IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15. JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR tiso, šestmesečna lir 3Bo. — uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHl 6-II — TELEF. 93-919 — DOPI-SI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRAKA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABB. POSTALE DELO GLADILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA TERITORIALNA KONFERENCA ASIZZ BO V TO-REK 8. MARCA OB 9 URI V KINU OB MORJU Obnovljena izdaja leto L štev. 9. TRST SOBOTA, 5. MARCA 1949 Cena 15 Ur * 10 jugotir - 5 din Ženam STO Letošnji 8. marec, ko narodi v svobodi ali borbi za svojo svobodo praznujejo mednarodni 2ensl «kupno fronto proti sovražnikom človečanstva, 'L vojnim hujskačem! ŠVIGNIMO SE VSE ZDRU2ENE V OBRAMBO MIRU! p,'irejajmo sestanke, povorke: podpisujmo zahteve po ohranit-tn razkrinkajmo Zločinske načrte napadalcev! IM , ^narodna demokratska ženska zvezt vas poziva, da prtsost-me s. marca medarodnemu dnevu za mir od m? vsel> deželah sveta, v velikih mestih in motih setih pojdimo u!icp' V hišo in razglašajmo MANIFEST " MIRU! $Ue sg neizmerne; s diviene ln demokracijo. bomo »magale p borbi Za tržaškega deokratičnega ljudstva se vedno pogosteje ponavljajo — žal tudi s strani oblasti — kršitve najosnovnejših demokratičnih pravic. Tako je predsednik sodišča, dne 28, februarja izjavil odgovornemu uredniku «Primorskega dnevnika», da po nekem fašističnem zakonu nima pravice braniti se v materinščini. Tako grobo kršenje osnovnih narodnostnih nravic Slovencev raz-plamteva na našem Ozemlju samo narodnostno mr in j o, ki Jo z vsemi sredstvi pospešujejo zapadni imperialisti ter jo zkoriščajo v evoje vojnohujikaške in protiljudske namene. Podpisani organizaciji, ki predstavljata slovensko ln italijansko demokratično ljudstvo STO, najostreje obsojata tako postopanje s Slovenci. Obenem zahtevata, da sc takoj ukinejo vsi fašistični predpisi, ki omejuje narodne pravice Slovencev, ter da -se jim prizna e-oakcpravnost v smislu določil Statuta STO. Obenem najodločneje protestirata proti krivični odsodbi imenovanega urednika, katera samo podžiga šovinistične in fašistične elemente v njihovih protiliudčkih podvigih. Le s priznanjem vseh demokra-tičnih pravic ter s preprečevanjem šovinizma bo okupacijska o-blast mogla uvesti na zaupanem ji ozemlju mir in cicniokračijo. SlOvenska-itaHjanska antifašistična unija, Osvobodilna fronta V pondeljeU je predsednik sodišča rekel med razpravo proti ravnatelju Primorskega Dnevnika, da ttpo sc zakonu n« more braniti v materinskem Jeziku». Zakon, kt ga je pogrevat ta sodni!: je še iz fašističnih časov. Brc: ozira na to, da je bila razprava proti ravnatelju lista, ki je plačan od izdajalska beograjske skupine, ki je prizadejala jugoslovanskemu m tuai našemu aemo-kratičnemu gibanju »lino škodo s svolti» razo i;asivom, so naše ae-krati dne organizacije, SIAV in OF, takoj zavzele jasno in pošteno sta-lišia. Besed« presednika sodišča niso veljala samo g. Renku, nego vsem Slovencem, vsem aemokr&lom. o toni besedami nam gospodje s sodišča zanikujejo osnovne človečanske pravice, ki so zajamčene v statutu STO in neštetih listinah OZN, S teni so pokazali nam Slovencem in vsem demokratom šc enkrat, not geo vetja on, uemov rat-site zveze toliko opevano angl© ameriška demokracija. naroane pravice so zajamčene tudi v isjiui o človečanskih pravicah OZN in je tato smešno, če se predsianut soaieca skriva za zakonskimi predpisi in rasnimi pravnimi zankami m slepomišenji. S vse svoja mišljenje; sej imajo takoj pri roki izgovore, da bi obdržali v veljavi fašistično zakonodajo. Zato priporočamo prav posebno «Demokraciji», da govori manj o «stima preanostm» angioamenvu« demokracije, ker »o se Že dovolj razkrinkali, kalifu kolonialno srečo nočejo prinesti ihtfoencem. Manj besedičenja o Zapa/lni civilizaciji in nekaj več besed o tem komu koristi hlapčevanja kolonialnim gd-spodarjent! Besede predsednika sodišča ni*o osamljen primer. Te besede so del velike kampanje zn podilganje k narodnostni mržnji, ki so jo podvrgli krajevni reakcionarji na »vri tujih imperialistov, da bi odvrnili pozornost od tistih, ki eo kript za vso bedo na našem ozemlju, Aa bi odvrnili ljudi od demokratičnih organizacij in jo napeljali na nacionalistična mline po starem kolonah nem receptu: «Deli in vladaj!« IMPERIALISTI PROTI MIROVNIM POGODBAM 0 Koroški še ni odločitve KONGRES kmetijske stroke ES V. nedeljo ti. •marca t. t. ob S uri bo v ut. Imbriam 5. kongres kmetijske strokovne zveze ES. Kongresa naj se udeležijo psi bivol jeni delegati, DNEVNI RED KONGRESA: 1. Izvolitev delovnega predsedstva; 2. Referat tajnika strokovne zveze; 3. Diskusija; i. Izvolitev novega odbora; 5. Bodoče delo in naloge strokovne zveze; 6. Razno. Referenti na vicu naj poskrbijo. da pride io »««kongres vf! delegati vabilom. Na predlog Sovjetske zveze je bil preteklem tednu zaslišan tudi predstavnik Jugoslavije dr. Bebler, ki je podal »vole stališče v vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo. Na londonski konferenci štirih velesil sovjetski zastopnik »• do tedaj ni iznesel nikakršnega stališča v vprašanju meja med Avstrijo in Jugoslavijo in o morebitni avtonomiji ali o drugih predlogih, nego se je omejeval na zahtevo, da se zasliši predstavnika Jugoslavije. Na to sta. liSfie je prisilila predstavnika ZSSR, jugoslanaka vlada sam«, ker se je ie na poavetovanju štirih velesil v v-preianju Avstrije pred enim letom zahrbtno pogajala z za patinimi imperialisti za mnogo mantše »zahteve kot so bile tiste, za katere sc jc zavzemala Sovjetska zveza. ZR.SR Je takrat zastopala zahteve, ki jih je predicatila jugoslovanska vlada jav. no pred vsem svetom. Na ta način Je pošteno stališče sovjetskega zastopnika pred enim letom Izrabila Jugoslanaka vlada, da je zahrbtno barantala z imperialisti. Y preteklem tednu je predložil dr. Bebler zahteve Jugoslavije, ki so V primeri s prejšnjimi skrčene na polovico (meja n« Dravi in poli tič-na kulturna avtonomija Koroške, ki le ostane pod Avstrijo). Berd svojimi predlogi je imel dr, Bebler razgovore z vsemi predstav* nkt itirh velesil na konferenci, Večini dopisnikov iz Londona je padlo posebno V oči, da so bili Beblerjevi sestanki t zapadhimi prestavnlk, po. sebrto z Devinom, zelo dolgi, medtem ko so bili sestanki z predstavnikom ZSSR zelo kartki in bolj «tor. malnega značaja]». Na sestanku avstrijske vlade preteku pondelpek, kjer Je bil prisoten tudi Gruber, je ta sklenila, da *e avstrijske meje ne »mejo izpreme-niti. Tako je avstrijska vlada, na ukaz engloamerikanskega imperializma, pripravljena tudi sprejeti na. se odgovornost za morebitno prekinitev pogajanj. V credo p« je zavzel tudi sovjetski predstavnik Zarubin stališče, ker ie postajalo vse bolj jasno, da imperialistično sile usmerjajo razvoj .tako, da bi prišlo do poloma pogajanj. Zarubin je izjavil, do «predstavljajo Beblerjevi predlogi edini pozitivni korak k rešitvi Koroškega vprašanja, da predstavljajo «kompromis» s katerim se Jugoslavija odreka mnogim svojim zahtevam v preteklosti». Zato je pozval ostale predstavnike Štirih velesil, da naj zavzamejo t-titil oni pozitivno stališče V tem vprašanju. Radi lanskoletnega zahrbtnega, obnašanja Titovih predstavnikov sc pa ni spuščal v podrobnosti Beblerjevega predloga (morda se je že Bebler zmenil z angloamerikan-ci za še nižje zahteve), nego je zahteval, da se vprašanje teritorialnih izprememb načelno real. Nasprotno pa bo hoteli predstavniki imperialističnih sil v«© «praktično» reševati. Zapatin* sile ao, čeprav prikrito, proti vsaki teritorialni izpremero-hi v korist naših narodov. Zahteva Zarubin», da se načelno izrazijo o vprašanju teritorialnih izprememh, ie pa vendar prisilila angleškega delegata, da je izjavil «da se ne sme pozabiti tudi n» želje prebivalstva». Na to se je Zarubin zahvalil za to cdgovor, k»v smatra, da je to žg korak naprej v na, čelnem reševanju koroškega vprašanja. Nasprotno pa Je delal da «ne bo del nlkakšne izjave glede teritorialnih Izprememb, dokler ne bo prečital tudi avstrijskega odgovora». Vendar je bistvo nerešene mirovne pogodbe z Avstrijo prišlo tudi to-krat na dan. Avstrija predstavlja za angloameriškke imperialiste silno važno postojanko, kot za pomoč Titu, tako tudi za njihove protirevolucionarne intrige proti deželam ljudske demokracije," zato poskušajo preprečiti na vsak način uspešen zaključek mirovne pogodbe. Njihovo blago in obzirno postopanje z jugoslovansko izdajalsko kliko je pred vsem svetom očito, po drugi strani pa se je razkrinkal imperialistični agent' Gruber, ki vidi rajši v svoji deželi angloameriško okupacijo, kot pa vsak kompromisen predlog v vprašanju Koroške, Tako smo po zaslugi Titove skupine in njene zahrbtno politike na konferenci slede avstrijske mirovna pogodbe, osamljeni in ntM ZSSR ne more več izdelek» tako podpirati, kot nos ie lansko leto. vaio, da s« prelevatici it« pooblastijo, da lahko kontrolirajo vts vo-vini postopek in da se jim p tem smislu določijo funkcije, kar pa »» ukazu št. 33 ni niti omenjeno. Končno demokratične organizacije zahtevajo, da tuo ra biti za časa p red vohune kampanje večja svoboda zborovanja (brez predhodnega dovoljenja), tiska in letakov; kajti V nasprotnem primeru bi se volitve izvršile v ozračju omejitev, kot jih še nikoli ni bilo videti in kt bi bite v veliko škodo ljudske demokracije. Prve volitve po štirih letih od fašističnega razsula se morajo izvršiti v režimu svobode m z vsem jamstvom za spoštovanje pravic dr-iavljanašz. Ne sme se čutiti nobena vrsta «strahovanj«, ko t se prepogosto dogaja n zadnjem času. La loko bodo volitve resnično predstavlja!« pravi igra« ljudske volj«, ki bi ie končno morala postati pogoj za svobodno izvolitev občinske e-prave, a ne da se postavlja od zgoraj. KP STO — 8IAU — OK Sovjetska sveca Sovjetska vlada in CK Boljše- viške partije sta sklenila, da ponovno znižajo ceno žlvljenskim potrebščinam in industrijskim proizvodom. Tako ac za 10 odstotkov znižajo cene kruh», mesa, masi» in drugih živil, 10 do 15 odstotkov pri obleki, obutvi in vinu, za 20 do 30 odstotkov pa cene živinske kr-ms, soli, sira ln Žganja. Vse trgovine ln restavracije «o s prvim marcem uvedle znižnng cene. Po vsej državi je priredilo zato ljud. alvo navdušene manifestacije. Zdruiene države Predsednik sindikatov ì-atinake Amerike in član IK Svetovne sindikalne federacije Lombardo Tol «Jano je bil ob prihodu v ZDA aretiran. Komunistični voditelji ZDA odobravaj» stališče Thoreza in Togliattija, da se komunisti ne bodo borili proti SZ. Tudi ameriški 2komunistl se bodo uprli vsem poskusom napadalne vojne, Osnutki votivnih programov ZA OBČINO DOLINO Komunistična partija ln ostale demokratične, organizacije, sl postavljajo Izrecno v korist najširših ljudskih množic okraja Dolina sledeči načrt, za katerega bodo zatožile vse svoje Bile: 1. Ustvariti avtonomno demokratično občino potom katere sl ljudstvo samo upravlja z —udeležbo v favnein občinskem delu v medse* bojnem spoštovanju do nacionalnih pravic vseh narodov. ■I Ljudstvo občine ima pravico kontrolirati delovanje občinskih or. ganov, potom raznih občinskih ali vaških skupščin, na katerih bo lahko izreklo svoje mnenje, težnje in zahteve. 3. Za ozdravljenje občinskega proračuna, si postavlja nalogo preurediti splošne dohodke, tako, d» razbremeni revne aloje davkov ter jih preloži na iinovltejše, a točno kontrolo, do ne bi prišlo do nobenih utajitev. Resno preučiti izdatke ln skrbeti, da gredo samo v korist najširših ljudskih množic. 4. Socialno skrbstvo: Da ee deli med član« občine, ti« glede na politično pripadnost. Upoštevati je treba bolj revne tn v prvi vrstil starce, zapuščene otroke, Invalide, partizane ln povratnike. svojimi praznimi izgovori dokazu- a) Točen pregled šemam« revnih. o) U stanovili otroške vrtce v vsaki vasi, opremiti jih s potrebno o-premo ter postaviti pod neposredno ^bč-inule o kontrolo. c) postaviti vaške ambulante za nujno zdravniško pomoč, zdravnik naj bi obiskoval vsako vas vsaj dva krat tedensko, d) Zboljšati in pomnožiti otrokom šolska kosila in tudi ta pod nesporedno občinsko kontrolo. O Reorganizirati povezavo posameznih vasi z Dolino ln Trstom, tar postaviti ves promet in V »e gradnje ali Izdelave pod občinsko kontrolo, ki naj skrbi, da »e nc poslužuje tujcev, ki doprlnašajo večje «troike v občinskih izdatkih v korist osebne špekulacije. Ustvariti kolikor mogoče gosto telefonsko povezavo, ker je v tem oziru Dolinska občina v zelo kritičnem položaju. 5. Javna dela: a) Obnoviti v določenih vaseh šolska poslopja, dati tem šolam vso potrebno opremo. Sole naj bodo občin*» last ter naj ima občina tudi v tem pogledvi direktno kontrolo. b) Občina na) prevzame neposredno upravo električne in vodne napeljave, naj ekrbt v vsakem Mini za Ijudako korist, ter Ima nalogo, da razilrl napeljav« tudi v vasi, kjer manjkajo, e) Zgraditi delavske hiše, za katere naj bo postavljena primerna, delavcem dostopna stanarina. Zgraditi mladinske domove, kjer naj »e mladina vzgaja v zdravem duhu, tako na kulturnem kot v fizičnem pogledu. d) V kolikor mogoče kratkem času zgraditi v primernem kraju skupno občinsko kopališče. Popraviti in ohraniti v redu vse občinske ceste. 6. Vsa javita in druga dela, v ko- likor ne bodo obsežena v skupnem vaškem ali občinskem načrtu, bo občina dala v izdelavo samo domačini tvrdkam, delavcem ali obrtnikom, da bi se tako zmanjšala brezposelnost. 7. V korist kmetov je treba očistiti pašnike til travnike, izvesti primerno pogozditev; gozdovi naj bodo skupna last. Postaviti kjer je potrebno in mogoče kmetijske zadruge, ki naj nudijo kmetom to, kar potrebujejo po najprimernejših cenah. ZA OBČINO NABREŽINO Pravilna rešitev vseh perečih e-konomsklh, socialnih in upravnih problemov v občini Nabrežina Je odvisna od tega. ali bo vzpostavljen tak občinski ustroj, ki bo mogel v demokratičnem duhu pravilno zastopati i n čuvati interese najširših ljudskih množic .ter delati na tem, da ae bo zvišala življenjska raven občanov. Komunistična partija in oatale demokratične množične organizacije, ki poznajo vzroke dosedanjega gospodarskega ln narodnega zatiranja, se bore za vzpostavitev take občinske uprave, kt bo mogla ln moralo od gora] ati brad ljudstvom za svoje delovanje. Občinska uprav» bo mo. rala dajati redn* obračune v vprašanju občinafceg« proračun« ta bo morala omogočiti ljudsko kontrolo nad temi. Finančne obveznosti občanov so nepravično ln nepravilno odmerjene ln ne odgovarjajo stanju in potrebam občine. Tuja kamnoseška podjetja so dosedsj plačevala smešno nizke davčne pristojbine, a črpajo svoje bogastvo iz naših tal in žuljev. Potrebno je, da s« j ili obdavči njihovim dohodkom primerno. Ravno tako je treba primorati vse one, ki Imajo svoje dohodke v naši občini, a plačujejo svoje davčne obveznosti izven naše občine all celo izven STO, d» bodo plačevali svoje davke v naši občini. Osvoboditi se moramo italijanske-ga davčnega sistema, ki je odmer- (Nadaljevanj« na irugilslran') ki jo snujejo ameriški imperiali-ali proti Sovjetski zvezi. Italije« Ro vsej državi se nadaljuje mestino gibanje, ki zaradi enotnosti" delavskega razreda žanje lepe uspehe, luko so v Pescar» dose-di zvišanje doklad za 60 lir dnevno. Tudi v Palermu so se. delodajalci ustrašili splošne stavke ter se pričeti pogajati x delavci glede »ijhovih zahtev. V Torinu nadaljujejo kovinarji svojo enourno etavko, da bi dosegli zvišanje plač. Ladjedelnic« v Taranti» in podjetje ILVA v Por Inferra ju so še vedno zasede ne po delavcih, da tako prepr* čljo ukinitev del v teh dveh podjetjih. Franclja Mochova policija je na deh» Amtlrai» je več demokratov, med njimi neka) časnikarjev, pod pretvezo spianale. Toda franco-eko napredno časopisje je razkrinkalo Mochova preganjanja kot navaden protidemokratičen Votivni manever. Gretja Demokratična vojska je osvo podila vse vrhove v pogorju Gra-,nos ter se bori v predmestjih Konice. S tem so monarhofašisti izgubiti vse postojanko, Iti so jih priborili v ztKlnji «dokončni ofenzivi». V mesecu februarju je imela monarhoiašistična vojska 700(1 mrtvih, ranjenih in ujetih. Poleg toga je demokratične vojska *a planil« mnogo orožja ter uničila mnogo vozil. 12 tankov in 3 letel*. Kitajska Nadaljuje »C * velikimi uspehi ofenziva demolir aitane armade Nacionalistične čete se zaradi partizanskih akcij v zaledju v ne. redu umikajo Ob meji t lndoki. no »o partizani osvobodili pre cejšnje oleati Je ter vzpostavili ljudsko oblast. južna Azija V Birmani)! ... vedno bolj liri tipo- prot; tujemu imperializmu Partizani m s tanki zavzeli predmestju prestolnice Rangun. Po vsej deželi so v teku hude borb»- V Bangkoku, glavnem mestu Siamu, je izbruhnila vstaja. Mornarica in mnogo vojakov se je priključilo partizanom. Vstaja Je nastala zaradi številnih aretacij »ned demokratičnim prebivalstvom in zaradi uvedbe vojaškega sodišča. V Indiji je bi!o kljub vladni prepovedi proglašenih mnogo stavk. Policija jih ja z največjo krutostjo hotela preprečiti, kar pa je dvignilo prebivalstvo k de. nionstracijam v vieh večjih mestih. Policij» je razganjala ljudstvo na najbolj «urov način ter j« bilo pri jem mnogo mrtvih in ranjenih. Proslavili smo obletnico Rdeče Armade V petek 25. februarja zvečer še le vršila v Kinu ob morju prosla. va 31-obletnice ustanovitve -zma goslavne Rdeče armade, osvobodite! lice zasužnjenih narodov. Obenem je bila tudi komejnoracija dveh padlih partizanskih junakov Curiela in Premrla Vojka. Oder je bil okusno okrašen z Izpostavljenima slikama padlih. Dva govornika sta s primernimi govori orisala življenje in borbo padlih junakov, ki sta dala svoji mladi življenji za skupno stvar, ki je obrodila sadove ob uspehu Rdeče armade rešiteljice sveta. Pevski zbor «Rota» je pod vodstvom tov. Occinija ml. prav lepo zapel tri pesmi: «Delavsko», «Sta-lingrajsko» in «Rdeči armadi». Morali go ng zahtevo občinstva ponavljati. Tov. Jugova in Košuta sta z glo. bokim občutjem recitirala: Kajuhovo «Materi padlega partizana». Puškinovo «Sovražnikom Rusije» !n Zupančičevo «Tja bomo našli pot». Dramski odsek «Tomažič je upri zoril v italijanščini zelo posrečeno, te tržaškega življenja posneto aktualno enodejanko, ki je bila ob priliki natečaja CCP letos nagrajena s prvo nagrado. Igra je bila prav toplo sprejeta. Ob koncu je lepo zapel mešani pevski zbor «Velesila» pod vodstvom tov. D. Pertota. Dvorana je bila nebito polna občinstva. Bil je resnično prav lep večer, 4 * e Lepe proslave so bile še po vseh naših vaseh in v kuuturnih krožkih, bodisi slovenskih kot italijanskih, Povsod se je naše ljudstvo «pomnilo odločilne pomoči Rdeče armade tekom vojne proti fašizmu tn nacizmu in odločilne pomoči, ki nam jo je dajala Sovjetska zveza v borbi našega naroda za priključitev k Jugoslaviji. Ko so se pa govorniki spominjali pomoči, ki nam jo še dane» daje Sovjetska zveza v obrambi STO in mirovne pogodbe so morali letos ugotoviti tudi silno škodo, ki ga je prizadejalo našemu demokratičnemu gibanju izdajstvo Titove sku-pine v Beogradu. DELO V MESTU IX MATASI Predanost aktivistov Komunistični partiji Razmere v Malem Repnu Pred nekaj časa so pri nas v Malem Repnu popravljali cesto, za kar se je najbolj zanimal naš sovaščan Alojzij Milič, ki Je svetovalec v zgoniški občini. Za voznike pri popravila ceste sta bila najeta dva Miličeva sorodnika, ki sta oba med najpremožnjšimi v vasi. Lahko in Po vsej pravici bi bili prišli v poštev prej drugi revnejši ljudje, ki so mnogo bolj potrebni zaslužka kot ona dva. Toda, ker se je pri tem delu dobro zaslužilo je bilo treba to nakloniti premožnim Miličevim sorodnikom. Zaradi tega so začeli ljudje v vasi godrnjati in celo protestirati. Pozneje je Milič sprejel v službo še enega voznika, ki pa jg zelo malo časa vozil, ker je denar prehitro potekel. Po dolgem času imamo v naši vasi tudi vodovod. Zelo smo se ga veseli, ker smo bili prepričani, da bo občinsko vodstvo rešilo pravilno vse probleme. Toda zgodilo sc ni tako. Tudi tukaj »e je izkazalo pristranstvo. V Zgoniku so napravili tri javne pipe, d očim so postavili pri nas samo eno, daslravno je naša vas zelo raztrešena. Spra. šujemo se da kako je to mogoče. VAŠČAN JUGOSLOVANSKE OBLASTI KRŠIJO SPORAZUME Ponovne ovire dvolastnikom Tov, Kante Ivan iz Samotorce je kljub 69 letom še vedno agilen in »Krojno požrtvovalen oktwist natega pokreta. Leta 1942 je med prvimi vstopil v vrste aktivistov OF in bil izvoljen za tajnika krajevnega odbora. Ze od mladih let se tov. Kante bori za pravice delovnega ljudstva in svobodo vseh satirama naroaov. svojo predanost in zvestobo mednarodnemu demokratičnemu pokretu je potrdil, ko je zavzel stališče za resolucijo In-formaijskega urada Tov. Kante je sedaj zaprosil za sprejem v Komunistično partijo. Ob sprejemu v Partijo je izjavil, da z vesm srcem pristopa v vrste najbolj-šoh sinov delavskega razreda, ker vidi, da se KP bori za pravične cilje, po katerih je vedno hrepenel in za katere se bori že od mladih let. Z vstopom v KP je tov. Kante do-kazal svojo neomajno zvestobo demokratičnemu pokretu in emancipaciji delavskega razreda. Osvobodilna fronta je ponosna na take pristaše. Dvolastniki okoliških vasi, ki so t)o dolgih mesecih čakanja končno jrejeli dvolastniške izkaznice, so u-I pali, da bodo vendar lahko pričeli z delom na svojih posestih onstran meje. Toda v praksi se je izkazalo drugače. Da gredo dvolastniki lahko preko bloka ni dovolj dvolastniška izkaz niča, marveč morajo imeti tudi.. Babičevo izkaznico «OF». Konkreten je primer dvolastnika iz Gropa-de, katerega je preteklo sredo ju-goslovanski stražar vrnil z bloka, ker ni imel izkaznice Babičeve nacionalistične organizacije. Kmetu ni preostalo drugega kot, da se je vrnil domov in stopil do znane Babičeve «aktivistke» učiteljice Klav. dije, katera mu je izstavila izkaznico. Ta ženska se v vasi prav posebno odlikuje po svoji vneti nacionalistični propagandi. Lotila se je še prav posebno dvolastnikov, katerim je naravnost vsilila izkaznice Babičeve «OF», pod pretvezo, da v nasportnem primeru ne bodo mo-gli preko meje. Navedeni primer nam dokazuje, da je to gola resnica. Izsiljevanje in teroriziranje Oro pajcev nam prikazuje v pravi luči vso podlost Babičeve izdajalske in prctiljudske politike, ki se v skrajnem obupu poslužuje takih rtesram. nih izsiljevanj. Vaščani so povsem upravičeno ogorčeni nad takim protiljudskim postopkom obmejnih jugoslanskih oblasti. To te lahko primerja s ta KDO JE ŠOVINIST? Goriški dogodki v zvezi s Prešernovo proslavo proslavo so predstavljali začetek predvolivne kampanje, kakor si jo zahišljajo voditelji ita-Ijanskih nacionalističnih strank od Uomo qualunque in MSI, pa do demokristjanov, republikancev in socialistov., V tem tednu sta izšla v glasilih liberalcev in republikancev dva členka, ki obravnavata slovenske šole in goričke dogodke na tak način, da bi ščuvala k narodnostni mržnji. JVe bomo se ukvarjali s kulturnimi reveži, ki pripisujejo Prešernu verz «in tujce zemlje lačne rtopi na dno razpenjenih valov», ker tukaj ne ore za kulturno neznanje, nego za zlonamerno potva-'rjanje, da bi tako ščuvali k nacionalni mrinji. Razen tega je Gregorčič v teh verzih klical Sočo naj utopi «zemlje lačne tujce» to je napadalce imperialiste, ne pa ita-Ijansk narod. Sovnističmm provokatorjem, ki so pisali članke v e Idea Liberale» so nedvomno te besede veljale, to je, tistim hujskačem, ki so poskušali v moji duševni revščini napraviti iz Prešerna «duševnega predhodnika foib». P.redvolivna kampanja je zanje nizkotna poptava laži in potvorb z edinim namenom, da bi razburkali vode pri nas ter da bi po besedah Betiola «sprožili tak val iredentizma, da ne bo miru v Evropi». To je skupini kapitalističnih magnatov, ki vodijo razne italianske nacionalistične stranke izza kulis, tembolj potrebno, da bi tako prikrili ter spravili v pozabljenje razne zadeve s sladkorjem itd. S tem hočejo odvrniti pozornost -od sil ne gospodarske bede, brezposelnosti in dejanskega razsula njihovega duribenega reda. Oni hočejo nacionalistični plescit, ker se boje odgovarjati za poslednja tri leta, v katerih so se čudovito polnili nekateri žepi. Vendar pa ta šovinistična skupina italijanskih kapitalistov istočasno prodaja Trst anglo-ameriškim imperialistom in je za nadalnjevanje tuje okupacija, a po drugi strani zavzema vedno bolj dobrohoten način pisanja v pogledu Tita in njegove skupine (v «Ultimissime» so že Začeli objavljati Titove slike). Za demokratično občino Številne predvolivne konference, ki so jih organiziral» naie demokratične organizacije, KP, SIAU in OF, so dosegle najlepše uspehe. S tem. da so nam odrekli večje dvorane v mestu, nikakor niso dosegli svojih ciljev, ki stremijo za tem, da bi zabranili prebivalstvu, da se podrobno seznani in diskutira o osnutku volivnega programa, ki ga je sestavila komunistična partija Po vseh vaseh in predmestnih krožkih je bila udeležba polnoštevilna. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo razlagi predavateljev. Številne intervencije na kon. ferencah nam dokazujejo, da ?e demokratično ljudstvo dobro zaveda velike važnosti bodočih volitev, ker od izida istih ie odvisno blagostanje našega mesta Na vseh konferencah se je o-bravnaval osnutek- votivnega programa in še posebno poedine točke, ki so v zvezi s krajevnimi potrebami. Predlogi za izboljšanje lira. jevnih razmer, ki so jih v posameznih krožkih iznesli prebivalci nam pričajo, da se je sedanja u prava malo zanimala za resnične potrebe ljudstva, Zato sp vsi zave damo, da bo naša odločna volja in enoten nastop na volitvah omogo 6U, da si zagotovimo v tukajšnji upravi res prave ljudske zastopni k«. PO STOPINJAH NACIONALNE MRZNJE Slovenski jezik jim ni po godu šističnimi ustrahovalnimi metodami. Istočasno pa je tak postopek groba kršitev podpisanih «porazu moy glede prehoda meje dvolastni kov. Vprašamo se ali je to direkti va «od zgoraj» ali pa iniciativa gospodične učiteljice in morda tudi gospoda Prešla, ki se je svoječas-no že bavll z vprašanjem dvolastnikov? Babič pa je od svoje strani lahko «ponosen» na svojo zvesto in ini cijativno «aktivistko», katere se an tifašistke, ki so bile v zloglasnem taboršču Auscwitz, še vedno prav dobro spominjajo in ne bodo' tako kmalu pozabile «dobrot», ki so jih bile deležne z njene strani, ko se je ‘šopirila in ukazovala v taborišču. SESTANEK vojnih oškodovancev V zvezi z člankom o sestanku vseh vojnih oškodovancev, sostanovalcev, mladih Zakoncev brez stanovanja in onih, ki imajo sta. novanja v na pol porušenih hišah, sporoča pripravljalni odbor, da se bo omenjeni sestanek vršil v nedeljo, dne 6. marca t. L ob 9 uri na sedežu Delavske zbornice, ulica Duca d’Aosta št 12 v sobi št. 40. Ponovno vabimo na ta sestanek vse, ki se nahajajo v omenjenih razmerah. PRIPRAVLJALNI ODBOR PREDLOGI MLADINE K PROGRAMU Za zakonska posojila V Devinu je nekaterim policistom naš jezik trn v peti. Posebno bolijo ušesa policijskega inšpekorja, ko sliši naše ljudi govoriti v materinem jeziku. V neki trgovini se je pred časom obregnil ob dve vaščanki, ki sta se razgovarjali v slovenščini. Opomnil jih je, da ni treba govoriti slovenski. Na odločen odgovor prizadetih in vaščana, ki je to slišal, se je inšpektor izrazil, da je pač mislil, da sta vaščanki Iz Furlanije. Temu gospodu se najbržc toži po «zlatih časih», ko so oblasti ukazale razobesiti v trgovinah zloglasne tablice qui si parla soltanto italiano in pretepale ter zapirale noše ljudstvo. Zaponmi naj si. da so ti časi prešli in sc prav gotovo ne bodo ved vrnili. Gospod inšpektor se zelo mo. Slovenci! Čitajte in širite svoje g la silo DELO ti, ako misli, la lahko izrablja služ-beno mesto za svoje izpade narodnostne mržnje napram Slovencem. Sličen primer narodnega zrtiranja Slovencev beležimo v Tržiču. De Gasparijevi agenti so v neki gostilni a. retirali tov. Perica Ivana iz Medje, vasi. Peric se je v gostilni razgo-varjal v svojem jeziku. Nekdo ga je tudi opozoril, da so zraven agen-ti, ki ga poslušajo, nakar je tovariš povsem logično odgovoril, da to njega ne briga. Na Karabinjerski po. staji so očetu aretiranega povedali da je sinigjavil, da mu ne bo nihče ubranil uporabe maternega jezika. To naj bi bil vzrok areticije? De Gašperjeva vlada se res «odlikuje» v kršitvah mirovne pogodbe in italijanske ustave. Fašistični teror v Gorici in aretacije Slot encev, ker se poslužujejo svojih pravic, ki so jim zajamčene po ustavi — to so dejanja, slična fašističnemu režimu. Ako mislijo, da bodo na ta način u-speli v svoji politiki, se prav gotovo motijo. 25 let preganjanja, požigov in umorov niso Slovencev omajali, prav tako jih ne bodo razni policij ski inšpektorji in ne karabijerski naredniki. Odprlo pismo g. Mianijo Celica KP «Hreščak» iz Grete nam je poslala dopis, katerega objavljamo: Prebivalstvo iz Grete je že večkrat zahtevalo, da se popravi irt razširi cesta «Strada del Friuli», ker je preozka iv zelo nevarna, zlasti od hišne št. 6. do 8, kjer je poleg tega še hud ovinek. Toda do sedaj so bile vse upravičene zahteve prebivalcev popolnoma zaman. Zaradi tega zvrača celica KPSTO iz Grete vso odgovornost za morebitne nesreče, ki se utegnejo zgoditi na tej cesti, na mestne oblasti, ki se za to tako resno vprašanje niti nc zmenijo in ki ne upoštevajo zahtev prebivalstva. Pripomniti je treba, da je na tej cesti nevarnost še večja, ker ni pločnikov za pešce. Zlasti nevarno je zvečer, ko številni avtomobili in avtobusi s svojimi lučmi oslepijo pešca. Cez dan pa se na cesti igrajo številni otroci in so vsled živahnega prometa vedno v nevarnosti. Celica «Hreščak» KPSTO iz Grete odločno protestira v. imenu vseh prebivalcev iz Grete zaradi takega stanja ceste in obenem poziva oblasti, da podvzamejo hitre ukrepe, da se cesto začne timprej popravljati in da se začeta dela tudi dokončajo. Celica «Hreščak» KPSTO Zahteve, ki jih postavljajo prebivalci Grete sv popolnoma upravičene ter je dolžnost občine, da se čimpreje pobriga za popravila ceste. Občina mora skrbeti predvsem za osebno varnost prebival stva, šele nato pridejo v poštev razni nasadi in vrtovi, za katere se trosijo ogromne svote. P.O. obsoja izdajalce ljudske prosvete Pripravljalni ouucr ljudske prosvete ostro obsoja protiljudsko delovanje nabrežinskih nacionaliistič-nih agentov, ki so s podtalnimi manevri sklenil sporazum- s pripad niki SDZ in na ta način izigrali na občnem zboru prosvetnega društva v Nabrežini večino članstva, ki je ostalo zvesto načelom napredne ljudske prosvete. S tem so prosvetno društvo v Nabrežini dejansko izročiti v 'roke Slovenski demokratski zvezi, s katero noie imeti naše ljudstvo nikakih stikov. Pripravljalni odbor ljudske prosvete poziva vse prosvetne delavce m članstvo vseh prete et,uh društev, da budno pazijo na taka pro-tiljudska izigravanja, ki imajo namen, da oropajo naše ljudstvo njegove prave in v resnici napredne kulture. Tudi mladina je pokazala izredno zanimanje za osnutek volivnega programa KP. Skupina mladink in mladincev nam je poslala svoje dodatke k programu, ki so brez dvoma važni posebno za no-voporočence. Predlagamo, da bi komunistična partija STQ dodala svojemu votivnemu programu tudi točko, ki bi se nanašala na zakonska posojila Bistvena oblika bi morala biti sledeča: V svrho omogočanja zakonske zveze vsem mladim zaročencem, mora občina: a) ustanoviti enotno blagajno za zakonska posojilo v občinskem obsegu; b) zahtevati finančno podporo od ZVU in industrijcev, tako da bi prva dajala določeno letno vsoto, drugi pa gotove odstotke plač svojih delavcev; c) zagotoviti pravico do posojilo, vsem ki se poročijo do 35. leta svoje starosti, če ga zaprosijo; č) zagotoviti vsem prosilcem, nc-glede na njihovo socialno pripadnost, poklic itd., izplačilo posojila v znesku od 35.000 do največ 400.000 . 500.000 lir; d) omogočiti povračilo v obliki mesečnih obrokov v dobi od 5, do 10 let; c) ustanoviti upravni svet pri «blagajni za zakonska posojila» s paritetnim z atopstvom delavcev, industrijcev in občine. iz name m pisala Skupina brezposelnih delavcev iz Nabrežine nam je poslala sledeči dopis: Pred poslopjem občine opazuješ večkrat v tednu skupino brezposelnih, ki čakajo gospoda uradnika iz Trsta, da jim izroči takozvamo «car. telino» za delo. 1 Med temi brezposelni so tovariši ki imajo že svoj poklic: kamnoseki, zidarji, mehaniki itd. Za te brezposelne (vedno po 'zjavan urada za delo) ni zaposlitve, češ, da oni imajo že svoj poklic in zato pridejo na vrsto samo težaki in rokodelci. Sedaj pa se vpiašamo: m-rda ti ljudje njihove družino, živ ti j o od zraka in lepega vremena? ali ti delavci morajo čakali,, da se izvede «dobrcnotni» Mar-.hai ir v plan ali pa ostati toliko časa brezposelni, da pozabijo svoj poklic in da postanejo automatično težaki? Naše mnenje je, da se morajo trdno združiti v enotno delovno organizacijo in se pripraviti na volitve s katerimi bomo odpravili jnarsikatero «uradno napako» naših občin in drugih sličnih ustanov in potom pravilne in demokratične uprave rešili v kolikor bo mogoče vprašanje brezposelnih. Zaenkrat priporočamo gospodom v uradih za delo naj trezneje preučijo potrebe vseh brezposelnih neglette če delavec odgovarja poklicu ali ne, kajti ta so vprašanja, ki bodo rešena samo z enotnim nastopom pri volitvah in brez Marshal-logevp plana. Kontrolirajte volivne Imenike Opozarjamo vse votivne upravičence, posebno one, ki so pri prvem pregledu votivnih imenikov ugotovili kake pomanjkljivosti, da so pripravljeni votivni imeniki sedaj na vpogled občinstvu in sicer od 3. do 12. marca t. 1. v ul. Mal-canton 3. Kontrolirajte pravočasno votivne imenike ter v primeru pogreškov, poskrbite takoj za potrebne po. pravke. ZAKADI MALOMAltJrOSTI OB(lNE TAKO POSLUJE ANAGRAFSKI URAD Q zamudnem izdajanju osebnih izkaznic v tržaški občini se je cula že premnogo pikra opazka, za katero je nepoučeni videl skrite tudi precej politične osti. Ko sem moral te dni sam na anagrafski urad, ker — nekaj ni v redu, sem moral dog nati, da tiči za vso zadevo res marsikaj in tudi kak političen zajec, ta pa ne na strani godrnjačev, temveč na strani mestne občine ali pa njenih uslužbencev. Vrsta čakajočih na anagrafskem uradu res ni tako dolga, kakor je bila pred uradom za izdajanje osebnih izkaznic. Zato je pa motanje ■ uredništva s posamezniki tem dalj-I še in zamudne j še in — ljudje ča- kajo 3 do 4 ure, da pridejo na vrsto. Končno se le preriješ dr» okenca, za katerim z vso resnostjo deluje tvoja usoda! Nekemu možaku je ta usoda naročila naj prinese dokument, ki ga bo prejel v Istem uradu, v isti sobi, pri okencu par korakov od tod-.. Možak se je torej moral naslednjega dne postaviti v vrsto p.n sosednem okencu, zaprositi dokument, se vrniti čez par dni po njega, se zo-pet postaviti v vrsto čakajočih v zadevi osebnih izkaznic, da je lahko oddal nesrečni dokument v okence, le par korakov od mesta, kjer ga je bil prejel. Mar je čudno, da je mož krepko zarobantil? V0LIV/NI PROGRAM NABREŽINE (Nadaljevanje s prue strani) Jal svoje dohodke po enakem ključu bodisi za kapitaliste, bodisi za revne kmete in male obrtnike. Zato so si Kompartija in ostale demokratične množične organizacije zadale nalogo, da se morajo občinski dohodki povečati s pravilnim soraz. inernim obdavčenjem. V ta namen naj ustanovi posebna ocenitve-na komisija, sestavljena od predstavnikov demokratičnih organizacij, ki b0 pravilno ovenjevala občinske dohodke in izdatke. Nabrežinski kamnolomi, ki so nekdaj sloveli po vsem svetu, morajo s pomočjo občine ponovno postati vir zaslužka za občane in občino. KP in demokratične množične organizacije vztrajajo na zah. levi, da se morajo glvne uprvne obisti zanimati in rešiti ta problem s pravilno gospodarsko politiko. Na ta način se bo lahko vsaj delno rešila kriza in brezposelnost. Ta gospodarska politika mora sloneti: 1. na uporabi domačega kamenja za gradnjo hiš in vsakovrstnih drugih objektov; 2. skleniti trgovinske pogodbe z drugimi državami, posebno s svojim zaledjem; 3. postaviti primemo carino na uvoz tujega surovega ati obdelanega kamna. Potrebno je ustanoviti ali razširiti obstoječo avtobusno mrežo v prvi vrsti med vasmi gornjega občinskega predela in sicer; Sempo-Uj, Praprot, Prečnik, Trnovca, Sa- matorca. To je potrebno predvsem v zimskem času. Ustanoviti nove 6ore v vaseh, kjer število šoloobveznih otrok opravičuje tak ukrep ter zidati nove šole po vaseh, kjer še nc obstojajo. Ure. diti in obnoviti že obstoječe, ki ne odgovarjajo higijenskim in tehničnim potrebam. Sprožiti akcijo za ustanovitev nekaterih nižjih razredov gimnazije, ker je število otrok, ki bi jo posedali, zadostno. Začeti gradnjo občinskega gledališča s pomočjo in sodelovanjem vsega prebivalstva, v svrho poživitve ljudske napredne kulture. V prvi vrsti v Nabrežini in Devinu začeti z zidanjem stanovanjskih hiš, da sc izbriše sramotno sta-novanjsko krizo in da se da možnost novoporočencem, da si brez strahu pred bodočnostjo ustvarijo lastno družino. Paziti je treba, da se gradnja hiš ne bo prepuščala špekulantskim podjetjem kot ICAM. ki gledajo le na svoje goristi in ki bi od kredita 45 milijonov, ki ja bi] odobren v to svrho, spravila večino v svoj žep. Komunistična partija in množične demokratične organizacije dobro poznajo težke razmere, v katerih živi naš kraški kmet. Zato smatrajo, da mora občina zaščititi kmeta pred raznimi oderuškimi elementi in mu pomagati z olajšavami pri nabavi raznih kmečkih potrebščin ter mu olajšati davčno breme v slučaju vremenskih ali drugih ne- prilik. Potrebno je zgraditi določeno število prh (za kopel ji), v svrho večje higijenc naših kmetov v po letnem času. Preurediti že obstoječo kopalnico v Nabrežini, da bo lahko zopet služila svojemu namenu, to je hi-gijeni naših delavcev. Postaviti javne pipe, posebno v sektorju Na-brežina-Kamnolom in Nabrežina-Postaja. Skupno s temi napraviti napraviti napajališča za živino Razširiti vodovodno napeljavo na hiše v kamnolomih, ki je še nimajo. Poskrbeti za čimprešnjo napelja vo električnega toka za hišno in javno razsvetljavo v vaseh; Cerov lje, Mavhinje in Medja-va«. Postaviti javne svetilke v Sempolaju Praprotu, Prečniku, Trnovci in Sliv nem. kar je posebno važno za zimski čas. Izpopolniti vodovodno napeljavo po vaseh In znižati pristojbine za uporabo vode, kar je velikega po mena za namakanje vrtov v slučaju suše. P odvzeti primerne ukrepe ra u-stanovltev raznih kmečkih in delavskih zadrug, ki so potrebne. Današnja politika ce npredstav-Ija nadvlado kapitalistov nad delav-nimi množicami, predstavlja izkoriščanje delodajalcev napram delovnim slojem. Politika ZVU je znatno zmanjšala kupno moč našega prebivalstva. Življenjska raven se je v primeri z letom 1939, znižala na 60%. Zato je potrebno, da se iz- vede uspešna kontrola nad cenami •>a debelo in na drobno. To je posebno važno v trgovinah jestvin |n v mesnicah. Obdavčiti je treba uvoz inozemskih vin, da bo tako naš kmet dobil večjo možnost konkurence. Podpreti moramo na vse načine ustanovitev in uspešno poslovanje nabavljala ih in prodajnih zadrug, ki bodo zavrete pretirane cene privatnih trgovin v škodo potrošniku. V naši občini imamo mnogo pod-pore-potrebnih ljudi, na primer: partizanske invalide, zapuščene o-troke, sirote, dela ne zmožne in uboge starčke, bolnike itd. Vsem tem je zadnja vojna zadala težke udarce. Izključno občini mora pripadati skrb zanje. Socialno skrbstvo naj bo pod nadzorstvom predstavnikov ljudskih množic in prizadetih. Podpore se morajo deliti pravično brez vsake politične špekulacije v duhu ljudske solidarnosti. Občina mora nuditi ljudstvu vso pomoč predvsem v slučaju težkih bolezni, bodisi z zdravili, s plačevanjem m podporo revnim, bodisi z zdravniško oskrbo. Omogočiti je treba pravilno zdravljenje vseh, ki ho oboleti na jetiki. Posvetiti več pažnje že obstoječi otroški posvetovalnici ter nuditi revnim materam večjo podporo v denarju ali materialu. Urediti zdravniško kontrolo nad šoloobveznimi otroci, ki j$ bila dosedaj nezadostna. Od okenza se odstrani močno razburjena ženska. Kaj se je zgodilo? Nič izrednega: včeraj so zahte-vati od nje nek dokument in ker ga je imela slučajno doma, ga je mogla že danes prinesti. Toda da-nes je usoda zahtevala od reve — drug dokument in bo torej morala čakati še tretjič... Kdo more ženski, očividno delavki, zameriti, če je svoje pripovedovanje zabelila s primemo porcijo želja svoji usodi m. Lepše še se je odrezala ženska, ki je danes tu že — desetič... Pa računajmo: če je vsakokrat opravila vse v treh urah (seveda ne vštevSi potil), je vsega izgubila reci in piši 30 url Ce bi —morali čakati v vrstah tudi Miani, Palutan itd, bi te razumeli ves postopek, tako pa... V okoliški vam živita zakonca t dvema otrokoma. Mož se je priženil iz bližnje vasi in dobil brez na-daljnega osebno izkaznico. Zena pa je morala na anagrafski uiad in tam zvedela, da — je sploh ni na svetu. Vpisani so namreč mož in oba otroka, ona pa nei Kar pa ooin sedaj povedal, fn nikaka —pravljica, lahko mi verjamete. Možaku, ki ima svoje pose stvo nekje v okolici, ki ga je podedoval od svojega očeta, ta pa topel od svojega očeta, so na uradu za izdajanje osebnih izkaznic našli neko napako, pa hajd v anagrafski uradi In tam mu je usoda povedala, da mu ne pritiče osebna izkaznica rednih tržaških meščanov, ker je bil njegov praded — avstroogr-ski državljan. Ne moremo si kaj, da se ne bi najtopleje zahv-lili gospodu Aireyu za njegovo — globoko skrb za tržaško prebivalstvo I TRŽAČAN ( OBJAVE ) Proslave 8. marea Sobota 5. t m. ob 20 uri: skoljet, K. K. Redivo, Sv. Ana; ob 21 K. K. VOM. Nedelja C. t. m. ob 16 url: Rocol, Opčine, Trebče; ob 11 K. K. Pečar: ob 11 K. K. Perora; ob 20 K. K. Duellilo, Barkovlje (Ljudski dom). Ponedeljek 7. t. m. ob 20: K. K. Rauber - Greta, Rinaldi, Tomasi, DSZ Ul. Conti 11; ob 20 Padriče. Torek I t. m. ob 20: K. K. Kratit, Pl soni, Cebnlec: Skedenj, Sv. Ivan, Sv. Alojzij, Podlonjer, Skorklja, Prosek. Kontovelj. * • * Članice ASI:Z Iz Proseka so nabrale svoto Lir 1.100 za politične pripornike. NE NASEDAJTE provokacijam za B.marec Glavni odbor ASI2Z opozarja vse demokratične žene našega mesta, naj ne nasedajo na provoka. terske sestanke, ki jih pripravljajo nekatere ženske Babičeve skupine, ki so bile radi razoijaslva že lani lzyljučene iz glavnega odbora A-■SI2Z. Ta skupina, ki $e izdaja za ASIZZ, je ponaredila pečat nase organizacije in pripravlja novo razbijaštvo proti demokratični organizaciji žena pod pretvezo da hočejo proslaviti 8. marec. Skupina, ki jo vxh Majda Rupe-na, nima pravice govoriti o enotnosti vseli demokratičnih žena v svetu, iter jih niti Mi -'narodna de. mokzatična ženska zveza ne priznava, ker je ta skup’ria stopila tako v mednarodnem merilu kot pri nas v Trstu na p .rt luzbijar.ja demokratičnih organizaciji. Tukajšnja babičevska skupina je te dni izdala nekako brošuro v proslavo 8. marca, poslužujoč se imena ASIZZ, za kar jim odrekamo vsako pravico, ker nimajo ničesar skupnega z našo organizacijo. GLAVNI ODBOR ASIZZ V čitrtek je objavil odbor Babičeve ženske skupine članek, v katerem poskusa mea arugim podtakniti čitateljem. da obstaja nekakšno sodelovanje med glavnim odborom ASIZZ in policijo. Ko so se članice glavnega odbora ASIZZ obrnile na policijo za dovoljenje za proslave, ki so Jih pripravljale, so jim tam odgovorili, da je že zaprosila za tako dovoljenje članica glavnega odbora Majda Rupena in so tudi predložili naši tovariši zadevno vlogo. Tovarišica je nato samo opozorila merodajne, da se omenjena Majda Rupena in njena skupina ne morejo več smatrati kot članice ASIZZ, ker so bile izključene in zato tudi ne morejo zahtevati dovoljenja za jyroslave v imenu ASIZZ. S kmečkimi tečaji se ne rešuje brezposelnosti V januarju preteklega leta je občina začela z izboljševalnimi deli pod gričem Castiglione. Najela je ob tej priliki 400 delvacev. Slo je za kmečka dela, ali v tej skupini 400 delavcev, kmetov ni bilo. Bili so v številu strokovni delavci, me* haničarji, električarji itd. Manjka-ti niso niti študentje, brezposelni delavci in intelektualci. Vsi ti lju dje, strokovno sposobni mnogo fi-nejših del so z veseljem prijeli za kramp in lopato, če prav so do prejšnjega dne uporabljali pero ali svinčnik in ravnilo. Srečni so bili tudi pri težjem delu, ker so vedeli, da je mnogo drugih tržačanov brezposelnih in brez zaslužka, ravno tako, kot oni, dokler jim ni «sreča» pomagala. Mislili so namreč, da so si uredili življenje, ker so računali redno delo, vsaj do izvršitve zboljševanja tistega predela. Ali že čez tri mesece je občina izdala ukaz. s katerim je spremenila delo pod gričem Castiglione v kmečki tečaj. Ta naj bi trajal šest mesecev Po preteku te dobe bi sledila druga zamena prvih 400 delavcev, češ, da je to edini način, da bi vsi nezaposleni vsaj nekaj zaslužili In resnično je do tega prišlo 30 junija lanskega teta. 40 novih strokovnjakov je sprejelo kramp in lo. pato ter samokolnice od tistih, ki so delati v prvi zameni. Minilo je od takrat skoro leto dni in v tem času ni občina povzela nobenega novega ukrepa, da bi pomagala brezposelnim, le zboljševai. na dela se nadaljujejo s tretjo zameno. Tržaškim delavcem je treba nuditi možnost zaposlitve v tovarnah, ne pa po njivah. Saj vemo, da to ni v skladu z načrtom gospoda Marshalla, , ki bi najrajši po:lai Je par vlakov amerikanske zemlje za grič Castiglione, ter s tem povečal izvoz Z.D.A. in obenem povečal število nezaposlenih delavcev v Mi tržačani pa imamo drugi program. Mi hočemo delati. Ne maramo za tuje produkte, če jih lahko sami proizvajamo v domačih tovarnah. In to ni samo misel tistih, ki so odslužili svoj rok na kmečkem tečaju, temveč vseh tržaških delavnih ljudi. Vrniti se hočemo na mesta, so nam rekli, kjer smo že delali pred leti Prične se režiserski in pevovodslii tečaj Vsi, ki so se vpisati v igr. ts.io šj]j alt režiserski tečaj naj pridejo v nedeljo 6, t, m. ob 10. url v prostore Pripravljalnega odbora, v ul. Commerciale 34, pritličje, ker se bo s tem dnem pričel pouk Kdor se še ni prijavil lahko do tedaj še to stori. Zgodovinski dnevi 4. 3. 1162 je umrl veliki ruski pisatelj Gogolj. 6. 3. 1836 se je rodil v Podsmreki pri Vel. Laščah kritik In estet Josip Stritar, ki je umrl 25. 11. 1923 v Rogaški Slatini. V njegovih delih pridejo do izraza čistost In ugrajenost izraza, s katerim je mnogo vplival na razvoj našega slovstva. Posebno s svojim «Zvonom» Je pomembno dvignil okus In ustvaril pogoje za plodnejši razmah. Njegova najbolj poznana dela so: «Svetinova Metka», «Zorin» in «Gospod Mlrodolski». 5. 3. Slavijo žene svoj mednarodni praznik. To je praznik žena, ki se borijo za napredek človeštva, proti vsevn krivicam kapitalistično Imperialističnega tiranstva za osvoboditev tlačenih zasužnjenih narodov. 9. 3. 1896 se je rodil V. M. Molotov, zunanji minister ZSSR In neustrašni borec Imalih zatiranih narodov. 19. 3. 1181 je umrl T. G. Ševčenko, veliki Inarodnl ukrajinski pesnik, 1« gralec In revolucionar. |( B A D I O )| TRSI II. Poročila vsak dan ob 7.45, 12.45, 19.45 in ob 23.15. SOBOTA: 12.15 Revija znanih or» k estrov: 13.40 Partizanske pesmi; 18 Arije in dueti Iz oper; 19 Oddaja za najmlajše: «Tolovaj MataJ»; 20 Sport»! na kronika; 30.10 Znane slovanske melodije; 20,45 Skladbe za Stiri klavirje; 22.40 Večerni koncert. NEDELJA: 11.15 Skladbe za violončelo - 11.45 Nedeljska glasba * 13.00 Glasba po željah; - 14.30 iz opernega sveta - 18.00 To kar vsakdo rad posluša - 19.15 Simfonični plesi . 20.00 Zborovska in solistična glasba jugoslovanskih skladateljev - 21.00 Vesela oddaja - 22.00 Čajkovski: Simfonija št. V. PONEDELJEK; 13.00 Priljubijo ne skladbe čeških in poljskih skladateljev - 13.30 Odlomki iz klavirskih koncertov - 18.15 Beethoven Septet v Es duru op. 20 - 20.00 Športna kronika - 20.10 Skladbe za glas in klavir - 20.45 Hrvatske narodne pesmi - 21.00 Simfonični koncert TOREK: 13.00 Ruske narodne in umetne pesmi « 13.30 Iz Schubertu, ve glasbene zakladnice - 18.00 Zdravniški vedež - 18.15 Skladbe Bacha in Haendla - 19.15 Glasbene sliki» - 20.00 Klavirski koncert prof. Mirce Sancin - 21.00 Slušna igra * 22.00 Iz opernega sveta. SREDA: 13.00 Glasba po željah - 18.15 Komorne skladbe novejših skladateljev - 18.45 15’ z Johannom Straussom . 20.00 Iz slovanskih or per - 20.45 Chopinove skladbe * 21.30 Zabavni orkester Bojana A' damica - 22.15 Brahms: Koncert za violino in orkester v D durti op. 77. ČETRTEK: 13.00 Češka narodna glasba . 13.20 Revija znanih pevcev - 18.00 Zenska oddaja - 18.1$ Komorna glasba • 19.00 Slovenščina za Slovence - 19.15 Baletna glasba - 20.15 Samospeve poje Pa' na Ročnik - 22.45 Večerni koncert PETEK: 13.00 Glasba po željah » 13.45 Skladbe za glas in orkester • 18.15 Glasbeno predavanje - 20.0® Pevski koncert Vuge Justine ' 20.15 Debussy: Preludiji - 20.4$ Arije iz novejših oper . 22.00 Vaughani: Londonska simfonija. RADIO MOSKVA v srbohrvaščini čas 7,30 val. dol 25,08 25,23: «s* 18.30 val. dol. 25,08 30,8; čas 20.0® val. dol. 30.8 41,12 377,4; čas 21,3® val. dol. 30.8 41,12 377,4. v slovenščini čas 18,45 val. dol. 25,08 30,8; č«< 21.0 val. dol. 30.8 41.12 377,4. PRAGA čas 15,30 val. dol. 31,41; čas 17,3® val. dol. 31,41 19,35; čas 20,30 vat-dol. 39,92. BUKAREŠTA čas 19.00 val. dol 50. BUDIMPEŠTA čas 18,00 val. dol. 549. SOFIJA čas 20,50 val. dol. 31.02; čas 22,3® val. dol. 391. VARŠAVA čas 19.00 val. dol 48,25. TIRANA čas 21,00 val. dol. 38,22. Kotiček upokojenca Danes ob 16. uri se vrši na sede-žu ES, ul. Imbrlani 5, I sestanti* Glavenega sveta Zveze upokojence''' Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A.I.S. Tiska Tržaški tiskarski zavod ul. Mnnferrhl 6 GOSTILNA CARGNALI Eiliiliniilil!lilliiiiiiiliiililiiiiiliiiiiiiiiiii!illlllili| 1 I Velika lakira Mrakih vin 1 • = Mrzla hrana Proseška cesto 19 (Greta) | nlllllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilli’* Posebnost: istrska in vipavska vina Zaloga raznovrstnih likerjev Giorgio Vardakasso uvoz - izvoz TRST • ulica Caccia 10 - Telefon 90159