sleka odgovoril, da bi tega ne storil. Selskiai kmetom pa zameri, če so to storili.« * * * Mučeništvo slovenskih otrok na Koroškem. Slovenski koroški poslanec Grafenauer je imel v poslanski zbornici govor, v katerem je naslikal v pristnih barvah, kako ravnajo s koroškimi Slovenci. Iz tega govora priobčujemo poglavje o mučeništvu slovenskih otrok na Koroškem. Poslanec Grafenauer je povedal to-le: »Pred nekaj leti je odprl koroški deželni šolski svet poleg že obstoječega razreda s slovenskim učnim jezikom v Selih nov takozvani dvojezični (utrakvistični) razred. Pokazalo se je že takoj v začetku, da je ta novi razred popolnoma nepotreben. V začetku šolskega leta 1911 1912 je štel ta razred 19 otrok, sedaj je to število padlo na 11, dočim ima slovenski razred 100 otrok. — Vsak razred ima lastnega učitelja. Na slovenski razred so pa poslali nekeg_a učitelja Milloniga, ki je začel otroke neusmiljeno mučiti. Tolkel jih je po glavi s pestjo, s knjigo, suval v obraz, ušesa trgal, poruval cele šope las z glave, z nogami brcal, tako, da so prihajali otroci domov vsi otekli in ranjeni. Nekatere je na očeh poškodoval, da sedaj slabo vidijo, pri drugih je zopet sluh opešal. Nekega dečka je tako tepel, da se mu je iz nosa kri udrla in m.u je učitelj sam komaj kri ustavil. Mnogo otrok je obolelo, ker jih ni pustil učitelj na stran, drugi so prihajali domov s ponesnaženimi hlačami. Umljivo je, da se je polastilo drugače tako mirnega prebivalstva silno ogorčenje, ker je bil vsakdo v strahu za telesno zdravje svojega otroka. 2e meseca novembra je prišlo na krajni šolski svet polno pritožb, ki jih je naznanil šolskemu vodji. Tudi na okrajni šolski svet se je viožila ovadba in se je prosila odpomoč. Ali nihče se ni zganil, in trpinčenje otrok je šlo dalje svojo pot. Vložile so se nove pismene in ustne pritožbe na okrajni šolski svet; starši sami so prihajali v občinsko pisarno in tam zahtevali, naj župan napravi red. Občinski odbor se je obrnil na okrajni šolski svet in zahteval odporaoči. Toda vse zaman! Nazadnje so ljudje obupali in si sami pomagali. Dne 19. februarja so ostali otroci slovenskega razreda razen petih, vsi doma. In glejte, kaj se je zgodilo? Dne 1. marca je prisel v Sela okrajni glavar Rainer s šolskirn nadzornikom in začel iskati — povzročitelja šolskega štrajka. Dva dni je tralaja ta preiskava proti štrajkujočim staršem, in tretji dan je napravil okrajni glavar že ovadbo na državno pravdništvo, pa ne proti učitelju, ki se je neštetokrat pregrešil zoper § 420. kazenskega zakona, ampak proti staršem zaradi prestopka po § 305. Učitelju Millonigu se pa ni drugega zgodilo, kot da so ga prestavili na boljše mesto. Okr. glavar se je sam prepričal, da so pritožbe staršev popolnoma utemeljene, pa ga ni spravil v disciplinarno preiskavo, ampak nameril tožbo proti — staršem. In da je mera polna, je dal okrajni glavar krajni šol. svet, ki je zahteval rešitev pritožb zoper Milloniga, kratkomalo razpustiti zaradi — sovražnosti proti šoli! — Ali ni ta glavar — imeniten človek? Tako delajo s slovenskimi otroci! Zaradi lepšega naj še omenim, d'a sem poleti enkrat govoril z okrajnim glavarjem Rainerjem o šolskem štrajku v Selih in ga vprašal, ali bi on v takem slučaju, kot je bil oni v Selih, svoje otroke pošiljal v šolo, nakar mi je brez pomi- Iz tega je razvidno, da so koroške razmere za ustavno državo škandal vseh škandalov. Ni s;e nam treba ozirati na turške razmere, ker jih imamo doma...