SKUPSClNA OBClNE LJUBLJANA SlSKA Izvršni svet POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1986—1990 V LETU 1986 Junij 1986 V občini Ljubljana-Siška smo dosegli v bistveno spremenjenih razmerah v drugi polovici srednjeročne-ga obdobja 1981—1985 pomembne rezultate. Več orga-nizacij združenega dela že dosega s prodornejšimi pro-izvodnimi programi, ki temeljijo na rezultatih razisko-valnega dela, inovacijah ter sodobnih poslovnih in or-ganizacijskih prijemih, dobre rezultate pri prestruktui-ranju proizvodnje in se uspešno uveljavljajo v medna-rodni konkuienci. Uresničevati smo pričeli tudi usme-ritve za večjo podporo tistim programom družbenih de-javnosti, ki s svojimi rezultati najbolj neposredno vpli-vajo na proizvodnjo. Te vzpodbude so pomembne tudi zato, ker kljub premikom v letu 1985 nismo uresničili vseh ključnih razvojnih ciljev. Doseženi rezultati v organizacijah združenega dela so posledica zaostrenih objektivnih pogojev gospodarjenja — večja konkurenčnost na domačem tigu, padanje kup-ne moči prebivalstva, hitrejša rast cen surovin doma kot v tujini in posledično manjša konkurenčna spo- sobnost v izvozu. Na rezultate pa so vplivali tudi no-tranji dejavniki v organizacijah združenega dela — slabša ekonomičnost, prepočasno prilagajanje proizvod-nje prodajnim možnostim, premajhna zavzetost za hi-tro in učinkovito reševanje težav in delovnih nalog. Tudi mehanizmi gospodarskega sistema in ukrepi ekonomske politike, s kateiimi naj bi dosegli skladnej-ši in enakomernejši razvoj med panogami in republi- ' kami, razvoj na lastnih silah, večjem vključevanju v mednarodno delitev dela, še ne dajejo pravne in go-spodarske varnosti ter motiviranosti organizacijam združenega dela. Za odpravo inflacije, ki kini ekonomsko motiviranost gospodarjenja in povzroča delitev dohodka, ki ni rezul-tat dela, so sprejeti že določeni ukrepi, ki bodo kot ekonomski kriteriji ob delovanju trga zagotovili traj-nejše rezultate. Sprejete zakone in ukrepe je treba smatrati kot izvedbene akte za uresničevanje dolgoroč-nega programa gospodai'ske stabilizacije. Ukrepi bodo zagotovili povečanje gospodarske rasti, večjo disciplino na področju finančnih tokov ter zagotavljali uskladi-tev potrošnje z realnimi možnostmi. I. GOSPODARSKA GIBANJA - ., " ¦ Na prehodu v srednjeročno obdobje 1986—1990 viso-ka inflacija in počasna rast proizvodnje zmanjšujeta sposobnosti gospodarstva, da bi pokrilo visoke proiz-vodne stroške, zagotovilo sredstva za dogovorjeno skup-no in splošno porabo ter realno rast sredstev za aku-mulacijo in za osebne dohodke. Industrijske organizacije združenega dela so v letoš-njih petih mesecih proizvedle za 2,3 % več v primer-javi z enakim lanskim obdobjem. Industrija je praseganje letnih povprečij običajno do-segla že v marcu, medtem ko letos prihaja do zamika v zaključevanju proizvodnih serij. Predvsem je to opaz-no pri proizvodnjah, ki imajo daljši proizvodni ciklus (strojna industrija, proizvodnja prometnih sredstev in proizvodnja slektričnih strojev in aparatov). Za prve mesece letošnjega leta je značilno nihanje zalog pri industrijskih organizacijah. Povečujejo se za-loge izgotovljenih izdelkov in blaga za široko potrošnjo, zmanjšujejo pa zaloge reprodukcijskega materiala. Na manjše povečanje industrijske proizvodnje vpli-vajo tudi kasnitve pri izvedbi investicijskih del, saj ob pomanjkanju sredstev za akumulacijo organizacije kasnijo z dokončanjem začetih del. V letošnjem letu so bile finančno zaključene neka-tere investicije, katerih proizvodnja je stekla še v pre-teklem obdobju: — izgradnja II. faze Mikroelektronike, — rekonstrukcija, razširitev in modernizacija izvoz-ne kleti v Slovin DO Slovenijavino, — razširitev in modernizacija proizvodnje tehnične keramike v Iskri IEZE TOZD Keramika, — razširitev proizvodnje poliestrskih smol v DO Co-lor TOZD Smole. Nadaljuje se izgradnja naslednjih investicij, pričetih v preteklih letih: — Iskra Zmaj TOZD Baterije (uvedba redne proiz-vodnje litijevih baterij), — PAP TOZD Telematika, TOZD Proizvodnja (po-sodabljanje in razširitev proizvodnih zmogljivosti), — Aero TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode (rekonstrukcija papirnega stroja I.), — Donit TOZD Laminati (rekonstiukcija in moder-nizacija proizvodnje laminatov, II. Laza), — Tekstil TOZD Predilnica (modernizacija proizvod-nih kapacitet), — Rašica TOZD Pletilnica (nabava elektronskih ple-tilnih strojev). Zaradi nizke reproduktivne sposobnosti in zaostrenih pogojev najemanja investicijskih kreditov večina orga-nizacij še ni pričela z načrtovanimi novimi investici-jami za letošnje leto; pripravili so le investicijske pro-grame oziroma elaborate. Organizacije ocenjujejo, da bodo z izgradnjo začeli konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta. Ceprav nove investicije niso zahtevale velikega šte-vila dodatnih delavcev, se je število zaposlenih v prvih treh mesecih letošnjega leta povečalo za 1,7 %, na kar je vplivala tudi preselitev DO Iskra Delta. V industrij-skih organizacijah združenega dela se je število zapo-slenih povečalo za 3 %, kar v primerjavi z rastjo indu-strijske proizvodnje kaže na zmanjšanje produktivnosti dala. Gospodarske organizacije združenega dela so v prvih treh letošnjih mesecih pridobile 124.301 mio din celot-nega prihodka (indeks 185), od tega je znašal delež in-dustrijskih OZD 55 %. V strukturi celotnega prihodka se je povečal delež prodaje na domačem trgu, prihodki od prodaje na tujem trgu pa so se znižali za 2,8 % in znašajo 11,5 % od celotnega prihodka. Porabljena sred-stva hitreje naraščajo kot celbtni prihodek. OZD so za amortizacijo namenile za 145 % več sredstev kot v istem obdobju lani. Za oceno realnih dosežkov na pod-ročju finančnih rezultatov gospodarjenja je potrebno upoštevati tudi rast cen v letošnjem letu, ki so se v Ljubljani povečale za 79,8 %, v SR Sloveniji za 81,8 %. Gospodarske organizacije združenega dela so razpo-redile 27.089 mio din dohodka, in sicer za skupne po-trebe 5.917 mio din (indeks 232), za splošne družbene potrebe 868 mio din (indeks 309), za druge določene na-mene 4.622 mio din (indeks 176), za čiste osebne dohod-ke in skupno porabo delavcev v organizacijah združe-nega dela 9.655 mio din (indeks 209) ter za akumulacijo 6.027 mio din (indeks 116). Ker predstavlja predelovalna industrija v šišenskem gospodarstvu pretežni del, so se močno odrazile podra-žitve vhodnih surovin in materialov na hitrejšo rast materialnih stroškov in porabljenih sredstev. Zaradi tega se počasi, a vztrajno znižuje delež živega dela na račun mateiialno intenzivne proizvodnje. Močan infla-cijski porast vrednosti, ki so osnova za obračunavanje davkov in prispevkov so povzročili visoko oblikovanje sredstev za skupno in splošno porabo. V organizacijah združenega dela so v prvem trime-sečju posvetili premalo pozornosti zagotavljanju sred-stev za razširjeno reprodukcijo, o čemsr pa je bila skupščina že obveščena in je sprejela ustiezne sklepe. Z izgubo v skupni višini 1,67 milijarde din je poslo-valo 17 organizacij združenega dela, od katerih je ve-čina že do sedaj poslovala na meji rentabilnosti. Vzrok izgube v Elektrarni Medvode je neuravnoteže-no razmerje med celotnim prihodkom in stroški elek-Uogospodarstva v SRS, ki se sorazmerno porazdelijo med enote EGS; program ukrepov za odpravo motenj v TOZD že izvajajo, vendar tak program ne rešuje si-stemskega vprašanja izgube TOZD in neustreznega ob-Iikovanja sredstev za osebne dohodke in sredstev skup-ne porabe, ker se EGS kot sistem ustrezno ne uskla-juis. V Iskri DO Elektrozveze spremlja izvajanje sanacij-skega progiama, sprejetega v letu 1985, posebna komi-sija, ki ocenjuje, da bo izguba pokrita do konca tretje-ga trimesečja glede na stanje naročil in predvideno di-namiko dokončane proizvodnje ter plačil. V Iskri DO Avtomatika TOZD AVN predvidevajo na osnovi dosedanjsga izvajanja sprejetega programa ukrepov, da bodo izgubo ob polletju pokrili. Situacija v Iskri DO Mikroelektronika je zahtevnej-ša, čeprav je sanacijski piogram izdelan, vendar še ni verificiran s strani SOZD in delovnih organizacij — ustanoviteljic, ki naj bi zagotavljale sredstva za poslo-vanje DO Mikroelektronike brez tekoče izgube in za njen nadaljnji razvoj. V ŽG PEP TOZD za vzdrževanje in novogradnjo sta-bilnih naprav električne vleke je izguba posledica pre-majhnega skupnega prihodka v sistemu ŽG in jo bodo do polletja 1986 pokrili. Pozitivno poslovanje predvidevajo ob izvajanju pro-giama ukrepov za odpravo izgube tudi v DO Tapo, kjer je izguba posledica pomanjkanja repromateriala, izpa-da dohodka pri izvozu in visokih obresti. Nesprejeti sporazumi o financiranju delovne skupno-sti so povzročili izgubo v DSSS SOZD Slovin. Nivo Celje TOZD Projektinženiring bo sanirala fi-nančno stanje z izterjavo vseh neplačanih storitev in s hitrejšo izdelavo projektantskih ponudb. Sezonski značaj proizvodnje, neizterjane oziroma ne-piiznane razlike v cenah opravljenih del, neplačana realizacija so povzročili izgubo v GIP Ingrad Celje TOZD Gradbena operativa Ljubljana, Gradbeni finalist TOZD Podi in podloge Gradles, SGP Stavbenik Koper TOZD Gradbena operativa Ljubljana in DO Usluga TOZD Zaključna dela v gradbeništvu. Mercator-Hoteli-Gostinstvo TOZD Ilirija je planirala poslovanje z upoštevanjem sezonske komponente ter predvidela izgubo v prvem trimesečju, ob polletju pa bo poslovanje pozitivno. Vse temeljne organizacije in delovna skupnost v DO Ljubljanski potniški promet so poslovale z izgubo, zato bi morali v delovni organizaciji skupno s SOZD Inte-gralom pripraviti variante poslovanja po trimesečjih do konca leta 1986 po sedanjih in morebitnih povišanih cenah z vplivi na dohodkovni rezultat TOZD in DO; potrebne ukrepe za izboljšanje organiziranosti dela in poslovanje znotraj Ljubljanskega potniškega prometa in koncept razvoja delovne organizacije. Organizacije z izgubo bodo morale pri izvajanju ukre-pov za odpravljanje vzrokov za poslovanje z izgubo doseči občutne premike v smotrnejši izrabi vseh zmog-ljivosti, v racionalizaciji stroškov, organizaciji dela in dosledni delitvi osebnih dohodkov po rezultatih dela. Preveritev realnosti ukrepov in napovedi OZD o od-pravi izgub bo IS ustno podal na zasedanju zborov skupščine ob obravnavi tega poročila. Celovitejša ocena stanja na področju ekonomskih od-nosov s tujino zaenkrat še ni možna. Očitno pa je, da se organizacije združenega dela in poslovne banke sre-čujejo s številnimi težavami, ki izhajajo iz spremembe devizne zakonodaje. Devizni priliv v prvih dveh mese-cih letošnjega leta je zadostoval samo za poravnavo zapadlih fiksnih in garantiranih obveznosti do tujine, zato je bila možnost oskrba organizacij združenega dela z uvoženimi surovinami in repromaterialom zelo slaba. Ker bo potrebno v juniju plačati večje zneske obvez-nosti po tujih kreditih, lahko piičakujemo, da bo delo-vanje deviznega trga še nadalje moteno. Neizpolnjeva-nje plačilnih obveznosti naših organizacij združenega dela do tujih dobaviteljev v pogodbenih rokih pomeni slabše izhodišče za sklepanje novih poslov za uvoz su-rovin in repromateriala in zmanjšuje ugled naših or-ganizacij združenega dela in poslovnih bank v tujini. Med zunanjetrgovinskimi in proizvodnimi organiza-cijami so bili sklenjeni v zadnjih letih samoupravni sporazumi o skupnem izvozu, ki se danes ne izvajajo, posebno s strani proizvodnih organizacij. Uspešnejša je namreč tista zunanjetrgovinska organizacija, ki ima lastno proizvodnjo za izvoz oz. sklenjene dolgoročne sporazume za izvoz. Dohodkovno povezovanje je do se-daj omogočalo pretežnim izvoznikom ustvarjanje do-hodka za pokrivanje stroškov izvoza. Dohodkovni položaj izvoznikov se je poslabšal tudi zaradi nedoslednega izvajanja poliUke realnega tečaja dinarja. Zanimivejši postaja izvoz na kliring ob prece-njenem tečaju obračunskega dolarja in podcenjenih te-čajih konvertibilnih valut (v občini se je delež konver-tibilnega izvoza v celokupnem izvozu od 63,9 % v prvih treh mesecih zmajnšal na 61,2 % v štirih mesecih). Kljub težavam so organizacije združenega dsla v pr-vih štirih mesecih skupno izvozile za 59 mio dolarjev blaga, kar je za 14,2 % več kot v istem obdobju lani (na konvertibili za 7,5 % več, na kliringu za 26,7 % več). Ob manjšem skupnem uvozu blaga kot v istem obdobju lani (za 21,7 %) so organizacije združenega de-la dosegle brez upoštevanja uvoza Petrola — DO Ze-meljski plin 157,4 % pokritja uvoza blaga z izvozom. Pokritje na konvertibilnem področju pa znaša 107,4 %. Doseženi rezultati na podiočju blagovne menjave s tu-jino so sorazmerno ugodni, saj so boljši od načrtovanih (skupni izvoz in pokritost uvoza z izvozom). Zaostaja le konvertibilni izvoz za 2,5 % za načrtovanim, zapi-rajo se možnosti za uvoz surovin iz konvertibilnega področja, kar bo nsgativno vplivalo na rast industrijske proizvodnje. Nadaljnja gibanja izvoza v letošnjem letu bodo di-rektno vezana za tečajno politiko in na druge ukrepe za dohodkovno vzpodbujanje izvoza. Organizacije zdru-ženega dela pričakujejo, da bodo od polletja dalje in-tenzivneje sklepale izvozne pogodbe, vendar jih bodo realizirale šele konec leta. Na področju kmetijstva so v Mercator KZ Medvode in Agroemona dosegli v prvem trimesečju v govedoreji slabše rezultate od planiranih in napram enakemu lan-skemu obdobju. Tržna proizvodnja klavne govedi je bila pri združenih kmetih 75.459 kg, kar je 47 % lan- ske realizacije v istem obdobju in le 14 % planirane za leto 1986, v družbenem sektorju pa so dosegli le 75 % planskih količin. Po zvišanju odkupnih cen v aprilu se je stanje bistveno popravilo, saj je tržna proizvodnja pri zdruzenih kmetih v aprilu in maju dosegla 145.600 kilogramov. Katastrofa v Černobilu ni vplivala na nji-hovo poslovanje. Pričakujejo, da bodo letni plan trž-nosti govedi izpolnili. Pri mleku je v prvem trimesečju pri združenih kmetih tržnost porasla za 13 %, dosegli pa so četrtino .(1,226.1751). planirane količine za celo letošnje leto. Isti trend se je nadaljeval tudi v aprilu in maju. V Agroemoni pa so 5-mesečni plan presegli za 11 %. Slabsi rezultati od planiranih so doseženi v tržnosti telet za nadaljnjo rejo in plemenskih govedi, boljša pa je vzreja prašičev in ovac. Sklepanje pogodb za trženje kromphja poteka po planu in pričakujemo, da bomo dosegli vas načrtovani odkup 2000 ton. Za do-sego planirane realizacije tržne predelave je zadruga poleg strokovnih nasvetov in dela strokovne službe na-bavila 815 ton mineralnih gnojil, 4,5 tone zaščitnih sred-stev, 70 ton raznih semen, 260 ton krmil za živino ter 6 ton vitaminskih in minsralnih dodatkov. Spomladan-ska setev je potekala po sprejetem setvenem planu in je bila realizirana 100 % pri obeh nosilcih kmetijske proizvodnje. KZ Medvode ie presegla plan setve ko-ruze zaradi novo pridobljenih površin (7 ha) v sanirani gramoznici v Stanežičah. Mercator KZ Medvode je zaključila melioracije ob Gameljščici in končuje melioracije 62 ha zemljišč v Bo-novcu. V zaključni fazi je komasacija 202 ha zemljišč v Spodnjih Pirničah. Z namenom ohranitve rasti kmetijske proizvodnje bo kmetijska zemljiška skupnost skupaj z območno vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava izboljševala kmetijska zemljišča ob Poljšku (350 ha), v Podutiku (60 ha) in Graščenici (70 ha). Izvršeni bodo še drugi manjši koma-sacijski posegi (Sora 70 ha, Senica 60 ha, Stanežiče 60 ha) in melioracijska dela na področju Rašice. Na kmetijskih zemljiščih Agroemone je setev pote-kala po načrtih. Vse planirane kulture so posejali na 460 ha njivskih površin in pričakujejo, da bo tudi pri-delek dosegel planirane količine. V trgavini je še vedno pereče pomanjkanje obratnih sredstev in nizka akumulativna sposobnost. To sili tr-govske organizacije zdiuženega dela v najemanje dru-gih kratkoročnih kreditov in v zamude pri širjenju pro-dajnih kapacitet oziroma odpiranje novih prodajnih anot. Organizacije združenega dela s področja trgovine v letu 1986 ne bodo odpirale novih kapacitet. Od vseh načrtovanih novih investicij bo le DO Metalka pričela z gradnjo prodajnega centra v Vižmarjih, Organizacije uvajajo nove oblike poslovanja, s kate-rimi se v pogojih zmanjšane kupne moči prebivalstva približujejo potrebam kupcev, npr. nakupi s popustom nad določeno vrednostjo, dnevi proizvajalcev, prodaja po katalogu, dostava na dom ipd. V lanskem letu je trgovina na drobno ustvarila ca. 73 % več prometa kot v letu 1984, v trgovini na debelo pa se je vrednostno promet povečal za 110 %. V prvem tiimssečju letošnjega leta je promet trgo-vine na drobno porastel za 104 %, trgovine na debelo pa za 95 % glede na enako obdobje lanskega leta. Preskrba z osnovnimi življenjskimi artikli je dobra. Nosilci turistične in gostinske ponudbe so v letu 1985 dcsegli rezultate na ravni lsta 1984. Minimalno se je povečalo število nočnin na račun domačih gostov. V motelu Medno so bili slabši rezultati pogojeni z od-prtjem nove avtoceste Naklo—Ljubljana, ki je oddalji-la tok tujih turistov. V Mercator-Hoteli — TOZD Ili-tija pa so povečali skupno število nočnin za ca. 24 % glede na leto 1984, število nočitev tujih gostov pa za 11 %. V pivih tieh mesecih letošnjega leta, ki so zaradi se-zonskega značaja dejavnosti že tradicionalno manj uspešni, se je število prenočitev povečalo za skoraj 11 % glede na snako obdobje lanskega leta. Pri tem sc je število nočitev tujih gostov povečalo za več kot 13 %. Mercator-Hoteli — TOZD Ilirija je v prvem tri-mesečju poslovala z izgubo, ki je bila načrtovana že v letnem planu TOZD. V organizaciji pričakujejo pozi-tivne r-szultate že ob polletju, tako da bodo za uresni-čitev načrtov izboljšali kvaliteto in pestrost ponudbe, izboljšali ekonomičnost in rentabilnost poslovanja ter več vlagali v informacijsko dejavnost. Zasebna gostin-ca sta prevzela v najem gostilni Kolodvor in Na klancu v Medvodah. Na avtocesti Naklo—Ljubljana sta pre-mični okrepčevalnici dveh zasebnikov začasno zapolnili praznino v gostinski ponudbi. Večjih investicij v gostinske in turistične objekte v občini v letošnjem letu ni bilo. Organizacije združene-ga dela vlagajo sredstva v manjše posodobitve in v investicijsko vzdrževanje obstoječih objektov. DO Kom-pas — TOZD Magistrat bo začel s pripravami za nad-gradnjo motela Medno. V avtocampu Dragočajna, ki ga upravlja turistično društvo Dragočajna-Moše, potekajo zaključna dela v naturističnem delu avtokampa, ki bo odprt še pred po-letno turistično sezono. Turistična društva skrbijo za lepši izgled in boljše vključevanje svojega kraja v ce-lovito turistično ponudbo občine. Pri tem je potrebno poudariti, da delajo društva predvsem in le ljubiteljsko ter da sredstva turistične takse ne pomenijo vira sred-stev za investicije, ki bi najbolj izboljšale turistično ponudbo. Na področju kmečkega turizma ne pričakujemo no-benih premikov zaradi neugodnih kreditnih pogojev in tudi zaradi nezainteresiranosti kmetov. Že obstoječe kapacitete ne dajejo ustreznih efektov. Za vse organizacije združenega dela s področja grad-beništva je značilno, da so v letu 1985 poslovale na ro-bu rentabilnosti, saj je bila njihova akumulativnost nižja od 2 %. SGP Gradbinec Kranj TOZD Gradbena operativa in Usluga TOZD Zaključna dela v gradbeni-štvu sta v letu 1985 sicer dosegli stopnjo akumulativ-nosti' nad 2 %, vendar nista razporedili čistega dohod-ka za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela. V prvem trimesečju leta 1986 so vse organizacije združenega dela s področja gradbeništva v občini, ra-zen SGP Gradbinec Kranj TOZD Gradbena operativa Ljubljana zaključile z izgubo v skupnem znesku 172,164.167 din, kar predstavlja 10,3 % od skupno izka-zanih izgub v občini. Glavni vzroki izgub v gradbeništvu so neplačane in neizterjane razlike v cenah, neplačana realizacija, viso-ki stroški obresti zaradi najemanja kratkoročnih kredi-tov in meničnega plačevanja obveznosti dobaviteljev ter delne nezasedenosti kapacitet v zimskih mesecih. Stagnacijo v gradbeništvu poskušajo posamezne or-ganizacije zdiuženega dela še reševati organizacijsko s povezovanjem interasov gradbenih organizacij, zno-traj delovnih in sestavljenih organizacij in poslovno-tehnično z modernizacijo proizvodnih procesov. Vse te-meljne organizacije s področja gradbeništva se zaveda-jo, da bi se položaj v gradbeništvu bistveno izboljšal, če bi odpravili nelojalno konkurenco, saj je za uspešen nastop pri pridobivanju novih del nujna kompleksna ponudba gradbeništva v sodelovanju s projektantskimi in inženiring organizacijami ter z industrijo gradbe-nega materiala. Krepitev kooperacijskih odnosov med enotami drob-nega gospodarstva in organizacijami združenega dela ostaja dolgoročna naloga, ki jo bomo uresničili pred-vsem tako, da se bodo kupoprodajni odnosi spremenili v dolgoročno proizvodnjo dohodkovne povezave. Do sedaj ni nobena organizacija združenega dela or-gajiizirano ponudila kooperantom-zasebnikom tistega dela svojih proizvodnih programov, ki je zanje neren-tabilen v individualni in maloserijski proizvodnji. Zaradi vse večjih potreb samostojnih obrtnikov po prostih stavbnih parcelah za gradnjo stanovanjsko-obrtnih objektov je bil v letu 1985 izdelan seznam mož-nih prostih lokacij za obrtno dejavnost po posameznih zazidalnih otokih. V začetku leta 1986 je stekla kon-kretna akcija za dodelitev 7 prostih lokacij v soseski SS 12 Podutik zainteresiranim samostojnim obi tnikom. V zazidalnem otoku SS 110 — Vižmarje nad klancem bosta dodeljeni 2 lokaciji za izgradnjo delavnic samo-stojnih obrtnikov. V teku je izdelava posebnih strokovnih podlag v ure-ditvenem območju ŠP 4 — industrijska cona ob Celov-ški cesti, s katerimi se rešuje prostorska problematika družbenega sektorja drobnega gospodarstva (Elkom POZD Tiba, DO Elektromehanika, POZD Elplast). Kljub temu, da so z dopolnitvijo obrtnega zakona v letu 1985 dane samostojnim obrtnikom možnosti večjega zaposlo- vanja, opiavljanja osebnega dela na področju intelek-tualnih storitev in nasploh opravljanja obrtnih dejav-nosti, letos ne zasledimo večjega porasta števila obra-tovalnic samostojnih obrtnikov in števila zaposlenih de-lavcev pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Stevilo organizacij združenega dela v družbenem sek-torju drobnega gospodarstva se ni povečalo. V POZD Litex so letos nastopili pogoji za transfor-macijo POZD v organizacijo združenega dela, vendar so se delavci v tej organizaciji odločili za pripojitev k DO Drogerija. Obrtniki ne ustanavljajo novih pogodbenih organiza-cij, ker niso dovolj stimulirani z veljavnim zakonskim načinom vrednotenja njihovih vloženih sredstev. Možnost najemanja posojil z nižjo obrestno mero v posebni enoti za drobno gospodarstvo pri Ljubljanski banki — Gospodarski banki ima pospeševalni vpliv na razvoj obiti. V letošnjem letu je 70 samostojnih obrt-nikov najelo ta posojila za osnovna in obratna sred-stva. II. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 1. Urejanje prostora V okviru razprav, ki so spremljale pripravo in spre-jem dolgoročnih planskih dokumentov, je bila posebna pozornost posvečena usklajevanju interesov zaščite kmeti.jske zemlje z razvojnimi interesi drugih nosilcev planiranja, ki so za realizacijo svojih programov zahte-vali prostorsko širitev na kmetijske površine. V občini so najbolj izpostavljeni primeri v Vašah in Gameljnah. Oba primera predstavljata poseg v prostor, ki se smi-selno nadaljuje ob že zgrajeni primarni komunalni in energetski infrastrukturi v skladu z opredelitvami dol-goročnega plana občin in mesta Ljubljane in ob upo-števanju planskih opredelitev za zgoščevanje urbanih struktur. Skladno s takimi usmeritvami smo skupno s kmetij-sko zemljiško skupnostjo opredelili območja in akcije za nadomeščanje kmetijskih površin za tržno usmerje-ne kmetije. V letu 1986 bomo naročali prostoiske izvedbene akte v okviru razpoložljivih sredstev, skrbeli za njihov spre-jem in jih dosledno izvajali, in sicer za vsa tista ure-ditvena območja, ki so opredeljena v družbenem planu občine in so zanje izdelane programske zasnove. V tem času pa naj bi se kot rešitev, ki velja izključno za pre-hodno obdobje, vodili le tisti lokacijski postopki, ki omogočajo pravočasno realizacijo planiranih investicij združenega dela in so skladni z dokumentacijo, ki je v fazi sprejemanja. Prostorski ureditveni pogoji za območja urejanja Tacen-Smartno, Gameljne-Rašica, Medvode, Zbilje, Se-nica, Pirniče, Preska so že naročeni, ostale dokumente pa bomo naročili še v letu 1986, odvisno od zagotovlje-nih finančnih sredstev. Sprejem zazidalnih in ureditvenih načrtov, ki so bili že v izdelavi v letu 1985, se zaradi uskladitve z druž-benim planom občine za obdobje 1986—1990 prenašajo v leto 1986. Naloge, ki jih bomo izdelovali in sprejemali v letu 1986, so: — dopolnitev krajinskih zasnov Polhograjskih Dolo-mitov in Vodic, — izdelava analize možnosti gradnje hidroenerget-skih objektov ob Savi, — potek obvozne proge za Rožnikom, že proučena in sprejeta je varianta B, ki poteka v skladu z dolgoroč-nim planom, — priprava strokovnih podlag za opredelitev možno-sti razvoja novega naselja v Skaručni, — dokončali pregled obstoječe poligonometrične mre-že za območje občine in dokončali projekte geodetske mreže za Vodice, — do konca leta 1986 bodo izdelane in sprejete po-sebne strokovne podlage za izdelavo zazidalnih in ure-ditvenih načrtov za naslednja območja: — SO 6, Sl 6, SP 6/1 Sentvid — SR 2 Hermes — ŠP 2 ob gorenjski progi ... — SP9/5 Asro — SP 14 Vodice — SP 1/2, SP 4 ob Celovški cesti — SS 1/1 Stara Siška — SS 3/3, 3/2 Podutik — ŠS 10/2 Pirniče Ravno tako predvidevamo dokončanje in sprejem na zborih skupščine naslednje zazidalne in ureditvene na-črts: — SO 9, SR 9/1 Medvode center — ŠS 3/5, 7 Podutik — ŠS 3/4 Podutik — SO 7 Tacen — SP 1/1 Union — SP 2 ob gorenjski progi 2. Varovanje in izboljšanje okolja Delovne organizacije so izvajale okvirne sanacijske programe za izboljšanje okolja ter zagotavljale zaščit-ne ukrepe za varstvo voda, zraka in zemlje. Ob posa-meznih kriznih primerih razlitja oziroma razsutja ne-varnih snovi je bil angažiran širok krog strokovnjakov in strokovnih institucij. Mestne inšpekcijske službe so opravile preglede delovnih oiganizacij, ki v tehnolo-škem postopku uporabljajo oziroma proizvajajo nevar-ne snovi in ugotovile škodljive vplive na okolje ter iz-dale odločbe o sanaciji stanja. Vzpostavili smo kataster onesnaževalcev zraka ter ugotovili onesnaževalce in količine onesnaženosti tako iz proizvodnega postopka kakor tudi iz energetskih enot večjih onesnaževalcev zraka. Za zmanjšanje one-snaženosti zraka DO Komunalna ensrgetika nadaljuje z gradnjo infrastrukture za daljinsko preskrbo s toplot-no energijo in zemaljskim plinom. Dimnikarska služba je okrepila in uvedla rednejše čiščenje dimnikov in ku-rišč, ter določila racionalne roke obveznega čiščenja. Parkom in zelenicam je bila v letu 1985 posvečena večja skrb kakor v prejšnjih obdobjih. Dograjena in opremljena je pot spominov in tovarištva, končana je 1. faza obnove parka Tivoli. Izveden je bil javni natečaj za zasnovo ureditve Tivolija — Rožnika in Sišenskega hriba. Dela na zaščiti in varstvu okolja se nadaljujejo tudi v letu 1986. Tako tečejo dela na zaščiti vodnih virov, rekonstrukcije in urejanja daljinske preskibe s toplot-no energijo in plinom, obnovo parkov in zelenic. Do-sedanje izkušnje pa nas opozarjajo, da je potrebno v okviru družbene samozaščite izostriti ukrepanje v pri-meru nezgod tako, da bo zagotovljeno najširše obve-ščanje javnosti. 3. Energetika Preskrba z ensrgijo, ki se obiavnava kot prednostna naloga enotno za območje celotne Ljubljane, je bila v letu 1985 in v prvi polovici letošnjega leta dobra. K te-mu je pripomogel racionalen odnos porabnikov do rav-nanja z energijo, saj je Ljubljana šele v lanskem letu ponovno dosegla količinsko porabo energije iz leta 1980. Oskrbljenost porabnikov daljinske toplotne energijs je bila zanesljiva in kvalitetna, tudi večjih motenj v preskrbi z električno energijo ni bilo. Po nekajletni slabši založenosti z divmi je Kurivoprodaja zagotovila zadostno količino kvalitetnih drv. Se vedno pa je po-vpraševanja po premogu za široko potrošnjo večje od razpoložljivih količin, ker premogovniki ne izpolnjujejo svojih pogodbanih obveznosti (razen slovenskih premo-govnikov rjavega premoga). Predvidevamo, da bodo v letošnjem letu dobave premoga še manjše kot v letu 1985, zato bo tudi v tem letu potreben uvoz briketov in črnega premoga. Izboljšala se je količinska dobava mazuta, srečujemo pa se z velikimi težavami pri oskrbi gospodinjstev z EL kurilnim oljem. Ocenjujemo, da do konca leta ne bo prišlo do večjih težav pri oskrbi z naftnimi derivati, električno ener-gijo in energijo iz centralnih ogrevnih sistemov. Dobava zemeljskega plina je bila v prvem kvartalu boljša, saj je Petrol DO Zemeljski plin presegel plan nabave za 13 %, plan prodaje pa za 5 %. Uspešno po-slovanje pričakujemo tudi v nadaljevanju leta. Investicijska dejavnost je bila v prvih mesecih letoš-njega leta v pretežni meri usmerjena v gradnjo tistih investicij, za katere so bila finančna sredstva zagotov- ljena v letu 1985 in pridobljena do polletja 1986. DO Energetika nadaljuje s pripravljalnimi deli za razširi-tev toplarne v Siški, tako da so zagotovljena finančna sredstva in sklenjene pogodbe za nakup opreme za re-konstrukcijo termične priprave vode. V letu 1986 se tudi nadaljuje s sanacijo plinovodnega omrežja za di-stribucijo zemeljskega plina. V gradnji je smerno-regu-latorska postaja (MRP) Zibert. Po samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeroč-nega plana SIS za energetiko ljubljanskih občin za ob-dobje 1986—1990 je za nemoten razvoj sistema daljin-ske oskrbe s toplotno energijo in plinom iz omrežja predvideno združevanje sredstev, ki naj bi jih po spo-razumu združevale organizacije združenega dela iz či-stega dohodka in predstavljajo v finančni konstrukciji 51,2 % vseh predvidenih sredstev. Investicije, ki so ključnega pomena, ne bodo realizirane, če sporazum ne bo sprejet. Zaradi tega bo nujno podvzeti vse po-trebne aktivnosti, da se sporazum sprejme. 4. Komunalno gospodarstvo Zaradi spremenjenih pogojev komunalnega gospo-darstva v letu 1982 je bil z rebalansom popravljen pro-gram za obdobja 1981—1985. Upoštevani so bili spre-menjeni pogoji financiranja, saj predvidena kreditna sredstva LB niso bila zagotovljena v vrednosti, kot jih je plan piedvideval. Tako so bile z rebalansom upošte-vane naloge, za kalere so investitorji zagotavljali sred-stva. Na spremsmbe je vplivalo tudi realnejše vredno-tenje nalog in večje vrednosti investicije. Rebalans pro-grama urejanja zemljišč je bil usklajen z rebalansom stanovanjskega programa. Tako se je od predvidenih 3200 stanovanjskih enot zmanjšalo število z rebalan-som na 2466 stanovanjskih enot. Spremembe so nastale tudi pri programu prenove cestnega omrežja. S spremenjeno organiziranostjo in financiranjem se je z rebalansom zmanjšal obseg del. V rebalansu programa ni upoštevana rekonstrukcija ceste Vikrče—Smlednik IV. faza, Tacen—Vikrče ter Šmartno—Gameljne. Urejanje zemljišč Na področju urejanja in upravljanja s stavbnimi zemljišči v občini Ljubljana-Šiška smo uresničevali na-loge za stanovanjsko, industrijsko-poslovno gradnjo in drugo graditev. Do dodatnih sprememb izvajanja pro-grama stanovanjske gradnje je prišlo tudi zaradi spre-menjene zakonodaje za ohranitev vseh kmetijskih po-vršin. Za vse druge stanovanjske soseske je bilo potrebno pravočasno zgraditi komunalne objekte individualne rabe, to je primarne kot sekundarne vode kanalizacij-skega, vodovodnega, plinovodnega in vročevodnega omrežja. Prav tako je bilo potrebno pravočasno prido-biti in pripraviti zemljišče ter pridobiti vso potrebno urbanistično-tehnično dokumentacijo. Opremili smo zemljišča v soseskah, kjer je potekala blokovna in organizirana individualna gradnja, ravno tako pa tudi za objekte tretjega samoprispevka. Oprav-ljanje in urejanje stavbnih zemljišč je potekalo v sose-skah, ki se bodo gradile v tem srednjeročnem obdobju, kot so Sentvid, Pirniče, Svetje, Vodice, Preska in Pod-utik. Priprava in oprema industrijskih območij v občini je potekala po zastavljenem načrtu in skladno s posamez-nimi programi investitorjev. Komunalne naprave individualne rabe V obdobju do leta 1983 je prišlo do prenosa investi-torstva ter celotnega inženiringa za posamezne investi-cije na TOZD IPK le tako, da je spremljanje informa-tivno. Kljub temu, da so bila zmanjšana kreditna sred-stva in manjši dotok sredstev, so bile v obdobju do leta 1985 realizirane naloge, ki so pomembne za ne-moteno priključitev objektov, predvsem v stanovanj-skih soseskah Stara cerkev, Podutik, Nove Dravlje, Sentvid in Gameljne. Zgrajen je bil tudi primarni vodovod Podreča-Zbilje. Za območje, ki je prsdvideno za gradnjo v tem srednje-ročnem obdobju, pa je bila izdelana investicijska teh-nična dokumentacija. • . V prvih mesecih letošnjega leta se kažejo problemi pri zagotavljanju poti-ebnih sredstev za nemoteno opravljanje enostavne reprodukcije. Na področju komunalnih naprav kolektivne in indi-vidualne rabe so težave trenutno prisotne le pri reali-zaciji vzdrževanja objektov in naprav ob magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah, katere financira cestna skupnost. 5. Stanovanjsko gospodarstvo Program stanovanjskega gospodarstva za leto 1986 predvideva predvsem dokončanje nerealiziranih nalog in pripravo investicijsko-tehnične dokumentacije za stanovanjske soseske, ki so v pripravi. Načrtovali smo, da bomo v letu 1986 dokončali 243 stanovanjskih enot. Realizacija plana dokončanih sta-novanj v začetku leta 1986 je 28-odstotna. Do konca leta lahko pričakujemo, da bo plan dokončanja stano-vanj v celoti izpolnjen, in sicer v naslednjih stanovanj-skih soseskah: — ŠI 4 Šentvid-Zvezda 61 stanovanj — SS4/1 Dravlje 144 stanovanj — ter pričeli izgradnjo v SS 9/7 Svetje 108 stanovanj Stanarine oblikujejo Samoupravne stanovanjske skupnosti s posebnim družbenim dogovorom v skladu z določbami zakona o stanovanjskem gospodarstvu in zakona o sistemu družbene kontrole. Konec leta 1985 je Samoupravna stanovanjska skupnosts prejela druž-beni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje sta-narin in najemnin v letošnjem letu. Z njim je bilo predvideno, da se v letu 1986 stanarine povečajo dva-krat. Prvo povečanje se je opravilo v začetku leta, in sicer za 43 %. Drugo povečanje (40 %) pa bo predvido-ma 1. julija 1986, po izpolnitvi pogojev o revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada, določenih z družbe-nim dogovorom. 6. Vodno gospodarstvo V OVS Ljubljanica-Sava so ljubljanske občine lani združile sredstva za realizacijo nalog na območju Ljub-ljane zlasti: — pri rednem vzdrževanju nižinskih vodotokov, — pri izvedbi vzdrževalnih del na hudournikih, — za izboljšanje vodooskrbe, — za varstvo in izboljšanje kakovosti voda. V okviru rednega vzdrževanja so bila opravljena ob-sežnejša dela na zaščiti bregov Save, v Klečah, v Med-nem, na Brodu ter vzdrževalna dela na pritoku Gamelj-ščica. Za varstvo kakovosti voda je OVS Ljubljanica-Sava sofinancirala graditev novega centralnega odlagališča za komunalne odplake, rekonstrukcijo obrata za prede-lavo živalskih odpadkov v KOTO-KOPROD in zaščito vodnega vira v Smartnem. Nepredvidljivo velike stroške za varstvo voda so v letu 1985 povzročile nezgode z nevarnimi snovmi. Evi-dentirani so bili veliki onesnaževalci Ljubljanice, ome-jeno onesnaževanje, uveden redni nadzor nad kako-vostjo vode in uvajan kisik v vodo. V letošnjem letu bo vodno gospodarstvo nadaljevalo z vzdrževalnimi in drugimi deli na nižinskih vodotokih in hudournikih ter sofinanciralo objekte za izboljšanje vodooskrbe. Večja pozornost bo namenjena tudi hidro-geološkim raziskavam vodnih virov, oskrbi z vodo in odvajanju odpadnih vod v izvenmestnem območju, analiziranju kakovosti voda v vodotokih ter predvsem izdelavi vodnogospodarskih osnov. Sofinancirali bomo tudi dela za graditev centralne čistilne naprave v Ljub-ljani. 7. Promet in zveze, prometna infrastruktura Za promet in zveze je značilna heterogenost in nizka akumulativnost, vsled česar se nekatere naložbe v pro-metno infrastrukturo in prometna sredstva zagotavlja-jo tudi z združevanjem sredstev iz gospodarstva ter zagotavljanjem drugih dodatnih virov. Glede prometne ureditve so v Siški že doseženi pozi-tivni premiki. Ureja se semaforizacija, postopoma se iz-boljšujejo pogoji za kolesarski in peš promet, na osno-vi sprejetega 10-letnega programa izgradnje cest pa je bilo dokončanih nekaj pomembnih cestnih objektov. V minulem letu oziroma v letošnjem 1986. letu, je bilo problematično kvalitetno vzdrževanje regionalnih in lo-kalnih cest, kar vsekakor negativno vpliva na varnost cestnih udeležencev. Uspešnost poslovanja je bila v organizacijah združe-nega dela s področja prometa v prvem trimesečju le-tošnjega leta različna glede na dejavnost, ki jo oprav-ljajo. V pogojih visoke inflacije ter razkoraka med rastjo cen prevoznih storitev in stroškov poslovanja so vse TOZD in DSSS DO LPP poslovale z izgubo. Pro-metne TOZD so razpolagale s 472 vozili, kar je za 5 vo-zil oziroma 1 % več, kot v enakem obdobju lanskega leta. V voznem parku je 412 avtobusov oziroma 2 več, kot v lanskem prvem trimesečju. Stevilo prevoženih kilometrov je ostalo na nivoju prvega trimesečja lan-skega leta, ob tem pa se je za 5 % povečalo število prepeljanih potnikov. DO Ljubljanski potniški promet ni mogla zagotoviti dovolj kvalitetnega potniškega prometa. Kljub novim nabavam in zamenjavi vozil ter večanju skupnih ka-pacitet, je povprečna starost vozil tako v mestnem kot tudi v obmestnem prometu visoka. V mestnem promstu se je povečalo število nerenta-bilnih prog, zlasti tistih, ki imajo primestni značaj (Medvode). Tudi v obmsstnem prometu niso vse proge rentabilne. Planirane investicije v DO LPP za leto 1986 še niso začete zaradi pomanjkanja sredstev. Viator TOZD Tovorni promet je končal izgradnjo pretovornega terminala v občini Vič-Rudnik. Nabavili so 45 novih vozil MAN, izločili pa 44 vozil. Uspešno so se vključili v mednarodno delitev dela, saj znaša delež izvozne realizacije v celotnem prihodku TOZD v prvem trimesečju kar 55 %, to je 13 % več kot v ena-kem obdobju lani. V DO Vektor TOZD Izredni prevozi, kljub petim no-vim vozilom še ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev zunanjetrgovinske registracije. Delež izvozne realizaci-je v celotnem prihodku je le 0,5 %, lani pa je bil v istem obdobju 16 %. Načrtovana preusmeritev cestne-ga tovornega prometa na železnico ima negativen pred-znak, saj se je delež železnice v prvih treh mesecih v tovornem prometu nasproti cestnemu še zmanjšal za 3,3 % glede na leto 1985. Konec leta 1985 je bila izvedena sprememba organi-ziranosti tako, da sta se SIS za izgradnjo cest Ljublja-na in Skupnost za ceste Ijubljanskih občin oblikovali v Skupnost za ceste Ljubljana. Program skupnosti se že uresničuje, dinamika naložb pa bo potekala v skladu s predvidenimi denarnimi možnostmi oziroma z dejan-skim dotokom sredstev. Dejavnost vzdrževanja in varstva regionalnih in lo-kalnih cest že v 1985. letu zaradi nezadostnih finančnih sredstev ni potekala po planu, temveč je bil obseg vzdrževalnih del zmanjšan. Ertako bo tudi v 1986. letu, saj zaradi izredno slabega stanja cest, v te namene ne bo zadoščal pritok rednih namenskih virov sredstev. 8. PTT V PTT dejavnosti so bile v minulem letu uresničene skoraj vse načrtovane naložbe; aktivirano je bilo kra-jevno kabelsko omrežje v Dravljah; vršila se je grad-nja telefonskega omrežja na območju usmerjene sta-novanjske gradnje. Zaradi težav pii zagotavljanju finančnih sredstev na področju izgradnje poštnega omrežja ni bila realizirana izgradnja prostorov za pošto Brod in za pošto Šiška. Pri kabelski kanalizaciji js bilo realizirano vse, razen Podutika, katerega realizacija je prenešena v plan za leto 1986. V obdobju 1981—1985 je načrtovana TT mre-ža v celoti realizirana. Podjetje za PTT promet Ljubljana in območna SIS za PTT promet Ljubljana v 1986. letu nadaljujeta z deli; nadaljuje se z gradnjo prenosnih sistemov na sme-reh tranzitne in mednarodne telefonske centrale v Ljubljani, nadaljuje se z dobavo opreme in izvajajo se montažna dela v novih glavnih ATC v Ljubljani in Siški; izvajajo se pripravljalna dela oziroma pričenja sve z gradnjo telefonskega omrežja v območjih, kjer so se krajani v KS in delavci v organizacijah združenega dela dogovoiili, da bodo namensko združevali sredstva (Mcdvode). V začetku 1986. leta je bila v PTT dejavnosti izvrše-na delna korekcija cen, vendar pa zaostajanje rasti cen PTT storitev v preteklih letih, izgube v poštnem pro-metu, kadrovski problemi ter druge težave vplivajo na vedno slabši položaj PTT prometa. Prek SIS za PTT promet Ljubljana se s spreiemanjem njihovih planskih dokumentov iščejo uštrezne možne rešitve za zagotav-ljanje dodatnih virov sredstev za uresničitev zastavlje-nih programov. 9. Požarna varnost Zveza skupnosti za varstvo pred požari mesta Ljub-ljane in občinske skupnosti za varstvo pred požari na-daljujejo s postopki za pridobitev zemljišč za gradnjo dislociranih enot Gasilske brigade. Ustanavlja se inter-ventna enota za odstranjevanje posledic razlitja nevar-nih snovi. Kljub naporom Gasilska brigada ne dobi pri-merno usposobljenih kadrov. V letošnjem letu bo posebna skrb namenjena preven-tivnemu delovanju na področju varstva pred požari. III. SOCIALNI RAZVOJ Pri ocenjevanju uspešnosti uresničevanja resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986—1990 — v prvem polletju 1986 na področju socialnega razvoja, izhajamo iz ugotovitve, da smo v letu 1985 uresničili vse temeljne naloge in cilje po posameznih področjih družbenih dejavnosti. Pri tem pa smo v leto 1986 prenesli kot še nerešeno vprašanje zaostajanje OD delavcev s področja družbe-nih dejavnosti za OD delavcev s področja gospodarstva ter nekatere vsebinske probleme, ki smo jim z resolu-cijo namenili posebno pozornost glede njihovega nadalj-njega razreševanja v letošnjem letu. Financiranje programov SIS družbenih dejavnosti in svobodna menjava dela Skupna stopnja za financiranje programov SIS druž-benih dejavnosti je znašala v letu 1985 — 20,33, v pr-vem polletju leta 1986 pa 20,316. SIS družbenih dejavnosti so koncem leta 1985 pripra-vile samoupravne sporazume o temeljih plana za ob-dobje 1986—1990 in jih na svojih skupščinah v mesecu decembru 1985 tudi sprejele. Ti samoupravni sporazu-mi so bili posredovani v združeno delo v obravnavo in sprejem. Ker programi SIS in njihovo ovrednotenje še niso bili veljavni, so skupščine občin konec decembra sprejele odloke o začasnem financiranju družbenih de-javnosti v prvem polletju 1986. Z odloki so skupščine predpisale tudi začasne prispevne stopnje, ki v globalu niso bile višje od poprečnih prispevnih stopenj v letu 1985. Glede na to, da se gibanja v gosopdarstvu v letu 1986 ne uresničujejo v skladu z resolucijo in so tudi ocene do konca leta drugačne kot jih je nominalno opredelila resolucija, je bilo potrebno vse programe SIS ponovno prevrednotiti, upoštevajoč rast razporejenih sredstev za OD in materialne stroške (190) in zagotovi-tev sredstev za 100 % predpisano amortizacijo. V prvih petih mesecih leta 1986 sta se z največjim izpadom finančnih sredstev soočali SIS za otroško var-stvo in SIS za izobraževanje pa tudi SIS za kulturo in socialno skrbstvo. Na področju izobraževanja se je zla-sti zaostril položaj srednjih šol. Zato je MK SZDL Ljubljana ob obravnavi problematike srednjih šol pred-lagala, da se pri povečanju stopnje za izobraževanje upošteva tudi sanacija srednjih šol. Na podlagi ugotovljenega stanja so skupščine občin-skih SIS in skupščina mestne izobraževalne skupnosti sprejele sklepe o povečanju stopnje za izobraževanje od 5 na 6,24, s tem, da se bodo sredstva, zbrana iz po-večane stopnje (1 %) namenila za sanacijo srednjih šol, povečana stopnja 0.24 pa za potrebe osnovnih šol. S povečano stopnjo za otroško varstvo (od 2,87 na 3,63) bomo zagotovili sredstva za ustrezno valorizacijo otroškega dodatka in drugih oblik družbenih denarnih pomoči po samoupravnem sporazumu o socialnovarst-venih pravicah. Korekcijo prispevne stopnje za kulturo je terjala predvsem problematika varstva naravne in kulturne dediščine ter zagotovitev sredstev za amortizacijo, sprememba stopnje za socialno skrbstvo (povečanje za 0,02) pa bo omogočila sprotno usklajevanje družbenih denarnih pomoči z rastjo življenjskih stroškov. Glede na to, da je bilo možno zaradi visokega priliva sred-stev v zdravstvenih skupnostih znižati začasno stopnjo za 1,14 (od 9,64 na 8,50), stopnje za telesno kulturo, za-poslovanje in raziskovanje pa bodo ostale enake kot v prvem polletju 1986, se skupna stopnja v globalu od 1. julija dalje povečuje za 1 % v primerjavi s skupno začasno stopnjo (20,316) in znaša 21,316. V letu 1985 smo na območju občine uspešno zaklju-čili izgiadnjo objektov iz III. samoprispevka, v prvem polletju leta 1986 pa se v skladu z družbenim planom (iz sradstev DO) izvaja: — izgradnja prizidka s 14 učilnicami pri Srednji šoli tehničnih strok Franca Leskoška-Luke, — adaptacija in nadgradnja doma pri Zelezniški srednji šoli ter izgradnja kuhinje, jedilnice in zaklo-nišča. V prvem polletju tekočega leta so bile izvedene tudi vse aktivnosti za pridobitev sredstev za nakup manj-kajočih prostorov za knjižnico (120 mio din) ter sred-stev za sofinanciranje kulturnega doma v Medvodah (7,4 mio din). Pričeli smo izvajati preureditev podstreš-nih prostorov v Vodnikovi domačiji, za kar pa bo po-trebno (vključno z opremo) zagotoviti še okoli 1 mio dinarjev. Poseben poudarek smo namenili sanaciji sta-rih osnovnošolskih objektov, ki bo izvedena v juliju in avgustu letošnjega leta. V ta namen je OIS iz sredstev združene amortizacije zagotovila 87 mio din. Na pod-ročju telesne kulture se intenzivno izvaja prenova atlet-skega centra, na katerem bodo v letošnjem letu izve-dene Balkanske atletske igre. Na področju investicij prenašamo v drugo polletje leta 1986 vprašanje zagotovitve manjkajočih finančnih sredstev za izgradnjo telovadnice pri Srednji šoli teh-niških strok Franca Leskoška-Luke ter problem zago-tovitve manjkajočih sredstev, ki bi jih morala Srednja šola za elektroniko še zagotoviti izvajalcu del v zvezi s preureditvijo vajeniškega doma v Šentvidu, s katero je šola pridobila manjkajoče učne delavnice. Vsebinski povzetek izvajanja resolucije po posamez-nih področjih družbenih dejavnosti v prvem polletju 1986 z oceno do konca tekočega leta: 1. V prvem polletju leta 1986 je bilo na območju ob-čine vključenih v VVO in družinsko varstvo skupno 4640 otrok ali okoli 55,9 % otrok. 2e v letu 1985 so VVO evidentirale osip otrok, ki se nadaljuje tudi v letoš-njem letu predvsem v VVO Andersen, Rezke Dragar in Najdihojca. V navedenih VVO se bo v jeseni letošnje-ga leta zmanjšalo število otrok za okoli 10 oddelkov, kar je predvsem posledica nadaljnjega upadanja šte-vila rojstev. Zaradi tega se VVO soočajo s suficitom kadra, pa tudi z izpadom dohodka, ker se normativi števila otrok na oddelek niso bistveno oz. ustrezno ko-rigirali. V letu 1986 je bil uveljavljen enoletni porod-niški dopust in razširjen krog upravičenk. Cene stori-tev v VVO so bile v letu 1986 že dvakrat korigirane, toda zaradi naraščajočih stroškov in nezadostnega pri-liva iz prispevnih stopenj bo potrebna ponovna valori-zacija v naslednjih mesecih. 2. Osnovnošolski pouk se v celoti uspešno odvija po prenovljenem programu od prvega do šestega razreda. V osnovnošolski pouk je na območju občine vključenih 9706 učencev ali 309 učencev več kot v preteklem šol-skem letu. Osnovne šole izvajajo programe naravoslov-nih dni, delovnih akcij in proizvodnega dela ob pove-zovanju s posameznimi OZD, pri čemer pa jim še ved-no primanjkuje zunanjih mentorjev. Vse šole so inten-zivirale izvajanje dodatnega in dopolnilnega pouka in uspešno izvedle zimsko šolo v naravi. Obseg COS (12,8% učencev) in PB (23,3 %) je ostal v primerjavi s preteklim letom nespremenjen, pri če-mer pa šole v okviru celoletnega vzgojnoizobraževalne-ga procesa uspešno izvajajo vse oblike elementov COS v okviiu interesnih dejavnosti. Vse osnovne šole so v prvem polletju tekočega leta intenzivirale sodelovanje s strokovnimi službami skupnosti za zaposlovanje pri usmerjanju učencev osmih razredov v nadaljnje šola-nia. V drugem polletju šolskega leta 1985/86 je bila pre-dana namenu OS Miška Kranjca v KS Bratov Babnik. S tem sta se delno razbremenili OŠ Milan Mravlje in OS Veljko Vlahovič. Srednje šole usmerjenega izobraževanja v celoti iz-vajajo učne programe v skladu z obstoječimi učnimi načrti in predmetniki, pri čemer pa se Srednja šola tehniških strok Franca Leskoška-Luke, Zelezniška sred-nja šola in Srednja šola za elektroniko še vedno so-očajo s pomanjkanjem učnega kadra za izvajanje po-uka strokovno teoretičnih predmetov. Šolam zlasti pri-manjkujejo diplomirani inženirji strojništva, elektro-tehnike in metalurgije. Tudi Glasbena šola Franc Sturm uresničuje letni progiam dela v načrtovanem obsegu. V okviru OIS in MIS so bila uspešno razrešena neka-tera pereča vprašanja v zvezi z zagotavljanjem sred-stev za osebne dohodke nepedagoških delavcev v glas-beni šoli in vprašanja zagotavljanja povračil za mate-rialne stroške, ki jih je morala šola do sedaj zaračuna-vati kot šolnino oziroma kot participacijo staršem. 3. Na področju raziskovalne dejavnosti se v občinski raziskovalni skupnosti v celoti uresničuje načrtovani program za leto 1986. V prvem polletju je ORS sofi-nancirala dve raziskovalni nalogi s področja gospodar-stva (biotehnološka predelava sulfitne lužnice v krmni kvas in sistem kritinol). V okviru prve raziskovalne na-loge bomo pridobili strokovno znanstveno podlago za pridobivanje kvalitetne baljakovinske krme s poudar-kom na zmanjševanju onesnaženosti vode, z drugo raz-iskovalno nalogo pa bomo prispevali k varčevanju ener-gije in zmanjšanju stroškov pri obnavljanju strešnih kritin. Na področju družbenih dejavnosti je ORS že za-gotovila sredstva za sofinanciranje raziskave smotrno-sti porabe zdravil v bolnišnicah SR Slovenije, za ana-lizo o vplivu okolja na razvoj rahitisa pri otrocih in sofinancirala raziskavo o interesnih dejavnostih mla-dih z vidika smotrnejšega organiziranja teh dejavnosti. Občinska raziskovalna skupnost je v skladu z resolu-cijo v prvem polletju leta 1986 namenila posebno po-zornost popularizaciji množične inovativne dejavnosti v osnovnih in srednjih šolah in OZD. 4. Na področju izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva smo v okviru ZD Ljubljana — TOZD osnov-nega zdravstvenega vaistva Siška, v enotah Siška, Šent-vid in Medvode ter v 8 obratnih ambulantah izvajali v prvem polletju tekočega leta vse prioritetne — pred-nostne naloge, ki smo jih opredelili z resolucijo. Uspeš-no se uresničujejo preventivni zdravstveni programi v večini dispanzerjev, čeprav se dispanzerski način dela v ambulantah splošne medicine zaradi kadrovskega de-ficita še ne izvaja v celoti. Poseben poudaiek je bil namenjen zobozdravstvsne-mu varstvu predšolskih in šolskih otrok, pri čemer ugotavljamo, da se razkorak med potrebami po zobo-zdravstvenih storitvah in dejanskimi možnostmi pove-čuje tudi zaradi večje patologije, kar hkrati pogojuje tudi daljšo čakalno dobo. TOZD osnovnega zdravstve-nega varstva daje poseben poudarek tudi negi bolnika na domu, v katero je bilo zajetih 158 bolnikov. Patro-nažna služba v celoti uresničuje načitovani obseg pro-grama vseh dejavnosti za leto 1986, pri čemer pa se služba, zlasti na obrobju občine, še vedno sooča s pro-blemom neustrezno organiziranih prevozov patronažnih sester in negovalk pri obiskovanju bolnikov na domu. 5. Na področju socialnega varstva od 1. 5. 1985 izva-jamo določila novega samoupravnega sporazuma o ures-ničevanju socialnovarstvsnih piavic. S tem sporazu-mom je bilo doseženo poenotenje oblik in višin vseh vrst socialnovarstvenih pomoči. Izvajanje sporazuma v praksi spremljajo številna vprašanja, ki jih je težko re-ševati, kajti visoka inflacija onemogoča letno usklaje-vanje in ustrezno valoriziranje vseh vrst družbenih de-narnih pomoči z vidika zagotavljanja socialne varnosti najbolj ogroženim občanom. Z ustrezno razlago in do-polnitvami oz. spremembami posameznih členov samo-upravnega sporazuma je potrebno odpraviti posamezna pi'otislovja. 6. V okviru občinske skupnosti socialnega skrbstva smo dosledno uresničevali temeljne resolucijske usme-ritve. V obdobju januar-junij so bile opravljens tii va-lorizacije stalnih družbenih denarnih pomoči. Na pod-ročju rejništva je bil sprejet SAS o skupnih osnovah in merilih za določanje rejnine in o plačevanju rejnine. Center za socialno delo skuša z intenzivnim sodelova-njem s socialnozdravstvenimi komisijami v KS tekoče razreševati socialnovarstveno problematiko. Posebna pozornost je bila namenjena lazreševanju problematike starejših občanov. Pri tem je bil med občinsko skup-nostjo socialnega skrbstva in domom starejših občanov sprejet samoupravni sporazum o izvendomski dejavno-sii (prevoz hrane na dom, dnevno varstvo, pranje pe-rila itd.). Dom starejših občanov se še vedno sooča s primanjk-ljajem kadra v negovalni enoti. Center za socialno delo pa s prostorskim deficitom. 7. Na področju zaposlovanja smo v prvem polletju namenili osrednjo pozornost produktivnemu zaposlova-nju. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo zapo-slenih 39.861 delavcev ali za 1,5 % več kot leta 1985. Prek skupnosti za zaposlovanje je iskalo koncem aprila delo 266 oseb, kar predstavlja 0,67 % relativno brez-poselnost, ki je manjša v primerjavi s koncem pretek-iega leta za 0,12 %. OZD so v tem obdobju zaposlile 70 pripravnikov, kar je za 18,6 % manj kot v enakem lanskoletnem obdobju. OZD so v obdobju januar-april iskale 2491 delavcev, kar je za 4,9 % več kot v enakem lanskem obdobju. Potrebe so pokrili 55,7 %, medtem ko so bile lani potrebe pokrite 54,4 %. OZD najtežje pokrivajo potrebe po delavcih II., III. in VII. stopnje zahtevnosti. Gibanja na področju zaposlovanja v tem obdobju kažejo, da v letu 1986 lahko pričakujemo umir-jenejšo rast zaposlovanja, ki pa je bolj posledica manj-šega priliva in pomanjkanja ustreznega kadra kot pa zavestne opredelitve, saj OZD izkazujejo celo več po-treb po delavcih kot v letu 1985. V obdobju januar-april je prejemalo denarno nadomestilo za čas brezpo-selnosti 93 ossb (v povprečju 23 na mesec), denarna pomoč za čas brezposelnosti pa 42 oseb. V različnih oblikah priprave na zaposlitev se trenutno usposablja 13 iskalcev zaposlitve. Za šolsko leto 1986/87 je bilo v občini razpisanih 1330 kadrovskih štipendij, kar je za 55 % več kot za lansko šolsko leto. Najbolj se je pove-čalo število kadrovskih štipendij na višjih stopnjah, kar je nedvomno pomemben kvalitativni premik. Socialna problematika, ki je v zvezi z zaposlovanjem (brezposel-nost, invalidnost ipd.) se v letu 1986 glede na trenutna gibanja ni bistveno spremenila. 8. Kulturno dejavnost uresničujemo v načrtovanem obsegu dejavnosti v posameznih društvih. V Vodnikovi domačiji je bilo v prvem polletju letos organiziranih 7 likovnih razstav akademskih slikarjev, tri fotograf-ske razstave in razstave Ex tempore v okviru DO Do-nit, prav tako pa tudi razstava »Od pismenstva do ba-roka«. Na področju spomeniškega varstva se nadaljujejo ob-novitvena dela na Smarni gori, na gradu Smlednik, v baročnem parku v Goričanah, v cerkvi na Jeperci in na kmečki hiši v Dolu. 9. Na področju telesne kulture se uspešno uresniču-jejo vse načrtovane oblike množičnih telesnokulturnih dejavnosti. V okviru SITKS so bila sprejeta merila za financiranje telesnokulturnih programov v posameznih društvih. Poseben poudarek je bil dan uresničevanju nalog glede vzdrževanja telesnokulturnih objektov, ka-terih sanacija je bila prenešena iz preteklega leta v le-to 1986. Izhajajoč Iz doseženih rezultatov v prvem polletju leta 1986 je možno zaključiti, da bodo do konca teko-čega leta po posameznih področjih družbenih dejavno-sti uresničene vse osrednje naloge in cilji, ki smo jih predvideli z resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—1990 v letu 1986. IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI V letu 1985 je bilo razreševanje problematike delova-nja krajevnih skupnosti usmerjeno predvsem v celotno ureditev financiranja krajevnih skupnosti. Za enotno ra?reševanje potekajo na nivoju mesta Ljubljane v okviru MK SZDL aktivnosti za pripravo enotnih meril in kriteiijev za delitev proračunskih sredstev za funk-cionalno dejavnost KS. Pripravljeno je bilo delovno gradivo sprememb sporazuma o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne KS na dohodku iz sredstev pro-računa, vendar ga odbor podpisnikov ni podprl. Menil je, da bi bila predlagana merila in kriteriji ustrezna, če bi že bil problem financiranja KS calovito urejen. Da bi zagotovili dodatna sredstva za delovanje krajev- nih skupnosti, je bilo na podlagi sprejetih stališč in sklepov skupščine občine Ljubljana-Siška pripravljeno delovno gradivo samoupravnega sporazuma za udelež-bo SIS pri financiranju delovanja delegatskega sistema ter za udeležbo organizacij združenega dela pri finan-ciranju splošne dejavnostt v KS oziroma predvsem za vzdrževanje družbenih domov in poslovnih prostorov KS. V prvi polovici leta 1986 so krajevne skupnosti in sa-moupravne interesne skupnosti pristopile k sklepanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih in odgovornostih pri sofinanciranju delovanja delegat-skega sistema SIS v krajevnih skupnostih. Pripravljen je bil tudi osnutek samoupravnega sporazuma, s kate-rim se bodo delavci v OZD z območja krajevnih skup-nosti in OZD, katerih delavci živijo na območju posa-mezne krajevne skupnosti, dogovorili za združevanje dela čistega dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. Tako združena sredstva naj bi namenili za investicijsko vzdrževanje družbenih domov in poslovnih prostorov, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti. V drugi polovici letošnjega leta bomo pripravili prio-ritetni red koriščenja združenih sredstev na podlagi samoupravnsga sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za izboljšanje materialnih pogojev za delo KS, ki bo tudi sestavni del navedenega sporazuma, sestav-ljen pa bo na podlagi potreb posameznih krajevnih skupnosti. Delavci v OZD in krajevnih skupnostih naj bi ta sporazum sprejeli že v letošnjem letu. Prioritetni red potreb po investicijskem vzdrževanju družbenih domov naj bi bil tudi sestavni del satno-upravnega sporazuma, s katerim se bodo krajevne skupnosti dogovorile za združitev sredstev amortizacije. Delovno gradivo navedenega sporazuma bo pripravlje-no v drugi polovici leta. Podpisniki sporazuma o merilih in kriterijih za ude-ležbo posamezne KS na dohodku iz sredstev proračuna občine Ljubljana-Siška — za delovanje krajevne samo-uprave in delagatskega sistema še niso dali konkretnih usmeritev sprememb sporazuma, čeprav stanje in ana-lize kažejo, da je potrebno veljavna merila in kriterije dograditi in tako doseči, da jih ne bo mogoče subjek-tivno vrednotiti ter da manjše spremembe po merilih in kriterijih ne bodo bistveno vplivale na matsrialni položaj kiajevnih skupnosti. To nalogo bo odbor pod-pisnikov opravil v drugi polovici letošnjega leta. Problematika dslovanja delovne skupnosti krajevnih skupnosti je enaka že vse od ustanovitve. Ugotovljeno je bilo, da v triletnem delovanju delovna skupnost ne dosega ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena. Se vedno niso sprejeti vsi temeljni akti. Sedanje stanjs je potrebno preseči, zato v krajevnih skupnostih pote-kajo razprave o možnostih ustreznejše organiziranosti delavcev, ki opravljajo dela in naloge za krajevne skup-nosti. Na podlagi zaključkov iz razpiave se bodo de-lavci še v letošnjem letu ustrezno organizirali. O tej problematiki bo razpiavljal zbor KS na septembrskem zasedanju. . • , V. SPLOSNA PORABA Uresriičevanje resolucije o politiki izvajanja družbe-nega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986— 1990 v letu 1986 je bilo usklajeno z družbenim dogo-vorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1986 in dogovo-rom o oblikovanju in razpoiejanju sredstev splošns porabe v občinah in msstu Ljubljana za leto 1986. Izvirni proračunski prihodki so v obdobju januai-maj realizirani že 44,37 % glede na načrtovans prihod-ke in so večji za 132,21 % glede na enako obdobje pre-teklega leta. Od skupnih prihodkov so kalkulativni pri-hodki realizirani 41,38 % in so večji za 108,21 % glede na enako obdobje preteklega leta. Upoštevaje inflacijska gibanja, rast drobnoprodajnih cen in rezultate gospodarstva v I. trimesečju tega leta ocenjuje Zavod za družbeno planiranje Ljubljana, da bo rast dohodka do konca leta 97 %, kar pomeni pri 5 % zaostajanju splošne porabe za rastjo dohodka rast splošne porabe v višini 92 %. Takšna ocena gospodarskega gibanja je narekovala spremembo dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe občin in mesta Ljubljane za leto 1986. Hkrati s spremembo tega dogovora smo se-stavili rebalans proračuna za leto 1986. Izvirni prora-čunski prihodki so z rebalansom povečani za 28,22 % glede na veljavni proračun, dogovorjeno porabo občine pa smo povečali za 27,83 % glede na porabo veljavnega proračuna. VI. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUZBENA SAMOZASClTA Začrtane naloge splošne ljudske obrambe in družbe-ne samozaščite, ki jih je sprejel Svet za SLO in DS in skupščina občine, smo preko izvršnega sveta in drugih organov ln organizacij na nivoju občine v celoti izva-jali. Nadaljevali smo s široko zastavljenim delovanjem nosilcev in subjektov splošne ljudske obratnbe in druž-bene samozaščite od delovnih ljudi in občanov, preko družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, OZD, samoupravnih organizacij in skupnosti za nadalj-njo krepitev obrambnih in samozaščitnih aktivnosti. V vseh temeijnih sredinah je bil dan poudarek na izpol-njevanju, konkretizaciji in večji zanesljivosti obramb-nih priprav ter obrambnih načrtov. V skladu z metodologijo zveznega izvršnega sveta za izdelavo načrtov delovanja gospodarskih in družbenih dejavnosti v vojni, smo Vletu 1986 nadaljevali in kon-čali dograjevanje obrambnih načrtov s področja go-spodarstva in družbenih dejavnosti ter posameznih bi-lanc na pcdiočju zagotavljanja surovin, repromateria-la, prometa in zvez, delovne sile in jih ovrednotili. Poseben poudarek smo dali mobilizacijskim pripra-vam tako z vidika načrtovanja in izvajanja kot tudi usposabljanja nosilcev za izvajanje nalog. Za upravne vojne zadeve skrbimo v skladu s spreje-timi programi. Razvoj civilne zaščite poteka v skladu s politiko in cilji, ki so začrtani v občinski resoluciji, upoštevajoč dejansko ogroženost in usmeritve za uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter novo noimativno ureditev. Težišče dela smo usmerili k uveljavljanju preventivnih funkcij civilne zaščite, uspcsabljanju delovnih Ijudi in občanov za naloge SLC s posebnim poudarkom na prikazu obrambnih in samo-zaščitnih priprav v neposrednem bivalnem in delovnem okolju. Naloge teritorialne obrambe v občini smo v organi-zacijskem in strokovnem pogledu izvajali v skladu z začrtano resolucijo. Dograjevali in izpopolnjevali smo organiziranost, si-stem in delovanje nosilcev uresničevanja družbene sa-mozaščite in varnosti ter skrbeli za organizacijo in stro-kovno usposabljanje obveznikov narodne zaščite. Na podlagi delovnega programa za izdelavo in ažuri-lanje obrambnih načrtov v občini Ljubljana-Šiška bo delo sekretariata za LO usmerjeno k realizaciji načrto-vanih nalog za dosego večje zanesljivosti obrambnih priprav in načrtov ter hitrejši in bolj dosledeni kre-pitvi vloge in odgovoinosti vseh subjektov družbenega razvoja na področju splošne ljudske obrambe in druž-bsne samozaščite. VII. ZAKLJUCNE UGOTOVITVE Pri presojanju gospodarskih gibanj v začetku leta s stališča možnosti za doseganje postavljanih ciljev za leto 1986 se kaže vrsta omejitev predvsem v industriji, ki otežkočajo kvalitetno gospodarsko rast in večje vključevanje v mednarodno delitev dela. Te izhajajo že iz rezultetov poslovanja v letu 1985 — i?gube, realno zmanjšanje sredstev za reprodukcijo zaiadi pielivanja Is-teh v osebno, skupno in splošno porabo ter v tnaterialne stroške — in iz politike eko-ncmskih odnosov s tujino, ki zaradi prepočasnega ure-janja odprtih vprašanj na tem področju ne spodbuja konvertibilnega izvoza. Izvršni svet ob ocenjsvanju uresničevanja družbene-ga plana in lESolucije v letošnjem letu ugotavlja, da: — v celoti ni dosežena načrtovana rast industnjske pioizvcdnje in konvartibilnega izvoza, kar je v dokajš-nji meri tudi cdi-a? nadaljevanja dinamike ob koncu preteklega leta; oskrbljenost proizvodnje s surovinami in repromateriali se zaradi občutnega zniževanja uvo-za poslabšuje; dohodkovna motiviranost ze izvoz je za-radi pomanjkljivih in zakasnelih izvoznih spodbud in neustrezne politike tečaja dinarja prenizka; na to opo-zarjajo tudi v primerjavi z drugimi organizacijami slabši finančni rezultati pretežno izvozno naravnane proizvodnje; — na področju ekonomskih odnosov s tujino niso v celoti doseženi načrtovani rezultati, vprašljivo pa je predvsem doseganje planirane rasti konvertibilnega iz-voza; visoka rast cen in povpraševarvje na domačem trgu znižuje interes za večji izvoz, posebno še, ker so cene, ki jih izvozniki dosegajo na tujih trgih, izredno in nerealno nizke; — se organizacije združenega dela izvozniki zaradi ne dovolj proučene zakonodaje v zvezi s pogoji za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti usmerjajo predvsem v iskanje možnosti za formalno zagotavljanje predpisanih cenzusov, kar pomeni dodatno oviro na-porom za dejansko povečanje izvoza; — je dosežena sorazmerno visoka nominalna jast fi-nančnih kategorij, kar je predvsem posledica visoke stopnje rasti cen; — inflacija destimulativno vpliva na rast kakovostne proizvodnje in storitev, povzroča pa tudi težnje po viso-ki rasti vseh oblik končne porabe, namesto da bi doho-dek v večji meri usmerili v akumulacijo in s tem obli-kovali osnovo za kakovostno prestrukturiranje gospo-darstva; — je neusklajeno razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; nesorazmerno z rastjo dohodka so se povečala sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, kar se je odrazilo v nesorazmernem porastu razpore-jenih sredstev za skupne in splošne družbene potrebe; — hitrejša rast od načrtovane rasti povprečnega šte-vila zaposlenih kaže na težnje po hitrejšem zaposlova-nju; posebno pozornost je zato treba posvetiti zagotav-ljanju produktivnega zaposlovanja in preprečevati vsa-ko ekstenzivnost v zaposlovanju; — so izgube v letošnjem prvem trimesečju bistveno večje kot so bile v enakem obdobju lani; značilno za-nje je, da so nastale bodisi v velikih sistemih —¦ elek-trogospodarstvo, železniško gospodarstvo, promet, SOZD Iskra, bodisi v pretežno sezonskih dejavnostih — go-stinstvo, gradbeništvo; z uveljavitvijo ukrepov za od-pravo vzrokov izgub, s sprejemom in uresničevanjem samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh de-javnosti ter tudi sistemskimi rešitvami bo treba zago-toviti dolgoročnejšo rešitev uspešnosti poslovanja teh organizacij; — je premalo odgovoren odnos do planiranja razvoja tako v organizacijah združenega dela kot v odnosih svobodne menjave dela v okviru SIS mateiialne pro-izvodnje in družbenih dejavnosti; na to kaže tako ča-sovni zamik pri sprejemanju srednjeročnih planov or-ganizacij združenega dela kot zavlačevanje sprejema-nja samoupravnih sporazumov o temeljih planov raz-voja področij SIS materialne proizvodnje in družbenih djavnosti; tako stanje ogroža uresničitev vrste nalog, ki so opredeljene na teh področjih za letošnje leto. Za dosego zastavljenih nalog bo izvršni svet svoje aktivnosti usmeril predvsem k: — odpravi vzrokov izgub in preusmerjanju nerenta-bilnih proizvodnih programov, — uveljavitvi opredelitve, da je izvoz in dohodkov-na uspešnost izvoznikov dolgoročna perspektiva razvo-ja gospodarstva, pii čemer je potrebno aktivirati pred-vsem lastne sile v danih pogojih gospodarjenja, — uresničevanju svojega akcijskega programa za od-pravo nesorazmerij na področju delitve dohodka in či-stega dohodka, — produktivnemu zaposlovanju, ki mora povsčati produktivnost dela, — sklepanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov interesnih skupnosti, — sprejemu prostorskega dela družbenega plana za obdobje 1986—1990 ter programskih zasnov za prostor-ske izvedbene načrte in strokovne podlage za prostor-ske izvedbsne akte, — pripravi programa operativnih nalog za pospeši-tev stanovanjske gradnje v sodelovanju z mestnimi upravnimi organi in smoupravno stanovanjsko skup-nostjo Ljubljana, — izvajanju zagotovljenih programov družbenih de-javnosti, — usklajevanju splošne in skupne porabe z resolu-cijskimi okviri. — konkretizaciji obrambnih načrtov v OZD in KS ter usklajenemu delovanju vseh subjektov v primeru iz-rednih razmer. Kljub problemom, ki v letošnjem letu spremljajo uresničevanie načrtovanih ciljev ocenjujemo, da bomo z aktivnim sodelovanjem vseh nosilcev razvoja v obči-ni lahko uiesničili večino nalog, sprejetih z letno re-solucijo in z družbenim planom.