Bralne navade srednješolcev na "1 • • 1 J • V 1 • • • ••• srednji zdravstveni šoli in gimnaziji 1. Uvod V raziskovalni nalogi sem skušala raziskati, koliko in kaj srednješolci berejo ter kaj jim branje pomeni. Zanimalo me je tudi, kako televizija in druga množična občila vplivajo na bralne navade, vpliv pripovedovanja pravljic v otroštvu na bralno mrzlico in razlike med bralnimi navadami gimnazijcev in bodočih zdravstvenih tehnikov na naši šoli pa tudi vpliv izobrazbe staršev, učnega uspeha in nekaterih drugih dejavnikov na branje. Z raziskavo želim prispevati k boljšemu poznavanju bralnih navad mladih in spodbuditi k razmišljanju, ali je branje za razvoj človekove osebnosti pomembno. 2. Metoda 2.1 Vzorec Anketirala sem 366 dijakov Srednje zdravstvene šole in gimnazije. Izbrala sem 12 razredov, in sicer 6 oddelkov gimnazijcev in 6 oddelkov dijakov zdravstvene usmeritve. Teh 6 oddelkov vključuje tri razrede prvih in tri razrede drugih letnikov. Povprečna starost anketirancev je 14,7 leta. Anketirance sestavlja 84,4 % (309) deklet in 15,6 % (57) fantov. Od tega je 48,4 % (177) gimnazijcev in 51,6 % (189) dijakov zdravstvenih oddelkov. Povprečni učni uspeh anketirancev je 3,4, povprečna izobrazba staršev pa je končana srednja šola. 2.2 Izvedba ankete Anketo sem izvedla februarja 1992. Sestavila sem jo na podlagi podobne raziskave Gregorja Kocijana in Martina Žnidaršiča v delu Knjiga in bralci (1, 2). Dijaki so morali na anketnem listu obkrožiti ali dopisati njim ustrezni odgovor, nekatere svoje trditve pa so morali tudi utemeljiti. Pred reševanjem ankete sem jim razložila namen svoje raziskave in jim med reševanjem pomagala s tolmačenjem nejasnosti. 2.3 Kaj sem hotela z anketo izvedeti? V prvem delu so me zanimali njihova starost, spol, usmeritev, učni uspeh in izobrazba staršev. V drugem delu pa me je zanimalo, koliko berejo, kaj berejo, zakaj berejo, kaj menijo o obveznem čtivu za domače branje, ali so kdaj imeli bralno mrzlico in ali so jim starši v otroštvu pripovedovali pravljice. Zanimalo me je, kje v glavnem dobijo knjige, kako obsežna je njihova družinska knjižnica, koliko berejo njihovi starši in koliko ur na teden posvetijo gledanju televizije. 2.4 Obdelava podatkov V anketi dobljene podatke sem obdelala s programom za delo z relacijskimi bazami podatkov DBASE 3+, rezultate pa sem uredila z urejevalnikom besedil MS Word for Windows 1.1 in programom za obdelavo tabel MS Excel 2.1. 3. Rezultati Preglednica 1 - Priljubljenost različnih knjižnih zvrsti KNJIŽNE ZVRSTI: dekleta fantje gimnazijci zrfr. tehniki skupno ljubezenski roman 72,5 % 12,3 % 46,3% 78,8 % 63,1 % zgodovinski roman 23,6 % 42,1 % 34,5 % 19,1 % 26,5 % pustolovski roman 45,0 % 56,1 % 52,5 % 41,3 % 46,7 % vojni roman 6,5% 26,3 % 13,0 % 6,4% 9,6% kriminalni roman 37,9 % 47,4 % 35,6 % 42,9 % 39,3 % detektivski roman 32,7 % 36,8 % 32,2 % 34,4 % 33,3 % življenjepisi 17,8 % 19,3 % 18,1 % 18,0% 18,0% potopisi 8,4% 17,5% 13,6 % 6,4% 9,8% humoristična dela 50,8 % 38,6 % 50,8 % 47,1 % 48,9 % poljudnoznanstvena lit. 11,0 % 28,1 % 17,0 % 10,6 % 13,7 % priročniki 18,1 % 8,8% 10,7 % 22,2 % 16,7 % poezija 9,7% 10,5 % 13,6 % 6,4% 9,8% 4,1 % dijakov je poleg v preglednici naštetih knjižnih zvrsti navedlo, da radi berejo znanstvenofantastično literaturo, knjige o živalih, knjige o Indiji in indijski religiji, enciklopedije, psihološko literaturo, grozljivke in pravljice. Preglednica 2 - Branje trivialne literature BRANJE TRIVIALNE LITERATURE: dekleta fantje gimnazijci zdr. tehniki skupno da 49,5 % 7,0% 28,2 % 61,4 % 42,9 % ne 11,7 % 73,7 % 37,9 % 5,8% 21,3% včasih 37,5 % 17,5 % 38,4 % 30,7 % 34,4 % ni odgovora 1,3% 1,8% 0,5% 2,1% 1,4% Preglednica 3 - Branje glede na avtorja BRANJE GLEDE NA AVTORJA: gimnazijci zdr. tehniki skupno pretežno tuji avtotji 70,6 % 77,3 % 74,0 % pretežno domači avtotji 0,6% 0,5% 0,6% enako tuji in domači 26,6 % 21,7 % 24,0 % ni odgovora 2,2% 0,5% 1,4% Preglednica 4 - Vpliv domačega branja VPLIV DOMAČEGA BRANJA: gimnazijci zdr. tehniki skupno pozitiven 66,1 % 38,6 % 51,9 % negativen 11,3% 19,6 % 15,6% ne vem 22,0% 41,3 % 32,0 % ni odgovora 0,6% 0,5% 0,5% Preglednica 5 - Bralna mrzlica BRALNA MRZLICA: dekleta fantje skupno da 50,8 % 50,9 % 50,8 % ne 48,5 % 45,6 % 48,1 % ni odgovora 0,7% 3,5% 1,1 % Preglednica 6 - Branje v srednji šoli BRANJE V SREDNJI ŠOLI: dekleta fantje gimnazijci zi/r. tehniki skupno več kot v OŠ 31,4% 40,4% 43,5 % 22,8 % 32,8 % manj kot v OŠ 41,7 % 33,3 % 36,2 % 44,4 % 40,4 % enako kot v OŠ 26,9 % 26,3 % 20,3 % 32,8 % 26,8 % Preglednica 7 - Pravljice PRAVLJICE: skupno so mi brali 9,0% so mi pripovedovali 12,6% so mi brali in pripovedovali 72,4 % niti brali niti pripovedovali 6,0% Preglednica 8 - Priljubljenost stripa PRILJUBLJENOST STRIPA VČASIH: dekleta fantje gimnazijci zrfr. tehniki skupno bolj kot knjiga 70,2 % 86,0 % 72,4 % 73,0 % 72,7 % manj kot knjiga 23,6 % 10,5 % 20,3 % 22,8 % 21,6% ni odgovora 6,2% 3,5% 7,3% 4,2% 5,7% PRILJUBLJENOST STRIPA DANES: bolj kot knjiga 11,7% 28,1 % 16,4 % 12,2 % 14,2 % manj kot knjiga 81,5% 56,1 % 72,3 % 82,5 % 77,6 % ni odgovora 6,8% 15,8 % 11,3% 5,3% 8,2% Povprečna starost anketirancev ob prvem srečanju s stripom je bila 6,8 leta. Bralno mrzlico pa so imeli pri 12,6 leta. Graf 1 - Viri literature največ v zasebnih knjižnicah 16,10% Preglednica 9 - Kdaj najraje berejo? Zakaj berejo? NAJRAJE BEREJO: dekleta fantje gimnazijci zdr. tehniki skupno na počitnicah 38,2 % 33,3 % 40,7% 34,4 % 37,5 % ob koncu tedna 11,9 % 0,0% 3,9% 15,9 % 10,1 % med šolskim letom 3,2% 17,5 % 8,5% 2,6% 5,5% na potovanju 5,2% 8,8% 4,5% 6,9% 5,7% skozi vse leto enako 32,4 % 31,6 % 32,2 % 32,3 % 32,2 % ni odgovora 9,1 % 8,8% 10,2 % 7,9% 9,0% ZAKAJ BEREJO: zaradi čustvene rasti 4,2% 3,5% 6,2% 2,1 % 4,1% zaradi intelektualne rasti 6,5% 26,3 % 14,7 % 4,8% 9,6% zaradi sprostitve in zabave 59,9 % 33,3 % 49,7 % 61,4 % 55,7 % zaradi preganjanja dolgčasa 11,3 % 12,3 % 10,2 % 12,7 % 11,5 % drugo 16,7 % ni odgovora 2,4% Za druge vzroke branja so anketiranci navajali: širjenje besednega zaklada, prisilo v šoli, privlačnost vsebine. V rubriki drugo so upoštevani tudi tisti navedki, kjer so anketiranci obkrožili po več odgovorov. Preglednica 10 - Koliko berejo? Ali berejo časopise in revije? Kaj berejo? KOUKO BEREJO: dekleta fantje gimnazijci ztlr. tehniki skupno veliko 15,8 % 12,7 % 14,2 % srednje 59,9 % 67,7 % 63,9 % malo 21,5 % 18,0 % 19,7 % ni odgovora 2,8% 1,6% 2,2% ALI BEREJO ČASOPISE IN REVIJE: da 71,2 % 77,2 % 72,3 % 72,0 % 72,2 % ne 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% včasih 25,9 % 21,1 % 24,3 % 25,9 % 25,1 % ni odgovora 2,9% 1,7% 3,4% 2,1 % 2,7% KAJ RAJE BEREJO: knjige 50,2 % 33,3 % 49,7 % 45,5 % 47,5 % stripe 1,6% 7,0% 3,4% 1,6% 2,5% časopise in revije 45,0 % 54,4 % 43,5 % 49,2 % 46,4 % ni odgovora 3,2% 5,3% 3,4% 3,7% 3,6% V rubriki drugo so anketiranci pisali, da so si ljubezen do branja vcepili sami, nekateri so navajali sorodnike, nekateri pa so obkroževali več odgovorov hkrati. Sem spadajo tudi dijaki, ki so trdili, da nimajo ljubezni do branja. Graf 2 - Ljubezen do branja so jim vcepili Preglednica 11 - Vpliv TV na branje. Kaj raje počnejo? AU JIM TV KRADE ČAS ZA BRANJE: dekleta fantje gimnazijci zdr. tehniki skupno da 17,2 % 14,0 % 16,4 % 16,9 % 16,7 % ne 45,6 % 43,9 % 44,1 % 46,6 % 45,3 % včasih 35,9 % 40,3% 37,3 % 36,0 % 36,6 % ni odgovora 1,3% 1,8% 2,2% 0,5% 1,4% KAJ RAJE POČNEJO: bereš 25,9 % 19,3 % 28,2 % 21,7 % 24,9 % gledaš TV 56,0 % 61,4 % 55,4 % 58,2 % 56,8 % oboje enako rad 12,3 % 15,8 % 11,3% 14,3 % 12,8 % ni odgovora 5,8% 3,5% 5,1 % 5,8% 5,5% Srednješolci berejo povprečno 1,8 ure na dan, in sicer zdravstveni tehniki 1,6 ure na dan, gimnazijci pa 2,0 ure na dan. Med spoloma ni bistvenih razlik. Gledanju televizijskega programa posvetijo 12,1 ure na teden, od tega zdravstveni tehniki 12,2 ure na teden, gimnazijci pa 12,0 ure na teden. Zanimivo je, da fantje gledajo TV 15,6 ure na teden, dekleta pa 11,4 ure na teden. Njihovi starši berejo povprečno 10,3 ure na teden. Med najljubše avtorje anketirancev sodijo Victoria Holt, Konsalik, D. Steel, Agatha Christie, S. Sheldon, Carl May, Edgar Wallace in Jules Verne. Njihove najljubše knjige pa so: Mi, otroci s postaje ZOO, Kirurginja, Zimska vrtnica, Demonski ljubimec, Diamantna dinastija, Mačje pokopališče, Angelika, Čipke, Gimnazijka... Rezultati ankete potrjujejo tipologijo bralnega razvoja Metke Kordigel, saj seje izkazalo, da dijaki, ki so jim starši pripovedovali ali brali pravljice, več berejo kot tisti, ki jim starši niso pripovedovali pravljic v otroštvu. V preglednici 1 lahko vidimo, da dekleta berejo pretežno ljubezenske romane, humoristična dela in pustolovske romane, fantje pa berejo pretežno pustolovske, kriminalne in zgodovinske romane. Največja razlika med spoloma je opazna pri branju ljubezenskih romanov. Zaradi tega je opazna tudi razlika v branju te zvrsti glede usmeritve, saj predstavlja delež fantov v zdravstvenih oddelkih le 2,6 %, delež fantov v gimnazijskih oddelkih pa 29,4 %. V preglednici 9 vidimo, da berejo srednješolci pretežno zaradi sprostitve in zabave. Glede na to, kaj dijaki najraje berejo in zakaj berejo, bi jih lahko po Giehrlovi tipologiji bralcev uvrstili med emocionalno-fantastične bralce. V preglednici 5 vidimo, daje 50,8 % srednješolcev imelo bralno mrzlico, 48,1 % pa ne. Razlika je torej zelo majhna. Pri tem ni opazne razlike pri delitvi na spol. Opazila sem tudi, da kar 6,0 % dijakom starši niso pripovedovali ne brali pravljic, kar se danes kaže v tem, da ti dijaki manj berejo. V isti preglednici je prikazana priljubljenost stripa nekoč in danes. 72,7 % dijakom se je zde strip včasih bolj zanimiv kot knjiga, danes pa se zdi manj zanimiv kot knjiga kar 77,6 % srednješolcem. 40 4 % dijakov pravi, da berejo v srednji šoli manj kot v osnovni šoli. To utemeljujejo s tem, da imajo vse manj prostega časa, ker jim ga jemlje učenje. Preostali prosti čas pa raje posvetijo drugim stvarem (npr. športu). Dijaki, ki berejo več kot v osnovni šoli (32,8 %), to razlagajo s tem, da imajo sedaj obsežnejša domača branja, da so jim knjige sedaj bolj všeč, nekateri pa pravijo, da zaradi prisile. Preglednica 12 - Korelacije ZAKAJ BEREJO: knjige stripi časopisi in revije ni odg. zaradi čustvene rasti 80,0 % 0,0% 20,0 % 0,0% zaradi intelektualne rasti 54,3 % 2,9% 42,8 % 0,0% zaradi sprostitve in zabave 49,5 % 1,5% 46,1 % 2,9% zaradi preganjanja dolgčasa 19,0 % 4,8% 71,4% 4,8% Povprečno branje na dan UČNI USPEH: odličen 2,3 ure prav dober 1,6 ure dober 1,8 ure zadosten 1,8 ure nezadosten 2,7 ure OCENA PRI SLOVENŠČINI: odlično (5) 1,7 ure prav dobro (4) 2,1 ure dobro (3) 1,8 ure zadostno (2) 1,6 ure nezadostno (1) 1,8 ure IZOBRAZBA STARŠEV: SŠ ali več 1,8 ure OŠ ali manj 1,4 ure DRUŽINSKA KNJIŽNICA: manj kot 200 knjig 1,7 ure 200 do 500 knjig 1,7 ure 500 do 1000 knjig 2,0 ure več kot 1000 knjig 2,1 ure LJUBEZEN DO BRANJA SO JIM VCEPILI: starši 1,7 ure v šoli 1,6 ure prijatelji 1,7 ure Povprečno branje na dan ZAKAJ BEREJO: zaradi čustvene rasti 2,7 ure zaradi intelektualne rasti 2,1 ure zaradi sprostitve in zabave 1,7 ure zaradi preganjanja dolgčasa 1,3 ure KAJ RAJE POČNEJO: bereš 2,2 ure gledaš TV 1,6 ure oboje enako rad 1,9 ure ALI SO IMELI BRALNO MRZUCO: da 1,9 ure ne 1,7 ure VPLIV DOMAČEGA BRANJA: pozitiven 1,8 ure negativen 1,8 ure ne ve 1,7 ure STARŠI SO JIM PRAVLJICE: brali 1,7 ure pripovedovali 1,8 ure brali in pripovedovali 1,8 ure niti brali niti pripovedovali 1,6 ure Povprečno branje na dan PRILJUBLJENOST STRIPA: bolj kot knjiga 1,7 ure manj kot knjiga 1,9 ure PRILJUBLJENOST STRIPA DANES: bolj kot knjiga 1,9 ure manj kot knjiga 1,8 ure BRANJE TRIVIALNE LITERATURE: da 1,6 ure 1,7 ure včasih 2,1 ure KAJ NAJRAJE BEREJO: knjige 2,0 ure stripe 1,0 ure časopise in revije 1,7 ure ALI JIM TV KRADE CAS: da 1,8 ure ne 1,8 ure včasih 1,8 ure Ker sem menila, da je pripovedovanje pravljic v otroštvu zelo pomembno za nadaljnji razvoj bralnih navad, sem obiskala Pionirsko knjižnico v Ljubljani, kjer sem se pogovarjala z g. Tilko Jamnik, voditeljico Ur pravljic in Igralnih ur. V Pionirski knjižnici izvajajo Ure pravljic in Igralne ure z namenom, da bi otrokom že v zgodnjem otroštvu predstavili knjigo kot nekaj lepega, prijetnega in pomembnega v življ enju. Na Urah pravljic g. Tilka Jamnik otrokom pripoveduj e pravljice in se nato o pravljicah z njimi pogovarja. S tem jim hoče predstaviti knjige oz. leposlovje kot zvrst umetnosti. Na Igralnih urah pa si otroci izberejo temo pogovora in si pri tem pomagajo s knjigami. S tem je knjiga predstavljena tudi kot predmet, s katerim si pomagamo in se z njim izobražujejo. Vendar pa g. Tilka Jamnik meni, da sta družina in šola tista dejavnika, ki lahko največ pripomoreta k priljubljenosti branja in knjig pri otrocih. Otroci svoje starše posnemajo, in če vidijo svoje starše pogosto segati po knjigah, bodo prej ali slej tudi sami ravnali tako. Prav tako bo otrokom, ki rastejo v družinah z bogato družinsko knjižnico, knjiga bližja kot tistim, ki doma nimajo toliko knjig. To potrjuje tudi moja raziskava. Izkazalo se je, da dijaki, ki imajo doma veliko knjig, več berejo kot tisti, ki jih imajo manj (glej preglednico korelacij). Problem trivialne literature Rezultati ankete so pokazali, da berejo mladi razmeroma veliko, problem pa je v kakovosti čtiva, ki ga berejo. Izkazalo se je, da poleg obveznega čtiva za domače branje berejo skoraj izključno trivialno literaturo. Le 21,3 % mladih (v glavnem fantje) trivialne literature ne bere. Opaziti je, da so branju trivialne literature bolj "podvržena" dekleta, zaradi večinskega deleža deklet v zdravstvenih oddelkih pa je priljubljenosti trivialne literature večja pri zdravstvenih tehnikih. Vpliv televizije na bralne navade Rezultati moje raziskave kažejo, da učenci z boljšim učnim uspehom manj gledajo televizijo kot učenci s slabšim. Dijaki, katerih učni uspeh je višji ali enak prav dobremu, gledajo TV 12,0 ure na teden, dijaki z dobrim ali slabšim učnim uspehom pa gledajo TV 12,3 ure na teden. Iz pregledmce korelacij je razvidno, da tisti, ki raje gledajo TV, berejo dosti manj kot tisti, ki raje berejo, ali pa tisti, ki enako radi berejo in gledajo TV, karje seveda povsem razumljivo. Toda povprečen čas (vseh anketiranih), namenjen branju, še vedno presega čas, ki je namenjen gledanju televizije. 5. Sklep Z raziskavo sem pokazala, da se branje oz. bralna sposobnost ne razvija samodejno, marveč gaje treba načrtno razvijati. Razvite zahodne dežele že dolgo proučujejo dejavnike, ki vplivajo na razvoj bralnih navad in z dobljenimi spoznanji poskušajo nato organizirati tak pouk književnosti, ki bi usmerjal k bolj sistematičnemu razvijanju bralnih navad Knj iževna vzgoja bi morala brez vsiljevanj a in kazni za neprebrano domače branj e ponuditi mladim primemo branje takrat, ko se človek bliža zamenjavi enega tipa literature z drugim. Takrat so možnosti da človek zaide k branju trivialne literature zelo velike. Šola bi morala biti tista, ki naj bi nam pokazala, da v trivialni literaturi nekaj manjka in da bi tisto nekaj iskali v drugačne vrste literaturi. Čim večji občutek, daje branje literature lahko prijetno, bodo imeli otroci, tem več otrok bo lahko doseglo stopnjo literarnega branja. Čeprav je danes na vseh šolah obvezno domače branje, se srednješolci kljub prisili zavedajo pomena tega branja, in jih kar 51,9 % meni, da je vpliv domačega branja na razvoj bralnih navad pozitiven, kajti če v mladosti ne prebudimo potrebe po branju, je to toliko teze prebuditi pn odraslih. Ti dijaki se zavedajo, da mnogi dijaki, če ne bi bilo obveznega domačega branja sploh ne bi bral. zavedajo se da si s tem večajo besedni zaklad in spoznavajo klasično literaturo. Dijaki, ki menijo, daj e vpliv domačega branja negativen (15,6 %) pa to potrjujejo s tem, daje slaba plat domačega branja prisila. Prisila je tista, ki te lahko odvrne od branja. Na tej stopnji si zastavimo vprašanje: "Kaj storiti?" Pameten odgovor nam ponuja Paul Hazard: "Otroke moramo navaditi, da jim bo knjiga neločljiv del življenja. Omejiti bi morali davčna bremena, saj lahko le-ta spremenijo knjigo v luksuzen predmet, ki ga bomo morali gledati le na knjigamiških policah. Povečati bi morali število knjižnic in s tem omogočiti večji dostop mladim do knjig, kajti mladi so v največji nevarnosti, da izgubijo veselje do knjig." Tudi moja raziskava potrjuje to trditev, saj so za 66,9 % srednješolcev na naši šoli javne knjižnice glavni vir knjig. Simona Torkar Ljubljana Literatura Robert Escarpit: D as Buch und derLeser. Koln 1961. Robert Escarpit: Revolucija knjige. Zagreb 1972. Robert Escarpit: Sociologija književnosti. Zagreb 1970. Meta Grosman: Bralec in knjževnost. Ljubljana 1989. Paul Hazard: Knjige, otroci in odrasli. Ljubljana 1967. Gregor Kocijan: Knjige in bralci 1. Ljubljana 1974. Gregor Kocijan, Martin Žnidaršič: Knjiga in bralci 2. Ljubljana 1980. Dimitrij Rupel: Literarna sociologija (18. zvezek). Ljubljana 1982. Otrok in knjiga - revija za vprašanja mladinske književnosti in knjižne vzgoje (23-24, 25, 27-28, 29-30, 31, 32), Maribor. Revija Poetics (december 1989, februar 1991). Amsterdam. Rado Wechtersbach: Obdelava podatkov in DBASE 3+, Ljubljana 1990.