LISTEKVolčja - dolna. (Vojnl kurat JanuS Golec.) (Koneo.) Nekateri so kar vstali in urnih korakov ostavili kavarno. ©bčni beg pa se je polastil vseh, ko si je Francl brez vsakega sramu odpel bluzo, se jel drgniti in iskati uši. V par tpenutkih je bila kavarna prazna in sedela sva sama pri fraklili in sečudila bojazljivosti onih ljudi, ki dan za dnem mažeio po ftas. nikih, da so ofiiividci. 10 teli ljudeli še v mirii par člankov, ko bo tudi moje pero bolj slobodno. Drugi dan sva hotela v kopaljišče, a so naju tudi od tamkaj odgnali z različnimi izgovop;1. Oba sva se pa6 povspela do prepričanja: vojak iz fro:i.te spadaš v bojno črto, ne pa v mesto! Popoldne svia zajezdila konje in: Adijo Przemysl! Nisem te videl od tedaj več. Med ježo sem kmalu dognal, da se tndi moje. mu koii.ju ni bolje godilo v nie&tu kot nveni1. Kljusp so je vedno bolj spodtikalo vsled slabosti in prepriean sem bil, da nii omaga n-a potu, 6e mu ne okrepini vsai nekoliko gladnega želodoa. ZaVil sem k nekemu trenu na bližnjem travniku in prav ponižno prosil poveljujočega častnika za pnriSfe ovsa, sioer mt konj omaga in se zvrne v jarek.. Oaistnik je na.i-ežil obrvi in nie vprašal, odkod prihaia,m in ka.j sem iskal v mestu. Povedal sem mu prav |k> resnici in popisal celo potovanje. Ob koncu moje povesti se |e nekakn škodoželjno iiasmehnil in menil: gospodjp. ki labko iz imnte jezdijo v mesto na sprehod in zopet nazaj. naj si le sami krmijo konje, za izletnike nfniamo ovsa. Adi. jo! Castnik je imel sicer popoTnoma prav. a najbolj je občutil to odklonitev moj konj, ki je kljub ostrogam stopioal Se bolj počasi kot doslej. Prikrevsal sem korakoma srečno do našega trena in to je znalo menda tudi moie kljuse. NVti ostroge, niti pallica ni pomagala več, Moral sem razjahati ln peljal sem ga prav po- fiasi k na,šim postojankam, ki so nljudno pq^tregle meni in konju. Drugi dan okoli poldne sem prijezdil v Volčjo dolno k našim baterijam in si zopet popravil želodec. Namenil sem porabitt ruski strelni odmor in v iem precej variiem času sem liotel i>o.jezditi v našo gozdno postojanko. Prosti čas do 4. ure popoldne sem porabil v to, da sem z nasni i.nesarjem iskal t.ele po vas". Iztaknil sem ga slednjič in poslal inesarja v hlev, naj ga ogleda in preceni. Jaz sem se napotil v kalupo do gospodarja in vprašal bable, ki se je priznalo za lastnico živin&eta, jeli je tele na prodaj. Re_ vče mi je s solznimi očmi zagotavljalo, da je edini rep, ki je Se preostal v lilevu in vsaj tega naj ji še pusttm. Dasi imam sroe precej zaprto človeški bodi. tokrat bi bil gotovo u&tregel pro&nji uboge ženiee, Komaj prestopiin prag kalupe, mi že pride imesar ves o. krvavljei) iz hleva in mi prav, pokorno javi. da je telo dobre reje, bode gotovo gospodom dobro teknilo iu on ga je že zaklal. Pero se mi ustavlja, da bi popisal jadikovanje in tarnanje uboge ženice, ko je zagledala teleta: zaklanega v krvi. Molče in s so\rra.žiiim pogledoni ,je vzela iz mojili rok znesek 50 kroa za tele in odjezdil sem s težko vestjo. Nekaj ine je k«t 6rv grizlo in šepetalo: Januš, krivico si storil in proklets|vo toga bableta si si nakopal, ravno danes te lahko zadene na povratku noka praivice.. Pa skušal sem sam sebe opra.vioiti iu valil seni r^lo krivdo na mes.ar.ia. ki jo kar bi-pz inojpga povo-lja spustil ijcletu kri in živ. Ijenje. .lezdil seni počasi i.n nitT Pnega: strela ni bilo slišat', niti pna krogla ni švignila mimo menp. Cntl S(-ni se že popolnoma varnega. zavil \ prikrito kotnn,jo in začel žvižgati. Moja varnost in vesoljo pa. nista tiajala dolgo.. Kot strela iz jasnega neba je udaril im moje ulio glasen in rezek z-z-z, iMimf! Zračni pritisk tpžke granate. ki se je zflrila: ravno na pot kakih '» korakov od mene, je bl ta.ko silen, <la sem onialniil v sedln tn se zgrudil s konja. Kljnse je zdivjalo v divjem skoku iii jaz siem na tleh ležeč dobro občutil, da me je nekaj prav občutno udarilo na hrbet. Kakor sem pozneie spoznal. ni bil kosec granate. ampak le kos trde zenalje,, ki jo je granata vrgla v zrak in mi jo pognala v, hrbet. Prestražil sem se tako, da sem bil kot miš moker po celem telesu. Tele, jokajofie bable, kazen božja, vse to se mi je vrtelo po glavi in mi žugaloz ma^6evalno roko. Sreča, da pri padcu raz konja in udarcu zemlje nisem zgubil zave&ti, sicer bi bil zares za Medno izigubljien. Dobro sem znal, da ta granata r\\ zadnja, ampak da še pridejo najmanj tri do štiri za njo. Skobacal sem na vse štiri in treiiutno razmišljeval: kam, ali bi bilo bolje naprej ali lmzaj? Odločil sem se za naprej. Nisem storil pet korakov, ko sem razločno 6ul usodepolui: z-z-z in glasni bumf! Priromala je druga in se zakopala nekoliko rialje \- zemljo uego prva. Dobro si jo pogodil, sem meniU da si jo oknenil naprej, sicer bi te bila druga kot vrabca pognala v zrak. Za drugo ste prižvižgali še dve. ali obe sta; se razpočiili: daleč za menoj. Prikobaoal sem v postojanko ves bled, moker od smrtnega strahu. prepaden in brez konja. Tovariši, ki so tndi slišali romati granate nad njihovimi glavami, so ?i takoj razložili moj strah in položaj ter mi' iskreno čestitali, da sem srečno ušel koščeni ženi. 'Odslej sem romaJ vsak dan v^ vas po ^etince, k.irre in druge po. (rebe. Začeli sino si graditi ob robu gozda ctele hiše, kajti prepričani, s»no foili, da bomo morda tukaj prezimili. Kolera se je sčasoma znatno omejila, le uši so nas še mnoile. Rnsi so sioer neprestano Sipali na nas šrapnele in granate, ali' mi smo že bili vajeni te godbe in smo se zmali skriti pred njenimi učinki. Gotovo, vsak iizmed nas je za časa 2t dni vzljuhil to samo ob sebi pusto in dolgočasno gra.bo, ki nas je sicer stala toliko filoviešfcih žrtev. Godilo se nam ni, slabo. jesti in piti dovolj. a tudi humorja. smeha in zabave ni zmanjkalo. Zelo neliubo nas .je po 21 dneh zadelo povelje: nazaj! Res, s težkim srcem sem sfi ločil iz te grabe smrti, a povelju se je treba pri nas ukloniti. Mafika je grozno mijavkala. ko smo odhajali drug za drugim, a z nami ni hotela. Gotovo se jc tudi, njej priUubšl kraj granat, šrapn.elo\% uSi in kolere.