nediscipliniran, ki ne razpravlja, ki ne sodeluje v no- beni množični crganijzaciji ni komu- nist, njegovo mesto je lahko le v SZDL. Borbenost je glavna vrlina, ki mora biti lastna vsakemu pravemu komuni- stu, častnih članov pa komunistična organizacija ne potrebuje. Razpravljali so še o diaigih stvareh, kot n. pr. o tem, kako mora komunist prisluhniti ljudstvu in razna napačna pojmovanja, ki jih širijo reakcionarni elementi, prejnničevalno pobijati. Osme- šiti je treba neosnovane govorice, ka- kor to, ki se je pojavilo zadnje čase, da bodo plače znižali, tekstil pa se bo podražil za 15%. Tudi o nalogah ko- munistov v raznih kultumoprosvetnih in športnih društvih so razpravljali. Vendar pa v razipravi niso zajeli vsega, o čemer bi se morali pri obračunu svojega dela tudi pogo- voriti. V tej organizaciji je včlanjenih največ delavcev in nameščencev iz raz- nih gospodarskih podjetij in ustanov. Zato bi morali poseči tudi v probleme izven meja svojega terena in v dogaja- nja, ki smo jih v Celjii ob raznih pri- likah že ugotavljali, vendar pa o njih ob tej priliki ni nihče črhnil besede. Pogovoriti bi se morali tudi, kaj so sto- ril za odklanjanje zastarelih, idealistič- nih nazorov, za odklanjanje malome- ščanskih predsodkov in navad, ki jih v Celju ne manjka. O borbi proti nem- čurst\ai, reakcionarni duhovščini, na- pačnim pojmovanjem socialistične de- mokracije in birokratizmu ni bilo go- vora, čeprav vemo, da so se ti slučaji med letom javljali. Tudi o problemih delavsikega samoupravljanja bi se mo- rali 'komunisti pogovoriti in kaj so sto- rili za krepitev delavsltlii svetov v pod- jetjih. Odločno premalo pa je bilo go- vora o IlI. plenarnem zasedanju, ki je obravnaval in razgalil škodljivo Djdla- sovo »filozofijo«. Napačna bi bila trditev, da o teh stvareh niso komunisti vedeli kaj raz- pravljati in ožigosati te pojave tako kot zaslužijo. Mnogi so hoteli še aprego- voriti, to bi pa sestanek zavleklo še bolj ipozno v noč. Nekaj pa vsekakor ni bilo v redu. Komttnisti so se razšli, ne da bi na podlagi iX)ročila in razprave siprejeli vsaj nekaj sklepov o bodočem delu. Morda bo kdo oporekal, da je bi- lo to neizvedljivo zaradi tega, ker so se po razpravi razšli v svoje osnovne organizacije zaradi volitev novega vod- stva in delegatov. To je res, vendar pa še to ni vzrok, da ne bi mogli, preden so se razšli, sprejeti nekaj siklepov, ki bi bHi obvezni za vse tri osnovne or- ganizacije. Na kraju so v osnovnih organizaci- jah izvršili volitve. Organizacija »Ti- tov trg« je .izvolila za sekretarja Atla- gič Božico, za namestnika pa Dobčnik Mata; organizacija »Cankarjeva ulica« je zo'pet zaupala mesto sekretarja Ma- carol Rudolfu, mesto namestnika Se- pec Edvardu; komunisti iz Tomšičeve ulice pa so Izvolili za sekretarja Cev- nik Pranja, za namestnika pa Verdel Slavka. V vseh treh organizacijah so izvoMli za okrajno konferenco 8 dele- gatov, med njimi sekretarja okrajnega komiteja ZKS tov. Franca Simoniča in ljudskega poslanca tov, Olgo Vrabičevo. -ma- Nove izkaznice SZDL — ne samo razdeljevanje, temveč politična akcija V statutu, ki ga je sprejel IV. kon- gres Ljudske fronte Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije lani meseca februai-ja, je med drugim re- čeno, da bodo vsem starim in novim članom izdane članske izkaznice SZDL, S tem bodo zamenjane dosedanje iz- kaznice Osvobodilne fronte z Izkazni- cami SZDL, ki so enotne za vse orga- nizacije SZDL v državi. Zamenjava izkaznic sovpada nekako z rednimi letnimi članskimi sestanki osnovnih organizacij SZDL. Zato je prav, da organizacije razdele izkaznice ob ocenjevanju enoletnega dela svoje organizacije. Zamenjava je političen akt, s katerim se bo analizirala aktiv- nost v borbi za izvajanje socialističnih principov na vseh področjih naše druž- bene stvarnosti. Ob tej priložnosti bodo organizacije torej pretresale tudi vpra- šanja članstva svoje organizacije, pred- vsem pa številčno okrepitev. Ce ima organizacija n. pr. v svoji sredi člana, ki je z vsem svojim delom ter odnosom do skupnosti ki do organizacije ter do ljudske oblasti na vsakem koraku ka- zal sovražno stališče, ali nam celo ško- doval s sovražnimi dejanji in je bil zato celo sodnijsko kaznovan, mu or- ganizacija prav gotovo Izkaznice ne bo dala. Seveda morajo biti organizacije pri tem objektivne. Članu, ki se ne strinja z nekim ukrepom, pa godrnja, v bistvu pa izpolnjuje državljanske dolžnosti, ne bomo odrekali pravice do legitimacije, prav tako ne onemu članu, ki morda ni plačal članarine, ker je organizacija bUa morda nedelavna itd. Izkaznico dobi torej vsak član SZDL razen onih, ki jih osnovna organizacija zaradi dokazanega sovražnega odnosa in delovanja izključi, o čemer pa mora seveda sklepati celotna osnovna organi- zacija. Treba pa je razumeti, da še zda- leč ni glavni namen delitve novih iz- kaznic čiščenje vrst SZDL temveč pred- vsem njihova notranja utrditev ter šte- vilčna okrepitev in aktivizacija. Se posebno pozornost pa bodo orga- nizacije posvečale mladincem in mla- dinkam, ki so izpolnili 18 leto, s čimer se jim cdpiia možnost, da se uvrste med člane SZDL. Ker pa je sprejem novih članov tudi iz vrst onih, ki imajo vse pogoje za to, a so ostali doslej iz ka- kršnega koli razloga izven vrst, pomem- ben tako za organizacijo kakor za vsa- kega posameznika, bodo organizacije tudi pregledale možnosti za razširitev vrst svojega članstva. To jim letos ne bo težko, saj je bUo vrsto akcij (ome- nimo naj samo ©kroglico, Trst, volitve) kjer so mnogi nečlani SZDL stali trdno v vrsti s člani in s tem dokazali, da spadajo v organizacijo. Izkaznice so prvič tiskane v obliki knjižic. V njih je poleg splošnih podat- kov o članu prostor za vpisovanje pla- čane članarine in prostovoljnih prispev- kov za dobo 5 let. Izkaznice so mnogo ličnejše od vseh dosedanjih. Zato so tudi tiskarski stroški večji in znašajo po predkalkulaciji tiskarne za vsako izkaznico 15 din. Kljub opozorilu, da odškodnina, ki jo plača vsak član za prejeto izkaznico, ne sme biti večja od te stvarne cene, so zopet primeri, da posamezni odbori zvišujejo ceno. Iz- kaznice niiso in ne smejo biti blago, ka- terega prodajajo zato, da bi organiza- cije prišle do izrednih dohodkov, Ce so posamezni člani pripravljeni dati ob tej priložnosti prostovoljne prispevke je prav In lepo, Z višjo ceno izkazni- cam pa organizacije nimajo pravice priti do izrednih dohodkov. iCategorizecija stanovanj v Celju bo do konec meseca februarja končana Na osnovi novih uredb o stanovanj- skem vprašanju se je Mestni ljudski odbor mesta Celja povezal z MLO Ljub- ljana in Maribor, Na skupni seji pred- stavnikov teh mest so se dogovorili o enotnem izvajanju teh uredb, da ne bi med mesti nastale v načinu in reše- vanju prevelike razlike. Mestni ljudski odbor Celje je osnoval posebno komisi- jo, ki sedaj instruira popisovalce sta- novanj, kateri bodo do konca tega me- seca izvršili popis vseh stanovanj, jih kategorizirali In istočasno vročili last- nikom stanovanja, najemnikom itd. od- ločbe o novi kategorizaciji. V Celju bodo stanovanja razdeljena na sedem kategorij, Maribor Ima deset kategorij, ker je večje mesto in ima brez dvoma taka stanovanja, kot jih r Celju ni. Stanovanj prve kategorije v Celju nimamo. Največ stanovanj v Ce- lju bo spadalo v tretjo, četrto Ln peto kategorijo. Stanovanj v drugi katego- riji bo veliko manj, medtem ko je y Celju šeste in sedme kategorije tudi razmeroma veliko. Točne podatke o tem bomo imeli ob koncu popisa. Podrob- nejša navodila o izvajanju teh uredb pa so objavljena v Biltenu Mestnega ljudskega odbora, ki jih imajo vsi od- borniki Mestnega zbora in sveta pro- izvajalcev. Prešernovci v spomin pesniku Prešernu Ob 105. obletnici smrti največjega slo- venskega pesnika dr. Franceta Prešerna so bile po vsej naši republiki številne proslave, V šolah ta dan ni bHo pouka. Mladina je v svojih zavodih prirejala šolske proslave, V Celju že nekaj let prireja Prešer- nove proslave sindikalno kulturno umet- niško društvo, ki nosi ime velikega slo- venskega poeta. Tudi letos so priredili centralno proslavo v dvorani Narodnega doma. Na proslavi so sodelovale vse sekcije, ki delujejo v tem ovzročila slab posnetek. Ponovno vabilo je treba prav- tako upoštevati kot prvo. Spomini na junaška dela nikoli re zatennnijo Ob desetletnici pohoda XIV. divizije v noči od 6. na 7. februar tod mimo smo se spominjali vseh dogodkov, ki so bUi s pohodom v zvezi. Sledili smo jim na poti na Pohorje in sledili njenim ju- naškim borSavinjski vestnik«, dne 12. februarja 1954 Stav. 6 Pogled po svetu »Sklenili smo mir, toda dosegli ga nismo«, je trdil Clarendon ob pariški mirovni pogodbi — da, tega je že sko- raj sto let. Komaj deset let po tistem miru je izjavil znameniti angleški dr- žavnik Disraeli: »Takšne sadove rodi politika, ki ni bila ne meso, ne riba, ne kura«. Kakih deset let kasneje so se zbrali evropski velmožje t> Berlinu in lord Beaconsfield je za popravilo san- stefanskega miru od angleške kraljice dobil red hlačne podveze. Svet se je od takrat zelo spremenil, ostala pa jc ne- izpremenjena konstanta, da se nobena imperialistična vojna ne Jconča s pra- vičnim mirom, ker se zastopniki zma- govalcev zavzemajo z mirovnimi pred- logi za to, da bi dosegli imperialistične cilje svojih vlad in režimov. Od ber- linskega kongresa leta 1878 do berlin- ske konference leta 1954 je človeštvo marsikaj skusilo. Vendar štirje mini- stri, ki se baje trudijo, da bi konferenca potekla v prisrčnem vzdušju neprisilje- ne kurtoazije, po dvanajstih sejah niso rešili temeljnega vprašanja, ki pritiska z usodno težo na ubogi planet: vpra- šanje dvoboja med dvema največjima zveznimu državama na dveh oziroma treh 1wntinentih — med ZDA in SZ, dvoboja, ki se trenutno v Berlinu z ne- krvavimi sredstvi odigrava ob nem- škem problemu. Kaj bi neki rekel ob vsem tem glas- gowski profesor Adam. Smith, ki je ne- koč njegova knjiga »Bogastvo narodov« postala za več kot sto l?.t biblija na- rodnih gospodarjev liberalnega veka! Kje so zdaj njegove teorije o »nevme- šavanju«, svobodni konkurenci in za- upanju v naravni razvoj gospodarstva, kt je po volji nekega dobrotljivega boga javistvo za največjo ostvarljivo srečo kar največjega števila ljudi! In ravno- težje, ki se samo ob sebi samodejno ob- novi, če ga »svoboda« poruši! Vsi ti rekviziti so zastareli celo za Zapad: svet je postal majhen in čeprav je na zemeljski obli še za 11 milijonov km- neraziskanega ozemlja, se nasprotja med silami sveta tako gneto in preple- tajo, da iz zagate ni izhoda in ga ni. Amerikanci so prišli na konferenco sla- be volje in so to le s težavo zakrili, Rusi pa, kakor da se je svet nehal vr- teti leta 1945, ko so njihovi bataljoni grmeli po berlinskih ulicah. Molotoz) ni pokazal nobene volje do svobodnih vo- litev v obeh Nemčijah. njegov predlog o nevtralizaciji Nemčije pa skriva prav tako sovjetizacijo nemškega ozemlja, kakdr Dullesove namere z evropsko vojsko skušajo bojišče poriniti čim dlje na vzhod. Vsi štirje ministri pa so si zelo podobni v svojem od7iosu do na- rodov, ki ne sede za štirioglato ali okroglo mizo: tem narodom menda gre le »lajati, tace lizdt«. Indijski predsed- 7iik Nehru je zato te dni izjavil, da je Azija prebujena in da so časi kolonia- lizma več ali manj že v zatonu. Berlin- ska, konferenca se vrši v znamenju pro- diranja Hoši Minhovih čet v Indokini, najbolj boleče točke v amerikanskem strateškem načrtu, kakor je to pred kratkim imenoval celo nek demokratski senator; v znamenju neredov v Siriji, kjer bi rada Anglija v kalnem nalovila zase probritansko vlado in v znamenju majhne kolonialne vojne v Centralni Afriki. Ni še s tem rečeno, da bodo Nehrujeve besede jutri zvenele kot po- grebne koračnice nad imperializmom Vzhoda in Zapada, gotovo pa je, da ti- stim-, ki pripravljajo s svojo trmo in ošabnostjo nov polom, ne bo šlo vse tako, kakor si zamišljajo. Nobena im- perialistična, vojna doslej ni prinesla napadalcu tistega, zaradi česar je vojno pripravljal in začel. Tudi atomsko orož- je še ni pogoj in jamstvo za novo bli- skovito vojno, o kateri verjetno sanjari vsak, ki »z mečem okoli hodi«. Oba oboroženca, ki z atomskim mečem rož- Ijata, pa sta se v Berlinu že nehala po- govarjati o tem, kako atomsko ener- gijo uporabiti za blagor človeštva. AU bo dala konferenca vsaj Avstriji državno pogodbo? Nek avstrijski de- legat se boji, da bo to le »kravja kup- čija«. Ce bodo zmagovalci umaknili če- te iz Avstrije, potem bodo po mirovni pogodbi morali Rusi umakniti svoje čete tudi iz Madžarske in Romunije: te vzdr- žujejo po pogodbi samo zato, da zava- rujejo oskrbovanje svojih čet v Av- striji. Torej tudi avstrijsko vprašanje ni tako — za pet minut. Kaj prida kli- me pa tudi Nemci ne ustvarjajo, saj ima Adenauer polna iista o sovjetshi nevarnosti, kakor da nemške nikoli ni bilo in je ne more biti več. Svet se vendarle še spominja, da je nemška soldateska pred desetimi leti morila in požigala od Hammerfesta do El Ala- meina, od Biarritza do Stalingrada. Adenauer bi bil za Francijo in Anglijo bolj okusen, če bi monj govoril. Lepega vremena pa nad Berlinom ne ustvarjajo tudi ZDA, ki so prav te dni nakazale 60 milijonov dolarjev za sedem pomor- skih in tri letalska oporišča v Španiji (Torrejon, El Copuro in Moron); ki so iz državnega proračuna dotirale Mc Carthjjjevo podkomisijo, preizkušeni amerikanski aparat za linčarsko in kan- delabrsko politiko in ki utrjujejo prav ta čas os Ankara—Pakistan ob obisku Dželala Bajara, predsednika Kemalove republike. Za slabo klimo je poskrbela tudi SZ s svojim snubljenjem Francije in Anglije: prvi ponuja mir v Indokini, drugi pa ogromno blagovno izmenjavo, kar za kraljestvo šterlinga ni brez po- mena. Nad berlinsko konferenco vse bolj vstaja senca nazadnjaškega toryja dr. Johnsona, ki je pred skoro dve sto leti o svobodi rekel, da je to pojem, ki ni za drugo rabo, kakor da vodiš z njim ljudstvo za nos. Človeštvo pa bi rado o teh štirih mogotcih trdilo nekoč nekaj takega, kakor so govorili o Wel- lingtonu, ki je premM.gal Napoleona: »Večji je od Cezarja! Ni v miru uničil dežele, ki jo je rešil v vojni!« Rešili so svet v strašni šestletni vojni, naj ga zdaj ne uničujejo v miru, ki ni mir! T. O. Sadjarstvo v laški okolici bo treba obnoviti Ako gremo iz Laškega po nekaj sto metrov visokem gorskem grebenu pro- ti zahodu, imamo na desno roko 9 km dolgo dolinico Rečico, na levo pa po- ložno pobočje. Strmica, Bukovca in Tr- nov hrib so naselja, kjer so najbrže stoletja bili vinogradi tja do leta 1885, ko je trsna uš izvršila svoje pogubo- nosno delo. Skoro vsi kmetje iz Rečice so imeli prej v treh naseljih svoje vinograde. Kmetje v Rečici so se takrat bavili s poljedelstvom, živinorejo, nekateri pa so prevažali tudi premog iz rudnika Huda jama. Njim niso bili vinogradi nujen dohodek, ampak jim je vino bilo le za priboljšek. Ker so bila zemljišča z vinogradi tudi precej odročna, saj so mogli hoditi do njih po slabih potih čez gorski greben, so jih povečini pro- dali. Ker je skoraj pri vsakem vino- , gradu bila tudi zidanica, so ta zem- ljišča z zidanicami pokupili največ ru- darji, kateri so tam naredili skromna stanovanja. Tu in tam si je novi lastnik naredil njivico, precej pa je tudi zasajeno s sadnim drevjem. Vse pa je nesmotrno, tako da se s tem predelom ne moremo pohvaliti. Kolikor zemljišč so si še obdržali kmetje iz Rečice je tudi zasajeno s sadnim drevjem, ki je povečini zane- marjeno. Najbrž bo v bodočih letih pod- leglo kakor je pred 70 leti vinska trta. Mnogi novi lastniki pa so, ker imajo pač malo zemlje, sadili sadno drevje preveč gosto, da im.ajo sedaj pravo goščavo. So pa vmes tudi posamezniki, ki pravilno urejujejo svoj sadovnjak. Ni dvoma, da je navedeni predel, kjer so skozi daljšo dobo uspevali vinogradi, vsekakor primeren za dobre sadovnja- ke. Saj tudi tu drevje zelo rado rodi in ima lepe plodove. Treba bi bilo le primerno urediti sadovnjake in jih pra- vilno oskrbovati. Del teh zemljišč spada pod Kmetijskp zadrugo v Laškem, drugi del pa pod Sv. Jedert. Sv. Jedert ima tudi ostali okoliš zelo primeren za sadjarstvo. Nekdaj je bila tam dobra sadjarska po- družnica, potem se je pa nekam za- taknilo. V preteklem letu so zopet za- čeli delati in je dvakrat predaval star sadjarski strokovnjak in praktik, uči- telj v pokoju Jurko iz Dola. Sadjarski odsek KZ je preteklo ne- deljo sklical sadjarje na sestanek. Pri- šlo jih je nad 40. Zastopniki občinske sadjarske komisije so obrazložili, kaj je dolžan vsak sadjar storiti, nakar je laila prav živahna razprava. Ugotovili so, da je na razpolago človek, ki bo vodil škix)pljenje, da so v redu škropilnice in na razpolago škropivo. Poleg drugih sklepov so se sadjarji zedinUi za to- variše, katere bodo na občnem zboru KZ predlagali v sadjarski odbor. Kraj Sv. Jedert s svojo okolico ima vse naravne pogoje za zadovoljivo sad- jarstvo. Ako bodo sadjarji šli na delo s tako voljo, kakršno so pokazali na na- vedenem sestanku, bodo v bodoče želi v sadjarstvu povoljen uspeh. O poneverbi v Ljudskem magazinu v Celju Ivainka Knezova je bila zaposlena v Ljudskem magazinu v p^oslovodski pi- sarni. Poverjena ji je bila odgovorna naloga, in sicer vodstvo potrošniških kreditov. Zadnje mesece lansikega leta je uprava opazila nered v njenem po- slovali ju, vendar Knezova na večkratno zahtevo knjigovodstva ni uredila ne- jasmosti. Ko 'pa so jo pred koncem leta, ko bi bilo treba sestaviti letni obračun, postavili pred alternativo, da svoje po- slovanje in denar točno predloži, se je Knezova zmedla. KOLEGIALNOST IMA SVOJE MEJE Knezova v stisfci ni vedela, kako bi prišla do denarja, s katei^im bi Z3ma- šUa prim.anjkljaj, ki je znašal 420.000 dmarjev. Z motivacijo, da si hoče ku- piti zavese in pohištvo, se je obrnila na oddencovodjo tov. Petka in ga prosila, naj jd posodi denar iz blagajne. Doka- zovala mu je, da ima ček in da mu bo denar vrnila takoj, ko ga bo dvignila v banki. Tovariš Petek ji je denar tudi posodil, enkrat 100.000 diin, enkrat pa 60.000 din. To je seveda nepravilno, kar tov. Petek sam prizna, toda zagovarja se, da pravega ozadja ni poznal in da ji je pomagal iz kolegialnosti in tudi zato, ker mu je zagotavljala, da bo denar takoj vrnila. PRIKRIVANJE V GLAVNI BLAGAJNI Knezova je našla pomoč tudi pri Orešnikovi v glavni blagajni, ki si je iziposojala od Knezove denar. Posto- poma si je izposodila okoli 30.000 din. Gotovo je morala vedeti, da Knezova denarja ni mogla dobiti drugje kot v svoji blagajni, zato ji v danem trenut- ku tudi ni odrekla pomoči. Tako je de- nar, ki si ga je Knezova »izposodila« pri Petku, beležila kot sprejet in tov. Petek je dobil priznanico, da je bil njegov dnevni izkupiček sprejet. PONAREJEN PODPIS PREDSEDNIKA AD KLADIVAR V dveh dneh je knjigovodstvo pri Mestnem magazinu zapazEo, da v po- slovanju Orešnikove primanjkuje din 160.000,— in jo razkrilo. Tedaj je Kne- zova ponaredila podpis predsednika AD Kladivar in dvignila v banki 150.000 din, od tete pa si je sposodila 240.000 din, da je v Mestnem magazinu lahko pokrila primarLjkljaj. Toda bilo je že prepjozno. S svojim sposojanjem se je sama odkrila in se tako izročila roki pravice. ZAPRAVLJIVOST, ALKOHOL, NEODGOVORNOST Knezova je začela aprila meseca lani odtujevati denar, ki so ga dolžniki po- trošniškega kredita vplačevali. To je delala tako, da je potrošnikom izdajala potrdila iz neke knjige, ko jo je za to imela posebej pripravljeno, medtem ko znesikov ni vknjiževala. Slej ko prej bi ji iitak prišli na sled, če ne prej, takrat, ko bi potrošniki svoje dolgove popla- čali, podjetje pa bi jih terjalo za za- ostanke. Knezova je v bifeju podjetja zapra- vila veliko denarja. Kot je ugotovljeno, je mesečno porabila več kot je znašala njena plača. Poleg tega je tudi v raznih družbah zaipravljala denar, za življenje pa ji je bil denar tudi potreben. »Izpo- sojala« 3i je vedno večje vsote, tako da je verjetno izgubila tudi evidenco koliko denarja pravzaprav dolguje pod- jetju. Poleg tega je bila baje zelo ma- lomama pri delu in izkoriščala svojo atletsko aktivnost za izmikanje cd de- la itd. Ne moremo še povedati, kam je Kne- zova dala ves odtujeni denar, saj vsota, ki jo obremenjuje, znaša nad 40.000 din mesečno in ni verjetno, da bi ves ta denar lahko zajedla in zapila. To bo odkrila razprava, o kateri bomo še poročali, ko bo sodišče izreklo zadnjo besedo. Za celjsko železniško vozlišče so našli primerno rešitev Vsa leta po osvoboditvi stremi mesto Celje za dokončno ureditev urbanistič- nega načrta, po katerem se bo v bo- doče ravnala gradbena, industrijska in gospodarska dejavnost ter načitna ure- ditev bodočih naselij. Resno oviro pri tem stremljenju povzroča Savinja, ki se s svojimi pritoki ob močnih nalivih razlije po najlepših predelih mestnega ozemlja ter s tem prizadeva prebival- stvu veliko škodo. Ne samo to. Visoka talna voda ovira in podražuje gradnjo novih stavb, mesto samo se ne more razvijati po načelih sodobnega urba- nizma. Dela za dokončen urbanistični načrt so v zastoju. Vse čaka na izvedbo regulacijskih del v savinjskem kolenu na Bregu, ki je v tesni zvezi z uredit- vijo železniškega prometa v sredini in najožji okolici mesta. Da bi čimprej prišli do ugodne re- šitve tega problema, je bila 27. januarja t. 1. posebna konferenca zastopnikov prizadetih činiteljev: Železniške uprave, Inštituta za vodno gospodarstvo. Upra- ve cest. Mestnega ljudskega odbora in drugih. Železniška direkcija je pred- ložila idejni načrt za ureditev železni- škega vozlišča. Z opustitvijo obeh že- lezniških mostov čez Savinjo bo v bo- doče tekla železniška proga po novem nasipu pod Starim gradom. Po tem. načrtu ostane osebni kolodvor na dosedanjem mestu, le novo postajno poslopje se bo pomaknilo v južni zmeri! nekako na mesto sedanjega skladišča. Podaljšanje tiiTiih naprav proti jugu bo omogočilo skrajšanje na severni strani ter s tem tudi skrajšanje cestnega pod- voza pri hotelu Pošta. V Cretu se bo vzdolž sedanje proge na njeni severni strani med obema železniškima mosto- ma čez Vogla j no zgradil nov tovorni in ranžirni kolodvor. Nova skladišča bodo po idejnem načrtu stala v ravni črti zahodno in vzhodno od poslopij posest- nika L. Stropnika. Severno od .skladišč novega tovornega kolodvora predvide- va načrt še postavitev industrijskega kolodvora. Njegovi premikalni tiri preč- kajo cesto, ki vodi od Confidentija sko- zi Zavodno in Gret pri nekdanji gostilni Kolar. Vsi tiri v širini od glavne proge do bližine Vogrinčeve hiše se prično stikati h glavni progi južno od Toma- nove hiše in se zlijejo v glavni tir pred čuvajnico ob sedanjem železniškem mo- stu čez Vogla j no. Glavna proga je tu preložena proti severu in zavije v več- jem loku pod Majdičevim hribom pri Teharju proti Storam. Ta preložitev glavne proge je potrebna zaradi odcepa velenjske proge, ki odtod zavije proti Bežigradu in Golovcu. S tem bo rešena tudi ovira prometa na Mariborski cesti pri skladišču Tehnometala. Tiri novega industrijskega kolodvora v Cretu se začenjajo v bližini Kemične tovarne od levega obrežja Vogiajne. Industrijski kolodvor je po novem mo- stu čez Vogla j no zvezan s sedanjimi in- dustrijskimi tiri po novi progi med To- varno emajlirane posode in Voglajno do Majdičevega mlina. Namesto sedanje kurilnice bo zgrajena nova vzhodno od Mariborske ceste v ozadju Kmetijske zadruge v Aškerčevi ulici med glavno železniško progo in Voglajno. Kakorkoli proučujemo ta idejni načrt za bodoče celjsko železniško vozlišče in pri tem skušamo najti še ugodnejšo re- šitev, pridemo do zaključka, da je dru- gačna skoro nemogoča. Iz zasebnega individualnega stališča bosta po tem načrtu prizadeta severni del Zavodne onkraj prelaza in Spodnji Cret. Prebi- valci teh krajev se bodo morali sča- soma umakniti novemu tovornemu pro- metu gospodarsko in industrijsko raz- vitega mesta. Ko so po časopisu prišle v javnost prve vesti o tem načrtu, so marsikomu vzbudile skrb, kaj bo s temi hišami, vrtovi in zemljišči. Naša socialistična di-užba bo tudi za te prizadete ljudi našla ugodno rešitev. Za nje bo treba zgraditi nova bivališča v lepši, ugod- nejši in za zdravje koristnejši legi, ki je po novem urbanističnem načrtu že določena. Mesto se bo širilo v dve sme- ri: na zahod in severozahod. Ako bi bil ta načrt izveden vsaj pred dvajsetimi leti, bi se Celje znašlo v ugodnem po- ložaju. Izostala bi marsikatera zgradba, ki bo sedaj napoti. Gradnja novega železniškega vozlišča bo potekala v dveh fazah. V prvi bo urejen južni uvoz z vzporedno regula- cijo Savinje. V ozadju Cinkarne bodo zgrajeni trije ranžirni tiri med oseb- nim in bodočim tovornim kolodvorom. Nato bo sledila odstranitev železniških tirov ob podaljšku Ulice XIV. divizije. V drugi fazi bo zgrajen nov osebni ko- lodvor in brzovozno skladišče. Nato bo sledila naprava nove kurilnice in pre- ložitev velenjske proge ter dograditev tovornega kolodvora. Dolgo časa je vladalo mnenje, da je železniška uprava zavirala začetek re- gulacije savinjskega kolena, sedaj pa je prva predložila svoj idejni načrt za ureditev železniškega vozlišča. Po sklepih omenjene konferenco bo Uprava cest LRS v 30 dneh predložila načrt za gradnjo novega mostu čez Sa- vinjo v podaljšku Ulice XIV. divizije. Iz tega bi lahko sklepali, da stojimo tik pred začetkom gradbenih del v tem delu mesta. Toda še ne. Potrebni so še nekateri podrobni načrti in zagotovitev investicijskih sredstev. Vsekakor pa je razveseljivo, da priprave za vsa ta ne- odložljiva dela v redu potekajo. Stro- ške za dovršitev vseh teh del cenijo na tri milijarde dinarjev. J. K. Nekaj dobrih občnih zborov sindikalnih podružnic Na področju KSS v Slovenskih Ko- njicah je bilo do sedaj že sedem občnih zborov sindikalnih podružnic. Razen zreških kovinarjev in konjiških želez- ničarjev, ki so bili med prvimi, so letne skupščine imeli tudi že obrtni delavci, na lesnem obratu in na državnem po- sestvu ter v tovarni usnja Konus. Sa- me priprave poročil, izbira kandidatov, dokaj dobre razprave in dobra udeležba v večini primerov kažejo, da so sin- dikalni odbori temu vprašanju posve- tili precejšnjo pozornost. Tudi članstvo je bilo že na številnih predvolilnih se- stankih v glavnih obrisih seznanjeno tako z delom odbora kot tudi z raz- nimi drugimi vprašanji, kar je dalo dovolj podlage za razpravljanje. Po- glejmo nekaj primerov. Na državnem posestvu v Konjicah so člani iznesli, da bi sedaj v zimskih me- secih lahko večkrat imeli kakšno pre- davanje, za kar poleti pri njih skoraj ni časa. Razen strokovnih si želijo tudi drugih gospodarskih in političnih pre- davanj. Precej so govorili tudi o ču- vanju imovine, zlasti drobnega oi'odja. Ugotovili so namreč, da prav tega manjka takrat, ko je potrebno za delo, ker je bodisi polomljeno, izrabljeno itd. Izračunali so tudi, da jih to letno stane lepe tisočake. Zato je bil tudi umesten predlog, naj se za take predmete (grab- Ije, motike, lopate itd.) zadolži skupi- novodje in delavce. Seveda pa bo pri tem moral izdati potrebne ukrepe de- lavski svet in upravni odbor, da bosta predloge kolektiva uresničila. Člani po- družnice na lesnem obratu so se po- sebno zanimali za nove predpise o pla- čah in dopustih. Razpravljali so tudi o stanju v lesni industriji, vendar pa so bili mnenja, da bodo ta vprašanja še podrobno obdelali na posebnih sestan- kih, kjer jim bodo pomagali tudi vo- dilni ljudje iz LIP, ki so se udeležili nedavne konference v Celju. Konjiške železničarje najbolj teži njihova proga, oziroma stroji, ki jih tam uporabljajo. Menil; so tudi, da jih odborniki, ki jih skupaj z drugimi podjetji volijo v raz- ne organe (zbor proizvajalcev, skupšč. soc. zavar.) premalo obveščajo o svo- jem delu in jih bo novi odbor moral večkrat poklicati na njihovo sestanke. Zelo slab pa je bil občni zbor v To- varni usnja KONUS, tako da so člani mnenja, da bi ga bilo potrebno raz- veljaviti. Trajal je vsega skupaj eno uro, vendar pa je pokazal, da posamez- niki podcenjujejo vlogo sindikalne or- ganizacije in omejujejo vlogo delav- skega upravljanja le na delavski svet in upravni odbor. Dobre priprave im.ajo tudi na grad- benem podjetju in v podružnicah v Lo- čah, kjer so se pi^ed kratkim sestali od- borniki vseh treh podružnic. Sklenili so, da bodo imeli občne zbore v prvi ryo- lovici tega meseca, razen opekarne, kjer imajo zaradi sezonskega dela pozimi za- poslenih le okoli 20 delavcev. Iz tega razloga bo občni zbor šele konec aprila ali v začetku maja, ko bodo na delu vsi delavci. L. V. Seminar celjske mladine Ze jeseni je MKLMS razpravljal o seminarju, ki naj bi se organiziral za vse predsednike aktivov v podjetjih In na terenu. Na vsakem sestanku je ta misel dobivala vse bolj konkretne oblike. V ponedeljek, 1. februarja pa so Ce- ljani videli pred postajo avtobus in v njem polno mladih, nasmejanih ljudi. Nekaj je bilo starih znancev, a ostali so se kaj kmalu zbližali. Avtobus je krenil proti Mozijrju. Od tam pa je mla- dina odšla v planine. Po dolgi in na- porni poti so se vsi zbrali v Mozirski koči Smeh in šale niso izostale. Po- sebno so se lotili tov. Staše, ki je pri- sopihala kot savinjski vlak. Toda ona si je mislila: Le smejte se! Prišla sem pa le, čeprav so nekateri prerokovali neuspeh na Kebrovem travniku.« Tov. Sega je imel pri tem »levji delež«. Se to popoldne so si mladinci ogledali prijazen Smučarski dom, ki bo teden dni njihovo bivališče. Po ureditvi vseh formalnosti se je v torek zjutraj začel seminar. Tov. Sega je povedal za cUj in namen seminarja. Prečital je tudi dnevni red in delo se je začelo. Kot prvo predavanje je predsednik tov. Se- ga_Jmel organizacijsko razpravo o se- stanku. Namreč pri delu je MKLMS ugotovil, da mnogi mladinci, zaradi pre- malih izkušenj, ne znajo organizirati sestanka, konference in pd. ter posta- vitvi dnevnega reda. Pravzaprav tu ne gre za sestanek zaradi sestanka, ampak zato, da bi mladinci na tem mestu iz- nesli probleme svojega aktiva in da ne bi čakali nekakšne direktive od zgo- raj. Po referatu je biLa živa diskusija, ki je pokazala marsikaj. Skoda, da je niso mogli čuti tisti, ki so mnogokrat krivi zapostavljanja mladine. Ta razprava je pokazala zelo važen činitelj za mladin- sko delo. Gre namreč za to, da mladina dela uspešno tam, kjer je povezana z ostalimi organizacijami, predvsem s ko- munisti V nekaterih podjetjih pa ner- gajo na mladino, kot bi bili ljubosumni na njihove pravice, »češ nam se kot va- jencem ni tako dobro godilo.« Po tem prvem vprašanju seminarja je sledilo še niz drugih aktualnih pre- davanj. Tov. Staša, ki že ima izkušnje z mladino, je referate podajala razum- ljivo. Mladinci so z velikim zanima- njem sledili. Bili so sproščeni in so svo- ja mišljenja iznašali brez tiste običajne zadrege. Bilo je nekaj tovarišev, ki so se marsičesa spomnili in vprašali, pri tem pa poskrbeli včasih za malo smeha. Na primer tov. Nande H. se je jezil na DjUasovo »pisar j en je« pa je kratkoma- lo rekel »da takega jabolčnika ne more razumeti«. Ko se je govorilo o liku mladinca, se jim je prikazal kot simbol mladinec iz NOB in delovnih brigad. Kako se je treba boriti za socializem so spoznali iz življenja tov. Tita, ki so ga obdelali v štirih predavanjih. Zelo so jih zanimala tudi vprašanja: demokracija, država in religija. To je bila tudi v glavnem tematika seminarja in smo prepričani, da se bo vse pri- dobljeno koristno uporabilo pri prak- tičnem delu mladinskih organizacij. Na splošno lahko trdimo, da je za- misel uspela. Preskrba je bila z ozi- rom na kraj tudi odlična. Tov. Dremel pa zasluži pohvalo za vsestransko skrb, ki jo je posvečal mladini. V ponedeljek, 8. februarja se je ko- lona mladincev vračala v dolino. Sneg je padal, a pod nogami je prijetno škri- palo. Vsi so se »peljali« kar brez smučk... Bilo je smeha in dobre volje. V Mozirju je čakal avtobus in srečna mladina je bila kmalu zopet v Celju. Stev. C »S«Tlajskl vesteik«, dne 12. februarja 1954 Ob deveti obletnici smrti talcev na Franlkolovem v zgodovini naše narodnoosvobodilne borbe« najžalostnejše in obenem naj- svetlejše poglavje tiha noti-anja borba tistih slov-enskih ljudi, ki so zdeli po okupatorskih zaporih in po dolgem mu- čenj« umirali kot brezmočni na dvo- riščih kaznilnic, postavljeni ob zid aH pa po raznih krajih naše zemlje. Ti naši mrtvi junaki govore, ker go- vore o teh grozodejstvih njihovi gro- ^vi. ker živi niso mogli. Lahko je bilo v borbi, lahko je bilo tudi v jurišth, toda biti živ v grobnici in čakati na smrt. to je nekaj povsem drugega. Ti naši ljudje, ki so ŠU naj- večkrat v smrt brez besede z grozno tX)lečino in mržnjo, so naši svetli vzori, na katere moramo bodočim pokolenjem kazati, da se bodo vsaj malo lahko vži- veli v veličino in tragiko ljudi in dobe, ki io je preživljal naš narod. Ni besed ki bi lahko popisale vso bolečino mater, žena, deklet in otrok, kadar so se pojavili na javnih prostorih nalepljeni lepaki o streljanju talcev. Ce bi takrat mržnja in pogledi ubijali, bi ne ostal pri nas živ niti eden okupator, niti eden njiho\ah hlapcev. Po vsej naši zemlji so s'e \'TŠila zve- rinska ubijanja naših ljudi Prednjačijo predvsem zapori v Mariboni, kjer je bdi sedež Gestapa za Stajei-sko. Toda tudi pri teh streljanjih v Mariboru je bilo največ žrtev iz celjskega območja. Kdor pazno premotri lepake, te žalostne priče takratne dobe, vidi vse polno imen svo- jih znancev in ljudi, ki so živeli tukaj. V .Starem piskru in na drugih krajih po našem ozemlju, kjer so streljali talce, pa je velika večina ljudi iz Savinjsilce doline, črnih revirjev in Kozjanskega. Število ustreljenih talcev v celjskem območju ni točno znano. L,epa;kov o streljanjti talcev (v celjskem območju) je trenutno znanih 15 s skupnim števi- lom ustreljenih žrtev 606. Vendar je število precej večje, ker se je ubijanje naših ljudi vršilo tudi drugod. Vsekakor bo število talcev preseglo število tisoč. Med talci so tudi žene in sedemnajst- letni mladeniči. Prva taMca, ki je bila ustreljena v Sloveniji, je 20-1 etna učiteljica Ivanka Uranjekova iz Griž v Savinjski dollnL Naj*bolj množično streljanje talcev v Celju je bilo dne 13. VI. 1942, kjer je bilo ustreljenih 62 žrtev. Niti mesec dni kasneje, dne 22. VII. 1942, je padlo v Starem piskni 100 žrtev in 15. VIII. 1942 160 talcev. V celjski okolici pa je posebno pi-e- treslji^ in grozotno obešanje talcev na Frankolovem ali točneje na Stranicah. Pri tem zločinu, ki so ga gestapovci izvršili dne 12. II. 1945, so se prvič ix>- služili svojega gesla: »Sto za enega!« Obešanje nedolžnih žrtev na Franko- lovem oziroma v Stranicah je največje okupatorjevo grozodejstvo v Sloveniji. Ti dogodki, kaliior tudi dogodki pred to tragedijo, še čakajo podrobnejše raz- jasnitve. Kdaj se je izvfšil napad na celjskega kreisfiihrerja Dorfmeistra in kdo ga je izvršil? V Slovens^kem zborniku 1945 je za- beležen 3. februar kot dan nap^a na kreisfiihrerja Dorfmeistra na Frankolo- vem. Napad so izvršili diverzanti četrte opei-ativne zone. O edinici, ki je ta na- pad izvršila oziroma Lz katere večje enote je ta ecMnica bHa, ni omenjenega ničesar. Četrta operativna zona pa je bila najvišje poveljstvo partizanskih enot za Štajersko, Koroško in Prek- murje. Priče domačini, ki so se v teh usod- nih dneh nahajali na Frankolovem ozi- roma v Stranicah, trde, da se je napad na Doi-fmeistra izvršil dne 12.1.1945 in ne 3. II. 1945. Tega datuma se spominja- jo točno zaradi tega, ker se je obešanje vršilo točno en mesec kasneje, to je 12. II. 1945. Na lepakih je dan Dorf- meistrove smrti 3. II. 1945. To je verjet- no najtočneje. Očividci tudi trde, da je bila ta enota Tomšičeve brigade, ki je prišla omenjenega dne do posestnika ArUča zaradi hrane. Gotovo pa tudi to ni. Prav tako bi bili to lahko tudi borci drugih brigad, ki so se nahajale v tem času na sektorju Frankolovo—Stranice —Konjiška gora—Stenice—Pohorje. Dne 11.1.1945 se je vozil kreisfiihrer Dorfmeister iz Maribora nazaj v Celje. Spremljala sta ga dva tovorna avto- mobila vojaštva. Proti večeru so se pri- peljali do Konjic. Zaradi bojazni pred partizanskin-u napadi, ki so se stalno \TŠili na klancih in soteski Tesni med Frankolovlm in Stranicami, je prenoče- val s svojim vojaškim spremstvom pri konjiškem županu Hadiču. Drugo jutro je Dorfmeister nadalje- val pot v Celje. V soteski Tesni so nje- govo kolono napadli partizana. Prvi avtonx!bil, v katerem se je vozilo vo- jaštvo, se je prevmU v potok Tesnico. Dorfmei^ti-ov osebni aAJiornobil je obstal prerešetan od krogel na cesti, sam pa je bil ubit. Domačini, ki so skiivaj opazovali pri- prave Nemcev za zloeinstvo in samo obešanje, trde, da se je tragedija iz- vršila točno mesec dni po napadu. Na večer pred obešanjem talcev je zasedlo vojaš-tvo vse \Thove in vojaško važne točke na teh predelih, da se za- varuje pred partizani. Drugo jutro so pripeljali 5 kamionov obsojencev. V po- sebni skupini so bili zapornlld, ki so morali med obešanjem kopati jame. Ker ni bHo v soteski primernega prostora za obešanje, so obsojence odpeljali 2 km naprej proti Stranicam, kjer je bilo do- volj sadnega drevja, na katerega so ob- sojence obešali. V bližini hiše posestni- ka Rudolfa Adamiča so vse talce po- sti'ojiii. Na tem mestu jim je koman- dant prebral smilno obsodbo. Po pre- čitani obsodbi se je začelo obešanje. Vso okolico so močno zastražUl. Obe- šali so trije gestapovci, preoblečeni v policiste. 'Prvi je na drevesih pritrjeval z železnimi kavi j i na veje pol metra dolge vivi z zankami. Drugi gestapovec je obsojencu, ki je stal na stolu, za- drgnil vrv okoli vratu. Tretji pa je vsakemu talcu spodmaknil stol in obe- šenca potegnil za noge. Obešanje je tra- jalo približno tri ure. Domačini, ki so skrivaj opazovali to nečloveško morijo, trde, da so se neka- teri obsojenci branili, toda bili so ne- človeško pretepeni. Talec Ivan Skale, doma iz Celja, je bU na vrsti med prvimi. Im.el je toliko prisebnosti, da je namesto tega, da bi stopil na stol, po- begnil pi-oti gozdu. Najbližja straža ga je pokosila z rafalom. Oficir, ki je bil v bližini, ga je ustrelil še v glavo, — Očividci trde, da je bil to edini xx>skus pobega. Talci so viseli obešeni približno do dveh popoldne. Zaporniki, ki so bUi do tega časa gotovi s kopanjem jam na mestu, kjer je sedaj grobnica, so začeli snemati mrliče. Pred snemanjem so jih morali še sezuti in sleči. Do jam so jih vlačili za noge, Pozsneje so jim stražniki dovolili, da so si pri posestniku Valen- tinu Paderžniku izposodili samotežni voziček, s katerim so odvažali mrtve talce v grobove. Mrliče so pokrili s tanko plastjo zemlje. Lisice so že nekaj noči nato začele iz plitve zemlje izko- pavati mi-tve talce. Nekaj daii kasneje so aktivisti in par- tizani iz Podgoi^ in Stranic okrasili grobove z venci. Drugi dan so kozaki, ki so se nahajali v okolici, vence uni- čili in grobove s konji steptali. Nihče ni hotel stola, na katerega so stopali talci pred obešenjem, Delj časa se je nahajal ob cesti, prislonjen na obcestni ktlometi^ski kamen. Trdijo, da ga je končno odnesel nekdo, doma iz Konjic, Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode iz Celja je talcem postavil pri grobovih dostojen spomenik. Pri premišljevanju tega najžalostnej- šega poglavja naše okupacije se človeku nehote vsili misel: »Ljudstvo, ki je to- liko pretrpelo in toliko žrtvovalo za svojo .svobodo, ne more nikdar ^pro- pasti!« ____.___jrs3Ž9J^Stoae^.. Iz celjskega muzeja Našim prijateljem celjskega muzeja že dolgo nismo ničesar poročali o de- lovanju v tej ustanovi kakor tudi izven nje. Ker smo pravkar zaključili leto, bo prav, da v širokiti obrisih informira- mo javnost, V pretečenem leiu se je dvignil oh)isk muzeja na 12.204 oseb v primerjavi s prejšnjim letom, ko smo dosegli že 11.000 obiskovalcev. Obisko- valci prihajajo iz Celja in celjskega ob- močja pa tudi iz vse Slovenije. Pre- cejšnje število tudi iz ostalili republik, da, še celo posamezniki iz Makedonije. Tudi obisk tujcev se stalno dviga, v prvi vrsti strokovnjakov, ki si ogledajo celjski muzej zaradi študija in tu zopet največ iz vrst artieologov. Izkopavanja v Šempetru so letos privabila kar celo skupino avstrijskih arheologov, poleg teh pa posameznike iz Italije, Nemčije, Holandske, Anglije in Amerike ter celo Indije. Naš muzej luani v spominski knjigi lepa priznanja tujih in domačih strokovnjakov. Razširitev obstoječih zbirk je bila dovolj skromna. V glavni dvorani smo prikazali v veliki vitrini dejavnost ar- heoloških izkopavanj celjskega mu/eja po osvoboditvi — razume se, da le v izbranih muzealijah — drobnih predme- tih. Oddelek NOb se je razširil s pri- kazom koroških borcev {1918—1920) ka- kor tudi z dejavnostjo NOB na Koro- škem. Ostale zbirke, so sicer izpol- njene ali posamezni predmeti zame- njani z bolj markantnimi. 2e dolgo se trudimo vzpostaviti etnografski odde- lek, v ta namen vrši etnografska sku- pina celjskega muzeja že tretje leto ogled terena in zbira predmete iz tega področja. Da še ni dobila javnost vpo- gled v to delo, je v glavnem ovira zaradi predhodnih adaptacijskih del, ki so stekla že lani v decembru. Ko bodo ia dela investicijskega značaja v stavbi končano, kar bo predvidoma letos v februarju, bo možnost podana še v na- daljnjih treh prostorih razviti poleg po- vsem novega etnografskega oddelka še arheološkega. Z novo garderobo (in straniščem za obiskovalce) se bo vstop v muzejske zbirke preusmeril na za- hodno stran muzejskega poslopja. Obi- skovalci ne bodo več kot doslej po arkadnem hodniku vstopili v muzejske zbirke skozi glavno dvorano, Z mobilizacijo vsega 1. nadstropja t. j. 11 dvoran, bo šele možna kronološka razvrstitev mii/cjskili zbirk. Soba s ka- minom, kjer doslej razstavljamo arhe- ološke predmete, bo sproščena. Zelja ustanove je, da tamkaj na novo kre- iramo celjsko sobo, s predmeti celjske zgodovine, kolikor jih muzej hrani in ponazorili. V glavni dvorani želimo raz- stavljati prvenstveno orožje in srednje- veško numizmatiko kakor tudi historič- ne portrete. Numizmaiično zbirko bi dali javnosti na pogled v 12 novih vi- trinah, kar bo naslednja razširitev pro- grama muzejskih zbirk. Dosedanji muzejski arliiv bo preme- ščen v podstrešje muzejske zgradbe, ki bo tudi do konca februarja ognje- varno adaptirano. Šele tedaj se bo pristopilo k urejevanju arhiva, ki doslej zgodovinarju ni dostopen. Tu l^o hkrati dovolj prostora /a orhivalije, ki so še v Celju ali drugod, pa jih zaradi stiske prostorov ni bilo mogoče deponirali pod muzejsko sireho. Izpraznjeni pro- stor dosedanjega arhiva v pritličju bo prevzela Studijska knjižnica za knjižni magazin tako, da pridobi ta ustanova en prostor za čitalnico s približno 30 sedeži, kar bo zadostovalo trenutnim potrebam. Čitalnica bo dnevno odprta občinstvu 8 ur in s tem omogočila sle- hernemu interesentu, da črpa njeno književno bogastvo v domači in tuji literaturi. Novi arliivski prostori v pod- strešju zgradbe bodo omogočili ure- jevanje artiiva in črpanja arhivskih po- datkov slehernemu zgodovinarju. Kaj pomeni mobilizacija vseh pro- storov I. nadstropja za muzejsko raz- stavo? Za nazorno primerjavo nove- dimo, da je razstavna ploskev celjske- ga muzeja v tem obsegu enaka enemu nadstropju Narodnega doma v Ljublja- ni! Če se spomnimo na zametke starega muzeja v Celju, ki je bil nameščen le v eni večji sobi Glasbene matice ali se- danje Glasbene šole, je povsem jase« ogromen razmah te ustanove po osvobo- ditvi, 5ili bi do malega nepošteni ako bi pre- zrli, da je tak razvoj omogočila naša ljud- ska oblast, ki ni samo reformirala muzej v državno ustanovo s stalnim letnim rednim proračunom. marveč skrbi hkrati z investi- cijami za adaptacijo in asanacijo zgradbe. Če- prav je slednja dejav- nost za muzejca pre- počasna, je prav v zadnjem letu steklo to delo in upajmo, da se ne bo več prekinilo dokler ne bo v etapah oživotvorjen Mušičev gradbeni nočrt lako za muzej kakor tudi Študijsko knjižnico. Lansko leto se je nadaljevalo arhe- ološko izkopavanje v Šempetru. Gradi- vo, ki prihaja tamkaj na dan, je veli- častno, saj doslej še nismo poznali tako bogate kiparske umetnosti rimskih moj- strov na slovenskih tleh. Prav lani ob koncu leta jc doživela slovenska ar- heološka podjetnost svetovno prizna- nje. Iz znanstvenih krogov celokupne rivrope prihajajo na Akademijo vpra- šanja in priznanja. Zlasti po ciklusu predavanj v zahodni Nemčiji katere je imel vodja izkopavanja univ. prof. dr. Klemene. Letošnje leto bodo po vsej verjetnosti izkopavanja zaključena. Do- slej je približno 400 kosov kamnitih prič naše preteklosti pred 2000 leti na svetlem. Letošnje terensko delo celjske naro- dopisne skupine bo usmerjeno v bliž- njo celjsko okolico. Rezultati triletnega dela se v muzeju seminarsko obrav- navajo in kopičijo se rokopisi za Celj- ski etnografski zbornik, ki bo izšel še v prvi polovici leta. K internemu muzejskemu delu bi bilo pripomniti: muzejska knjižnica je na- rasla na 1330 zvezkov, izpopolnjen je muzejski laboratorij in zlasti fototem- nica /a fotografske posnetke muzealij. Kartoteka in fototeka (poleg inventarne knjige) je osnovana. S tem. so dani vsi predpogoji za normalen obrat muzeja kot znanstvene ustanove. Obeta se nam letos plodno muzejsko leto, zlasli če uspemo poleg razstav v L nadstropju adoptirati lapidarijski pro- stor, kar je v muzejskem programu centralna, a tudi najtežja naloga. Re- zuliali izkopavanj v Šempetru nas silijo, da to nalogo pospešimo, zaradi gra- diva v starem lapidariju za paralelen študij obiskovalcev. Mnogo nad 1000 kosov celjskega kamnitega rimskega gradiva presega tudi zbirko v Ptuju in Ljubljani. Na tem področju smo tako po kvaliteti kakor tudi kvantiteti vodilni. Ce šempetrske najdbe že danes slovijo, ni staro gradivo prav nič manj po- membno. Eno in drugo presega nor- malen okvir provincionalnega muzeja. In končno dostojni prikaz tega gra- diva ni le uradna stvar uprave celj- skega muzeja ali mesta Celja z oko- lico, je kulturna naloga vse Slovenije in države. Zaradi teh dejstev pač ne dvomim.o. da bo s skupnimi napori rešena kar najbolj stvarno in najlepše zaradi repatacije Celja, Slovenije in naše nove Jugoslavije. A S. Fran Roš: Srečanje s Šumadijo Dolg rlak, z žirinsktmi imgoni se je kot transport številka 2 dne 12. junija leta 1941 dopoldne ustavil v Arandje- lovcu, v srcu Sumadije. Z vlaka so po- skakali oboroženi spremljevalci gesta- povci. Odprte vagone so začeli zapu- ščati Slovenci, do polovice Celjani, ki jih je firerjev ukaz oropal in iz do- movine pognal v Srbijo. Družine z bedno prtljago in s pet sto dinarji gotovine na osebo so se zbirale pred postajnim poslopjem. Mrki možje, zaskrbljene žene, mirna mladina, ra- dovedni otroci. In vsi hkrati so ugo- tovili važno in čudovito dejstvo: gesta- povci so odhajali in se niti zmenili niso ^cč za pregnance. Bilo je očividno, da so st^ojo dolžnost opravili zaenkrat do kraja. »Brez njih smo!« so se razjasnili obrazi možem, ki so v zaporih preživeli skoraj dva meseca muk in zasramo- ucnja. Zares, bili so zdaj prosti in treba bo samo še, da pregnance prev>zame in poskrbi zanje srbski »Komesarijat za izbeglice'( (sami se bodo ti Slovenci štiri leta otepavali naziva rdzbeglice«, ker da ^iso sami zbežali iz domovine, ampak 3'^ je samo surova sila ingla iz nje). Pred postajo je čakalo več izvoščkov. jih je tja poslala arandjelovska ob- čina po onemogle starce in bolnike, Osemdesetletnega Lovreta Hriberja, kmeta iz okolice Griž (ta se je pozneje, žUau kakor je bil, na lastno pest pre- bil nazaj domov), je neki izvošček pri- 3^1 pod pazduho in ga z njegovo culo ^Ted potegnil na koleselj. Nasmehljal se nam je z voza: »Poglejte, Srbi me hočejo peljati s kočijo. Tako dobri so s Slovenci, da so mi kar všeč.* Pred zdraviliško zgradbo »Novo zda- ^Je« se je zbrala pisana množica tri- •'toglarc raje s kovčki, culami in na- 'i-rbtniki. Dva delegata Komisarijata sta vpričo dveh nemških oficirjev ogovo- rila Slovence in jim želela dobrega ob- stanka v Srbiji. »Bračo i sestre!« so bile besede iz tega nagovora in te so toplo segle v srca. Tu v Arandielovcu bo ta transport počival dra dni, nato pa bo poslan v Cuprijo, ki mu je do- ločena v naselitev. Torej ne pojde v de- lovno taborišče, kakor se je govorilo^, ampak v to pomoravsko mesto (sredi tako zvane »srbske Mezopotamije«, kjer da se cedita mleko in med). Zdaj je delegat izklical nad tri sto slovenskih imen, nakar sta Nemca podpi^'-ala za- pisnik in izginila. Družine so dobile sobe s posteljamA v obeh »zdanjih« arandjelotJskega zdra- vilišča. Izdatnemu skupnemu obedu je sledilo spanje. V poznem popoldnevu pa so nekateri pregnanci že krenili v ulice starega, znamenitega srbskega mesta. Mnogi, ki so dva meseca v zaporih po- grešali krčmo in pijačo, so si sproščeno oddahnili, ko so po svoji mili volji lahko v zatohli »kafani« praznili šilca mehke >^rakije« ali pa čase vina. Da, to vse je bilo že podobno prvemu koščku siw- bode. Vse drugo bo sledilo, ko še Sov- jetska zveza in Amerika posežeta vmes. Pa tudi mi sami ne bomo sedeli kri- žemrok, ta čas mora skoro priti in z njim polom fašizma, maščevanje za vse in vrnitev v domovino, ki jo bo treba drxigače, na novo urediti. Bil je mehak in topel večer, ko so neJuiteri izgnanci po večerji stopali po belih stezah zdraviliškega parka v ži- vem pogovoru. Tedaj jim je prišel naproti mlad člo- vek, visok, zagorele polti in s toplo srbsko besedo: »Slovenci ste! Jaz sera Pero, sicer pa študent medicine. Bil sem že pri vas v Ljubljani in na Bledu. Tu sem doma in bi vam rad pomagal .« črmer koli. Kako je s hrano in s stanovanjem? Kako da vas je okupator pregnal?« Odgovarjali smo mu in ga nato sami izpraševali. Kakšne so novice iz sveta in o vojni? Ali se Rusije še ni odločila? Kako je v Srbiji? »Razgledajte se malo po Arandje- lovcu!« nam je svetoval. »Vsaj pri tem naj vam pomagam. Treba bo, da obi- ščete prav iu blizu oni ZG]odovinski kraj, kjer se je pričel veliki upor za osvoboditev Srbije leta 1S04. Ali hočete? To vam bo lahko okrepilo pogum, pa tudi vero v srbsko ljudstvo in v novo, boljšo Jugoslavijo, ki si bomo v njej zares bratje. Jutri po zajtrku vas po- čakam, tu v parku. Nocoj boste prvič prenočevali na tleh Srbije, ki pa je da- nes pogažena in osramočena. Zato vam ne bo mogla nuditi vsega, kar bi imm rada dala. Vendar verujmo v bodočnost! Ta je v nas samih. Na svidenje in lahko noč, Slovenci!« Prihodnjega dne — bilo je to 13. ju- nija 1941 — je več kot trideset Slo- vencev stalo na zgodovinskem mestu tik vasi Orašca pri Arandjelovcu. Majhno kotlino tam so obkrožali bre- žuljki, ponekod izsekani, drugje ob- rasli z gostim mladim bukovjem. Ob nas je žuborel izvirek čiste vode. Vi- soko nad vsem se je dvigala planina Bukulja. Lep, tih košček prirode, skrit pred šumom, sveta, ki so se v njem tedaj reševale usodne stvari in pripravljali strahotni spopadi med ljudstvi za smrt tiranije, za svobodo sveta, za pravico narodoi') do življenja. Tu pod skrivnostno tiho Bukuljo pa je med Slovenci stal srbski študent Pe- ro. Pripovedoval je, kako so se na tem kraju na svečnico 1804 tajno zbrali naj- uglednejši srbski možje in govorili o neznosnem življenju pod turškimi ja- ničarskimi krvoloki. Tu so ugotovili, da jim je izbirati le med smrtjo in borbo za svobodo. Tem njihouim skle- pom je sledil veliki upor, ki je prinesel Srbom začetek svobodnega življenja po ftoletjih rol>stt'a. Kakor je srbski na- rod našel pravo pot tedaj, tako je tudi zdaj ne bo izgrešil. Zdelo se nam je, da živo vidimo pred seboj Jurija Petroviča, kako na tem kraju razvija srbsko zastavo, kako po- ziva k prisegi in borbi svoje ljudstvo. In kako ta zastava gre skozi krvave burje in končno zavihra v svobodni zarji. Okrepljeni smo se vraiali, kakor da smo se napojili s čudotvorno čisto stu- denčnico zaupanja v svoje ljudstvo, v človeštvo in človečnost. Pokrajina se je smehljala v jasnem dopoldanskem soncu vsa lepa in do- mača. Čutili smo, kakor da tu nismo več izgnanci in txijci, ampak je naša dommiina tudi zemlja tu in porsod, kjer je vkoreninjena ista relika misel, ista ljubezen, vodeča k istemu cilju. In vsi, ki smo si v tem bratje, bomo ta svoj cilj dosegli, če bomo zanj trpeli v skupni borbi. Močni bomo v sili našega svobodoljubja in žeje po pravici in živ- ljenju. In občutili smo to velikosrčno Srbijo, tedaj teptano, a nikoli poteptano, ka- kršno opetm njena pesnica Desanka Maksimovič: Srbija je velika skrivnost: dan ne re, kaj noč pripravlja, niti noč, kaj zora poraja... V tej deželi še reke, vetrovi, vonjave, studenci, potoki prenašajo skrivne novice .., V tej deželi še zajčji stopinji sovražnik nikdar ne zaupaj ... In že 7. julija 1941 se je srbsko ljud- stvo dvignilo k vstaji. Morda je tudi študent Pero bil med tistimi, ki so že tedaj prijeli za puške. In danes sta v grbu Ljudske re- publike Srbije na rdečem traku pove- zani dve veliki, slavni letnici.- 1804 — 1941 Stra« 4 »Savinjski vestnik«, dne 12. februarja 1954 Stev. 6 Iz Celja... Delo Prostovoljnega gasil- skega druStva Celje-mesto v minulem letu Prostovoljno gasilsko društvo Celje- mesto je te dni podalo obračun dela v mJnulem p^sloamem letu. Iz obširnih poročil diTišlvenih funkcionaa-jev je raz- vidno, da je bilo delovanje društva zelo razgibano. V zimskem času je imelo tečaj za iz- ptašajie gasilce po programu RGZ. Ima redne teden^ike gasilske vaje, ki se jih člani povečini pohioštevilno udeležu- jejo. Ustanovilo je tudi pionirsko dese- tino, ki prav marljivo vožba ob nedeljah dopoldne. N?fljavilo si je v preteklem letu svoj gasilski prapor, kateremu je kumoval IVIL.O. Pri slavnosti razvitja, ki je bila pred starim magistratom, so sodelovala tudi sosedna društva. Društvo šteje sJkupno 107 članov, in sicei-: 74 operativnih članov, med njimi 4 članice, 5 mladincev, 5 samaritank, 12 pionirjev in 15 podpornih članov. Na celjskem teritoriju v lanskem letu ni bilo večjih po.tarov, razen gozdnega požara v Košnici, ki so ga gasili pet dni in pst noči. Da je bilo tako majhno število požarov, je prav gotovo k temu pfripomoglo to, da so gasilci vse leto vršili požarne oglede s pomočjo dimni- kaijev. Zabeležiti pa je slcupno 23 po- žarov. Od teh jih je bilo 10 v drža\mem sektox-jvi. 1 na zadružnem in 12 na pri- vatnem sektorju. Požari so bili večino- ma v okolici, ko so bili celjski gasilci klicani na ponio-č. Skupno cpi-avljenih ur pri požarih je bilo ^iS2. Društvo je prejelo od Metsnega ljud- skega odbora 714.000 dinarjev- subven- cije, od Poverjeni.štva za notranje za- deve pa prispevek za cevi, gume in akumulatorje v znesku 420.000 dinarjev. Poleg mnogega gasilnega oi-odja po- seduje društvo še 3 avtomobile. Skupna vrednost vsega gasilnega oax>dja in oseb- ne opi-eme je ocenjena na 59,1.55.36-^ din. V preteklem letu so skrbeli tudi za politično in strokovno izobrazbo svojih članov. Organizirana so bila politična, tehnična in strokovna pre5davanja. Vsa predavaiija so bUa zelo poučna. Na obenem zboiai so s.pi-ejeli še pro- račun za leto lSo4 in načrt dela v .pri- hcdnjen-i l(>.tu. M. C. BOJAN ADAMIČ IN JANEZ LIPUŠCEK sta na letošnjem »Obrtniškem plesu« v Celju močno dvignila prijetno razpolo- ženje. Prvi se je udeležil te prireditve kot častni gost »Ronny orkestra«, čigar član je bil dolga leta. Na spontano željo je zaigral motiv iz fikna »Vesna«, ene- ga zadnjih svojih glasbenih del. Občin- stvo je z zanimanjem poslušalo ustvar- jalca mlade jugoslovanske filmske glas- be, s katero je že danes dosegel ev- ropski sloves. Janez Lipušček, tenor ljubljanske opere, je uspelo izvedel obe ariji — posebno še nežno arijo Donizettija, ki se njegovemu liričnemu tenorju krasno prilega. V zabavnem programu je vzbudil mnogo dobre volje mojster humorja Božo Podkrajšek. »Ronny orkester;< je z izvajanjem ob- širnega programa lepo proslavil svoj 20-letni jubilej, istočasno pa dopolnil »Obrtniški ples 1954 < v res uspel večer. Pri tem je krepko sodeloval tudi Ume- kov kvartet. IZ ŠTOR PRI CELJU KOČARJEV LOVSKI BLAGOR! Ko sta se preteklo nedeljo tov. Kočar Slavko in Vrečar Jurij oba iz Stor, po- dala na lov v Rifnik pri Šentjurju, je prvi, ki je strokovnjak v lovu na li- sičjo zalego, podrl lep primer težke, 5—6 let stare lisice. Tov. Kočar najde poleg svojega odgovornega dela v Že- lezarni Store še vedno dovolj časa. da pomaga tamkajšnjim kmetom pri uni- čevanju tako škodljive in številne li- sičje divjadi v tem kraju. V kratkem razdobju je to že njegov deseti primer odstrela, za kar mu Rifničani izrekajo vse priznanje in zahvalo ter želijo, da še pride med nje ... F. K. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU V četrtek, 18. februarja bo ob 19,30 predaval v predavalnici učiteljišča pro- fesor - bibliotelcar tovariš Ljaibo Osterc o temd: O diplomatski službi. K zanimi- vemvi predavanju vsi vljudno vabljeni! Gibanic prebivalcev v Cetiu od 1. do 8. febraarja 1954 Piojenili je l)i!o 31 dečkov iu 26 deklic. Poročili so se: Vegi Jožel, ffradheui delavec i/, Žikovci 48 in Ficko Marija, pradb. delavka iz Vidonci 98; Soline Alojzij, trg. pomočnik iz Sv. Rozalije. .«>entiur pri Celju, in Pajk Jožefa, trfr. pomočnica iz Celja, Polulc 38: Kovač Milko, ključavničar iz Celja, Pol na Lavo in Diniec Jožefa, name- ščenka iz Lopate 1, Celje; Jakol) Franc, mizar- ski pomočnik iz Celja. Stnuotova 25 iu Meško Matilda, bolničarka i/. Celja, Ipavčeva tO; Košin Erih, magister farmacije iz Škofje vasi 14, Celje, in Vrečer Breda, maffister farmacije iz Celja, Vrunčeva 5; Pušnik Frančišek, delavec iz Celja, Cret 12, in Verhovšek Jožefa, delavka iz Celja, 7uvodna 41: Japer Franc, vodovodni iustalatet iz Celja. Mariborska 66, in Umek Ivana, na- iiic^čenka z Celja. Mariborska 66. L'dirli so: Sorrc Amalija, učiteljic« v pokoju iz Laškega 37, stara 65 let: Mirnik Vincenc, delavec iz (^elja, Ložnica 6, star 80 let; Mesaric Marija, roj. Lebič, gospodinja iz Celja, Mariborska , 54, stara 71 let; Jaklič Alenka, otrok iz Velenja; Jerman Jožef, delavec iz Prebolda, star 45 let; kehar Ivan, nočni čuvaj iz Celja, Maribor.ska 68. star 62 let: Medvejšek Martin, nameščenec v pok., star 93 let; Cencelj Frančiška, rojena Hebov, pospstniea iz Celja, Tremerje, stara 60 let: Cečko Marija, roj. Piki, gospodinja iz Celja. Zagrad 5, stara 84 let; Lodnik Martin, posestnik iz Celja. Lokrovec 13, star 85 let; Podvornik Peter iz CeiiajLokrovec 25, star 14 let.^ ^ ... in zaledja IZ SLOVENSKIH KONJIC Občinski odbor SZDL v Slov. Ko- njicah je pretekli teden pripravil po- sebno predavanje o novih gospodai^^skih predpisih. Udeležili so se ga predstav- niki podjetij iz Konjio in Zreč ter uslužbenci podružnice NE. Predavatelj tov. Mrzlikar iz gospcdai-^kega sveta pri OLO Celje-okolica je v poljudnih besedah orisal osnovne politične in go- spodarske elemente teh predpisov, hlcrati pa je odgovarjal na številna vpra.šanja, ki so jih navzoči postavljali iz vsakodnevne prakse. ?vAKO RESITI TO VPRASAN.JE? Da sem se odločil napisati te vrstice me je napotil nedavni razgovor z nekim uslužbencem, ki je svoj čas vršil razne upravne in personalne posle v podjet- jih, kjer je bil zaposlen. Ko so se ta delovna mesta sčasoma ukinila, je začel s knjigovodsko službo. Mislim, da ta primer ni edini in da bi jih kaj lahko naišli še v drugih podjetjh. Sicer v teh primerih ni važno, kaj je ta ali oni bil prej in kaj je danes, važno je, da so svoječasno bile potrebe take, da smo morali imeti v podjetjih taka delovna mesta in na teh sposobne ter predane ljudi, saj so imeli zelo odgovorne na- loge. Ker mnogokrat posebne kvalifi- kacije ali druge strokovnosti niso imeli, so pač bili premeščeni na druga delovna mesta, seveda več ali manj kot začet- niki z nižjo plačo. Prav tu pa nastane vprašanje: kako omogočiti tem ljudem boljše prejemke, ki bi si jih z ozuom na število službenih let gotovo zaslužili. Recuno, da je ne- kdo drugi bil vsa ta leta v knjigovodski službi, se tam sčasoma usposobil in dobil potrebno strokovno znanje ter je danes že lahko samostojni knjigovodja. Ce je takrat prvi bil na takih delovnih mestih, ki so bila potrebna, torej pač ni sam kriv, če danes nima posebne strokovne sposobnosti, ima pa obilo upravno-političnih izku.šenj. Gledano iz tega stališča bi bilo pač potrebno re- šiti ta vprašanja plač za take ljudi in bi morda bilo prav, če bi jim razen plač za tisto delovno mesto, kjer so se- daj nastavljeni, priznali morda še po- seben dodatek, ki bi ga imenovali do- datpk na leta službe. Seveda je presoja vsakega posameznega primera stvar podjetja, posebej pa še političnih or- ganizacij, ki morajo tudi tu reči svojo besedo. V. L. Nekaj pripomb k članku; »CLANI ZB v slov. KONJICAH SO PONOSNI NA SVOJE DELOc Ko sem prečital gornji članek v zad- nji številki »Savinjskega vestnika«, ni- kakor nisem mogel verjeti vrstam in se bridko načuditi, da so kaj takega more še zgoditi v naši socialistični, svo- bodni domovini, namreč, »da se neka- teri izletniki, posebno iz Avstrije zelo nespodobno obnašajo pri grobovih tal- cev na Frankolovem, ki predstavljajo za naše narode nepozaben spomenik fašizma. Bil je celo primer, ko so iz- letniki iz Avstrije pri grobovih izstopili z avtobusa, pljuvali na grobove in celo hoteli odnesti napisno tablo žrtev«. Tako pisec gornjega članka .. . Ce so ta sramotni akt v i-esnici na- pravili tujci-izletnik i iz Avstrije pri grobovih talcev na Frankolovem, potem pač lahko s prstom pokažemo na krivdo marsikoga izmed onih, ki tam v bližini bivajo in so to podlo dejanje na lastne oči videli. Mar ni to neodpustljiv zlo- čin? Pri vsem tem pa se vprašam: kako dolgo bo še tolika na.ša mlačnost tov nebudnost ZB in ZK, kakor tudi vsa- kega posameznega državljana? Ali ne kaže vsak tak div.en primer takoj ja- viti oblastem, organom LM. Ce pa teh n.j, pa naj bi obračunali s t<»kšnimi pritepenci izzivači-zlikovci iz inozemstva na licu mesta, da bi še enkrat občutil naše krepke partizanske pesti! ... F. K. IZ NAZ.4RJA Po daljšem času se zopet oglašamo, da se ne bo reklo, da v Nazarjih morda spimo spanje pravičnega. Pa ni tako! Se kar gibljemo, posebno živahno pa v komunalni dejavnosti. Pridno gradimo vodovod, ki bo do poletja gotor in bo zalagal z dobro pitno vodo vso vas. Saj sm.o zdrave pitne vode doslej pogrešali. Vodovod bodo dobilo tudi vse stavbe, ki so sedaj v gradnji. In teh ni malo. Saj grade naši delavci okoli p>etnajst ncvih hišic, upi-ava LIP sama pa stano- vanjski blok, na katei-e prostore že čaka več reflektautov. Ko bo dograjen ta blok, pričnejo z gradnjo drugega. Tudi šolo bonnc prijeli gi-addti na pomlad. Vendar smo odklonili prvotni načrt paviljonskega siiiteffna in se od- ločili za moderno šolsko stavbo. V do- sedan.Jlh prostorih »ola pač ne more dosegati tistih učnih uspehov, ki jih vsi želimo. Šola, prosvetna dvorana, kino in veseMoe pač ne nrvorejo biti v is.ti stavbi in pod isto streho. Nujno potrebne bi bile tudi .sobe za tujce. Je res nerodno, da morajo tujci, ki piihajajo v precej^jem številu po opravkih v Nazarje, hoditj prenočevat v Mozirje, ker v Nazarjih za to ni po- trebnih pix)storov. Sicer pa Mozirčanom vračamo milo za drago, kajti tujci, ki prihajajo v Mozirje, tamkaj ne dobijo hrane in fn*ihajajo v Nazarje na kosilo in večerjo... Cas bi že bil, da se na- pravi teni razmeram v obeh krajih ertki-ai konec. Mozirje se je zganilo, zganiti se bomo moradi tudi mi, če bo- mo hoteli govoriti o kultoirni postrežbi tujcev in naših ljudi. Ali ne mislite tudi vi tako? IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Seja občinskega odbora SZDL Pretekli teden je bila seja občinskega odbora SZDL ob navzočnosti predsed- nikov in tajnikov vaških odborov, za- stopnikov množičnih organizacij in ob- činskega ljudskega odbora. Mai-slkatori problemi so bili potrebni razja.smtve, zato je bilo prav, da so se zbrali vsi tisti, ki morajo biti z^intere- siriuii na uspešnem dolu naše vseljtzd- sileš-nejše. Pri komunalnih vprašanjih so raz- pravljali o nadaljevanju regulacije Hu- dega potoka, c pripravah za gradnjo •šole itd. Govorili so tudi o Ijoidskih knjižnicali, ki so — prizn.?jmo odkrito — močno za;postavljene. Od nilcoder ne dobe potrebnega denarja za nabavo no- vih knjig, kljub temu. da je knjig do- volj v pix)daji in da jih je samo v Slo- veniji za nekaj mihjonov nepi-odanih. Temu vprašanju pa bo treba ix>svetiti le malo več pozornosti. Občinski in okrajni odbori naj gledajo, da bodo v novih proračunih zagotovljeni riotrebni krediti, kajti denar, izdan za knjige, ki so namenjene ljudski izobrazbi, se bo- gato obrestuje. KZ LAŠKO — ZAKAJ TAKO? Upi-avni odbor KZ Laško je odpove- dal delovno razmerje uslužbencu Jožetu Bezgovšku iz Vrha nad Laškim, ki je bil v zadnigi zaposlen kot lesni mani- pulant. Pii tem odbor ni upošteval, da je imenovanemu bila ta služba edini vir dohodkov, medtem ko imajo v službi ljudi z veliko večjo možnostjo pi-eživ- Ijanja (dvojne plače, pokojnina itd.). Je to zgolj birokratski postO'pek ali pa je vmes bf^jazen pred odpuščenim, ki bi lahko kot zaveden član SZDL kritiziral nepravilnosti v zadrugi? M. A. KAKO JE Z ELEKTRIKO RIFENGOZD—BRSTNIK Pred dvema letoma je bil osnovan elektrifikacijski odbor Rifengozd— Brslnik. Lani je odbor zbral precej sredstev, toda od takrat je vse spet zasipalo. Bilo bi prav, če bi svet za ko- munalo pri občinskem odboru to vpra- šanje sipet spravil v tek, da ne bo Rifen- gozd, ki je tik ob \'odu visoke napetosti, zadnji pri elektrifikaciji. M. A. Gibanje prebivalcev v celjsl(i okolici v času od 1. do S. 2. 1934 Rojcnili jc bilo 10 dečkov ju 12 dcklii-. Poročili so se: Lžuian Štefan, poljedelec iz liiasija. občina Žiisem, in Sarlah Martina, poljedelka iz Dobrine; Zaler Valentin, delavec z Hrastja, obč. Žusem in Polutnik Juliiana, poljedelka iz Dobrine; Drobne Viktor, delavec iz Dobrine in Hrvatic Marija, poljedelka iz Dobrine, oba obč. Zuseni; Pilko Martin, delavec iz Loke. in Ratajc Ana. poljedelka iz Loke, oba obč. Zusem: Sehur .Mojz, čevljar iz Praprotna. obč. Planina, in Koprive Kristina, gosp. pomočnica iz 5t. Vid« pri Planini: Žagar Fcrdo, učtelj iz Brez, obč. Breze in ."^tor Marija, učiteljica, stanujoča prav tam; Jager Anton, tov. delavec iz Ogorevca, ob- čina Šentjur, in Cmok Ana. trg. pomočnica iz Pečovja. obč. Store; Maric Anton, zidar iz .^lor in Žagar Jožefa, kuharska pomočnica, stanujoča prav tam; Cadcj Vid. poljedelec iz Jesenika. občina Planina pri Sevnici in Palčnik Dorica. poljedelka iz Komuol. obč. Store; Sajcvic .Mojz, rudar iz Rifengozaa. obč. Laško, in Cvetrežnik Veronika, tov. delavka, stanu jo*« prav tum; Jekl Franc, tov. delavec iz Zadobrove in Cve- trežnik Pavla, tov. delavka iz Rifcngozda, obč. Laško: Mehle Bernard, tov. delavec iz Polž- uicc, obč. La.«ko, in Oblak Neža iz Ilarja: Pri- stovnik Alojz, tesar iz Sojeka. obč. .Slov. Konji- ce, in Selih Ivana, šivilja iz Sp. Slemen, obč. Dramlje; Tadina Janez, delavec iz Vel. Rodne, obč. Rogaška Slatina, in Jecl Ana. poljedelka iz Gornje vasi, obč. Šmarje pri jelšah: Caglič Stevo, kapctan J.\ iz I.ovrana iu Priča Ksenija, naraeščenka z Mestinja, obč. Šmarje pri Jel- šah; Rebevšek Ivan, pisraonoša iz Razdelja, ob- čina Strmec, in MešI Cecilija, poljska oelavka iz Strme«, obč. Dobrno; Es Viljem, trg. poslo- vodj« iz Nove va.oi in Herman Silva, trg. po- močnica iz Pristave, obč. Dobrna: Popek Karol. poljski deUvec iz Pristave, obč. Dobrna iu Pušnik Jožefa, poljska delavka iz Vinske go- rice; Bele Peter, kmetovalec iz 2aheiiberca, obč. Rogatec in Caj.šek Marija, kmetovalka, stamu- jočf prav tam: Bukvalka iz Rogatca: Gornik Jožef. trp. pomočnik iz Šošta- nja in Rudi Marija. uslužl)enkH iz Sp. Gorč. obč. Brasiovče: ZaberI Alojz. kme( iz Vodeno- vega, obč. Šmarje nri jelšah, in Skale Anjcla. poljedelka iz Sv. Lovrencu pri Šm.njii. L mrli so: Lipov.šek I'rune iz Hriisii.i. obč. ?,ii«cm. star 8 mesecev: Turnšek Terezija, preužitknrioa z Dobrine, obč. Zusem. stara 80 let; Berk Ma- rija, preiižitkarico z P.resJovca, obč. Rogaškii Slatin«; Bobek Jožef. prcu/Kkar iz Sennidii pri Planini, stm S(> let: Kruniperšek Andrej, dojen- ick iz Prožinskc vasi. obč. Štore: Iiiučič Gii- šper. upokojenec iz TcharJH. star M let: Trnt- ujk Alojz, upokojenec iz Brez. obč. Breze, star 76 ici: Golob Marija, gospodinja iz Radoblja, obč. Laško, stara «i let; Študin Marijana, kme- rovolka iz Lažiša. obč. Laško, stara 67 let: Su- ster AnfVrej. preužitkar z Tevč. obč. Laško, star T4 let: Korenjak l'ršula. preužftlc;!ricH iz Laz. obč. Dramlje. stara 84 let: Mlinaric Franc, otrok iz Dragomile. obč. Šmarje pri Jelšah: Šket ;Veža. upokojenka iz Lembergu. občina Šmarje, stara Ti let; Krnjnc !■ raoc, prcužitkar iz Brezov?-, obč. Šmartno v Rož. dol., siarn TO let: Križan Alojzija, gospodinja iz Trlične. ohč. Rogatec, stara. 6^ let: BukSek Luka. kmetovalci iz Strmca, obč. Rogatec, star 74 let; VajncerI lulijana, zasebnicn iz Prekope, štoru R1 let: l.eonardi Tomaž, posestnik v Dobričii, ubčinn Polzel«. ^t«r "»I let: Kor«šec Valentin, kmel iz l.etnSa. star 83 let: Štepihar Ferdinand, polj^^ki delavec iz Vrbe. občina Dobrna, star 6"^ let: Dupelnik Mihael, prevžitkiir iz I.okovine. občitaa Dobrna, star 83 let; Vouga Marija, gospodinja iz Prrdenca, obč. Šmarje pri Jelšah, -itara 63 let; Stro« Leopold, krojač iz S\. Barbare, občin« Šmarje pri Jelšah, star let. LMS in mladina na učHelfišču v Celju Tudi v Celju iščejo osnovne mladin- ske organizacije novih p>oti, novih oblik v vzgojnem in organizacijskem delu. V tem sestavku bi se rad omejil le na drobno, na videz nepomembno vpra- šanje, kako so celjski učiteljiščniki vo- lili delegate za Okrajno konferenco LMS. Poleg tega pa bi spregovoril ne- kaj o njihovem delu in stremljenjih. Osnovna organizacija LMS na Držav- nem učiteljišču je ena tistih naših or- ganizacij, ki si vztrajno prizadeva vzgo- jiti našega mladega človeka v zavest- nega socialističnega borca, pri tem pa beleži uspehe pa tudi neuspehe. Njeni člani so taki, kot so v splošnem vsi naSi člani, p>olni mladosti in energije, zdravi in. revolucionarni, vendar je nji- hova zavest, tako kot pri nas vseh, še vedno obremenjena s kopico raznih predsodkov, ki so dediščina preteklosti, dediščina miselnosti stare družbe. Pred Okrajno' konferenco LMS je or- ganizacija volila svoje delegate. Ker ni bilo zaradi objektivnih tezkoč mo- goče sklicati skupne šolske mladinske konference, je ŠK LMS sklenil, da bodo volitve po razredih, odnosno volilnih enotah, ker je organizacija imela manj delegatov, kot je razredov na zavodu. V vsaki enoti naj bi mladinci izvolili katerga koli tovariša in to na način, ki ga sami zahtevajo. Šolski komite, niti razredni predsedniki, niso predvideli ali kandidirali niti enega delegata. Skratka, vsa ihiciativa je bila v rokah mladine. Vsi sestanki so potekali izredno pe- stro. Predvsem se je razpravljalo o 2xiružitvi Mestnega Ln Okrajnega ko- miteja LMS, o procesu razvoja komun, o »djilovsčini«, o delu in nalogah naše organiizacije, predvsem pa o perečih problemih mladine. Predvsem so mla- dinci grajali Djilasov odnos do mla- dinske organizacije, njegovo zahtevo za njeno likvidacijo. Tudi volitve so potekale zelo živahno. V nekaterih razredih ozuoma enotah je mladina odklonila tajno glasovanje in se soglasno odločila za najboljše tovariše, kjer so pa bila mišljenja de- ljena, so bile tajne volitve. Izvoljena delegacija bo res lahko zastopala član- stvo svoje organizacije na Okrajni kon- ferenci, kjer .so v njej najboljši mla- dinci in mladinke. Piedvsem hočem poudariti to: brez slehernih preventivnih mer, brez kan- didacijske in volilne komisije in brez kakršne koli agitacije za kandidate, je mladiaia izvolila res svojo delegacijo. Mislim, da je to velik napredek in da se bomo morali takih in sličnih organi- zacijskih oblik vse bolj posluževati. Od- krito moramo priznati, da še ne za- upamo dovolj mladini, da gledamo nanjo Se vse preveč .starokopitno in bi- rokratsko. Zavedajmo se, da bomo uspešni pri svojem delu le tedaj, ko bomo zavrgli najrazličnejša stara gle- danja, ki nas bremene in posegli po ti- stih naravnih in stvarnih vzgojnih mož- nostih, ki jih pred nas postavlja naš družbeni razvoj, na:^ia stvarnost. S. V. Iz sodne dvorane 0KR02N0 SODISCE OSTRE KAZNI GA NISO SPRAVILE NA PRAVO POT Smodič Ivan, rojen leta 1925 v Tr- bovljah, je bil zaradi tatvin že trikrat kaznovan. Prvič na 8 mesecev, drugič na 5 let in tretjih na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora. Dne 14. novembra 1953 je prišel iz Kazensko poboljševalnega doma. Ze naslednjega dne zjutraj je na ix>staji v Trebnjem na Dolenjskem ukradel kretničarju Benčini plašč, ko ga je Bencina povabil na toplo. Dan nato se je Smodič pojavil v kolesarnici > Celuloze« v Vidmu pri Krškem in tam ukradel skoraj novo dvokolo. Odšel je v Kočevje in tam ukradel na vrtu Ko- lodvorske restavracije nekaj perila, ki se je tam sušilo, iz delavske spalnice GAP v Kočevju pa je ukradel šoferju Alojzu Gale zapestno uro. Dne 25. no- vembra se je pojavil v Trbovljah in vzel iz treh kopalnic tamošnjih indu- strijskih podjetij delavcem razna obla- čila. Smodič je nepoboljšljiv in ga do- sedanje ostre kazni niso spravile na pravo pot. Pri sodišču se je izgovarjal, da ne sme uživati alkoholnih pijač, ker potem ne ve, kaj dola. Sedaj je posku- silo sodišče, da ga spravi na pravo pot s sedemletnim strogim zaporom. Smo- dič pa s kaznijo ni zadovojen in pravi, da se bo pritožil. UJEL SE .JE V PAST 42-letnega kmetovalca Stiha Jožeta iz Brezne gore, občina Hum ob Sotli, je Skrabl Jurij že dalj časa sumil, da mu hodi krast vino v njegovo zidanico v Pristovcu pri Rogaški Slatini. Skrabl je hodu večkrat na prežo, vendar ga ni mogel ujetL Nato je nastavil mino pod streho, koder je Stih hodil v zi- danico. Na dan volitev 22. novembra leta 1953 je prišla Skrablu povedat so- seda, da je v njegovi zidanici ponoči nekaj počilo. Skrabl in organi LM so ugotovili, da je storilec hotel zopet v klet skozi streho na istem mestu, da pa je z napravljanjem odprtine obenem potegnil za vžigalnik mine. Eksplozija je storilca samo nekoliko osmodila. ker je bil glavni učinek eksplozije usmerjen drugam. Storilec je pustil na strehi svo- jo kapo, našli pa so tudi sledove krvi in tujo lestvo. Organi LM iz Rogaške Slatine so si dali veliko truda, da bi izsledili lastnika kape ih poškodovanca, ki mu je eksplozija mine spustila ne- koliko krvi. Ljudje na oni strani Sotle so opazili, da je predsednik volilne ko- misije sumljivo osmo j en. Nekateri so tudi potrdili, da je kapa njegova last. S tem je bil utemeljen sum, da je tat Stih. Organom LM se je pri aretaciji uprl in so ga morali z vozilom odpeljati na postajo LM v Rogaško Slatino. Pri- šlo je tudi na dan, da je Stih Jože dne 6. avgusta 1953 iz pi-odajne mize v po- slovalnici Dom. v Rogaški Slatini vzel 4,60 metrov finega kamgarna, vrednega 24.840 dinarjev. To tatvino so mu do- kazali, ker je bil oblečen v obleko iz ukradenega kamgama. Ljudje dolžijo Stiha še raznih vlomov to- in onsti-an Sotle, ki so sedaj, ko je Stih na varnem, ponehali. Z ozirom na neko še nepre- stano o-mesečno kazen, na katero je bil Stih. obsojen tudi zai-adi tatv^ine, mu je sodišče prisodilo skupno kazen 2 leti in 4 mesece strogega zapora. NI SPOŠTOVALA TUJE LASTNINE Ojstršek Angela, brez stalnega biva- lišča, že predkaznovana, je 27. oktobra lani Mariji Valenčakovi pri Marku nad Trbovljami vzela več oblačilnih pred- metov v vrednosti 10.300 dinarjev. Dne 24. novembra lani pa je Valenčakovi zopet ukradla 2000 dinarjev. Obakrat je skozi okno zlezla v zaklenjeno sta- novanje. Da bo v bodoče spoštovala tu- jo lastnino, bo sedela 1 leto in 8 me- secev v strogem zaporu. OKRAJNO SODISCE S SUROVIM RAVNANJEM POVZROČIL SMRT SVOJEGA OTROKA 53-letni Verdel Ivan iz Dobrne se je leta 1936 priženil na Teržanovo pose- stvo v Sentjungerti pri Žalcu, Ivjer je poročil domačo hčerko Terezijo. Na tem posestvu sta poleg zakoncev živeli še ženina mati in ženina sestra Frančiška. Na posestvu, ki meri 35 ha, je bil edini moški Verdel. Ta je napram ženskam vedno surovo nastopal, tako da je ta- šča kaki dve leti kasneje umrla, žena Terezija pa leta 1951. Tako je obdol- ženec ostal vdovec na posestvu. Z njim je ostala ženina sestra Frančiška, nje- govi dve hčerki Marija in Frančiška ter sin Rafko, kateri je sedaj star komaj 9 let. Med sosedi je splošno znano, da je Verdel v treznem stanju priden de- lavec, kadar pa se napije, kar se po- gosto zgodi, je pa surov in nasilen. Svojci so v takem primeru večkrat zbe- žali od doma in prenočevali v senikih, pri sosedih ali celo v gozdu. Tako je bilo tudi 24. oktobra 1953, ko se je vr- nil vinjen domov od sosedov. Iz strahu pred njim je njegova svakinja že prej zbežala od doma. Njegovi hčerki Marija in Frančiška pa sta kurili krušno peč. To očetu ni bilo prav in se je nad obe- ma pričel kregati. Ker sta vedeli, da je v takem primeru tudi nasilen, sta odšli iz hiše prenočevat na senik. Tam ju je zjutraj našel oče in ju začel pre- tepati. Obe sta skočili iz senika, pri tem pa je Marija padla na glavo in si resno po.^kodovala hrbtenico. Na posle- dicah poškodb je Marija v celjski bol- nici umrla. Sodišče je Ivana Verdela obsodilo na 2 leti zapora. BREZ DOVOLJENJA PREKO DRŽAVNE MEJE je odšel 15. maja 1958 Škorc Slavko iz Celja, po poklicu barvar. sedaj brez za- poslitve. Državno mejo je prekoračil v bližini gore Pece in odšel v Avstrijo, odkoder se je pozneje zopet vrnil v Jugoslavijo. Zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo je bil Skorc obsojen na 4 mesece zapora. stev. 8 »Savinjski vestnik«, dne 12. februarja 1954 Stran 8 Telesna vzgoja in šport Alpinizem — prvi steber planinstva RAZGOVOR S TOV. DEBELJAKOM IN KOČEVARJEM — NAJBOLJŠIMA JUGOSLOVANSKIMA ALPINISTOMA Kje drugje kot v planinskem svetu najdeš tudi v zimskem času alpinizmu zveste ljudi. Debeljaka in Kočevarja cem našel zadnje dni na Golteh, kjer .sta preizkušala svoje znanje za spre- membo na smučeh. Vrvi in klini še ča- ]^ajo doma na »svoj čas«, le spalna vre- pa že tudii na Golteh pride kar do praktjične uporabe. Kot smučarja in prijatelja visokogorskega smučanja me predvsem zanimalo vprašanje naše zimske alpinistike in visokogoi-skega smučanja sploh. Na posamezna vpra- šanja sem dobil naslednje odgovore: Kaj raislita o zimski alpinistiki? »To je naš najlepši, obenem pa naj- tievarnejši šport. Alpinistika že v let- nem času predstavlja vrhvmske storitve, pozimi pa ss mora sleherni alpinist borit«, še z mrazom, snegom, ledom, na- porom in raznimi objektivnimi nevar- nostmi, ki so v zimskem času večje (pa- dajoča kamenje, plazovi). Prva leta po vojni je zjimski alpinizem pri nas za- vzel velik razmah. Seveda za te vrste športnega udejstvovanja nismo bili do- volj opremljeni. Rezultat te širine je zahteval veliko število nesreč (ampu- tiranih pa tudi večje število smrtnih primerov). V teh letih je bil duševni zagon ob riskantni opremi res prevelik. Saj tudi midva ne bi danes tvegala ti- stih smeri, ki sva jih ob pomanjkljivi opremi plezala pred petimi leti!« Kakšno je stanje danes? »Kot povsod v življenju, tako velja tudi za zimsko alpinistiko — kvanti- teta pada, ostaja le še kvaliteta! In še danes si privoščijo zimske vzpone le tisti najkvalitetnejši plezalci, ki so te- meljito opremljeni. Včasih smo plezali smeri po dva dni z bivakom v steni (na prostem) brez spalnih vreč... Pri nas danes manjka osnovne oprem.e za tre- ninge, pišejo pa že o odpremi v Hima- lajo! Nam danes manjkajo izku.šnje ple- zanja v ledu, saj ga pri nas skorajda ni. Te izkušnje bi morali nabirati v Alpah! Imamo tehnično sposoben ka- der, potrditev za to nam služijo težko preplezane smeri v zadnjih letih doma in izven države. Ponavljava, da je oprema naša najbolj boleča točka! Spe- cialne opreme za zimsko alpinistiko ni- mamo, niti je ne daje PZS. Pred leti smo dobili moderne najlon vrvi, ki po- zimi ne zmrznejo kot konopljenke, da- nes so te vrvi že obrabljene, potekla jim je že življenjska (uporabna) doba — nov.iih pa ni! Tudi klini, ki jih končno izdelujemo doma, so predragi, saj stane komad 90 din. Za težko prvenstveno smer potrebuješ okrog 40 klinov, pri kateri pa večje število ostane celo v steni. Kar pomislite, kakšni izdatki so to! Kje je dobra obutev, perilo, spal- ne vreče, vrvi itd. Kompletna oprema za zimskega alpinista znese kar 170.000 din. Jasno je, da si še tako požrtvovalen alpinist ne more privoščiti s svojimi prejemki kompletne opreme.« Ali kažejo planinske organ, razume- vanje in pomoč pri nabavi opreme? Rado Kočevar: »PD Ljubljana-matica kaže potrebno razumevanje in tudi v mejah finančnih možnosti pomaga alpi- nistom pri nabavi moderne opreme. Pred letii je pomagala tudi PZS!« Ciril Debeljak: »PD Celje kaže malo razumevanja za alpinizem. Tej športni panogi v planinstvu je v naših društvenih vrstah močan zagovornik sam predsednik tov. Tine Orel, ostali odborniki pa ji niso preveč naklonjeni. In vendar je alpinizem prvi steber pla- ninstva! Gorski svet je Celju močno odmaknjen. Mesečno odštejem svojih prejemkov lepe tisočake, da pridem v območje gorskih sten. Sicer pa — kaj bi pripovedoval...« In vendar je Ciril Debeljak po svojih alpinističnih podvigih športnik kvali*- tetnega razreda našega atleta Staneta Lorgerja! Kdo bi se ne spominjal nje- govih lanskih uspehov v Dolomitih, ki veljajo za mojstrsko šolo plezanja. S svojimi storitvami je presenetil vso ju- goslovansko javnost. Upravičeno se vprašajmo — ali za človeka tolikšne kvalitete res ni več razumevanja pri gospodarsko tako krepkem PD Celje? ^akaj bi prav v Celju zanemarjali športno plat planinstva? Planinska or- ganizacija je vendarle dolžna, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpira Pfavo planinsko športno aktivnost svo- jega članstva! Kaj mislita o visokogorskem smu- čanju? »Visokogorsko smučanje je del zim- s*<^ega alpinizma. Je mnogo lepše, daje n-^m precej prijetnega razvedrila, zahte- ya pa znatno manjše napore. Trdim, da ■^3 to najlepša oblika smučanja, ki pa zahteva dobro obvladanje osnovnih ele- mentov smučanja, poznavanje snega in j^evarnosti v gorah. Pri nas je ta ob- ^ika smučanja še slabo razvita, gojijo jo predvsem alpinisti. Z organizacijo ninožičnih izletov bi za to obliko smu- čanja pridobU marsikaterega nedelj- skega smučarja!« letu?^^^ ■n^ačrte imata v letošnjem »Načrtov je dovolj, njihova izvršitev je odvisna od snega in še vrsto dru- gih težav (dopusti...). Nameravava v Julijce in Savinjske. Triglavska stena pozimi še ni docela obdelana. Največja z;imska problema v tej steni bi bila: Prusnikova in Čopova smer. V Kamni- ških je še neraziskan svet v skupini Rink, Grintavcev in sploh severne ste- ne Kamniških nad Jezerskim. Skupno turo planu'ava v Triglavsko steno, v družbi svojih društvenih tovarišev pa še vrsto plezarij po Julijskih in Kamni- ških Alpah.« Kakšne izglede pripisujeta zimski al- pinistiki? »Razmaha v šiiino ne moremo pri- čakovati. Najbolj odporni alpinisti bo- do ostali zvesti stenam tudi v zimskem času! Recimo — od 100 alpinistov bo ostalo zvestih le 10 zimski alpinistiki! Danes lahko kar preštejemo naše zim- ske alpiniste: Ljubljana — Kiler, Lev- stik; Jesenice — Krušič; Celje — Fajgl in Mirnik! Imamo še vrsto starejših, ki jih nisva omenila. Skromna številka ...« Tej skromni številki moramo seveda prišteti še oba vrhunska alpinista, s ka- terima sem vodil omenjeni razgovor. Še nekaj splošnih izmenjav raznih vprašanj in že sta mi oba odhitela v dolino. Razgovor pa sem vrgel na pa- pir, ker je bU. zanimiv in ker v našem časopisju le redko čitamo o tej vrsti športne aktivnosti. K članku za in proti športnim dnevom na šoliiii Ce se ne bi nepodpisani avtor članka pod gornjim naslovom dotaknil »neke- ga pisca z II. gimnazije v članku Ro- diteljski sestanki, da pretirano gojenje športa zavira učni uspeh mladine in da je ta trditev brez dvoma nekoliko čud- na«, ne bi segel po i>ere3u. Ugotavljam pa, da v članku »Roditeljski sestanki« o športnih dnevih na šolah sploh nisem razpravljal. Ugotovitev, da pretirano gojenje športa mnogim dijakom ško- duje pri učenju, ni moja, marveč ne- katerih prizadetih staršev. Moja napa- ka je pač v tem, ker nisem natančneje obrazložil, kdaj in kako je pretirano gojenje športa za dijaka škodljivo. No- ben resen pedagog ne more trditi, da bi bilo organizirano gojenje športa kri- vo slabih učnih uspehov. Nasprotno: še priporočati ga je dolžan, ker se z njim razvijajo tudi učenčeve umske zmož- nosti. Ža pretirano gojenje športa se naj smatra le tisto, pri katerem dijak ,zabije' ves prosti čas in pri tem na učenje popolnoma pozabi in škoduje tudi svojemu zdravju. Niso redki pri- meri, ko starši tožijo, da otroka ne mo- rejo ločiti od žoge, čeprav ima v re- dovalnici vrsto nezadostnih ocen. Gre pri tem samo za določitev meje med koristjo in škodo. Strinjam se s tova- rišem dopisnikom, da se naša mladina še premalo udeležuje smotrne telovadbe in organiziranega športa. Niti ne trdim, da jo pretiravam šport edini krivec slabih učnih uspehov. To je bilo v član- ku tudi naka2:ano. O novo uvedenih športnih dnevih so mnenja zelo različna. Moje osebno gle- danje zanje teži za tem, da se ne bi ukinili, marveč čim bolj izpopolnili. To pa ni zadeva posameznika, marveč ce- lotnih učiteljskih kolektivov in končno tudi staršev. J. K. TESNA POVEZ.\NOST CELJSKIH ŠPORTNIKOV Z .VRMADO Preteklo soboto in nedoljo jc celjska parni- zija JLA slnrila 10. obletnico VII. srbske brigade. SlavTfi je bilo združeno z organizacijo večjega števila športnih prireditev, na katerih so poleg pripadnikov JT^A sodelovali številni športniki in t"lovadci celjskih društev, šol in delovnih ko- lektivov. V Domu Partizana Celje-Gaberje je otvoril športna tekmovanja komandant mesta podpol- kovnik Vid Jerič, godba JLA mariborske gami- zije pa je ZEiigrala državno himno. Največ gle- dalcev so imeli odbojkarji. Kar 6 moštev se je borilo za zmagovalni pokal. Tokrat je ekipa Partizana Celje-Gaberje odpravila vse svoje nasprotnike uspešno. Za presenečenje je po- skrbela tudi ekipa Celjske tiskarne, ki je že v prvi igri izločila najnevarnejšega kandidata za 1. mesto — nogometaše Kladivarja. — Reznltnti: Tiskarna : ND Kladivar — 2:1, Partizan Ga- berje : II. gimnazija — 2:0, Partizan Gaberjc : JL.\ — 2:0, Partizan Gaberje : Tiskarna — 2:4. Lep pokal je komandant mesta potemtakem iz- ročil Partizanu Celje-Gaberje. Kegljači so nastopili na turnirju v narodnem slogu, moštva pa so se zvrstila takole: Tehno- mctal 262 kei^ljev. Kovinar Store, Tovarna emaj- liranc posode in JLA. Patrolni tek s streljanjem pa je v nedeljo dopoldne zbral na startu kar 21 patrol. Tudi na tem tekmovanju so zmagali odlični strelci bratje Tržani, ki so nastopili za ."^D Tempo; sledijo: patrola JLA in II. palrola SD Tempo. Atleti Kla- divarja so zopet dosegli na progi najboljši čas, vendar jih zaradi slabega streljanja ne najdemo v ospredju. Brez konkurence je ženska ekipa Tempo osvojila zmago. Tudi pri patrolnem teku je zastopnik JLA tov. kapetan Zlokapa nagradil najboljša moštva s praktičnimi darili, zmago- valna ekipa pa je prejela puško. PRIZNANJE CELJSKEMU KLADIVARJU Na skupščini Zveze športov Slovenije, ki je bila pretekli teden v Ljubljani, je bilo izrečeno priznanje za uspešno športno delo v preteklem letu atletskemu in nogometnemu društvu Kladi- var, kot posamezniku pa našemu uredniku šport- ne rubrike tovarišu Karlu Jugu. Čestitamo! Več o zaključkih skupščino t prihodnji šte- vilki lista. SLABA UDELEŽBA NA PARTIZANSKIH SMUČARSKIH TEKMAH Y nedeljo dopoldne je bilo na Golovcu v Celju okrajno partizansko prvenstvo t smučarskem patrolnem teku. Kljub 35 druStvom Partizana t Cetju in okolici se je tekmovanja udeležilo le 5 društev! Nastopilo je vsega 9 patrol, 4 članske, 5 mladinskih in niti ena ženska ekipa. Vse pri- znanje zasluži mlado društvo Ljubečna, ki se je tekmovanja udeležilo kar z dvema patrolama. Rezultati: člani: 1. Partizan Celje-mesto (Go- lež. Suša, Geršak) — 30.40 na 6 km: 2. Šentjur (Urbajs, Oset. Muškatevc) — 32,48 ; 3. Gomilsko 34,22 in 4. Laško 38,06 min. — Mladinci — proga 4 km: I. Šentjur (Ban, Krumpak, Arzenšek) — 20,52 ; 2. Ljubečna II. (Inkret, Sumak, Naglic) — 21,58; 3. Laško — 22,31; 4. Gomilsko — 32,49 in 5. Ljubečna I. — 25,22 min. — Organizacija tek- movanja je bila brezhibna. Zmagovalni ekipi bosta v nedeljo zastopali v Kočevju oba celjska okraja na republiških tekmah. SREDNJEŠOLSKA SMUČARSKA TEKMOVANJA V nedeljo, dne 14. t. m. bodo številna tekmo- vanja na smučeh naše srednješolske in vaje- niške mladine. Na Celjski koči se bodo ob 10. uri pomerili v veleslalomu smučarji iz okra- jev Krško, Trbovlje, Celje-mesto, Celje-okolica, Šoštanj in Slovenj Gradec. V Celju — na Go- lovcu — bodo istega dne ob 10. uri nastopili te- kači: mladinci na 6 km, mladinke na 4 km. — Tekmovania v skokih pa bodo za skakače iz Celja, Kr.škcga in trboveljskega okraja v Trbov- ljah na 2'5-nietrski skakalnici po prihodu jutra- njih vlakov, za okraje Cclje-okoIica, Slovenj Gradec in Šoštanj pa v Šoštanju prav tako do- poldne na 25-metrski skakalnici. Najboljši smu- čarji in smučarke iz conskih tekmovanj se bodo 21. t. m. udeležili zimskih smučarskih iger pri Joštu nad Kranjem za prvenstvo srednjih šol Slovenije. SKAKALNA SOLA Okrajna zveza društev >PaTtizan< Celje je razpisala tečaj za smučarske skakalce, ki bo od 21. do 28. februarja v Vojniku pod vodstvom strokovnjaka za smučarske skoke iz Ljubljane. Na terenu rasejo smučarske skakalnice, skakalci pa nimajo potrebnega znanja. Tako bo omogo- čeno vsem interesentom iz okrajev Šoštanj, iz Celja-okolice in mesta, da si v enotedenskem tečaju pridobijo potrebne osnove za skakalni šport. Prijave za tečaj je dostaviti do 17. t. m. »Partizanu«, okrajni zvezi v Celju. DRSALNA REVIJA Tudi letos so nas obiskali drsalci v umestnem drsanju iz Ljubljane, ki so na drsališču Kladi- varja izvedli dva nastopa. Za obe prireditvi je bilo veliko zanimanje gledalcev, saj je vsakemu nastopu prisostvovalo preko 1000 gledalcev. Šest- najst drsalcev jo v petnajstih točkah programa pokazalo stopnjo umetnega drsanja pri nas. Kljub šolanju mlajših moči na Dunaju lahko trdim, da od lanskega leta naši drsalci v umet- nem drsanju niso posebno napredovali. Od sta- rejših so še vedno nenadomestljivi Resraan, Drašlerjcva in Rozman, od mlajših pa mnogo obetajo Meta Fajdigova, Nevenka Gala, Nataša .Andreejeva in Peter Brleč. Od domačih kaže lep napredek Brunškova, pa tudi Filačeva je znatno napredovala od lanskega leta. Želeti bi bilo, da bi ta nastop vzbudil pri celjskih drsal- cih več zanimanja za umetno drsanje. USPELA AKADEMIJA V SKOFJI VASI Mlado društvo »Partizane v Skofji vasi je v nedeljo v nabito polni dvorani pokazalo doma- činom uspehe svojega dela v telovadnici. Izva- jani kvalitetni program bi bil v ponos marsi- kateremu že rutiniraneniu društvu. Vse kaže, da bodo mlada, komaj ustanovljena društva kmalu s svojo agilnostjo »zasenčilac ostala partizanska društva v Celju in okolici. SMUČARSKI DAN V VOJNIKU Smučarji Vojnika bodo priredili v nedeljo tekmovanje (meddruštveno) v tekih, skokih in klasični kombinaciji. V dopoldanskih urah bodo i>omerili svoje moči pionirji, mladinci, člani in članice v tekih 2,5 km, 5 km in 7 km. Popoldne ob 14. uri pa bodo skakalci iz vse Slovenije tekmovali na 40 m ska- kalnici. Ker je prireditev večjega obsega je prevzel pokroviteljstvo nad tekmova- njem ljudski pkjslanec tov. Sumrada Vinko. Udeležbo na teh tekmovanjih pripo- ročamo vsakomur, saj je Vojnik prav verjetno najmočnejši smučarski center v okraju Celje-okolica, Namizni tenis KONČNO ZOPET PRVENSTVO CELJA Po presledku lepega števila let bomo v ne- deljo, 14. t. m. zopet gledali zbrane skoraj vse igralce namiznega tenisa na prvenstvu Celja. Z ozirom na množičnost, ki jo je dosegel ta šport v zadnjem času s tekmovanjem sindikal- nih ekip v treh ligah v Celju, je to prvenstvo lepa priložnost, da končno dobimo lestvico naj- boljših igralcev majhne bele žogice. Sistem tekmovanja bo omogočil, da imajo pri- liko za plasman v finale kar štirje igralci, tam pa se bodo ti štirje tekmovalci pomerili še z dvema starima >asoma< Cohom in Božičem. V tej borbi šestih najboljših igralcev boruo ver- jetno našli nad polovico mladih tekmovalcev, ki se bodo s starimi >asi< borili za čim boljše mesto in naslov prvaka Celja. Kar se tiče ugibanja, kdo bo zmagovalec, bodo prva mesta verjetno pripadla še starim >asom<, vendar presenečenja niso nemogoča. To prven- stvo je tudi dokaz, da so v Celju vsi pogoji za ustanovitev namizno-teniške sekcije oziroma kluba, ki bo reprezentiral naše mest* tudi v tej športni panogi. Zelja vsf^Ii igralcev in sim- patizcrjev tega športa je, da se Celjani otre- seroo sramote, češ da Celje ni sposobno vzdrževati takšne sekcije. ITpamo, da tokrat ne bo ostalo vse samo na papirju. ŠMARCANI V CELJU Predvideni troboj med ekipami Rudarja iz Trbovelj, Šmarja in Celja se je na žalost spre- menil v dvoboj med ekipama Šmarja in Celja, ker igralci Rudarja iz neznanih vzrokov niso prispeli. To je že drugo srečanje med ekipama Šmarja in Celja, in tudi tokrat — kakor prej — so Celjani visoko premagali Šmarje z rezul- tatom 6 : 1. Za Celje so nastopili Coh, VrbanCič, Stamejčič in brata Rehar v paru, medtem Ico so ekipo Šmarja zastopali Lorger, Krušič in Svetina. Fdino igro za Celje je izgubil Vrban- čič proti Lorgcrju. N tem mestu se zahvalju- jemo Okrajnemu sindiK -Inemu svetu, ki je dal finančna sredstva za to srečanje. Rehar Vinko. KLADIVARJEVI KEGLJACI SE ŽILAVO BORIJO Dne 9. I. 19i4 se je pričelo liga,-ko tf-k je 12 najboljših slovenskih kegljaškiii klu. ,.v, )ci se borijo za naslov prvaka LHS v mednarodnem stilu za leto 1954. Med temi 12 klubi tekmuje tudi ekipn Kladi- varja. Doslej je ekipa Kladivarja odigrala dve tfkmi, in sicer v I. kolu proti _K. K. Krimu iz Ljubljane na štiristeznem kegljišču v Mariboru. V tem srečanju so kegljači Kladivarja zmagali in podrli 4676 kegljev proti 4460 kegljem, koli- kor jih je podrla rkina Krima. V vsakem mo- štvu tekmuje po 6 kegljačev s po 200 lučaji mešano (oOK^OK^OK^O). Posamezni keotrošniki na- mesto normalnih 220 V imajo komaj 130 V, kar je daleč pod dovoljeno mejo nihanja napetosti v nizkonapetostnem omrežju. Pri takih pogojih je električna energija praktično neuporabna. To stanje je rezultat splošne preobre- menitve in obrabljenosti celjskega elek- tričnega omrežja. Navadno se računa, da traja uporabnost električnih prenos- nih naprav 20 let. Celjsko omrežje je staro preko 40 let in vendar še do da- nes ni zamenjano. Poraba električne energije je iz leta v leto večja, ker se na omrežje stalno priključujejo novi potrošniki. Kablovodi, kateri so stari nad 40 let, niso dimenzionirani ža pre- nos tolike količine električne energije. Ker preseki kablov niso dovolj veliki, da bi prenesli energijo pod normalnimi tehničnimi pogoji, nastajajo v njih ne- dopustni padci napetosti, katere dobro občutijo Celjani, posebno pa tisti, ki so oddaljeni od trafopostaj, kot n. pr. v Čretu, Sp. Hudinji, Novi vasi in dru- god. Tako stanje na omrežju zahteva ra- dikalno rešitev in to čim prej, dokler še ni prišlo do težjih posledic. V tem in v prihodnjih letih se bo postopoma morala izvesti rekonstrukcija celjskega razdelilnega električnega omrežja ter vse stare prenosne naprave zamenjati z novimi. Pri projektiranju novega omrežja se mora zaradi dimenzioniranja naprav računati na daljni porast porabe elek- trične energije v bodočih 20 letih. Prav zaradi tega potrebuje podjetje Elektro- Celje točne podatke o sedanjem stanju. Na osnovi teh podatkov bodo ugotovili sedanjo in bodočo obtežbo. Prav tako bodo na podlagi tega tudi pravilno do- ločili mesta novih napajalnih trafopo- staj. Popis je samo statističnega, ne pa kontrolega značaja. Zaradi tega je or- ganiziran tako, da bodo sami meščani izpolnjevali formularje. V lastnem in- teresu vsakega meščana je, da izpolni formular čim bolj točno, zato da bi novo omrežje odgovarjalo vsem tehnič- nim pogojem in zadovoljilo potrošnike v vseh mestnih predelih. Na drugi stra- ni formular j a se nahajajo natančna na- vodila, kako se ti formularji izpolnju- jejo, tako da pri izpolnjevanju ne bo nobenih težav. Ko bo podjetje dobilo izpolnjene fonnularje, bo izvršilo kon- trolo, če so podatki pravilno izpolnjeni. Elektro-Celje upa, da bodo meščani pravilno razumeli važnost tega popisa in se poti-udili, da bodo formularji točno izpolnjeni. Inž. G. S. Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani bo začel z izdajo strokovnega mesečnika SODOBNO GOSPODINJSTVO List bo obravnaval vsa vprašanja iz področja družins'kih in skupnih gospo- dinjstev. Prav pasebej pa se bo pečal z napredkom gospodinjstev v kmečkih predelih. Prijave za list pošljite na naslov: Zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Erjavčeva cesta št. 12. Naš telefon: 20-540. Osebne prijave so možne dnevno prav tam od 7. do 18. ure.~ Pohitite s prijavami, da boste upošte- vani že pri prvi številki. Letna naročnina 300 din. Zavod za socialno zavarovanje za mesto in okraj v Celju sprejme v službo takoj dve perfektni strojepiski po možnosti z znanjem stenografije Plača po uredbi z osebnim dodatkom OBJAVi en OGLASI SPREMEMBA DOSTAVNEGA OKOLIŠA Dne 16. II. bodo priključene Spodnje Trnov- Ije od štev. 1—131a pošti CELJE, Zadobrova, Arclin in Lešje pa pošti ŠKOFJA VAS. Da ne bo zamujena dostava pošiljk, naslav- ljajte svoje pošiljke za omenjene vasi na pra- vilno pošto. Okrajna pošta Celje NOGOMETNA PODZVEZA V CELJU bo imela redno letno skupščino v nedeljo, dne 21 februarja 1954 ob 8. uri v posebni sobi re- stavracije »Ojstrica«. PUTNIK CELJE organizira posebni vlak dne 14. marca 1994 na mednarodae smuške skoke v Planici. V mesecu apriln prireja Putnik Celje izlet r Trst. Prijave in informacije v poslovalnici Putnika. Pohitite s prijavami, ker je število mest ome- jeno. RAZPIS SLUŽBE Z^avstveni dom Laško razpisoije mesto samostojnega knjigovodje (Imjigovod- kinje). Plača po uredbi. Nastop službe 1. marca 1954. Gradiš Jesenice, Beton Celje, Gradiš Ljubljana in Slander Maribor pa v II. kolu še niso tek- movali. Ce upoštevamo težave, ki jih imajo Kladivar- jevi kegljači, da imajo za vežbanje na razpo- lago le enostezno kegljišče in še to neogrevano, je to vsekakor uspeh in dokaz vsakega posa- meznika, kako se je treba boriti za barve klu- ba pa čeprav pod neugodnimi pogoji. Vse ljubitelje kegljaškega športa opozarjamo, da bodo na kegljišču Betona vse nedelje v me- secu februarju od 9. do 18. ure zanimive ligaškc tekme najboljših kegljačev Slovenije. Z. D. BRZOTURNIRJI CINKARNE Sindikalna šahovska sekcija Cinkarne je tudi v drugem polletju lanskega l«?ta prirejala me- sečne brzoturnirje. V juliju je izmed 11 ude- ležencev zmagal Arh Zvone, v avgustu Vrhovec Slavko (14 udeležencev), v septembru Dil Vlado (8), v oktobru inž. Pipuš (9), v novembru Snaj- der Jože (20) in v decembru inž. Pipuš 12 ude- ležencev. TURNIR ZA PRVENSTVO CINKARNE Pred dnevi je bil zaključen turnir za prven- stvo Cinkarne. Zmagal jc Snajder Jože s sed- mimi točkami in s tem potrdil 11. kategorijo. Z enakim številom točk si delita drugo in tret- je mesto inž. Pipuš in inž. StegenSek. Oba sta dosegla II. kategorijo. Sledijo inž. Marjanovič 6, Dečko in Kmetec 4 in pol, Počivalšek in Mraz po 3 iii pol, Trojak 2 točki itd. DVE DROBNI Tekavc Ana iz Celja se je neupravi- čeno pečala s trgovanjem. Prodajala je bombažno prejo, čeprav ni imela ob- lastnega dovoljenja za prodajo takega blaga. Obsojena je bila na 20 dni zapora, pogojno za dobo dveh let. — Skrabl Janez iz Zgornjih Laz, občina Loče, je 11. septembra 1953 v kovaški delavnici Mlinaric Florjana v Jerneju z obema rokama prijel Krumpak Jerneja okrog vratu, ga davU in s pestjo udaril po obrazu. S takim ravnanjem mu je pri- zadejal lahke telesne poškodbe. Kazen 20 dni zapora. PRODAM žensko kolo znamke >Puch< in otroški voziček. Naslov v upravi lista. PRODAM sobno glinasto peč. Naslov v upravi lista. MLIN dam v najem. Naslov v upravi lista. KOMERCIALISTKA z znanjem stenografije, francoščine in nemščine želi primerno službo. Ponudbe na upravo lista pod >Perfektna«. GOSPODINJSKA POMOČNICA išče službo. — Naslov v upravi lista. POŠTENO kmečko dekle z lepim premoženjem išče znanja s poštenim fantom od 40 do 50 let zaradi žcnitve. Imeti bi moral nekaj premo- ženja in stalni zaslužek. Pismene ponudbe na upravo lista pod >Prilika<. ISCEM prazno ali opremljeno sobo v Celju ;ili v bližnji okolici. Plačam dobro. — Naslov v upravi lista. KNJIGOVODJA BILANCIST in mlajša moška moč (začetnik), po možnosti absolvent ekonomskega tehnikuma, dobita službo v industrijskem podjetja v Celja. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Nastop čimprej«. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 14. II. 1954: tov. dr. Bitenc Maks, Celje, Cankarjeva ulica 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Ki]y O__ KINO UNION, CELJE Od 13. do 16. n. 1954: iTAJINSTVENI PROFE- SORc — angleški film Od 17. do 22. n. 1954: »SRCE LAŽNO BIJEc — nemški film KINO DOM, CELJE Od 11. do 12. n. 1954: >KNJIGA O DŽUNGLI. — ameriški barvni film Od 13. do 17. IL 1954: »STRAŽA IN TATOVI. - italijanski film ^ ZAHVALA Vsem, ki so v časn bolezni nepozabnega očeta VINKA LAPORNIKA stali ob strani, posebno zdravnikom in .<(trežni- škcmu osebju v celjski bolnišnici za lajšanje bolečin, darovalcem vencev, pevskemu zborn iz Laškega, kakor tudi vsem, ki so dragega pokoj- nika spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Sv. Lenart nad Laškim. Žalujoče hčere, zeti in vnuki. Ob prerani smrti svojega dobrega moža in očeta IVANA LIKOVNIKA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so se ga spom- nili in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej pa se še zahvaljujem godbi in sindikalni podružnici iz Zabukovce ter upravi Letnega gle- dališča in učencem III. razreda osn. šole Griže. Zalajoča žena Angela Likovnik s hčerko in sinom stran 6! >Savinjski vestnik«, dne 12. februarja 1954 Stev. 6 Fran Roš: Mož z bonboniero v mrzlem jutru jo je čakal — svojo hčerko. Z zavitkom pod roko je stopal po cesti pred šolo in se oziral po pri- hajajočih otrocih. Še četrt ure je manj- kalo do osme. Ivan Recelj je bil majhen, krepak petdesetletnik. Pred štirimi leti se je bil ločil od svoje žene — po krivdi, ki je bila zares le njegova. Grdo lahko- miseln je bil nekoč, ko ženine vdane ljubezni ni znal spoštovati. Res je bilo temu krivo tudi življenje samo, povrh vsega pa je bil še slabič. Tako mu po- klic trgovskega potnika ni dal, da bi se bil globlje ukoreninil v domu. Znal in mogel je živeti le na površini vsega, kar so mu dnevi slučajnega prinašali. Ob vseh drobnih doživljajih v tem in onem kraju je hlastno grabil po živ- ljenju, a je zajemal le v bežne trenut- ke in je navsezadnje ostal prazen in reven. To je pričel spoznavati šele po ločitvi od žene, ko je iztreznjen uvidel, da jc z njo izgubil vse to, ob čemer bi mu življenje moglo biti toplejše in polnejše. V zakonu se mu je bila rodila hčerka Lidija, ki ji je bilo zdaj že devet let. V nekem fotografskem izložbenem oknu je lani, ko je bil tu, videl njeno sliko — znanec ga je opozoril nanjo — in jo je kupil. Lidija je bila resnično lep otrok s pšenično rumenimi lasmi in globoko temnimi očmi, ki so se ji otro- ško pametno smehljale. Zanjo ni pla- čeval alimentov, ker jih je odklanjala mati, zdaj srečno poročena z drugim — z nekim tehnikom. Trudila se je celo, tako mu je povedal znanec, da bi Li- diji vzela njegov priimek in ga nado- mestila s svojim novim. Ivan Recelj je zadnja leta živel v od- daljenem mestu in je za veliko podjetje mnogo potoval. Pri tem ga je pot za- nesla zdaj spet v njegov stari kraj in to prav ob koncu leta. Stopil je tudi v staro, znano ulico in se ozrl po oknih hiše, ki je v njej nekoč qyrebival z ženo in hčerko. Vedel je, da se mu je žena ob svoji drugi poroki od tod preselila. In kakor je bila zdaj prazna ta hiša, tako je bil prazen on sam. Poti nazaj ni bilo več. Le nekaj mu je morda še ostalo. Zadnje mesece mu je vse bolj stopala v misli Lidija, njegova hčerka. Njej je vendar ostal oče. on sam — tu ga nihče ni mogel povsem izpodriniti. In še je njegov pri- imek bil tudi njen. Lidija je bila njegov otrok in živ dokaz lepote tistih dni, ko ga je njena mati še ljubila. Ze dolgo mu je bilo vse manj vseeno, kaj misli o njem — o svojem očetu. In želel si je sre- čanja z njo, da bi zvedela zanj in nato kdaj pomislila nanj, čeprav samo z usmiljenjem, da le z mržnjo ne. Ob tem bi njegovo življenje pridobilo na vse- bini in smislu. Zdaj mu je to postajalo- še bolj potrebno, kakor da je v njem že pričela zoreti tista starost, ki prinaša brezupno osamljenost. In tedaj jo je zagledal, samo ona je mogla biti tista šolarka z belo volneno čepico na glavi in v sivem plašču s kr- znenim ovratnikom. Zdravo so ji žarela ličeca v veselem pogovoru s sošolko. »Lidija!« ji je zaklical in ji stopil naproti. Začudena je obstala pred tujim možem. »Glej, za novoletni praznik, ki bo jutri, sem ti prinesel majhno darilo! Vzemi zavitek, tvoj je! V njem je knji- ga pravljic z lepimi slikami, pa še hon- boniera.*! Resno se je ozrla vanj: »Saj vas ne poznam!« »Povedal ti bom: Tvoj očka sem, tvoj pravi očka. Daj mi roko!« Rokavico si je potegnil z desnice in ji jo ponudil, deklica pa se ni zganila. »Srečno novo leto, Lidija!« »Jaz nimam več pravega očka!« mu je odvrnila vznemirjena. »V šolo mo- ram!« »Vsaj roko mi daj, Lidija!« Z drobnimi koraki je odhitela molče s pobešeno glavo kakor osramočena in užaljena. Štiri ure pozneje je Recelj spet čakal pred šolo z zavitkom v roki, čakal je vso dolgo uro in v noge ga je že hudo zeblo. ■ Iz šolskega poslopja je končno sto- pila Lidija in spet zageldala moža, ki je trdil, da je njen pravi očka. Tisti očka, ki so njeni materi ob spominu nanj vselej v nevolji zatemnele oči. Go- tovo je ta mož njeni materi moral sto- riti kaj zelo hudega. Zdaj je imela dru- gega očka, ki je bil dober z njo in ma- mico. Okrenila se je z vso odločnostjo in skozi šolsko poslopje odbrzela k dru- gemu, dvoriščnemu izhodu in po ovin- kih domov. Opisala je nenadejano svi- denje materi, ki se je razburila, a na koncu jo je pohvalila. Prihodnje dni jo je očka spremljal v šolo, ponjo pa je prihajala mati, toda tuji mož se nič več ni prikazal, tako da so nehali misliti nanj. Nekega jutra, tri mesece pozneje, ko je pomladno sonce že toplo sijalo, je mož spet stal pred šolo. Bilo je to prav na Lidijin rojstni dan. Ugledala ga je šele tik pred seboj, ko ji je tiščal v roke nov,, zdaj mnogo večji zavitek in ji poskušal seči v roko. »Lidija, vzemi to darilo! Danes je tvoj deseti rojstni dan ...« »Pustite me!« se ga je otresla vsa razburjena in zardela. »Moj otrok si! Vsaj malo srca imej zame!« »Ubogati hočem mamico. Vi niste bili dobri z njo ...« In stekla je v šolo. Recelj se je v hipu odločil. Stopil je za hčerko v poslopje in po stopnicah ter poiskal Lidijino učiteljico. Na hod- niku se ji je razkril kot oče njene učen- ke. Na kratko ji je orisal svojo zgodbo, ki učiteljici ni bila povsem neznana. Nato ji je ponudil paket, ki ga je bila Lidija odbila. Razdeli naj ga razredu. »Vprašala bom Lidijo!« je dejala uči- teljica in odprla vrata. Zdaj je tudi Recelj s praga pogledal v razred. Da, tam ob oknu je sedela njegova Lidija, zdaj nekam bleda v obraz. Na učiteljičino vprašanje je v zadregi dvi- gnila svoje črne oči izpod svetlih las in se ozrla tudi k vratom. Njen pogled se je srečal z očetovim. Pokimal ji je in zazdelo se ji je, da so mu bile oči polne neke žalosti. »Da!« je tiho rekla. Ob koncu zadnje učne ure je učiteljica odprla zavitek. Prikazala se je rdeča bonboniera, prav posebno velika. Dvi- gnila je njen pokrov in jo prinesla Li- diji. »Ce hočeš, lahko sama razdeliš.« Deklica je še za hip pomislila, nato je stopila s škatlo po razredu in delila. Vsaki sošolki je dala po eno veliko ali pa po dve manjši slaščici. Vse so že slastno uživale sladkobo, ko si je končno še sam.a dala v usta zadnji 'prsostali bonbon. Pri tem je ugibala: »Gotovo je ta mož slab človek, ali vendar morda ne tako zelo slab, kakor nekaten mislijo. Ali se mumica ne bo hudovala, če ji povem resnico o tej bonbonieri in o bonbonu, ki sem ga pojedla? In če še kdaj srečam tega moža, ki je moj prvi očka, mu bom segla v roko. Da, čemu ne bi tega sto- Hla!« Usnjeni Hipi Nekateri angleški umetniki so les, kamen in glino zamenjali z usnjem. Kiparji uporabljajo usnje za skulpiture na dva načina. Eni delajo, kakor da bi kless'li v les ali kamen, drugi (pa mode- lirajo. Umetnik najiprej pripravi blok iz usnja, ki ga zlejn iz posebnih usnjenih ploskev. Tako dobi masivni usnjeni blok, ki ga potem obdeluje s prav takšnim orodjem, ko- kriva s temi kožami svoj model, dokler koža ne dobi oblike modela. Ko se vse to posuši, vrhnjo plast previdno sname in jo napolni z zmesjo, ki jo je po dol- gem času izdelal iz kožnih ostrgnin. E>okler se koža suši, ima priliko izdelati vse najmanjše finese. Ta kipar izdeluje pretežno živalske figure, ki jih je raz- stavil v londonskem Festivalskem parku. P e j S e m (Po kozjanski narodni) Oni dan sta strah in groza pretresla vse na OZZ, za prekršek z Emeloja s kaznijo jim zaprete, zato ker okna sred' noči (tudi zdaj ko ni luči) so samevala v temini, namesto da, kot v trgovini bi razsvetlili jih močno. Za konec. Dinarjev pet sto. Kaj kazen je, kmetici vejo (ne sodite moj dialekt) v temi so sklicali sejo (teme ni bil kriv defekt) in modro so možje sklenili, da bodo okna razsvetlili. Toda, jo j, to bo porazno svetlobe blišč in okno prazno, ki skozenj vdiral bo pogled na močno mikavni svet... Mize stare, stoli razni kot brez bratov (jasno prazni) sem in tja še kak papir (naj čistilka ne zamir). Čeprav kmetic ni mestna dama, ve, da to ni »šik« reklama. Pa je sklenil slavni zbor pripeljati strojno zver, kot izložbeni dekor, v pisarno brddožer. Kmetic doma naj akte »dela«, ■■■ sit in ovca cela. Epilog: ^■fvi del je resno branje, drugi del pa moje sanje. CELJSKE BODICE TEMA Govornik bere govor in probleme rešuje sproti vse brez vsake treme. Tedaj pa mrkne luč. Prej polne vneme, zdaj kot govornik množice so neme. »Prihodnjič dalje!« z odra mož zaključi, »ker nam nocoj spet zmanjkalo je luči. A kdo naj v temi se s problemi muči, ki nam lase belijo še pri luči!« Tako temd govorniku zaprla besedo zadnjo je prav sredi grla. Ze noč se je čez mesto razprostrla in z njim vred vse probleme je požrla. Celjski obrazi 50 Smohorec izpod Pece in silak nam žlahtne starosvetnosti odkriva, po njem oživljen nam je Drabosnjak. Klobuk akademije ga pokriva. 51 V Kalandra, Krefla živo se zasanja, močan na odru mu je vsak obraz. Bonbone deci, nam pa stanovanja v široki malhi nosi Dedek Mraz. 52 Bo kmalu mačka odpodil po piru, s polkovniki in kritično gospodo? Ni take sile — Na »Galebu« v miru bo zopet v Celju rezal Talijine vode. 53 Po Celju se še dobro ni ozrla... že pravega je v pet obrazov spremenila. Vse tiho je, ko vrejo ji iz grla besede tuje. — Vesela Jera bolj kot mila. 54 Vpije, rentači, smeji se vsevprek. Klistir mu dajejo pred tisoč očmi. Vse druge, le škofovskih nima oblek, kar zine — poprej se na pamet uči. BOŽO podkrajSek poje... Na obrtniškem plesu v soboto je »ne- pripravljen« zapei tudi znani slovenski humorist Božo Podkrajšek. Ko mi je po dolgem nadlegovanju vendarle izročil svoje verze, sem m_oral obljubiti, da jih ne bom »razfonetiziiral«. Tudi namena nisem imel, ker takole fonetično zapete so bile tem boljše. Kar ne škoduje ustom, ne bo škodovalo ndti papirju, ki vse pre... PRVA VI2A .. . Po celi Evropi, ne samo pri nas to zimo pritisnil strašanski je mraz. Vode primanjkuje, elektrike ni, le davki ostala so takšni, k' so bi i. Vaš Samski dom včasih kavarno je imel iz tehtnih razlogov pa vrag jo je vzel. Tej zgradbi so daU res p>ravi naslov, sej Samski dom kar lepu sam je ostau. Brez dvoma nejlepši teater sveta starinsko to mesto Celje ima. Se nekaj pa v Celju bi nujno rabil': Ljudi, ki v teater bi celjski hodil'. Svet Peter prečudno lastnost je imou, po vodni gladini hoditi je znou. Celjanom bi prov prišla taka lastnost takrat, ko segnil jim še zadnji bo most. DRUGA VI2A ... Danci dvajset let ne da že mira, kjer zabava je, tam muzicira. Jest želim mu: preden v zemljo zgine, dvajset let še zraven violine. V Celju valčkov ste večer imeli, zanj iz Zagreba si godbo vzeli. Fantje vsega zlodja so igrali, samo valčka ubenga niso znali. Kdor poreden je, ta naj se pazi, hitro bo med »Celjskimi obrazi«, tam oberejo. če ni drugače, tudi tisto, ki najvišje skače. Kralj Matjaž prenekatero leto, tam ,pod goro Peco vleče dreto. S spanjem nima pa nič manj vesela, Klub kulturnih delavcev iz Cela. Ce pa zdajle morda koga mika zarad' slab'ga me skloftat jezika, ve naj, preden me po glavi kresne, da naučil sem se ga od »Vesne«. RIBNIŠKA Ribndčan je kosil za hišo, pa mu pri- kriči okoli vogala sinek: »Oča, stopite ]>rž domov, brž, brž, mati so na smrtni postelji!« Ribničanu ni kazalo in ni dišalo, da zaradi žene preneha z delom. »Veš kaj, sinek? Kar nazaj pojdi in tako povej materi, če jim ni pa-av na smrtni po- stelji, naj se pa vležejo na drugo!« Sdnku se je mudilo, kar cepetal je. »Oča, vi me niste razumeli! Mati so pri kraju!« Oče je odgovoril: »Tako, da so pri Icraju, praviš? Pa jim reci, naj se po- maknejo bolj na si-edo!« Sinka je dražilo, da ni mogel očetu dopovedati, kaj da je z materjo, in se je hudoval: »Nikar se ne delajte toli- kanj neumnega! Saj veste — bog Jx> vzel mater k sebi!« Pa je Ribničan prenehal s košnjo: »Ali da jo bo? Fa jo naj! Saj se bo kesal, kakor sem se jaz!« In je pobral šop trave in je obrisal koso, da jo zopet nabirusi. VIJUGASTA SMRT... (Lovska zgrodba iz Avstralije) Iskali smo sledove kengurujev. Ni trajalo dolgo, ko smo take sledove tudi našli. Bilo je pravzaprav pohio sledov na peščeni obali reke Washpool. Divje svinje so pred dnevi tu razrile zemljo in preko teh sledov se je vila ozka, po- polnoma sveža sled kače ... Ker smo hoteli imeti kenguruja, smo šli naprej. Iskali smo najprej v smeri, kamor je zaželena divjad odšla. Nenadoma smo otrpnili. Iznad obale je štrlel kvišku lep del velike strupene kače. Bila je črna, po trebuhu siva. Verjetno srno jo zmo- tni, ko je pila vodo. Tudi kača je iskala skrivališče v posušenem bičevju nad vodo, toda tik za vratom, nad sikajočo glavo se je njen vrat napenjal, kar po- meni, da se smrtonosna žival pripravlja na naskok ... V zadnjem hipu jo je moj avsitralski sipremljevalec usitieldl... Na grič smo prišli brez večje nezgode. Toda tudi tam nas je posušeno okostje neke velike kače opominjalo, da ne- varnost še ni mimo. S seboj smo imeh psa. Bil je hraber lovski pes. Znal se je tiho priplaziti do zverjadi, napadal pa je hitro in po- gumno. Skratka pes, ki je avstralskemu lovcu na keng^uruje potreben. Pes se je premikal kakih dvajset metrov pred nami, naenkrat pa je odskočil in po- hitel v novo smer, kar je pomenilo, da je našel sled. V tem lovskem navdu- šenju smo pozabili na kače in pohiteK za njim. Edina slabost psa je bila njegova brezbrižna hrabrost. Čeprav je žival morala vedeti, kako nevaren je lahko odi-asli kenguru, se je lotil živali, ko jo je našel med nekim grm^ovjem. Pohiteli smo mu na pomoč. Pes se je zaletaval v kenguruja, da bi ga zagrabil za vrat, kenguru pa se je še postavU v položaj, ki je značilen za njegovo obrambo. Pes je naskakoval, toda nenadoma ga je kenguru zagrabil s prednjima tacama in ga začel z zobmi daviti. Morala smo streljati, da bi rešili psa, kar se nam je tudi posrečilo. Pes je popadel mrtvega kenguruja in mu grizel vrat. Plen je bU lep, zato smo ga odrM. Kožo smo nosili s seboj, ko smo šli nazaj. Na pol poti sem hotel prestopiti deblo podi-tega drevesa, ki je ležalo čez pot. Eno nogo sem imel v zraku, ko sem onstran debla zagledal smrtonosno tigrovo kačo, ki se je idazila skozi travo kakili petnajst centimetrov od moje noge. »Kača!« sem zavpil, nai-edll pravi ba~ letski obrat na eni nogi in odrinil svo- jega spremljevalca nazaj... Spet je puška mojega spremljevalca z avstralsko nezgrešljivos/tjo opravila svoje. Le-ta je pogumno stopil v travo iii pobral mrtvo kačo, relcoč: »Ce zagledaš kačo v travi, ne streljaj tja, kjer se trava ziblje, marveč neko- liko pred njo. To tu je tajpan. Si že čul za to kačo? Najnevarnejša od vseh je. Ce ta ugrizne, člcA^ek ne živi več kot nekaj minut. Nihče ni ostal živ, če ga je pičila. Navadno teh kač tu na jugu ni. Živijo v Severnem Queen&landu, na polotoku Cape York in na Novi Gvineji, Tajpan je predrzna in zahrbtna kača. Zgodilo se je že, da je napadla konje- nika od zadaj. Druge kače ugriznejo po navadi le enkrat, ta pa napada tako dolgo, dokler žvtev ne pade. Ni zado- voljna, dokler se s svojimi strui)enimi 2A>hm[ pošteno ne obesi na žrtev, Icakor bi...« Moj spremljevalec je na mah umolk- nil. Njegovo od sonca ožgano lice je postalo belo kot apno, ko je z gmzo gledal pod svoje noge... Okoli gležnja je bil navit rep zelo strupene tigrove kače, njena glava pa je sikala kakšni dve pedi od njegove glave, pripravljena na ugriz... Takrat pa je od tal od- skočil pes. Kot sveženj mišic in jieze je šinil v zrak, zgrabdl kačo za vrat, ji pi-eškrtnil hrbtenico in jo potem na tleh zgrizel na kosce. To je storil z največjo besnostjo in v poslednjem trenutku. Tajpan je bn poleg ostalih kač edina žival, ki jo je pes ubil iz strahu. Kač se je vedno bal... « Avstralske kače, kot je tigrova kača (ali tajpan), smrtonosna vipera, črna in. mrka strupenjača, so skoraj gotova smrt za tistega, ki ga piči. Smrtonosna vipera je dolga komaj 30 cm, najdejo jo pa v najrazličnejših bairvah, kakršen je pač teren okoli nje. Njen strup ubije v 12 minutah. Samo oster nož, s katerim se globoko izreze poškodovano mesto, kjer je zasadila zobe, še lahko kaj pomaga, toda treba je priti najmanj v enem dnevu do bolnice. Domačini se rešujejo s svoj'imi zdravimi zobmi, ko dobesedno odgriznejo cel kos mesa in v rano po- ložijo nekak »čep«, to je kos lesa. Po vsem tem lov v Avstraliji ni pre- več noilcaven, poln užitkov in brez stra- hu za lastno življenje lovca, kot je to niorda v naših hostah. Marjan Kunej: SNEG Sneg pada na ozke ulice in na ljudi, na trudna polja in na golo drevje, na spolzke kolovoze in poti. In veter se zapleta med vejevje. Večer. Med nizke, v sneg zarite hiše, med mokre strehe in v samoto ceste svetilka motna mračne sence riše. Učni uspehi na nižjiii gimnazijah v sostanjskem okraju Zopet se je začelo delo v naših šolali in ko stopamo v drugo polletje, ne bo napačno, če bežno pregledamo uspehe in neuspehe v prvem polletju na naših nižjih gimnazijah. V vseh nižjih gimnazijah v okraju Šoštanj je letos skupaj 1119 dijakov. Uspešno je končalo v I. polletju 552 di- jakov ali 49,32%. Ce primerjamo to šte- vilo z uspehom v »prvi redovalni konfe- renci, lahko ugotovimo, da je povprečni uspeh v prvem polletju za 10,77% boljši. Rezultat je navidezno ugoden, vendar je treba pomisliti, da imajo p>o- samezne šole le neznaten odstotek bolj- šega uspKiha, na drugi strani pa so šole, kjer je ta odstotek prav znaten. Nastane vprašanje, ali je tu v resnici kvaliteta pouka boljša, ali pa ocenjevanje ni tako strogo, ali pa so otroci tu bolj nadarjeni kot drugod. Nekaj mora biti na tem. Je pa zanimivo, kakšni so bili usi)ehi na posameznih nižjih gimnazijah v od- stotkih. Tako je n. pr. Gornji grad iz- boljšal uspeh od prve redovalne konfe- rence za 15,80%, Ljubno za 8,81%, Mo- zirje za 10,25%, Šmartno ob Paki za 6.57%, Šoštanj za 4,65% in Velenje za 18,.-6%. Iz gornjega je razvidno, da je bilo Velenje v prvi redovalni konferenci na zadnjem mestu, ko je imelo samo 31,84 odstotka, sedaj v I. polletju pa si je osvojilo prvo mesto, kajti uspeh se je izboljšal kar za 18,56%. Najslabše oce- njen predmet v Velenju je prirodopis, V Gornjem gradu je prirodcpis na pred- zadnjem mestu, zgodovina pa ima več nezados-tnih ocen kct matematika. Za- nimivo pa je tudi, da je v Mozirju če- trti razred najslabši, saj ima komaj 37,90% .pozitivnih ocen. Tudi tu je ma- tematika na zadnjem mestu. V Smart- nem ob Paki je na zadnjem mestu ma- tematika. Na šoli ni niti enega odličnega učenca, prav dobrih j« komaj pet. V Šoštanju je na pre-dzadnjem mestu sirbohrvatski jezik. Ce bi imeli od vseh šol pri rokah podrobnejšo obrazložitev, bi se iz tega dala izvesti prav zanimiva analiza, ki bi bila brez dvoma prav poučna. Da bo ocenjevanje v bodoče bolj enotno, bo nujno preštudirati knjigi dr. Vladimirja Skalka »Ispitivanje i ocenjivanje« ter dr. Pere Simleša »Uzroci formalizma u znanju učenika«. Oivoriiev umetnostne galerije v Mariboru v čast Prešernovega tedna je bila nedeljo, 7. februarja v Mariboru odprta razstava del živečih slovenskih upodato- Ijajočih umetnikov. Njena otvori.tev je bila združena s slovesnim odprtjem no- ve mariborske umetnostne galerije. Ta nova kultui-na ustanova bo mnogo pri- pomogla k umetnostnemu razvoju se- vemovzhodnega dela Slovenije. Z gale- rijo bo Maribor postal važno umetnost- no tvorno in vzgojno središče silovensk«- likovne kulture. Galerijska stavba je lepo enonad- stropno bidermajersko F>oslopje, sesto- ječe se iz treh traktov, ki se dajo med seboj separirati. Galerijski organizem, sestoji iz 11 razstavnih prostorov, de- pojev, pisarne, restavratorske delavni- ce, prostora za žirije ter prostornega stopnišča. Razstavni prostori so zelo pri- jetnih razmerij ter dobro osvetljeni. Njihova razstavna ploskev je okoli ISfr- metrov. Za enkrat je nameai galerije bolj prirejanje klubskih, reti-ospektiv- nih in priložnostnih umetnostnih, pa tudi ostalih razstav (umetne obrti, foto- grafije). Stalni razstavni oddelek bo na- stal šele sčasoma z nakupi, odkupi in: priložnostnimi darili raznih umetnin, kf bodo kot tipična in reprezentančna dela raznih umetnikov stalno razstavljene im. bodo tvorile jedro celotne ustanove. Razstava bo odpiia od 7. do 28. febru- arja vsak dan od 9. do 16. ure. _______ C. J. O maCki Učiteljica da učencem domačo nalogo.. Bistri Matjaž je mačko opisal takode: »Mačka je v kiihinji ali na strehi — kakor nanese. Lovi miši in podgane — kakor nanese. Ima štiri mlade ali šest — kakor nanese. Mačka je mačka ali ma- č^ — kakor nanese.«