1 .i I J, v List 25. m v • 1 e caj XLVI1L I » m ™ • Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. Ljubljani 18. junya 1890 Obseg: K Članku ,,Kako zeleno krmo ohraniti sladko." Črti Vprašanja in odgovori. Zemljepisni in narodopisni obrazi. ica o kmetovalčevem izobrazavanji Razne reči Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvarL redila J in zdravju jej ni v nobenem oziru Članku ^^Kako zeleno krmo ohraniti sladko u prav nič škodovala. Krmili smo vsak 600 dan 50 kravam št. 17. Vašega častitega lista v članku „Kako delovanje sam ogledati, naj pride na mojo grajšči in izhajali do zadnjega aprila. Letos hočem napraviti še veliko več take izvrstne krme. Kdor si hoče DO, od zeleno krmo ohraniti sladko^ pišete: „Naš urednik je četka junija do konec septembra bodemo krmo na potujoč po Dolenjskem, da je neki grajščak tako pravljali. Smijati se sme, kolikor hoče čul, poskušnjo uže naredil, a ljudje da se so močno mu ro-gali. Morda se mu je ponesrečilo, ker ni prav ravnal" ) gotovo mu ne bom zameril V občo korist in ker se „Novice" tudi za to stvar itd. tem grajščakom mislite gotovo mene, ker sem potegujejo, prosim Vas, moje pismo v Vaš častiti list vzeti. lansko leto in menim, kot prvi in edini na Dolenjskem, tako poskušnjo naredil, in Vam hočem o tem natančneje poročati. Res je, da so se daleč po celi okolici ne samo delavci in kmetje, tudi marsikateri „verholter" pa „gospod" smijali in norce delali, da sem na tako „neumno misel" prišel, svežo krmo na kupe voziti (po 200 voz na en kup) in si potem stisniti. Marsikdo je že o tej reči kaj slišal, saj so „Novice" že lansko leto o tem pi- odličnim spoštovanjem Anton grof Barbo. v Črtica kmetovalčevem izobraževanji. v. sale. v ali kdo bo tako neumen, da Človeškega uma napredne sile kažejo se vedno bolj. precej verjel, ka] Nove iznajdbe — med katerimi imamo res čudovitih T) cajtenge" pišejo!" Seveda meni v obraz se ni nihče porajajo se nam vsak dan in svedočijo o velikanskih smijal. da se ne zameril", ali za hrbtom ! Se dobro, uspehih, katere doseza človek ) pravilno motreč taj da me niso hoteli v blaznico spraviti. CJ ni seveda je prirodne sile. Posebno bogat sad obrodilo je polj J Ka bilo to čisto enako, če se ljudje smejejo ali ne, ker delal tero je glavni predmet kmetijski vedi. Kaj čuda, ker se sem, da si pridelam dobre krme, pa mi zaradi je tudi ta veda v zadnjih desetletjih kaj buj vijala vednega deževanja ne segnije po njivah in travnikih, a Vsak čas poročajo nam kmetijski listi o pridobitvah t ne zavoljo tega, da bi pravili ljudje, da kaj pametnega katere daleč presegajo prejšnje naprave, ali pa jih vsaj delam. Moja poskušnja se je skoraj popolnoma posrečila; izdatno izboljšujejo. Kmetijska veda popolnjuje se vedno edina napaka, katero sem storil > bila je ta. da sem bolj semtertja že malo presuho travo na kupe vozil in se je In kaj naj stori kmetovalec v očigled temu V Ali zato nekaj preveč segrela ter ni imela potem tiste lepe naj kmetuje z znanjem, kar si ga je pridobil v prvi dobi, barve, kakor skoraj čisto sveža na kupe dejana trava, ne oziraje se niti na desno, niti na levo ? Slabo bi ga mesecev pozneje krmili, še značilo tako ravnanje. Zastarel bi s svojimi nazori, m Ta je bila, ko smo jo popolnoma zelena, in sploh ravno taka videti, kakeršna nikak nadaljnji napredek ne bil bi mogoč. To ne sme je bila na kupe dejana. Začeli smo s to krmo no biti. Kakor vsakdo, tako mora tudi kmetovalec skrbeti 9 vembra krmiti, živina jo je precej rada jela, dobro se da ostane vedne na površini. Okoristiti se mora z vsako 194 ugodno priliko > da si olajša trud in zboljša svoj stan. 'gospoda od drugih ki niso udj 5 io zakaj ima tudi Taki ugov^ori so Zato mora skrbeti, da si tudi v dobi dela popolnjuje mnogo udov, ki niti kmetovalci niso ' ; -v," . ■, • . ^ 7 svoje znanje ;in nabira novih naukov isto tako, kakor se ravno tako ničevi, kakor pomisleki o kmetijskih šolah. ne more nikogar razvija in napreduje kmetijsKa veda. Kmetijska družba stori, kar more : siliti Ako hoče človek doseči kak namen, mora se za to naj pametno gospodari, čudežev pa tudi delati ne more potruditi, imeti dobro voljo in potrebnih sredstev. Tudi kmetovalec, ki noče zaostati, imeti mora dobro voljo in potrebnih sredstev. Včasih mu manjka enega ali nimajo nikake koristi. V vzgled naj bi bili kmetovalcem drugega, In ako pristopajo k njej tudi drugi stanovi, šteje jim to v čast, ker podpirajo podjetje, od katerega neposredno ali pa obojega. Seveda, če nima volje, gotovo ne pa da jih sumničij trdi ) da tudi sredstev nima. Trdna volja dobi potrebnih če kmetovalci sredstev, ki jih je 9 ako samo pristopijo h kmetijski družbi se vsa stvar pravilno uravna, pa bi uspeh, katerega pričakujemo od nje, ne bil še po kmalu dosti, in s temi malimi sredstvi doseže se lahko jako mnogo. poln. Vsak kraj ima svoje posebnosti in ljudi s poseb nimi lastnostmi To ima tudi vsak kraj svojim po Po dovršeni kmetijski šoli izobražuje se kmetovalec sebnim razmeram primerne posebne potrebe. Na to se dalje po knjigah, strokovnih listih in kmetijskih društvih, je treba ozirati. Po sedanji osnovi kmetijske družbe če bi si hotel vsak kmetovalec naročiti po več ustanovlj so podruž da delujejo Toda, listov in omisliti si vsakovrstnih knjig, ne vzmogel bi lahko potrebnih novcev; kajti take stvari so drage, in včasih posvetuje o podružničnih razmerah po različnih krajih. A ena podružnica obsega preveč občin. Odbor se denarja je pri gospodarstvu tako zelo treba. To ve vsakdo. Gledati je toraj na drug način za ugodne pri in potrebah, toda veliKo preredkokrat. Tudi imajo marsikje bolj od- oziroma družbe eni udje mauj koristi od podruž like > da se dobodo z malimi sredstvi različne knjige in nego bližoji. Zato treba osnovati družbo tako da listi ter pouk sploh. To bodemo dosegli s kmetijskimi bi vsem udom enako koristile ugodnosti, ki jim jih po- Treba bi bilo napraviti v vsaki vasi, ali koder so društvi. Cesar ne vzmore eden, vzmoreta dva, česar ne zmoreta dva, opravi jih nuja eč ako % pri kakem delu ne vasi majhne in jih je več blizo skupaj, za dve ali tri m te zadostuje malo ljudi, moogo jih gotovo opravi, žavnejše je delo, tem več moči je treba, čim več je moči I • toliko laže, toliko uspešneje se delo zvrši. Poglejmo vrlo vasi skupaj samosvoje kmetijsko društvo, ki bilo ob naso enem podružnica družbena, in določiti ali napravici za nje potrebne prostore. To bi bile kmetovalcem shodnice družbo sv. Mohora!" Šteje blizu 50.000 udov, vsak Iq zbornice, kder bi se shajali, posvetovali, poučevali ud plača eu goldinar na leto in prejme zato vsako pretresali kmetijske reči iu sklepali, kar bi se jim zdelo leto šest knjig. Za en goldinar šest knjig, to je nekaj! najprimernejše in najboljše za svoj kraj. Vsak kmeto-In kako je to mogoče? Združene moči store, česar si valeč ima svoje izkušnje. Ako bi se jih sešlo mnogo in sicer še misliti ne moremo. Torej, kmetovalci, delujte skupno , uspehov! združeni, in dosegli bodete nepričakovanih pri posvetovanji povedal vsak svoje mnenje, koliko se lahko naučili vsi in koliko laže bi pravilno sodili in sklepali ! Kar kdo ali sam izumi ali se od drugih C. kr. kmetijska družba kranjska deluje že lepo nauči, porabi lahko v svojo korist, a tudi drugim naj število let.*) Mnogo je že storila ta čas, vendar se tako privošči, da se okoristijo. Pri takih posvetovanjih sode lepo, kakor se sedaj, ni še razvijala. Zato je pa tudi lovali bi prav uspešno tudi stari možje. ki sedaj že sad njenega truda in delovanja očividen. Več podružnic uživajo sad nekdanjega svojega truda in so si v svoji deluje v njenem področji po celem Kranjskem. dobi delovanja nabrali obilo izkušenj. Na ta način ostali e pa pogledamo v imenik nje družabnikov, uve- bi delavni tudi v zadnji dobi. Pri takih prilikah bi se rimo se, da so udje po posameznih občinah prav redki, kmetovalcem razlagale tudi nove iznajdbe ia izkušnje iz To nikakor ni prav. Družbo so ustanovili za kmetovalce drugih krajev, kakor jih poročajo različni kmetijski listi, — njim v korist I Vsak pameten človek želi sebi dobro, potem kmetijske postave in sploh vse, kar jih zanima. Zato naj se poprime vsakega dovoljenega sredstva. ki Ako bi se kmetovalci prijatelski družili in skupno po mu do srečo pomaga. Kmetijska družba hoče pomagati svetovali, obvaroval bi se mnog gospodar marsikake kmetovalcem na vsakteri mogoč način. Torej se samo ob sebi umeje, da bi že po naravi in namenu družbe in kmetijskega napredka moral biti vsak kmetovalec go- britke izkušnje, in stanovske razmere bi se sKoraj zboljšale. Umevno je, da bi se taka društva ne shajala vsako leto po enkrat ali ekaterekrati ter zborovala strogo spodar ud kmetijske družbe. Družba se bode tem lepše po predpisanem redu, sicer pa bi se ne menila za dru-razvijala, tem uspešneje delovala, čim več sredstev bode štvene reči. Prostori kmetijskih društev naj bi bili dru- ■ štvenikom vedno odprti! To se jasno razvidi iz društve nega namena. Vsak prositi čas bi se lahko zbirali kme tovalci, posebno po zimi, ko imajo manj dela in o praz imela, oziroma, čim več bode imela družabnikov. Če čejo torej imeti kmetovalci mnogo koristi od nje stopajo naj mnogobrojno K njej. pri Včasih se ugovarja: „Če je kmetijska družba kme tovalcem res v korist, zakaj pa je marsikak ud slabejši sredstev nikih popoludne po krščanskem nauku, a imeli naj bi I ? da bi vsakdo po svojem mogel porabiti čas. *) Namen ie dražbe glej v dražbenih „pravilih'' Zato naj bi društvo imelo svojo knjižnico. Nakupilo bi I >AN ♦ . , - " . f >.\ -A' ' I \ si vsakovrstnih dobrih knjih. Stroškov bi imel vsak po in samezen ud tako malo » da niti spomina ne • ( mehke tleh. Razen tega pa imajo nekatera plemena A ^ nego druga, ker so iz krajev doma, bilo, in vendar bi imel knjig na izbero. Društvo naj bi krimajo 'inalo trdie zemlje. Pomoč proti tej nepriliki je imelo tudi nekaj dobrih časopisov, seveda večinoma stro-kovnih, iu društvcDikom bi si ne bilo treba posebe na- ročati dragih listov. V vsaki hiši pa naj bi se nahajale „Novice" katere bi bile pri velikem številu naročnikov nad vse izboren in mnogovrsten list. (Dalje prihodnjič.) Vprašanje 121. Cepil sem deset črešenj, in sicer o Kaj pravem času, a vendar se ni nobeden cepič prijel. f • ; je temu * ; I ^ v*» t. • Razne reči. ? (J. N. v O.) Ker nismo ceoljencev videli, zato Vam ne moremo povedati vzroka, oziroma napake, katero ste \ ' * \ { , J ' • r * * naredili. Bržkone niste prav cepili, ker črešnja se drugače prav rada prime in jo je najlaže cepiti. I Vprašanje 122, Kaj utegne biti krivo, da se pri » ^^ ^^ Majarott je, kakor je znauo, enoleten. Ker je nas lanske mladike po marelicah splošno suše, in ali droben, sejati ga je v lahko, rahlo prst, ki mora, dokler je kaj pomoči proti temu ? (L. P. v G.) ne vzraste rastlina, vedno biti vlažna, in skrbeti je tudi Odgovor : Da ae mladike suše, lahko je več vzrokov. » • • ob solnčnem vremenu za malo sence. Majaron se seje Ako je bilo lansko leto marelično listje bolno ter se ob začetku ali sredi aprila v gorke gnojne grede, ali pa prezgodaj osulo, ostanejo poganjki, to so poznejšnje tudi v proste grede, in rastlinice se presade maja ali mladike, tako slabe, da se po zimi posuše. Drugi vzrok junija meseca po dve ali tri vkupe v vrtne grede po utegne biti zimski mraz, tretji pa smolikavost. Ako je 15 centimetrov narazen. V lahkih, rahlih tleh se lahko drevo smolikavo, opeša toliko, da se potem suši. Pa seme kar v vrtne grede na mestu poseje, a vendar se tudi nepravilna rezatev je lahko kriva, da drevo sahne, porabi več semena ) nego po gnojnih gredah. Majaron Ako je smolikavo, morate najprvo to odpraviti, in sicer rad uspeva, le treba ga je dobro pleti, da ga plevel ne g tem, da z ostrim nožem naredite gladke zareze skozi potem še eno ali dve zaduši. in i * Gojenje golobov. Znano je, da vsi ptiči poleg h radi uživajo pesek, apno ali sol, naj si bodo rano, iz katere teče smola, enaki vzporednji zarezi za rano ali blizo nje. Zareze naj bodo nekaj centimetrov daljše nego je rana ter naj zrnozobci ali žužkojedci. Večkrat je videti, kako golobje gredo od zgoraj navzdol. kljujejo zid posebno če je v njem dovolj solitra. Naše prosto letajoče papige napravijo slednje leto precejšnje luknje v zidove, in zelena papiga gre takoj na dno kletke, da pri vsakodnevnem čiščenji pozoblje nekaj peska. Posebno pa golobje hrepene po takih stvareh; tisti. Vprašanje 123, Lansko leto so se pri nas v žitu zakotile neke črne rilčaste živalce, katere imenujemo žužke. Naredile so nam veliko šKode, in sedaj so se tajo po polji, pobero semtertja kako polževko ki ali ka- zopet začele kazati prav zelo. Kaj nam je storiti, da preženemo ta mrčes 5 drugače nam naredi velikansko menček, divji imajo takih reči vedno v želodci. Domači golobje, kateri ne letajo na polje, veseli so, če jim takih stvari denemo v golobnjak. Te reči živalim čistijo že- škodo ? (J. Z. v S. na Krasu.) Odgovor: Prof. Erjavec v svoji knjigi „Naše škodljive živali" tako le priporoča žužka zatirati: Temu lodec in pospešujejo prebavljanje. Domačim golobom moramo zatorej dajati peska in soli. Najboljše je, če v velik cvetlični podstavek naspemo čistega vodnega peska primešamo nekaj soli ter prilijemo malo vode. Voda raz-stopi sol, katera se potem, kadar se posuši, s peskom sprime v precej trdo zmes, katero radi kljujejo golobje. V Dobro je tudi pridejati malo razstopljenega solitra. Čuditi se je, kako radi kljujejo golobje to tvarino, ki ugodno vpliva na njih zdravje in plodovitost. škodljivcu ubraniš se najpreje, ako so tvoje žitnice svetle in zračne, ako v njih žito ne leži preveč na debelo in ako skrbiš, da bodo zmerom čiste. Večkrat tudi odpiraj okna in vrata, da zrak prepiše vse prostore, ter pre-grebaj žito in pomeša\aj. Zlasti vzpomladi ne bodi ti žal tega dela, ker nič žužku prijetnejše, nego hladen Vprašanja in odgovori. zrak in prepah. Prav zastran tega je koristno po velikih zalogah uvesti neko drenažo, to je, polagati skozi žitne kupe cevi, kakeršne rabijo za odtakanje vode po mokrih senožetih. Po teh ceveh prihaja vnanji hladnejši zrak ki stori, da se žitni kup ne more tako segreti, da bi se najbolje ubraniš škodljivega tem Vprašanje 120, Imam dva po 17 mesecev stara žužkom ugajalo, mrčesa. Ako so se ti pa žužki uže zavrgli v žito, potem glej da čim preje tem bolj v krušni peči zamoriš za- junca, ki imata tako mehke parklje, da jima ni mogoče ]ego in potem žito zmelješ in porabiš. Največ bode pa hoditi po trdih cestah. Ali je kaj zdravila proti tej na- izdalo, ako hrošče pridno pokončuješ, in paki in kje ga dobiti ? (J. N. v O.) času ) predno so namreč samice začele jajca leči. sicer o pravem Ako Odgovor: Mehki parklji niso bolezen, ampak le so žužki uže v žitnem kupu, treba je vse žito presejati svojstva takih živali, ki se od mladih nog niso mnogo m potem skodljiivce ali pohoditi ali pa pregibale po trdih cestah ter so v hlevu stale na mehkih Dobro je tudi » če po žitnici tu m tam požgati, razpoloži^ 196 suhe cunje, ker izkušnja uči, da se pod njimi žužki po« sebno radi zbirajo. Še uspešneje bode to pokladanje, ako ob surovem vzpomladnjem dnevi v cunje zaviješ vroč kamen ali kos razgrete opeke, kajti toplota jih sosebno vabi in mami. PokoDČavati jih pa moraš trikrat na leto, prvikrat vzpomladi, ko so se hrošči prebudili iz zim- se gojile tudi rože, in od tu so se jele polagoma selit na plemiške vrtove. Samostanski vrtovi so bili v Italiji uže dosta zgodaj skrbno urejeni, in kmalu so jih začeli ostalej Evropi. Teoiiu jo na isti način urejati tudi po skega spanja in se pripravljajo k ploditvi, drugič prve dni meseca julija, ko se prikaže prvi zarod, in potem še enkrat v začetku meseca septembra, ko je dozorel prišel na pomoč še Karol Silni, ki je bil velik ljubitelj gospodarstva in, vrtnarstva. Dal si je urediti velike vr- tove , in mej cvetlicami so dobile rože prvo mesto drugi zarod J ki se množil prihodnjo vzpomlad. Vprašanje 12i. Ali bi « bilo dobro, sadno drevje Znamo to h popisa, v katerem Karol našteva one rastline, katere so se imele po njegovih vrtovih zasaditi, lü sedaj je začela roža zopet svoje gospodstvo širiti po Evropi. škropiti z bakrenim vitrijolom, da sepokon:a razna za lega, zlasti pa gosenice zmrzlikarja, katerih je tod pri Španjolsko in Sicilijo, Kedar je arabski narod prenesel svojo oblast v nas vse polno? (Fr. G. v S. na Goriškem.) zgradil je monumentalnih palač in okoli njih je napravil vrtove z novim uresnim rast Odgovor: Bakreni vitrijol ne more kaj prida po- linjem. Prinesel je tudi najkrasnejših rož z vzhoda, mej magati, ker uaiči glive. Prav zelo bi pa priporočali, katerimi so bile na posebnem glasu damaščenke. Da so z vzgojem rož poskusiti s Kreolinom, katerega izdeluje in prodaja naš se Arabci v Španjolskej na veliko bavili rojak Fran Zmerzlikar (Creolin-Fabrik zu Deutsch-Wa- priča nam to, ker so napravljali veliko množino rožno gram bei Wien). Na 100 delov vode primešajte delov kreolina ter škropite to zmes na drevje vode. Na vzhodu so bile ves ta čas rože največje lepo » rastline itd. tičje po vrtovih, m ko je za križanskih vojsk prišla Evropa v bližjo dotiko z vzhodom, dobila je od tam tudi in pomori vam vse mrčese, njih zalego, gosenice itd. VpraMnje 125, Kje je dobiti prašičev pravega jork- najlepših rož. V Evropo so dospele sedaj velike mno širskega plemena? (J. Gr. v Koboridu.) t Odgovor: Naša družba priskrbuje svojim udom pra- šiče tega plem a jih v enem letu ni mogla toliko zine damaščenke in drugih rož, ki so se nastanile naj preje po italijanskih vrtovih. Na prekrasnih vrtovih, kateri so se začeli vzdigati v Fiorenci, nadkrilile so ) a osem dobiti, da bi jih dosedaj dala vsem tistim udom, ki se so za nje oglasili. Gotovo jih dobite pri oskrbništvu grajščin nadvojvode Albrehta v Tešenu v Šleziji tedenski prašiček stoji tam na mestu 25 gld. Vprašanje 126. Imam kobilo, katera se mi nič kaj ne redi, ter mislim, da ima gliste. Poskušal sem uže t razna sredstva, na pr. grenko sol, pa brez uspeha. Priporočajo mi sedaj žvepleni cvet. Ali je to zdravilo dobro ? (J. Gr. v Kob.) Odgovor: Če ima konj res gliste, najbolje pomaga rože s svojo lepoto vse ostalo cvetje. V 16. in 17. veku > so se začele rože dalje po Evropi širiti. V tem času je prihajal Dunaj prav mnogo v dotiko s Carjimgradom in da si so bile te dotike dosta potov prežalostne za kulturni razvoj naš, vendar so nam donesle veliko množino najlepših uresnih rastlin z vzhoda. Do takrat ni bilo po evropskih vrtovih cvetja, katero bi pred junijem cvelo, a z novimi turškimi doseljeniki so dobili naši vrtovi cvetnato obleko uže z rano pomladjo. In med temi raznimi uresnimi rastlinami bile na prvem mestu pravilno krmljenje. Po leti je najboljša zelena klaja, po zimi pa dobro seno s korenjem, soljeno in potreseno z moko od zmletega suhega brinja. Da mu gliste pre. ženete, pa dajajte konju pelinovca vsak dan po dvakrat ali trikrat, v vodo ožetega. Pred vsem Vam pa priporočamo vprašati živinozdravnika. vzgodne rože. Turki so prinesli ljubezen do rož z vzhoda, in po vseh njihovih vrtovih je imela roža najdostojnejše mesto. Bila jim je ona ona neka svetinja. Kedar je Mohamed zletel v nebesa, tako pripoveda koran, pognale so bele rože od znoja, ki je na zemljo pal s preroka; kaplje znojne z njegovega konja so se spremenile v rumene z nadangela Gabrijela v rudeče rože. ) a Rože so se kmalu razširile po vsej ostalej Evropi, Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jar o sla v. (Dalje.) 173. in sedaj je ljubezen do rož od dne do dne rasla. Na to so dospele v Evropo prekrasne nove vrste rož s severne Amerike, s Kitaja, in umetno vrtnarstvo je začelo stvarjati vse več novih vrst. In sedaj so dobile rože najlepše svoje pristanišče v Francoskej. Tu jim stoji prestol] ) od tu pošiljajo svoje žarke po ostalem svetu. finim ukusom so uobličili Francozi vse umetnosti ia Roža pri Arabcih in Turkih. Roža na Francoskem in Angleškem. veščine, in postali so tudi uzor v vrtnarstvu in vzgoju rož Na francoskih vrtovih so nastale v noveišem času Sedaj so nastali slabi časi rožam, kakor tudi osta- vse one najlepše vrste rož. katere se danes po naših trajalo več vekov. Vrtovi in cvetlice vrtovih šopirijo. Starejše naše vrste so se morale novim 80 našli edino zaščito za samostanskimi zidinami. Tu so francoskem umakniti, ker jih one nadkriljujejo z veličino lemu cvetju, in to je 197 2 bojo svojega cvetja » z obliko in s sijajem svojega 4 perja. No najvažnejše je pa to, da francoske rože dolgo starodavnem času so preslavljali rože paes- "Cveto tumske, ker so dvakrat na lelo cvele, dočim so dandanes neke francoske rože celo poletje v cvetju, a v južnej Francoskej tudi celo leto. Pesniki, ki so preslavljali No rože, tožili so edino radi tega, da prekmalu ocveto t. . v šolski komisiji gospodske zbor-nujoo potrebo, da se premene sedaj obstoječe šolske postave. Terjali smo, da se javna ljudska šola za zapre pot Dobri stariši morajo po vsaki ceni za to skr nice beti da se nauče njihovi otroci, kakor hitro se zavedajo pameti verskih zapovedij, in da se v šolah ne ahaja se edino slaga z nič tacega, kar bi žalilo čistost sv. vere ali nravi. katoliške otroke tako vredi, kakor nauki naše svete vere. Toda komaj smo ta korak storili, ge pri pouku otrok skrbno pazi na to, ukazuj bo ž j Da in in stariši se iz noDenega vzroka ne že so nas jeli hudo napadati in nas še napadajo z mno- oatorna zapoved, gih stranij. Naše ravnanje se krivo razlaga in otemnuje morejo odvezati od te zapovedi. Cerkev pa, ki je vsled v svojih resničnih in pravih namenih. Dolžni smo toraj oblasti, podeljene Vam in samim sebi in vsem sodržavljanom sploh v vse narode od božjega ustanovitelja, poklicala krščanski modrosti, in ki mora enako skupnem pastirskem listu odkrito in naravnost o tem skrbno paziti, v katerih naukih se poučuje njena mla se izreči, da vsaj pravično in pošteno misleči ne bodo dina, je vsikdar odkrito obsojala tako imenovane mešane krivo umeli naših namenov in prizadevanj. ali nevtralne (brezverske) šole in je očete vedno Mi terjamo katoliške ljudske šole; mi hočemo, da vedno opominjala k čuječnosti v tako važni zadevi." m katoliški otroci tudi na javni ljudski šoli vodijo se vzgajajo in poučujejo po načelih svoje svete vere; mi za > Na ogerške škofe se je obrnilo skrbno srce sv. Očeta 1886. s temle opominom Čas in javno življeDje po- htevamo, da ima toraj cela šolska uprava in vse šolsko tem teži, da se trudijo premnogi z vso silo, odtegniti delovanje primerno versko podlago, ter da jo preveva šolsko mladino čuječnosti cerkve in čez vse koristnemu duh naše svete vere. Je li ta terjatev tako nezaslišana, vplivu sv. vere. Dogaja se večkrat, da podpirajo in za se zaradi nje dalo opravičevati ono silovito na- htevajo tako imenovane nevtralne (brezverske) mešane^ ta da sprctovanje, s katerim se vendar le pobija? Je terjatev kaj novega? Ali nismo že leta in leta vedno isto terjali ter vse si prizadejali, da bi to terjatev dosegli ? In ali znabiti s tem razodevamo le svoje želj ali svetne šole, in sicer z namenom, da gojenci dora ščajo^v največji dnosti najsvetejših rečij in brez zahteve? Ne, preljubi v Gospodu skrbi za sv. vero. Ker je to zlo bolj razširjene in večje kot so nasprotna zdravila, zato vidimo priraščati zarod Vi dobro veste, da ki se ne meni za duhovne dobrote, ki je brez vere, prav nismo mi sami ki to terjamo, ampak da so to želj pogosto brez Boga. To veliko zlo odvračajte, častitljivi zahteve, katere goji in mora gojiti vsako katoliško srce. bratje škofje, z vso gorečnostjo in z vsem trudom od Pri teh zahtevah strinjamo se popolno z nauki in vodili vaše Ogerske ozirom na prevažno reč moramo vladarja naše sv. cerkve, našega sv. Očeta Leona XIII ) želeti in hoteti, da sv. cerkvi pri pouku mladine nihče kakor so jih izrazili ne ojih splošnih okrožnicah ne brani izpolnjevati nalogo, dano od Boga, m ne mo ampak tudi v pismih, pisanih škofom posameznih dežel. Le čujte, kako opominjajo stariše celega kerščanskega sveta v svoji najnovejši okrožnici z dne 20. januvarija t. 1. „o najvažnejših dolžnostih kerščanskih državljanov^'). remo si kaj, da bi vas prav vroče ne prosili, svoj trud marljivo v to obračati zopet in Med tem pa ne nehajte, očete zopet opominjati, naj ne puščaj ih otrok v take šole, kjer se je bati, da zgube kerščansko vero, in tru Čujt ukaze, kater dali že prej francoskim, ogerskim oni okrožnici opominjajo sv. dite se ob iednem da bodete imeli šole, ki se morejo in bavarskim škofom. Oče: „Po naturi imajo stariši pravico, vzgajati svoje priporočati zaradi temeljitega pouka in lepega obnašanja svojih učitel in katere bodete vodili vi s svojo ve otroke, ob jednem pa tudi dolžnost skrbeti za to, da Ijavo in s pazljivo svojo duhovščino 188 pa se goja in pouk otrok vjemata z onim namenom katerega so prejeli otroke od božje dobrote. si morajo stariši goreče prizadevati in se truditi , za- Zato da tožijo sv. Oče v pismu škofom bavarskim^): „Cerkev ima sedaj pravičen vzrok zdihovati, ko mora gledati t kako se trgajo iz rok otroci v najnežnejših letih oziru vso krivico in da si vseskozi ter so prisilj odstranijo v tem priborijo pravico, svoje otroke, kakor je njihova dolžnost kerščansko vzgojevati in je zlasti zavarovati zoper one obiskavati take šole, v katerih se spo 1 Nobilissima Gallornm gens 1 Sapientiae cliristianae. 2) Quod multnm diuque, z dne 22. avgusta. S) Officio sanctissimo adducti, z dne 22. decembra 199 Dj Boga ali sploh uči je opominja, naj čujejo in skrbe celo nič ne uči, ali pa se ga « Zato bali da jim svež in suhi malo in še to pomešano s igrivimi nauki mraz Vničita ozima žita po polji, a da na travnikih ^ in senožetih > da ne bode mladina ne bode. Prišlo kaj prida kositi škode je pa do sedaj, hvala Bogu, vse drugače trpela na svoji katolišni veri in na svojih nravih Povelikonočno deževje, katero je do sedaj skoraj ne v šolah, katere so ali sploh ali vsaj deloma odpovedale prestano trajalo in pa toplo vreme vmes pokorščino sv. cerkvi. polja, travnike in senožeti, da so se J oživilo je Glejte, preljubi v Gospodu, taka je sodba, take so krasote/2ita vila do polne bojazni, taki drugi sadeži lepša biti ne morejo, a trave opomini in terjatve sv. Očeta glede na so sploh tako goste in velike, da se kaj tako bujnega brezverske šole. Oni vidijo v njih veliko nesrečo za člo- le prav redko kedaj pojivlja veštvo; vidijo, da iz njih prirašča mladina, ki ne pozna marljivega gospodarja-kmetovalca Res pravo veselje za strahu božjega- in ne more več prenesti nikakih nravnih mej; in ker ne more svojim željami ničesa odreči, da, se lahko zapeljati tudi političnim prekudjam.Sodba sv. Očeta in njihove bojazni so žal le preveč podprte in upravičene po žalostnih; skušnjah, katere, imamo tudi mi že priliko si nabirati ; njihovi opomini veljajo toraj tudi nam. * m * . zato, ker vemo. Terjamo katoliške ljudske šole ^a smo pri tej terjatvi v z Vašimi lastnimi -željami, preljubi v Gospodu. Ali bi se ne miorali čutiti hudo užaljene, ako mi hoteli misliti, da Vam je vse jedno, če postanejo Vaši otroci po vzgoji, katero jim ^aje šola, časno in večno srečni ali nesrečni? Ali ni govorila Vaša vest, ki Vas je nagibala že nekaj let sem, da ste terjali po katoliških shodih in z raznimi dopisi in peticijami za svoje otroke katoliške šole? Iq dotični sklepi drugega splošnega avstrijskega katoliškega shoda v aprtiu in maju preteklega leta, niso li zvest odmev iste terjatve Vaše vesti? Glede na to u 5 tako 80 se soglasno izrekli vdele ženci z živahnim odobravanjem navzočih ia z mnogo brojno aženim pritrjevanjem tistih 1 so bili zadržani ,,glede na to, da je pravica starišev do vzgoje njihovih otrok nedotakljiva, da, njihova najsvetejša pravica; da je družina v najtesnejši zvezi s cerkvijo; da je po namenu, odkazanem od Boga samega, naloga sv. cerkve, učiti in vzgajati narode, in da ima cerkev za to potrebna sredstva in veljavo ; dalje glede na to, da vsled naših druža,bnih razmer ogromna večina prebivalstva za dostojno vzgojo in izo-miko otrok potrebuje pomoči ljudske šole, da je toraj ljudska šola za družino, za cerkev in državo največjega odločilnega pomena ; in slednjič glede na to, da je prisilna šola postavno vpeljana: (glede na vse to) so katoličani po vesti dolžni in zato opravičeni, za versko vzgoja mladine kot najsvetejšo pravico terjati od države ono poroštvo, ki je pri sedanjih razmerah potrebno in se ne da doseči drugače, kakor edino s tem, da se zopet vpelje verska šola (Dalje prih). u Naši dopisi. Dobrova dne 10. junija. (Košnja in drugo.) Pretečena ^ima bila je suha in skoraj brez snega. Ljudje so se 1 Navedeno pismo francoskim škofom. Včeraj pričela se je tukaj splošna košnja. Kosci ia grabljevke so zelo veseli, ker jim letos po stari pri slovici slovenski obeta sv. Medard vzgodnega vremena pri trudapolnem delu, čeravno bodo se pri tem potilii Lepo vreme sv. Medarda dan, je po ljudskem pregovoru nekako zagotovilo, da se bode seno ob lepih in solnčnih dnevih dalo brez zadržkov pod streho spraviti. Bog daj, da, se ta želja tudi vresniči! ker potem bode živina do prihodnje spomladi z obilno in tečno krmo preskrbljena. Glogov belin se je letos tukaj v kaj neznatnem številu pokazal. Zatrlo se ga je s pridnostjo prav veliko I po šolski mladini, kakor tudi po odraščenih. A pri vsem tem bil še zelo mnogobrojen 1 ko drugače prišlo ne bilo. Zadnji dnevi marčevi bili so kaj lepi, solnčni in topli; ob teh izlezle so večinoma vse glogove gosenice iz svojih zimskih zapredkov postale so za vremenske premembe občutne Prvi dnevi aprilovi bili so pa nato zelo mrzli, sledile so ob jutrih kake tri močne slane; te so pa vničile izlezle beline bilo človeku, ki se za stvar brez briga, usmiljenja, kar je pravo veselje Ob tem mrazu ostalo je^e malo število belinov bilo še v svojih zimskih zapredkih, in ti samotarji prišli so sedaj na dan. Sadno drevje ocvetelo je ob zelo neugodnem času ob južnem vlažnem vremenu. Zaroda po drevji vsled tega malo; najboljše ponašajo se še v tem oziru tako imenovani ;,gambovci", kateri so sploh kot ena naj-rodovitnejših jabolčnih vrst znani. Ob pretečenih tednih prikazali bili so se tukaj med otroci kar parkrat takorekoč neutegoma sitni , > do zadnjega so „dobrci « (ošpice). Vseh otrok obolelo je na njih do sedaj 25. zginili so ob zadnjih par dnevih zopet kar hitro. Na šolskem vrtu so se letos vsi cepljenčki letošnji » do sedaj prav dobro obnesli; od prvega se prijeli in prav lepo pognali. Da bi med večjem številom prav nobeden precej v prvi rasti odrekel ne bil, se mi do sedaj še nobenkrat prigodilo ni, čeravno se s sadjarstvom uže skoraj trideset let več ali manj ukvarjam, t t Gospodarjem pri košnji želim najugodnejšega vre- mena, sicer pa potrpežljivosti in udanosti v voljo Božjo ! Vsakdo naj » se varuje škodljivega plehlada, katerega nasledki so uže marsikoga prezgodaj spravili v pre- rani grob Bog! M. Rant. Iz Inubljane. t Mestni vodovod ljubljanski ja bolnikov s prejšnjega meseca 408: priraslo jih je ae bode slovesno otvoril na praznik sv. Petra in Pavla 379; odpadlo 426, koncem meseca ostalo 445. teka trgu kjer je napravljen meseca se je ozdravljenih izpustilo 188, zboljšanih 116 Peter G r a s e 1 i in neozdravljenih 49, na druge oddelke oddalo 25, starišem. oddalo (otrok) 14, umrlo pa je 34 oseb. Včerajšnja Wiener Zeitung" objavlja: odpoved opoludoe na cesar Jožefovem okusen vodomet. Mestni župan « načelnik vodovodnega odseka vabita dostojanstvenike v mestu k vdeležbi pri svečanosti. Želimo, da bela Ljubljana po dovodeni hladni vodi dobi trajno pripomoč v ohranitev nadvojvodice Valerije in njenega ženina glede na-telesnega zdravja in bistrenje duševnih moči njenih pre- sledstva. Zakon glede polajšav pri legalizaciji podpisov^ z dne 5. junija 1890. Zakon glede poravnave gališkega zemlj. obveznega dolga. Zakon, da avstrijska ogerska. bivalcev. Deželno gledališče ljubljansko. Privatno se nam poroča, da se je uradni ogled zaradi stavišča gledališnega, E. Majerjeva vila, začetkom Laterman-ovega drevoreda, banka sme eskontirati Warrants-e. Odlikovanje višjega vršil minuli ponedeljek prav povoljno, ker baje pri ogledu m bilo nikakega ugovora zoper stavišče, temveč je za davkarskega nadzornika J. Verderber-ja z vit. križem^ Franc Jožefovega reda. Iz Idrije dohaja nam pritožba, da se je v de stopnik Šišenske občine izročil izjavo zgradbi gledališča lavskem podpornem društvu našlo več členov, ki so- na tem mestu jako prijazno. Pričakovati se sme, da se prosili > naj se še v svoji službi pusti nek tamošnji, pa daj ne bode od nobene'strani več zaprek zoper konečno, sedaj premeščen, Slovencem sovražen uradnik. Pritožba povoljno rešitev tega vprašanja. Pri tej priliki štejemo je gotovo utemeljena, toda nadejamo se, da taka prošnja si v dolžnost par besed izreči zoper one politike v našem ne more imeti uspeha, ker je gotovo naročena po ožjem kroguf kateri gledališoo vprašanje vedno rabijo prizadetim, Idrija pa bode napredovala prav gotovo že za strašilo zoper selske deželne poslance, češ: naš ubogi zato, ker ima na čelu svojem tako izvrstne in zavedna kmet, ki vedno le trpi in strada, ne bode Ijubljančaoom gospode: Čehe in Slovence. preskrboval kratkočasenje v gledališči. Temu nasproti _ omeniti nam je pred vsem, da je za zgradbo gledališča deželnemu odboru merodajen sklep deželnega zbora 5 po katerem je deželnemu odboru naročeno : skrbeti za Novičar iz domačih in tujih dežel. zgradbo deželnega gledališča, katera ne sme presegati troškov 190.000 gld., Dunaja Cesar vrnil se je minulo nedeljo na k tem troškom sklada Dunaj, ker se je tu vršila slovesna odpoved nadvoj gledališki zaklad : kupnino za pogorišče starega gledališča 20.000 gd., ostanek zavarovalnine, ki je znašala 60.000 gld., prispevek mesta Ljubljanskega, ki znaša v sedanjem položaju 22.500 gld., konečno prostovoljni doneski. Nad to preostalo potrebščino pa sme do najvišje svote 100.000 gld. deželni odbor pokriti z najemom, kateri je vzeti za vodice Valerije povodom predstoječe njene poroke % nadvojvodom Franc Salvatorjem Časništvo in politiki bavijo se povsod še v prvi vrsti z izjavami ministra K a In o k y-ja > izrekoma z onim delom ) ki se peča z račun gledališčnega zaklada s poroštvom dežel proti tem, da se povrne v 40 letih. ? kmet ozi- razmerami našimi nasproti Srbski. Besede Kalnoky-jeve bile so opominj zaradi vsega onega, kar je Srbska v teku leta Avstriji nepovoljnega včinila z dostavkom,, ^a naša vlada ne bode ocenjala sladkih besed, temved roma dežela bode imela to raj pri vsem tem samo po dejanja in da bode tudi naša vlada odgovarjala z de rdštvo za najetih k večjem%d00.000 gld., skrb deželnega ______________ _________ - ... «ewsWSP^ , odbora in zbora pa bode, da se to posojilo z dohodkov gledališča redno vrača in konečno vrne. Nihče ne bode janjem. To se je tudi takoj zgodilo, ker je ogerska. vlada prepovedala uvažanje srbskih prašičev. Ogerska J da koristi v prvi vrsti Ljublj slovenskemu u bede ieiansko V deželi sploh küiisti predmetov je že « m d e ž ^lüj)" m Delegacije bližajo se koncu, neka> rešenih, ostali rešijo se v kratkem,, . m. želri ^ g e g a izdatna ne pozabi našega v resnici meta, pa kažejo drugi sklepi njegovi n. pr konečna obeda pri cesarju bodeta dne 22. m 24. GrofSzapary odklonil je Srbski privoliti polajšav zaradi izvažanja prašičev. Časniki poročajo, da je knez Alojzij Lichtenstein ^ ^ ^ ^ 5 If^ " ^" ^ J ^ —- ^^ -o^ ' - ^ • jr - • ^ -------- JL - ' ' ' " letošnja podpora za stradajoče in pridobitev povodom svoje poroke sprejel ogersko državljanstvo državne podpore, pridobitev kamniške in dolenjske ž ter odpovedal se avstrijskemu. deželnih t, osušenje močvirja i. t. d Praga Povodom poroke nadvojvodice Valerije Iziekoma deželne ces^te pomenjajo prav izd^no^^j^aj- podaril je trgovec Alojzij Oliva dve hiši v Pragi, ki šanie za kmeta in pbremenjenje Ljublj Mislimo toraj, o^i se rabljap^ za odgojenico sirot po smrti njegove da so vsi razumnejši kmetje z nami, ako trdimo, da je tudi Ljubljana naša io da je treba postopati vzajemno. soproge Belgija Kralj Leopold imenoval je Stanley-a Deželna bolnica v Ljubljani kaže nam sledeče za glavnega guvernerja države Kongo. Stanley prevzame številke bolnikov meseca maja t. Na vsih oddelkih ostalo službo z novim letom 1891 ^Odgovorni urednik Gustav p; irc. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki