li J I C A O P O D O B. A H ekoč je prišel.S počasnim korakom, glavo sklonjeno globoko na prsi - star mož.Odložil je palico in se ozrl naokoli, 'Bilo je. že pozno .Popoldne si je oprtalo-o torbo za pot in odšlo tiho,nalahno.V je- zercu pod skalami se je prebudil mesec. a Ko je razprl svoje žareče^zlate trepalni¬ ce,je vstrepetala voda,zašumelo je trsje ob bregu,v ločju so se zganile žabe in za- regljale.rMed bičjem so omahovale duše po¬ ko jnih, spremenjene v žametaste, samotne me-tulje.Preko zelenih vrhov je priplula noč in zdrsnila po smrekinih vejah na zem¬ ljo .Razprostrla je roke in zaplesala ti- homa z bosimi nogami po mahu.Potem si je z belimi prsti razpustila vranje,diše-če lase in raztresla biserje iz zapestij in vratu preko dišečega praprot ja,Biseri so oživeli in temo so razsvetlile bleščeče, nemirne kresnice.Potem si je snela diadem z ebenovinastega čela,ga zdrobila v pesteh in posula temno nebo z iskrečimi drobci, Tedaj je mož pokleknil pred skal¬ no duplino,sklenil je roki,da bi pomolil - in ni mogel moliti.V njegovih očeh se je razras+la žal ost»neizmerna kot morje,Pre¬ ko lio sta mu pripolzell solzi in padli v pesek* Ko je zaspal »sta vzklili iz njih/^ dve krasni roži mogoti. Na belem,mehkem oblačku je pri¬ jezdila drobcena polnočna vila.Razjahala je svojega konjiča,pristopila k rožama in pritisnila vsaki nežen poljub, In nenadoma sta cvetici zapeli. Sprva tiho,potem vse glasneje in speči Sr gozd je objela mehka,sladka peeeua*-Smreke so vztrepetale v snu r kresnice in nočni metulji se-prisluhnili.Zdramili so se lju¬ dje globoko doli v dolini.Vstali so in u- gibali,odkod mila pesem sredi noči.In šli so omamljeni in kar tako napol opravljeni v smeri,odkoder je prihajalo pet je.Našli so prečudežni roži,mnogo strmečih živali okrog in v votlini spečega starca.Spal je trdno in spokojno*Z usmevom na ustnih kot otrok.Niso se ga upali prebuditi in zaman ugibali« Tako je bilo odslej vsako noč.Lju¬ dje so postali radovedni,kdo da je mož in odkod j e.Prihajali so k njemu in ga popra- ševali.On pa je vsakogar le žalostno po¬ gledal. Odgovoril ni nikomur,Vse dni j e.Ap V y v v -.V v v v v 9 posedal na skali pred votlino in gledal_ O proti snežnim goram,ki so se modrile v da¬ la v gozdu ne daleč od njega,sklenila, da ga popraša po vzroku njegove 1)011 in mu pomaga.Spremenila se je v deklico.Pripela si je pentljo v črne lase,vzela košarico v roke in se mu približala,kot da se je^ namenila v gozd nabirat jagode. "Pozdravijen,dobri možak!" mu je prijazno zaklioala v pozdrav.Vzela je plo¬ ščat kamen,položila nanj kruha in mesa iz košarice in mu ponudila.Nasmehnil se je za drobec trenutka,vzel in jedel.Potem ga je vprašala:"Zakaj si vedno tako žalosten ? Tako sam,zapuščen? Kje so tvoji prijate¬ lji,kje znanci,da bi te obiskali in raz¬ vedrili? "Položila mu je roko okoli vratu in ga vprašujoče gledala. "Imel",je odgovoril,"mnogo,preveč: srečo,imetje,mladost,Pa je minulo,se zdro¬ bilo kot krhka steklena igrača." "Od kod si?" je vprašala preoblečena vila.Ni od- govoril.Le roko je dvignil in pokazal grmovju dolge nerazumljive stvari ekoč je dobra vila,ki je stanova¬ lji.Ali pa je pohajal po gozdu in pripovedoval drevju in zelenemu proti planinam v dal ji, ki soižr žarele v poslednjem curku Škr¬ latne zahajajoče luči.Potem sta dolgo molče sedela. račilo se je.Nalahno, komaj^ opazno se je poslovila svetloba.Le v da¬ lji so drhtele zarje v škrlatnih,rumenih in temnozelenih napevih.Srebrnosive megle so zagrnile polja v mehak plašč in le sem pa tja je dvignila gora glavo izpod njega kot osamljen otoček sredi prostranega mor¬ ja. Tedaj se je vila opogumila in & ga vprašala znova:"In nimaš ničesar c se¬ boj od tega,b.£tr si imel?Niti spomina?" "Imam";je odvrnil,"tri neprece¬ nljive podobe.? zlato in biserje vkovane*" "Daj,pokaži!" je zaprosila,"veš kaj - prodaj mi jih,moj oče je bogat,ve¬ liko ti da zanje.Ne bo ti treba skrbeti do konca živijenja!Paj,kje jih imaš?" On pa se je le otožno nasmehnil^ objel je njeno glavo z obema rokama in si jo pritisnil na srce, "Ali slišiš?Tu notri so - zlate neprecenljive in grenke.Tri 7 v zlato vko- ^ '-¥3 ^ -§<3 ^ ^ Ep sp sp sp Sp bp Ep Sp Sp sp Sp TSjrf Sp Ep p Hi©" '6p T\:C'y p -' • vano podobe:mojoga sela obraz^matere moje in ljubljene neveste obličje." Vstal je s ji pomahal v slovo in utonil v temni votlini,, Obrisal a si je sol¬ zo s krasnega lica in žalostna odšla*Ko je v gozdu pred domom postala*, je zaslišala o- pojno pesem čudežnih, cvetk,ki so sanjale*S) prod sklano duplino« Sp e z c as je znova napotila k 5p Sp Ep sp Ep Ep Ep Sp Ep njemu,'Do pot kot krasna,mlada žena.Vrtnic si je vpletla v modre,valovite lase,bres- Icvinih cvetov je vdela v bujne nedri,ove¬ sila zlata okoli vratu in zapestij ter.^ smejo obstala pred njim,da bi izkušala £5 njegovo ljubezen« 0b o .1 a ga je prf.fi skal a svoja .rrf usta na njegova bela lica in čelo, ga bodal, z belimi, prsti in mu zašepeta¬ la v uhov oila sem . da imaš tri podobe na¬ prodaj, daj prodaj mi vsaj ono!Svoja usta ti dam zanje*• svojo roke in vodno bom tvoja, > Sp Sp Ep Ep Ep Sp P Sp sp tsp sp sp ■ I I I m Poglej to zlato biser je,pokaži,prodaj!" On pa je trepetajoč odrinili? prekrasno ženo in je bil silno žalosten« Vila je stopila na skalo,zamahnila z ro¬ ko in- pred možem se je razprostrla pokra¬ jina, kakršne še ni vi del, prekrasna kot ■''3 porojena iz sanj«Vstal je presenečen in se ni mogel načuditi»In pristopila je £5 znova in mu dahnila v uho. "Poglej, vse to - za tvoje podobeIPoglej te planine,plo¬ dne ogone in laze,sadovnjake,te čebelnja¬ ke s .polja,vesele ljudi - ta krasoto lepo¬ to .'"Gledal je in se čudil,srce se mu je razprlo veselja in skoro bi stopil in ob¬ jel življenje pred sabo »Tedaj pa se je O zganile nekaj v njegovih prsih in čul je glas,ki je tožil kot zgubljen odmev sre¬ di noči»Zdrznil se je in povesil oči c "Ne morem,ne smem,nočem!" ji je dejal,ko sta se vračala, "Ni takšna moja dežela.Drugačna je moja vas»Manj ^3" krasotna je in ne toliko sončna,vendar je ne bom nikoli pozabil»In žene so manj cvetne,polja so skromnejša,drevje bolj revno,Vendar je pesem v v^em.Blagoslov ^ božji je razlit preko skal,preko čemer¬ nih bajt , pri tl i kavih hlevov vegastih plo¬ tov, biatnavih sluzavih poti,In ko zvečer začuješ zvon cerkve na hribu,ko veter zga¬ ne topole ob reki,smreke v gozdu in trto i& klopotce v gorici ter slišiš večerno?S\ molitev žene ob zibelki in ukanj e fanta, ki gre k dekletu v vas,otožno lajanje psov v daljavi,svetlikanje voda v dolini - te¬ daj se ti prsi napno,sklenil bi roki,za¬ prl oči,zaplakal bi od sreče in molil. To je prva od mojih podob. In potem mati.Majhna^postarana - vendar zame vedno enaka.Dobra,vse od¬ pušča joča.^In končno nevestatBepa In mirna. Položil sem ji glavo na grudi,če mi je bi¬ lo hudo,in je minulo.In če sem ji zrl v oči ;f je raz imela, ne da bi govoril, I deželi,ki si ml jo pokazala, pa govore ljudje mnogo in čudno,ne bi me razumeli,če bi šel k njim po tolažbo,ne doumeli moje boli. Bil sem knez v svoji de želi.Mo¬ čan in mogočen.Pa so pridrli silni vojšča¬ ki čez mejo in so porazili mo je,pregazili zemljo in komaj sem rešil golo življenje, ničesar ni več«Y grenkih spomi¬ nih kopljem s-v c j e sroe,tuga in skrb sta mi edini družici, "Po 'cev jo umolknil in poča¬ si odšel. djb ^3 $3 ,v * &V V’ ■ - y ■ v>- X tM t ; ■ ■ ' 5 . ' ' . ■Aj^ * 1 ? :: *i§ ^ < ■' i ti! # s it- ' x : . . . J iJ&Li,. . ■v:, ..' . f;i • ■ mM. \h\ : ' . , ■ ■ .: ' ' ■ - . . ' . '■■■■ ' ” . * Ij. > '. s* : •' . , , .X ■#$ |' t, 4 ' ■ ■ .»• ‘ Ul I ’ ■ • • ■ ‘ V • . . - . .. f„* ; , , 'Mi«, M ■ ;\ i W 0 ’ : '' IP . • .•y : .,.\ »SKuSA« , / •■-V , . . ' ‘ ua poli roži se pose- Tono lepo .'Prepevali sta do rožnate zore. Vstalo je sonce in posrkalo "biserno roso s polja#trave in gozda*takrat sta skloni¬ li roži mogoti svoji proieranni^glavioi in se nista oglasili nikoli več. Naslednjega dne se je vila vr¬ nila.Našla pa je uveli,že suhi roži v pe¬ sku in v votlini mrtvega* moža*ležal je z mehkim usmevom na ustnih in roki si jei>f krčevito pritiskal na prsi cVsa žalostna je vzela vila čarobno paličico,se sklo-^ nila do lepega mrtveca in se dotaknila z njo njegovih prei.Vzela je izmučeno srce iz njih in v njem našla tri prekrasne po¬ dobe.Sijale so v čudežni luči.Spoštujoče jih je dolgo ogledovala®Slednjič jih je okitila s cvetjem in jih položila starcu v sklenjene roke. Potem pa je tiho odšla. no noč sta peli roži se pose¬ bno lepo.Prepevali sta do rožnate zore. Vstalo je sonce in posrkalo biserno roso s polja,trave in gozda,takrat sta skloni¬ li roži mogoti svoji prohranai^glavdni in se nista -oglasili nikoli več. Naslednjega dne se je vila vr- nila.Našla pa je uveli,že suhi roži v pe¬ sku in v votlini mrtvega- raoža 0 Ležal je z mehkim usmevom na ustnih in roki si je^f krčevito pritiskal na prsicVsa žalostna je vzela vila čarobno paličico,se sklo-V nila do lepega mrtveca in se dotaknila z njo njegovih prsi,Vzela je izmučeno srco iz njih in v njeni našla tri prekrasne po¬ dobe.Sijale so v čudežni luči,Spoštujoče jih je dolgo ogledovala®Slednjič jih je okitila s cvetjem in jih položila starcu v sklenjene roke .Potem pa je tiho odšla. da bi poslušali pesem cvetic,videli ču¬ dno podobo* Nad gozdom so lebdela tri bit¬ ja^ oblečena v bela oblačila*Dve šeni in mož.Stali so sredi pokrajine,ki se je ko¬ pala v sončni luči .-.Držali so se za roke in blažena sreča jim je sijala iz oči.tS^ Dolgo so bili tako,nemi in srečni,Potem pa so se pričeli polagoma- dvigati in po¬ časi zbledeli v višino, čudno nemirni in žalostni so se vrnili ljudje domov in nihče od njih ni zatrdno pomnil.da-li so sanjali ali Ne¬ resnično doživeli. £XD nc/\ POD WLR Q n\i d □ d imrmA q umm jUtOPAit$Kl 'T I, Kr-pa .je na koncu sveta ./čeprav je na Gorenjskem. Ob tihi Lipnici hiti bela cesta in zavije ob še tišji Prbprov- ki v starodavni krc parski trg* odkoder ne mere dalje^Res ne more*zakaj .Ir par j: sc ca naselili v globelih pod zeleno Jelovico j Orni vrh z Zidano skal*' in -Grlovino in Babjim zo¬ bom in t-elo in špik in še Brezovska goba s svojim uklenje- nim hrbtom*ki se vleqe preko BariglejGobelj in Uvete sobo¬ te do Jamnika.,s" prestrmi da bi mogla cesta prek;? njih, Kroporji radi tega niso žalostni»Ponosni so na svoj trg»ki mu ni enakega pod božjim slovenskim s-ncem in so mu zložili pesemski pravi,, da je Kropa veliko ms sto »v katere se pride naravne st pc cetsi« Kroparji sc bistri ljudje { .a vendar se budi jo t kako je mogcbe.da je pozna vesoljni slovesnki svet in ve*kjer~ kbii se po j avl j n j, da sc doma iz slavnega trga Krope» Žeblji,.ki jih kujejo Kroparj! od pamtiveka*op pab razširili njihovo glavo po suhem. In po morju«Soda-' z 'žeblji ne krokaj ari jo in tudi nima trg svojega grba z bebljesnda bi ga zmanjšanega vtaknili v gumbnice,, in tak"- izpričevali svoje porekloo H Za sveto Krišbevo voljo ? kak pa, .veste,da smo iz Kro¬ pe"? vprašujejo oni ? ki se v svojem zahudenjn premagujejo«da ne bi izrazili svojca veselja s kletvijo, # Takih je malo« r Kda j * vragapa srn. se videli in leje,, da nas poznate in^ veste?da smo Is Krope doma?! * vprašuje jo djugi ,.ki jih je veb v .in poki ib e j tako veselo peki enšbka * kakor bi se z njim pobratili ob oglju in kovaških ognjih?ko kalijo in kujejo šarebe šelezo od ranega jutra do pozne nobio Govorica jih iz daj a« Kakor ni' mogel zatajit i_ sveti Peter na dvorišču velikega duhovna svoje ^valilejkbine s ko je zatajil Gospoda,-tako ne more zatajiti Krfcpar svoje kro- parbbine.ki jo oznabuje njegov zamolkli golthiški r,ki je tako značilen,da bi brez njega ne bilo ne trga ne Krope iijt tud j. Kroparjev ne* Pa je vendar pred davnimi leta šivel Kropar ? o kate¬ rem^ ne bi mogel nihče rebi.da je is Krope doma?čeprav je bil Jurček in bi' s s torej ne mogel zatajiti,, II, Kako je bilo s Klemenoevim J erckom? Bi" o je lota Gospodovega 1699$■ dne 25»male^a travna? ko je dal I g Kiemenbev: m prvega otroka*ki so ga še^ i-sti dan nesli v crkev svetega Lenarta?kjer ga je krstil vikar Erhard Benedik« Hp.isniger a 'k --aanhelmb in so mu dali ime ^ vojščaka junaka sv . Juri ja? k j. je premagal neznanskega zmaja in rešil svete Marjetice kakor poje naša lepe narodna pesem, katero so znali tudi v Krepi, in jo peli*zakaj Kroparji so bili tudi one dni pevei r kakršnjih bi zaman iskal Klemehbev oba oni dan ni sel v vigenc?da bi kova], zakaj ponosen je bil in je hotel praznovati P,vriho?kakor se spodobi?da. ne bi šip po Kropi*kako skopari« Torej je postavil na raiz bokalce cekinaste bružgi, ke.ki so jo kropar&ki krbmarji tovorili preko hribov od §o« rice in jo imeli v veliki basti y in be hleb belega kruha in lep kos bohinjskega sira. . Pribla sta boter in botra in se zenska*-o. je nosi¬ la otroka,in vsi trije niso mogli prehvaliti Jurbka,tako da je bil priden* »Se takrat ni za jokal, ko so mu dali gospod sol v u- eta.Potrpežljiv bo!" je dejala bffnskajrki je nosila otroka. v Bog mu daj zdravje in sveti Jurij,njegov patron,in sveti Lenart!" je želela botra,ki je dala materi otroka. "Miha",je rekel boter Klemencu,"zdaj si pa lahko ve¬ sel,bob imel saj komu zapustiti kladivo!" In. so potem sedli za mizo in se ob brezanki in hle¬ bu in siru dobro imeli in bili veseli in be in be preroko - vali o Jurbku,kako bo junabko rastel-da ga bosta vesela obe iii mati in be sam presvetli cesarski ga gicvo poklibe v ' žold,da bo pokazal Turkom,kaj so Kr ~ par ji, kakor je njegov patrcSh pokazal svojo mob neznanskemu zmaju, III, Boter in botra sta slabo prerokovala,, Klemenbev oba 6n Klemenbeva mati nista imela z Jur- bkom veselja. Tri leta sta ga bila pab vesela,,a potem sta bila žalostna.Žalostna sta bila,ko sta ga klicala,Žalostna,k sta ga gledala.Nista bila balo st na, ker ne bi junabko rafcbel, Kastel je lepo in zdrav je bil ko riba v Prbprovki, in biv da je bilo veselje,a ko sta dobila v njegovem drugem letu be hber,ki je be bez leto in dan zabela be bebljati,sta s strahomaopazila,da je Jurbek - nem.Slibal je,a govoriti ni Zato sta bila Klemenbev oba in Klemenbeva mati ‘žalostna in nista imela z Jurbkom veselja. t Sleherni veber,ko je bba pribel iz vigenca in so poveberjali,so molili robni venec in potem be pro¬ sili Mari jo. da bi se usmilila Jur- bka in mu izprosila dar govora. In be si je Klemenbeva mati od tedna do tedna pritrgala pri ustih, da si je mogla prihraniti kak kraj¬ car,katerega je od nedelje do nede¬ lje nesla vikarju in ga dala za probhjo,ki naj bi jo molil pred al- tarjem svetega Lenarta v dober namen pod katerim je mislila na svojega Jurbka,ki bi ga za vse na svetu slibala kdaj rada govoriti vsaj tolikb,da bi jo poklical... Molili in prosili so eno leto - nič nis-> bili u- slibani. "Premalo molimo," je menila mati in so molili veb in s be vebjim zaupanjem,da bi njihova prebuja beseda pro¬ drla oblake in .bi jo slibala Mati božja,ki je sama pest - vala nebebko Dete in ve,kako vsaka mati ljubi svojega otro¬ ka in nebogljenega be prav posebno. Molili in prosili so drugo Ir: c |?c ,,kake jih klibe mati,obe,starejbi brat,starejba sestra.Ob-prvih kli¬ cih se niso zmenili,bele ob tretjem ,betrtem,.s katsmia so¬ jih posebej vabili jubinat,so se pob>bni zamaknjenci zgani li in vstali. Zadnji je vstal Klemanbev Jurbek in kar tebko se je poslavljal od Marije. Zdelo - se mu je, da ni -veb tako ba-~. lontna ko so klecali pre njo in molili. - ,. "Zdaj pa bo "'spet sama in bo kakor-prej balo st na je pomislil in ni.se mu mudilo, da bi odhitel z »drugimi, ki so be krenili nizdol. "Juuurbeek-" ga je klicala mati. "Jurbek ,muti te'klibefPojdi,bomo pa spet popol¬ dne pribil k Mariji,da ji natrgamo be rcbl"je zaklical Mer.- tlov Andrejec,kateremu je Mlemembeva mati priporobila sina, naj popazi nanj,da bi se mu kaj ne pripetilo* Jurbek jo ubogal in bil vesel Andrejbeve obljube* "Nib ne bodi žalostna Marija,.-saj--paridem‘'•popoldne spe-u—in-r-ul -ti-naWr«^f r da--bt>b--dja€i«- -lepki altar*" j g -s svo- ibil Mater bob jo,ko se je poslovil. mislijo tolabil V. Popoldne so bili otroci zopet pri Mariji.' z rokami so ji okrasili altar in prižgali ro prod njim be evebeiki jih ie prinesel -Metrlov Andrejce,zakaj h tal je da bi bil alcar res tak,kakrben je bil pred njihovo hibo .ob procesiji. . - Jurbek gie bil neznansko vesel. "Vidib,Karija-se svebe ti gorijo, de ne b b balo- st na!"j e govoril v mislih z Marija. In be nebesa so s.e spomnili. £>li so,nabirali gagode in jihnnizali na klasnice katere so potem ovili okoli'šarijine podobe in razobesili bje tu in tam po zelenem smrebju,da je bil altar kakor posut is - -rubini. . Otroci so potem molili in peli pesmi in Mertlov And rejec je bil,celo gospod. Vstal je,se obrnil k svojim tovaribem in zabel - pridigati. _ 0 Mariji' je govor.il,kar je gedel \z zgodb .katere je gospod vikarr razlagal pri nauku in be je ponovijal,kar je alisal o'Marijinih paa?znikih v cerkvi, Iz svojega pa je dejal,ko je pridiga končevali ^Marija»ki smo. jo. aanes nabli in ji napravili al¬ tar, ima sklonjeno glavo in je balestna.Zakaj je baloatna? Nabe matere so balostne,ako jih ne ubogamo,ako nism;_ prid¬ ni in se samo potepamo*BudiMarija je mati,Veliko družino i- ma;,Ves svet je njena hiba. in kristjani, sb njeni otroci ,V cerkvi nam gospod pridigajo kako so kristjani mlačni v IIib ne giaraja za Boga in ne izpolnjujejo njegovih zapovedi-llarija ‘ j.e pa Mati bobja in zato je balostna.Mi jo pa hočemo Razve¬ seliti Vsak dan bomo hodili sem gori. k njej in bomo peli njene .pesmi.Ali obljubite ,da bo Marija vesela?" indrejec je konba].» ^ "Obljubimo?"so se oglasili Lovrenc in Nartek in Drejka in Janezek in Jure,$e Jurbek je bil tih,a je tudi o- bljubil,zakaj teeselo je prikimaval z glavo,.. Otroci,ki so bili zamaknjeni v Andrejca in v al- tar,niso opazili, da sta se približali Me rt lovka, in Kleraenbev- ka,ki eta ostali nedaleb spodaj v rebri in skriti za grmom gledali in poslubali otrchko pobf>bncst t Ginjeni sta bili ob njej in solze eo jama lesketale v obok. Me rtlovki je bil povedal Andrejec,da so nabli Ma¬ rijino podobo in ji napravili altar.Ko so otrooi popoldne o- dbli b breg,je bila radovedna,kakbno podobo imajo.Odpravila se je za njimi in mimo gre#e poklicala be Klemenbevko. Ni jima bilo žal,da sta odbli za .otroki ko sta jih nabli pri taki pobožnosti. "Ali naj greva k njim?"je vprabala Jurbeva mati, "Pustiva jih in se vrniva!" je menila Andrejbeva in Lovrenbeva. In sta se vrnili in sta povedali be Popovbevim in Žigonovim in Pehembovim,kaj s$a videli in slibali na bregu. Preden se je skrilo sonce za Ornim vrhom in je legla ha Kro¬ po senca,be ni bilo Kroparja,ki ne bi govoril o novi otrobki bobji poti,.Tudi gospod vikar je zvedel o njej.Naasahnil se je,vzeJU-^icevano palico in se napravil na por. "Poglejmo,"je dejal,"kaj so otroci nabli in napra- -vili. Ko je stopal gospod "Glej,glej,saj mora ko glasno molijo in pojejo," Be s v breg y se je budil* biti pol Krope tam gori,kft ta- je bilo na bregu dosti ljudi.. Kar je bilo otrok,so bili prihite¬ li gledat kak altar so napravili njihovi tovaribi Marijini podobi, ki jo je nabel mutasti Klemnbev Jurček,in be od kraja vse benske*- katere niso kovale v vigencih,je prignala radovednost in nekgj. mo- bakov je bilo tudi vmes. "Oho,"je dejal vikar,ko se je-usta¬ vil na'vrhu in poteknil iz žepa ve¬ lik rdeb robec,ter si otiral z njim znojni obraz,"9aj vas bo tukaj kma¬ lu veb,kakor ob nedeljah v cerkvi sv, Lenarta!" * Tako je rekel vikar in umaknili«, so se mu,ko je stopil k altarju - botoru,kjer se je pripognil in se¬ gel po Marijini podobi,da bi si jo ogledal Otroci in vsi so ga obkolili in gle¬ dali in radovedno bakali,kaj porebe .Gospod je gledal in gle¬ dal podobo,nazadnje je rekeli "Lepa podoba je ot,Take be nisem nikjer videl,Le kdo je hodil tod,da bi jo izgubil,Ali ste koga videli?" "Nikogar? "so se ogla .: 4 Ti otroci in tudi odrasli se niso mogli spomniti,da bi koga videli sli vedeli za koga,ki bi imel v Kropi tako sliko, "Tako napravimo,"je be d^jal potem vikar"podobo vza¬ mem s seboj in jo spravim v cerkvi! n Odrasli so bili zadovoljni,otroci balo stili, Zlast:' je bil balosten Klemenbev Jurček in tudi Mertlovemu Andrejou ni bile prav,-zafrsj pomislil je,da ne bodo mogli, odslej spol¬ njevati obljube,ki so jo dali Mariji. 'Gospoda se niso upali ugovarjati. Gospod je videl njihovo halost» ■"Ali vam ni prav,mali?" je vpraša -1 i:vff Molčali so in ko je krenil po stezi nizdol,so Se enkrfet žalostno pogledali na prazni kitar in se uvrstili za njim kakor v procesiji in ga spremili skozi, trg in gori' v drugo reber,kjer se je dvigala bela cerkev svetega Lenarta. Gospod je sel prav pred altar,kjer je pokleknil in stopil nato k desni steni,kjer je odprl obarico v zidu, spravil vanjo podobo in jo zaklenil.' VZdaj pa molimo malo v bast Materi bobjij" je ^opo¬ zoril otroke,pokleknil pred alt ar in so glasno zmolili” obenaS in-zdravomari jo,.. i ' V . V,;?'' VI. ‘ l - . '• . ■ 3 ■ -v ' v Jurbek je domov prijokal. - "Ali te je keU? kaj tepel ali si se kaj udaril?" ga je vprabala mati, • 1. ’ l.p Odkimal je in. jokal in jokal. *■ ' "Kaj ti le je potem,be te nihbe ni tepel in se ni¬ si nib udaril?Ali si laben?" " Jurbek je zopet- 'odkimal*. . . "Moj Bog,ali. res -zasluSim,da me. tako. tepeS?" je v zdi hnila. mati,ko je gledala Jurbka,ki ji ni mogel povedati kaj ffli je,in v obi so ji prdSle solze, . , - Jurbku je bilo tebko,ko je videl,da tudi mati‘jobe, Poka'zal je nanjo in potem in potem na obl in nihal z, roko-- Mati ga je razumela, da ji hobe rebi,naj ne- j obe, . "Kdo bi ne jokal,otrok moj,ko si. pa tak revček!V. mu je dejala,Jurbek se je nasmehnil,beprav je Se ihtel,in'je skusal pojasniti materi, zakaj j obe. Sl prstom je napravil v zrak predse kvadrat,ki je bil tolik,kakor je bila velika podoba Ma¬ rijina, in” potem kazal smer,kjer so jo nabli,ter zgibal roko v zapestju,beš,da je ni veb tam gori,in Se kazal proti cerkvi in potem proti SupniSbu in roka mu je preSla v pretnjo,.. Zdaj se je mati nasmehnila. "Aha" je rekla,"zato jobeš,ker je gospod.odnesel Marijino podobo v cerkev?0,zato ni treba,da bi jokalJ Gospod be vedo, da je tako prav .Pomisli ,be bi ostala podobav vabem altarju,.bi jo kdo vzel,bi lahko priSla kaka ploha in de’ž bi konbal podobo,Tako pa je v cerkvi na varnem in na suhem lepo spravljena;’ o urlok ni veb jokal,a balosten je bil Se,Tako je bil Salo sten, da’ mu zveber Sganci z ijjlekom kar n|b niso tekni¬ li in je. Sel zgo-ozi spat .-,ne da bi ga obe in mati priganjala, kar sta. morala siper tekom .p let ja vedno,ko je kazal skozi o- knOida ni, 'š'9‘tem9> . ' ■ _ , Kati. in obe sta se posedala na. klopi pred hib'"' in se zgoVarja! 's 'sosedi,ki so se tudi hladili*6 podobi so govo¬ rili in ugibali.^kQd bi mogla priti ,a uganili•• -niso,. Ko je odbilo v zvoniku svetega Lenarta deset,so vsi menili,da morajo iti spat,da- se spobije jo,in so-si vošči¬ li lahko noc,-. » ■■ ‘ Mati '-je pribla prva v sobo in pribgala lescerbo,ki je medlo obsvetiia prostor.Ko je stopila do Jurbka,da bi ga be pckribala,jo videla,da sd v spanju ves greben smehlja. - 'Angelce vidi,otrok n©dolžni",je pomislila, kar je slikala praviti o otroškem smehu v sanjah. Prišel mož. fI Poglej Jurbka,kako se smeje!O,be bi nam mogel po- vcdarti,kaj se mu sa. njaf' 1 K Tega ne bova dobakala,” je odvrnil Klemenc žalostno ženi,ki je zavzdihnila kakor bi ji s svojo besedo zasadil meb v srce ... vn. Vzšlo je svetlo sonce in je bilo že tako visoko,da je pogledalo preko Brezovške gore v Kropo in pregnalo iz nje vse senci in še posinjil.o dim,ki se je valil iz spodnjega in zgornjega plavža,kjer so topili železno rudd,kakor bi se ho¬ tel spenjati do Zidane skale in še vibe,da bi se združil z oblakom,ki se je vlekel izza Črnega vrha. V vigencih so kladiva vse bolj veselo zapela,ko je posvetilo vanje sonce skozi široko odprta vrata,da je ogenj na Jelšah kar poble.del* Z belim d-nevom,ki je priklical sonce tudi v Kropo,, se je ves zbudilo in vzdramile in tudi KLemenbev Jurbek je vstal Nib ni bil bmeren.Prismejal se' je k materi v kuhinjo in ko de je umil,je sedel in pospravil vse žgance,kolikor so mu jih pustili obe,ki je bil že odšel v vigenc,in mati in sestrica, ki je bila že tudi pred njim vstala* Ko je Jurbek pozajtrkoval,je prosebe pogledal mater in ji z rokami dopovedoval,da bi šel rad po jagode.* Pa pojdi,samo ne daleb!” mu je dajala* Odkimal je in mati je vedela,da jp bo ubogal. Jurbek je vzel majhen želj - pleten košek,ki se na- spodaj oži in ima povraz - in odšel.Nib ni poiskal Mertlovih dveh in ne Popovbevih in tudi 2iganovega in Pehembovega ne , kar sam je krenil v reber proti kraju,kjer jenašel podobo in so ji napravili alt ar. Hitel je. Ali se mu je xjprdilo ,da bi ga kdo ne prehitel in mu ne bi pred hosom potrgal gagod,ki jih je videl vberaj in je vedel,da bodo bez nob dozorele? 0 ne! Kako je z altarjem,je bil radoveden . Ali se mu ni sanjalo ponobi,da j e.^prišla k njem Ma¬ rijama prijela za roko in ga p ljala s seboj?? Seveda se nru je sanjalo.In nib ga nj bilo strah,beprav je bila nob,zakaj zvezda na Marijinem ramenu je tako svetila,da sta videla ste¬ zo' lepše kakor po dnevi.Gledal je,kam ga Marija pelje,in ko je spoznal,da se bližata altarju iz smrebja,se je Marija nasmehnila in je izginila .Hotel je tedaj sam k altarju,a v temi ni vedel,kod hodi,in je prišel domov... Na sanje je mislil Jurbek,si jih po svoje razlagal, bil radoveden,be je vse tako prav,mn zato je tako hitel. Ko je bil tik pod vrhom,se je za trenotek ustavil ir se c zrl.be gaa kdo vidi,potem se je pa zagnal in kakor bi “dal - še je bil pred altarjem in obstal,kakor bi oka- menel,le obi so mu sijale živo in svetlo in srebni,kakor bi gledale v zlat zaklad. Ali je bil res zaklad? Ne,Jurbek ni našel zaklada,veb je našel.Našel je v altarju Marijo z nagnjeno glavo in z zvezdo na ramenu,za ka¬ tero bi dal vse zaklade na svetu in vse zlat-'.Prav tam je bila,kamor so Jo bili prejšnji dan po stavili,, p reden jfa Je odne¬ sel vikar v cerkev. Jurbek Je p.kleknil. gledal Marijo in Jo primerjal z ono,ki Jf prišla p' nobi k njemu,ga prijela za roke ir. ga. vodi¬ la sem gori” skoraj do vrha,kjer Je izginila,,Lepa Je bila Mari¬ ja na p&d^bl,a v sanjah je bila. neskonlno lepša,. "V sanjah je bilo Marija,kakor je v ne v e sik,na .podo¬ bi pa ni biva in zato ni tako lepa,"je pomislil Jurbek in ni’ bil hib ba-l*sten,kor ni mogel biti. ko se je njegova bel ja ti¬ re snibila, da se je Mafija vrnila na altar-,kat erega st ji s ta¬ kim veseLjssi zgradili in okrasili z r:*bami in jagodami Jurbek je p..,, rabil, na jagv "Kaj ne," so jo, vprašali obrsol,ko je vstala,"zdaj bo morala ostati Marija z mer ra. trikoi?" ’ "Ne vem.,.kaj ukrene jomgospek," jim je Odgovorila in ee odpravila sama s »pellog,ki ji je dala prazni želj,proti d’imi,za^aj Jurbek je s povzdignjenimi rekami prosil,naj ga pusrui z ^drugimi otroki še pri Mariji. Ko se je Klemenbevka vračala in je sklenila,da sto- pi & gospodu vilarju in mu vsa pova, so otroci glasno ■ li in izpolnjevali * hi juhe ..ki so jo orojbnji 3an dali' ris-- bebki Materi,da ne bi bila žalostna ,,j • . VIII. Klemenbevka ni’ bla niti domov.Kar spotoma je sto¬ pila v bupnibbe in potrkala na vratih v gospodovo sobo. "Naprej!" se je /glasil,vikar. Odprla je in ponibno vstopila. "Hvaljen Jezusi" je pozdravila. "Na veke!" je odzdravil vikar in pogledal izza mize,kjer je bral debele bukve y kdo je pribel. . "Gospod,piibla sem..." je zabela* , "Aha,Klemenbevka ne?" ste spet pribil,da bi da¬ li za probnje.,kajne? Prav, prav , kar zapibem,da ne bom poba- bil," jo je prekinil, gospod. "Ne,gospod,danes nisem pribla radi probenj," j« pojasnila, "Niste pribil zaradi probenjfMogobe bi pa radi plabali za mabo?" *• *^Tud.i ne . ; gospod„Nekaj drugega je,kar bi vam ra¬ da povedala," je odvrnila. "Nekaj drugega?No,potem bi bila pa kar brb pove- dala,.da ne bi ugibal? "je dej.al vikar. "Saj hij-gospod;a nisem mogla do besede,ko so o- 'ni tako hitri?' 1 se je pobal.ila ; in se nasmehni— la,.. "No ? no,f"je dejal gospod in se tudi namuznil. Pa je zabela pripovedovati,da prihaja z onega brega.kjer so nabli otroci podobo,ki jo je pod veber gospod >A.XKlnere.l v cerkev?d a jo spravi, "Saj sem jo res spravil in zaklenil in kljub i~ mam tukaj!" jo je zopet prekinil gospod-odprl mizni00 in vzel iz upe droben kljubsk in ga pokazal, "Kljub e k ima j o,-go spod, a podobe ni veb v cerkvi', je dejala ICLemenbevka. "Tedaj je vikar planil pokonci kakor bi go nagna¬ la sprobena vzmet, "Kaj ? R je vprabal,ko da ne bi zaupal svojim ube- som da bi prav slišal» "Podoba , ki ste jo vberaj spravili,je spet tam na vrhu v onem botoru»ki so ga napravili otroci," je bolj natanko povedala Jurbkova ma- ■ ti. K Ni mogobe!"je dejal vikar. "Je,gospod,sama sem videla." "Pa le ne verjamem!" In vikar je stopil k vratom, za katerimi je visel na steni velik kljub.;ki ga je vzel,in nato povabil IG emenievko,naj gre z njim v cerkev,da bo vi¬ dela? kako lepo je spravljena Marijina podoba, ol a s t a» v,-, m o je zaškripal v cerkve¬ nih \ratlh kljub,be bolj votlo so odmevali vikarjevi koraki,._ zakaj nosil je leto in dan tebke bkornje,, podkovane s kro- parskimi beblji t , k ji k 1 v j P e ti MA . , rU’ /> Kiemeuoevka 3e obetala pod porb^hnom,gledala aa v karjera,ki-Ja prise] do a] tar j a ; hitro pokleknil in.be stopil desni steni z drbbnimm ključkom v ro-kah. "Kar bliže- priditeida''boste videli in ne boste po¬ tem govorili takih -obotnontij * jo je' poklical« svetim.strahom se je približala do bbhhjilne mize pred'glavnim alt ar j-mij-red alt ar sam ni ni upala,ker je bila bosa« "Vidite," je dejal vikar " vratca so .nedotaknjena!" Se je utaknil v kljubavnicc kljubek in poiskusil, be bi se vratca odprla,ne da bi odklenil« Niso se, "Tudi zaklenjena sc vratca", je povedal vikar in bil vesel 'ter hitro odklenil ->a ‘tedaj ni bil veb vesel.Žabu&il se je,pa se je prvi trenutek premagal, in be iskal po omarici z roko,toda tudi zaman, . • "Mati božja," je vzkliknil nato," podobe res ni veb -v •omarici,ali pa sem jaz slep in mi je' ohromela roka,da prsti ne ■ buti jo. nib vebl'i ' ' "Cu-dež se je zgodil,gospod," je menila Klemenbevka ponižnh,' Vikar je hi-.slibal ,ni je hotel slibati« Sel je,vzel' z altarja svebo in jk prižgal ob vebni lubi ter sejvrnil k omarici,da bi posvetil vanjo,in vse pregle¬ dal. "■ . ... Posvetil je v omarico in pregledalvse predalbke,a podobe ni bilo in ni bilo« Zaraibl jen je nato vpilm.il svebo in jo po st si -_1 nato zopet na svebnikoJCLemenbevki se je zdelo, da se mu je pri tem tresla r - ka v l * Dolgo le-le bila Klemenbevka pred cerkvi jo,kjer je bakala gospoda,ki je klabal pred'alt arjem.Ni se ji zdelo le- p-,da bi kar tako o d bi a", ne da bi ga. pozdravila, zato je vsto¬ pila na cerkveni prag in pokažijala ; Vikar jr je slibal in je vstal in je pribel iz;' cer¬ kva. . ."-Molil sem,* se je opravibil- ih 'se G.Jal?.* Bes je , podobe ni veb ,v omarici, be je tam na onem pologu., na ji pa ^sta¬ ne tam in najejo. basti jo otr ci.ki so nedolžni in so jo nabli." Tako je rekel gospod vikar,pozdravil Klemenbevko*skle nil za hrbtom roke,v katerih je držal velik kljub,in odbel 's sklonjeno glavo proti župnibbu« IZ, Na pologu pod Bar iglo hi bilo veb smrekovega batora.. Ko so Kr"parji•zvedeli kako se je povrnila Marijina podoba iz zaklenjene omarice v cerkvi na kraj,k -r so jo na¬ šli otroci,so zabeli ob’ vseh urah romati k njej n lepcg^ dne so napravili namesto smrek-v-gs ždtora prijazno kapelico, ka-r tero so postavili Marije z nagnjeno grav' in z zvezdo na d' — snem ramenu. In be- so dah z-a dnem krasili kapelico s svežim cvetjem in prod Marijo so gorele svefee in lubke.na olju. Prve dhi so kovači kar med popoldanskim odmorom, ro¬ mali k Mariji v kapelici in redko se je zgodil o, da so' se po¬ mudili ob njej deli- neg« so .nameravali in bi smeli,da ne zamu¬ dijo dela« _ . . "Kovabki gospodje /ki sc hoteli imeti red v svojih vi— gencih,so godrnjali in se jezili,žako morajo odrasli možaki biti kakor otroci. . . Take kakor fužina? Mazscl.i.pa se ni razjezil nihbe«. i x Bila je s6bota, Mazžoll Jo -vzel po. .kosilu svojo rabuhckc knjigo in ni k odbilo dve r se .je odprafeil od doma in bel po sv*ji’h vigencih - najvob jih je imel on - in renbal jo kakor razdra ben pes,zakaj pri vsaki Jebi,pri vsakem.panju jfe manjkal ko- vab, »Kje je Knnb?" "Pri kapelici!" "ICje je Tcvcin?" ."Pri kapelici!" "IN Kokolbek?" "Tudi pri kapelici!" "In Smukar in Cabman in Tepir,kje so?" "Pri kapelici ,a bodo kmalu prielil" "Kmalu, kmalu, kaj se.to pravitAli jih plabuje Mari¬ ja,ki so jo nabli otroci,ali jih plabujem jaz!" je rohnel ; Ma~ zzoli. ; Tako je blo od vigenca do vigenca in celo pri" plav- bu - linovi pebi ni bilo vseh dt-lancev. : ' Mazzoliju je to bilo preveb,vzkipela mu j« kri in ne da bi kaj rekel, se je obrnil in bel in sopihal v reber h kapelici,Med potjo je srebal tega in onega kovaba,Ustavil se je,si obrisal pot,srbebe pogledal in strupeno siknil'i "Ob delopustu be cbrabunarao!" In je sopihal dalje v breg in golbal sam vase,da le¬ nobe ne podpiral in da jim bo pokabe in jih naubi pameti,ki je nimajo niti toliko,ko njegov bevelj, "Mazzoli.Mazzoli!" Kakor bi se blibal kragulj med drobne ptice,za- vrebbali otroci,ko so ga zagledali.Mobaki so slutili,da. se bliba huda, ura,in drug za drugim so izginili med grmičjem, "Kje so kovabi?" se jo zadrl Hazzoli nad otroki, kp je sopihal na vrh., "So be odbliy so mu povedali, "Tako,tako.," je .zamrmral in stopil h .kapelici,gledal podobo in se zakrohotal ? da so otroci zabudeno pogledali in se prestrabili. Se bolj so se prestra&lli in sc zgroz5Li,ko so videli da je segel Mazzoli po podobi, "Pustite je ,gospod!" Obkolili so ga in prosili in roko s podobo je moral visoko dvigniti 5 zakaj otroci bi.radi rebili zaklad, "Pri zgornjem kladivu ob linovi pebi bpste imeli po¬ slej svojo bobjo pot!"je zahrebbal Mazzzclb in se ni d .lj me¬ nil za otroke,ki so zajokali in ga prosili,naj jjm podobo vr¬ ne,Potrti in žalostni so bili otroci,ko je odnesel vikar podo¬ bo, a neizmerno bolj so bili potrti,ko so gledali Mazzolija,p katerem so slibali doma praviti,da nima srca, "Pojdimo za njim,da bomo videli,kam ponese podobo!" je dejal Me rtlov Andrejec,ko je bil Mazzoli be dober streljaj oddaljen "Pojdimo,pojdimo"! so zaklicali navdubeno .vsi in Klemerfbcv Jurček se je preril do Andrejca,ga prijel za rek* in prva sta odhitela za Mazzolijem, X.. Otrobki procesiji,ki se je vebola od hibe do hibe,ko so pribil v Kropo,so s« vsi budili*,Se kladiva v ■ vigencih niso. veb pela, zakaj kovabi so jih odlobili in se gnetli pri vrat ih,.d a bi vi- deli^kaj imajo zopet otroci. "Mazzoli nam je vzel Marijine pedebo," so j J.® pove- dali in vsi s$ zmajali z glavo,ne da bi kaj rekli,Gov\ riti gi niso upali,ker so se bali za svoj .kruhek,ki jim ga je Mazzoli skopo rezal,a v srcu so se zgrabali in niso mu prerokovali do¬ brega, ko no pusti otrokom nedolbnega veselja. Zg so se priblibald otroci plavbu.so obstali,kakor bi jih zaustavila neznana sila* Kaj je bile? Mazzolija so zagledali,kako se je ph mostibbu pribli- bal brelu linove pebi,dvignil roko - podobo je drbal b nji,na¬ tanko in razlobno so videli,in ... . ' Otrokom je zastal dih,obi so se jim orosile in zajo¬ kali so tako presunijivO,da so utihnila kladiva v vseh vigenoih in so vigenbarji in vigonbarke prihiteli iz vseh koncev. "Marijino podobo je vrgel Mazzoli v linove peb . Ljudje so se kribali. "Tu imejte zdaj bobjo pot!" jo zakribal z mostiba Mazzoli,se zmagoslavno zahohotal in odbel v gvoj ponosni .dom, ki je bil prava palaba,kakor bi se no zgodilo nib ... Vigenbarji in vig.enbarke so se krnile k delu in tudi drugi so odbil,le otroci so-be postajali okoli linove pebi,a kenenojso se porazgubili domov,samo KLemenbeV Jurbek je ostal* Blizu linove pebi je sedel na kamen in nepremibnb gledal,kdaj bo pribel kak delavec,da bo odbil pri dnu .zadela¬ no odprtino,po kateri bo priteklo razbeljeno železo. Čakal je in bakal in je dobakal. "Ti Jurbek,zdaj pa le stran,da se ne stopib be ti v vrobini,ki bo zdaj puhnila iz pebi!" mu je zaklical golopleb mob,ki je z vso hitrico odpiral s krampom zadelano lino in po¬ tem urno odskobil. Jurbek se ni ganil s kamena. Videl je,kako se je privalila belczna plav iz pebi in se vlekla kakor Prbprovka v tolmun pod Cmeljevo bupo. Nenadoma je Jurbek planil pokon¬ ci, vzkriknil, se zagnal proti pe¬ bi, sc pripognil in segel v raz¬ topljeno belczo, pobral Marijino podo bo,ki je priplavala po njem in - zaklical: "To jo naba Mati usmiljenega srca!* Golbplcbi mob je zastrmel,slcobil k otroku ,ga pograbil in robno odnesel iz nevarnosti. "To j e naba Mati usmiljenega sr- sa,to je naba Mati usmiljnega sr¬ ca!" je klical neprenehoma Jur¬ bek in je peljabobal podebo, ki je pr.ibla iz plavba nepobkodova» na in bila le na spodnj-em vogalu le za spoznanje osmojena.,da bi > ostal spomin,, na budebni dogodek vse dni, dokler bc stala Kropa. "Ljudje, 1judje!Pridite in poglejte!Cudeb.budei!Mari¬ jina podoba je prlbla nepobkodovana iz plavba!Kieaenbev tfur- govorit ^ *«* Kar j e* mogel je klical goloplebi mob in zopet so ob¬ stalo. kladiva in do zadnjega vsa Kropa se je zbrala ob linovi pebi razen Mazzolija in nikbmur ni bilo za mar ne za delo he za ted nsko plabo. "fi kapelici.!H kapelici!" so..klicali in prosili Jurbka, ki ata ga mati in obe besela ob.jemala« na j nese pred njiimi po¬ dobo ,ko ga ima Marija tako rada,' In Jurbek je bel s podobo sredi mod materjo in pbe- tom v prvi vrsti in za njimi se je zgrnila velibastna procesi¬ ja. Ljudje so molili in peli in slavili Mat Jr' uenil jenega sr¬ ca »ki si je izbrala tako*budetno za svo&s domovanje Kropo,be- prav je" na koncu sv£ta,.. .. r. - * 21 , Tako je bilo s Klemenbevim Jurbkom.ki je bil od roj-' stva nem'in mu f . je Marija v šestem letu razvezala jezik. že mnogim in mnogim-je pomagal-s^Iarija in Kropatji so ji bili hfealebni in bez besi let se je dvignila na pol^gu>kjer so bili napravili otroci altar iz smrebja in je bila. potem le¬ sena kapelica»lapa cerkev in romarji iz vseh krajev so .priha¬ jali k Materi usmiljenega sroa,ki jih jo gledala iz glavnega oltarja z nagnjeno glavo in zvezdo na desnem ramenu« Tndi Mazzoli je prihajal. Mati usmiljenega srca se je usmilila tudi n$ega,da je bel vase in skubil popraviti vse, kar je kdaj zagrebil*Ni bil veb samo najvebji kovabki gospod,tudi najboljbi gospod i- zmed vseh fubinajje puntala tu Kr opor ji ga niso mogli pre¬ hvaliti^—-1'