Poštnina plačana v gotovini
Ljubljana, dne 15. avgusta 1937
Posamezna Številka 1‘— dinar
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu	Leto	I.	—	Štev.	5
DELAVSKI LIST
ZA STROKOVNA, GOSPODARSKA, KULTURNA IN POLITIČNA VPRAŠANJA
Uredništvo: Ciglorjeva 41, Ljubljana-Moste — Uprava: Poljska pot 38, Ljub-Ijana-Moste - Mesečna naročnina 2 Din; za Hmeriko polletno 50 centov; za Francijo in Belgijo 10'— fr. frankov
Za mirovno zunanjo politiko
Večina malih državic srednje Evrope in Balkana stoji že precej časa na razpotju. Ali se odločiti za sodelovanje s Francijo, Anglijo	ali pa z
zvezo Rim—Berlin.
Ta dva tabora, ti dve politiki v Evropi sta danes že popolnoma izoblikovana. Ena je usmeritev na vojno, na nove osvojitve, na podjarmljenje tretjih narodov, na zrušitev obstoječih demokratičnih režimov,
To je politika osi Rim—Berlin in držav, ki se zbirajo okoli te osi. Druga je usmeritev na mir, na demokracijo, na prijateljsko sodelovanje držav in narodov. Društvo narodov, to več ali manj dosledno zastopajo Francija, Anglija, Sov j. Unija in njim prijateljske države.
Odločitev za male narode in države ne more biti težka. Že pri vprašanju za mir ali za vojno, se morajo odločiti za tabor miru in demokracije, ker male države še prav posebno nimajo nobene koristi od vojne.
Toda še važnejše je to, da je pohlep velikih fašističnih držav usmerjen ravno na male državice in narode, da torej ravno njim preti ne le vojna, ampak izguba državne samostojnosti, najhujše narodno zatiranje. Včeraj Abesi-nija, danes Španija in Baski, jutri Čehoslovaška, Danska, Avstrija, Madjarska itd.
Sodrugi rudarji-izseljenci, pozdravljeni
Agitirajte za naš tisk!
Kal sl v tem mesecu storil za naš list!
Jugoslavija je za njih važna postojanka, ker gre preko nje pot na vzhod in na jug, in preko nje lahko Rim in Berlin razširita svoje države. Tu tiči strašna nevarnost za Jugoslavijo in njene narode, posebno pa za Slovence, ki tičimo v kleščah med dvema sovražnikoma in ki bi bili prvi na vrsti, če se želje osi uresničijo.
Res je sicer, da smo mi močno gospodarsko vezani z Italijo in Nemčijo, kamor izvažamo naše poljedelske produkte. Te gospodarske zveze naj ostanejo, toda ne smejo imeti političnih posledic. Da vsi ne mislijo tako, kuže »Samouprava«, glasilo JRZ., ki piše: »Znano dejstvo je, da gospodarstvenik utira pot diplomatu.« — To je zelo nevarno stališče, kajti nikoli nas ne sme par sto vagonov krompirja ali lesa, ki jih lahko izvažamo v Italijo in Nemčijo (in to celo na kredit), voditi do tega, da bi podpirali njihovo osvajalna politiko.
Dolgo je že, odkar ste odšli iz domovine s trebuhom za kruhom. Toda pozabili je niste, čeprav ravno nam delavcem očitajo, da ne poznamo in nočemo poznati domovine. Vprašanje je seveda, kakšno domovino ima delavec za svojo domovino. O tem boste ravno Vi sodrugi lahko mnogo povedali, ki prihajate iz države, v kateri uživa delavski razred danes velik ugled. In Vi prav dobro veste, upamo, da boste to pojasnili, da si je delavski razred v Franciji obenem z izboljšanjem svojega položaja pridobil ta ugled samo s svojo enotnostjo, ki jo je dosegel z dolgotrajnim in vztrajnim bojem delavskih organizacij, tako strokovnih kakor političnih, za vsakdanje zahteve, za ohranitev demokratičnih svoboščin in za ohranitev miru.
Samo uspešnemu boju delavskega razreda za enotnost se je zahvaliti, da je danes Francija med kapitalističnimi državami najbolj demokratična država, da je Francija Ljudske fronte danes najodločnejši borec za svetovni mir, da se danes v Franciji temne fašistične sile, ki na vseh koncih in krajih netijo požar nove svetovne vojne, niti poka-
zati ne upajo. Zato kličemo delavci v Sloveniji in državi: naj živi demokratična in miroljubna Francija in njen delavski razred!
Vi, ki ste prišli iz takšne Francije, nam prinašate seboj tudi takšnega njenega duha! Vi ste nam glasniki uspehov, ki jih je delavec v Franciji že dosegel in glasniki uspehov, ki jih bo delavec v Franciji še dosegel, ker se enotnost delavskega razreda od dne do dne bolj širi, poglablja in utrjuje. Vi ste nam porok, da bo šel po isti poti tudi delavski razred pri nas, posebno pa pri nas v Sloveniji, kjer predstavlja delavski razred eno tretjino naroda.
Zato Vas iskreno pozdravljamo na domačih tleh ter želimo, da bi Vaš obisk v domovini rodil najlepši sad, ki ga delavski razred pozna, to je: enotnost vsega delavskega razreda!
Dne 4. avgusta t. 1. je prispelo
v	Ljubljano okrog 300 rudarjev-sodrugov, ki so zaposleni po raznih rudnikih v Franciji, na svoj redni plačani dopust, ki ga bodo preživeli v domovini pri svojih dragih sorodnikih in sodrugih.
Na kolodvoru v Ljubljani se je zbralo veliko število proletarija-
ta iz Ljubljane in okolice, v kolikor ob tej uri ni bilo na delu. Stavbinci so iz vsake stavbe poslali deputacije, na nekaterih stavbah, v tovarni »Saturnus« in »Strojne tovarne« so ustavile obratovanje, da pohitijo pozdravit svoje sodruge, ki so se po dolgih letih vrnili v domovino.
Vendar sprejem naših sodru-gov ni bil tak, kakor bi bilo že leti. Mnogi se sprašujejo, kdo je temu kriv? Delavci prav gotovo ne, ker so ravno radi tega pri hiteli, da svoje sodruge prisrčno pozdravijo. Vemo samo to, da je sodr. Sedej predsednik Strokov ne komisije šel na Rakek gostom nasproti in jim dal navodila o zadržanju v domovini.
Izseljenci so iz kolodvora šli
v	Delavsko zbornico na kosilo, po kosilu je govoril tudi francoski poslanec sodrug Jaques Lenart. V imenu izseljencev se je zahvalil za sprejem sodr. Močil-nikar. Nato so.se rudarji-izse-ljenci razšli po Ljubljani in so že po večini zvečer odpotovali.
V	Ljubljani je ostala samo de putacija, ki je šla drugi dan k gosp. banu.
Kitajski narod v boju za svojo neodvisnost
V	času, ko španski narod bije odločilne boje za svojo svobodo in neodvisnost, se slučaj Španije v vse večjem merilu ponavlja na drugem koncu sveta, na Dalj-njem Vzhodu. Japonski imperi-jalizem, ki v razmeroma revni Mandžuriji ni mogel nasititi svojega pohlepa, sega po pokrajinah severne Kitajske, po Šansiju, Ho-peju in Čaharju, znanih po svojem ogromnem rudnem in žitnem bogastvu.
Nesramnost japonskih zavojevalcev nič ne zaostaja
Pod obrabljeno frazo boja proti rdeči nevarnosti so posegli v najosnovnejše pravice kitajskega naroda, odrekajoč kitajski osrednji . vladi pravico nadzorstva nad njenimi lastnimi severnimi pokrajinami. Da bi se jim načrti bolje obnesli, so s svojimi plačanci uprizorili nekako »gibanje za samoosvojitev severne Kitajske«, misleč, da jim bo stvar šla isto tako gladko izpod
Zunanja politika Jugoslavije mora biti jasna in odločna: Za čvrsto Malo antanto, za močan Balkanski sporazum, za tesno zvezo s Francijo, Anglijo
za Društvo narodov in kolektivno varnost.
Z Italijo in Nemčijo pa prijateljsko sodelovanje, urejeno v sporazumu z našimi starimi zavezniki.
Samo s tako zunanjo politiko bo delavstvo soglašalo in jo podpiralo.
rok, kakor pred leti v Mandžuriji, kjer so poklicali na prestol »osvobojene« in »samostojne« države Mandžu-Kuo od vsega kitajskega naroda zavrženega eks-cesarja Pui-ja. Ko jim te mahinacije v severni Kitajski niso uspele in so povsod naleteli na najodločnejši odpor prebivulst-va, so letos začeli z neposrednim izzivanjem spopadov, ki jih z zadnjimi provokacijami v šung-haju hočejo prenesti na vso Kitajsko in zaplesti v vojno tudi Sovjetsko Zvezo.
Kakor na španskih tleh dejansko, čeprav brez formalne vojne napovedi, divja vojna med dvema fašističnima državama in zakonito špansko vlado, prav tako je vojna vihra dejansko zajela tudi že severno Kitajsko. Tak je zakon moderne imperijalistične vojne.
imperijalistični razbojniki tudi na Dalnjem Vzhodu z bombardiranjem nezavarovanih mest in ubijanjem civilnega prebivalstva otvorili serije vojnih grozodejstev. Bombardiranje Tientsina 29. julija je odmev
Vzhodu. — Povsod isti duh uničevanja in pustošenja, ki ga nosi s seboj fašizem.
Toda japonski osvajalci so naleteli na nepričakovan odpor vsega kitajskega naroda. Spričo neposredne nevarnosti podjarmljenja Kitajske s strani Japoncev se je kitajski narod strnil pod geslom enotne protijaponske fronte, ki ga že več let propove-duje vlada avtonomnih kitajskih
republik. Ta enotna fronta na znotraj, na zunaj pa naslon na vse sile, ki jim je na tem, da se na obalah Tihega oceana ohrani mir, v prvi vrsti na Sovjetsko Zvezo in na ameriške Zedinjene države, sta zadostna garancija, da si bo japonski im-perijalizem to pot polomil zobe.
Japonski imperijalizem, ki na-lik svojima evropskima vrstnikoma, Nemčiji in Italiji, hoče v krvi pogaziti neodvisnost kitajskega naroda, predstavlja le en člen v verigi trojnega sporazuma Rim—Berlin—Tokio. Vsak njegov uspeh pomeni utrditev zarotniške fronte proti svetovnemu miru, utrditev mednarodnega fašizma, tega
Iz tega jasno sledi, da mora tudi delovno ljudstvo vsega sveta gledati v obrambni vojni kitajskega naroda del svoje lastne borbe proti fašizmu in imperijalizmu, za mir in pravo ljudsko demokracijo!
Ko je bila v Italiji odpremljena skupina letal za »Franca« v Španijo, so opozorili, da stoji na krilih enega letala z velikimi črkami napisa-sano: »Smrt Francu«. Seveda so nato sledile aretacije, vendar bo težko ugotoviti krivca.
Frankova vojna ladja
zaplenila jugoslovansko ladjo »Plavnik«
Frankova vojna ladja je zaplenila jugoslovan. ladjo »Plavnik«. Ladja je vozila iz Alžirja drva in cement. Preiskava je trajala tri dni, ko 60 se prepričali da ne vozi sumljivega tovora, so ji dovolili nadaljnje potovanje. Čudno je to, da nikdo ni vedel, kje se ladja nahaja. Zaplenjena je bila izven španskih vod.
Predsednik Kompanis še živ
Predsednik katalonske vlade ni ranjen. Vesti iz uporniškega tabora, da je predsednik katalonske vlade, Kompanis, ob priliki atentata bil ranjen, so izmišljene. — Predsednik vlade opravlja svoje dolžnosti kakor vedno. V Barceloni vlada red in mir.
1 ena država m linaniati kontrolo ipaosi mej
Niti ena velika država noče financirati kontrolo španskih mej. Samo nekatere male države so dale svoj del, ta vsota je pa premajhna, da bi se kontrola izvedla. Sir John Simon je uredil, da se iz angleške blagajne toliko časa, dokler druge zainteresirane države ne plačajo svoje dele za stroške, ne izplača niti en peni.
Na »enotno krščansko fronto« glede Španije
pozivajo nekateri škofje in med njimi tudi »Slovenec«. Pravi, da morajo vsi kristjani imeti enotno stališče. Seveda je to tisto stališče, ki ga zastopata Hitler in Mu-solini
! Nič
ne moti »Slovenca«, da Hitler istočasno, ko brani špansko cerkev, v masah zapira katoliške duhovnike in vernike. »Slovenec« mora pozivati na enotnost,
Vsi delovni ljudje, katoličani ali marksisti spadajo v drugačno fronto,, v ljudsko fronto demokracije in miru.
General Franco je prepovedal
uvoz vseh filmov, v katerih igru-jo antifašisti, kot n. pr. Charlie Chaplin, Joanna Crawford, Fre-deric March itd. Organizirali so zato posebno filmsko cenzuro.
AiiBlelki kapital io apgtt ni polila
Anglija je ves čas precej neodločna in popustljiva v Španskem vprašanju, čeprav bi ravno ona morala biti odločna proti fašizmu in vojni, ker jo prav resno
ogrožata (v Abesiniji, Španiji in Kitajskem). Neki angleški publicist pa to lepo razlaga:	Gil
Robles je dal velike koncesije za izkoriščanje španskih rud
nemškemu koncernu (Metal-geselschaft); tu pa je udeleženih tudi mnogo vplivnih angleških kapitalistov.
Dalje je v Španiji tudi angleška družba bakrenih rudnikov Rio-Tinto. Tu so udeleženi največji angleški kapitalisti in bivši politiki, ki imajo velik vpliv na angleško zunanjo politiko. Toda, ko je Franco zusedel Rio Tintoin začel izvažati rude v Nemčijo, se ti Angleži in Anglija ni preveč razburjala. Zakaj ne? Predsednik družbe Rio Tinte je pred kratkim javil delničarjem:
»Mi smo decembra 1936 (pod generalom Francom) s 6000 de-
lavci proizvedli 30.000 ton rude več kot maja 1936 (pod vlado Ljudske fronte) z 8.500 delavci. Odkar je general Franco zavzel rudnik, delo ni prenehalo. V dobi prvih borb med uporniki in vlado je bilo nekaj prestopkov proti zakonu o delu, toda krivci in z njim vred tudi drugi 90 bili takoj postavljeni pred vojaško sodišče, obtoženi, obsojeni in postreljeni.«
Zato angleški magnati simpatizirajo s Francom in zato je angleška vlada tako neodločena.
Dr. L Štempihar in »Del. politika«
Dr. Ivo Štempihar, odvetnik na Jesenicah, je bil svoje dni jugoslovanski nacionalist in zagovornik Živkovičeve diktature. Vse dobrote diktature so mu pa odprle oči in ga privedle v tabor slovenskega ljudstva. On je aktivno na strani ljudske liste delal in nastopal pri volitvah proti JNS in proti JRZ, venomer odločno nastopa proti vsem krivicam, ki jih KID dela delavstvu, aktivno deluje v slovenskem ljudskem gibanju in za zvezo vseh demokratskih sil v Sloveniji, on je prvi inteligent, ki je dal pobudo in organiziral odbor za pomoč jeseniškim odpuščenim delavcem.
Dr. Štempihar je bil na strani naših razrednih in ljudskih sovražnikov. Nihče, tudi on sam tega svojega dela ne bo branil. Toda on danes z delom kaže, da je na strani delovnega ljudstva in vsak bo vesel, če bo tako tudi naprej. »Delavska politika« pa je prinesla oster uvodnik, kjer obširno razkriva njegovo politično preteklost in dokazuje, da je dr. Štempihar — fašist.
Zakaj tako? Dr. Štempihar živi na Jesenicah, kjer se danes jemlje delavstvu pravica za pravico in preti demoralizacija in fažiza-
Kmetsko-delavsko gibanje ne bo propadlo
cija delavstva. Vidi, da je delavstvo prej bilo »rganizirano enotno in krepko branilo svoje pravice. Toda nekje ia centrale je prišel sklep:	odbor	strokovne
organizacije je bil razrešen, najboljši organizatorji izključeni, organizacija je shirala. Danes je delavstvo razbito in neodporno. Nič čudnega, če je dr. Štempihar, ki je na strani tega delavstva, udaril po tisti centrali, ki je po njegovem mnenju kriva temu. Mi dr. Štempiharja pri tem razumemo, čeprav se nismo vedno strinjali z načinom njegove kritike.
Zato je dr. Štempihar postal zopet »fašist«. Ne gre nam samo Za obrambo dr. Štempiharja, ampak za načelo. Med ljudmi, ki jih veže demokratska orientacija in ki hočejo doseči skupno fronto demokracije (»Del. pol.« pravi da hoče), je možna in neizbežna kritika, ki je lahko tudi ostra. — Taka hoče vedno biti tudi naša kritika. To pa, kar se zadnje čase vrši med raznimi predstavniki demokratičnih skupin, pa ni kritika, ampak nesramno blatenje drug drugega, ki le razbija skupnost, ki jo ljudstvo tako želi. Tega mora biti konec.
Voditelji naroda se pogovore in odpovedo sodelovanje. Sledi odprto pismo, časopisna kampanja, in nazadnje osebni obračuni.
To je kakor nalašč za nasprotnike demokracije. »Slovenec« je celo priobčil članek z naslovom »Razpad slovenske ljudske fronte«.
Kmetsko-delavsko gibanje ne bo propadlo radi teh prepirov, ker temelji na širokih množicah delovnega ljudstva.
Ono ni nastalo na inicijativo »voditeljev«, kakor pri meščanskih strankah, ampak je nastalo pri strojih v tovarnah, na »nume-rah«, v rudniku, na odrih zgradb, na polju, v vasi, v vsakodnevni borbi za gol obstoj. Razmere so prisilile delovno ljudstvo stvarno gledati. Neki star, v borbi iz-
kušen sodrug, se je izjavil o teh prepirih: »Obnašajo se kakor stare babe.«
Kmet se zaveda, da vsi njegovi otroci ne bodo imeli posestva, da bodo morali v tovarne, rudnike in na stavbe, zaveda se, da on ni nič manj izkoriščan kakor delavec in da je delavstvo edini njegov zaveznik v borbi za demokracijo in proti fašizmu.
Tudi delavec si ne more predstavljati vedno težje borbe brez povezanosti vsega delovnega ljudstva, brez razlike nazora in stanu.
Kmetsko-delavsko gibanje ni družba kakšnih voditeljev, ampak združitev ljudi, ona je že davno dozorela, ona je nujna posledica sedanjih razmer.
Vsak dan nove borbe v tovarnah, obratih, rudnikih in pa na zgradbah, na poljih in vaseh nas vedno bolj vežejo in družijo.
Če se prepirajo »vrhoTi«, to ne bo uničilo KDG, Kdor sklepa preko onih in razdira brez pristanka onih, za katere v večini gre, bo ostal brez njih. Delovno ljudstvo ne more slediti volji po-edinih »voditeljev«, ono gleda sedanjo situacijo z druge strani, ker občuti današnje razmere na lastni koži. Prisiljeno je hoditi ono pot, ki mu jo narekuje življenje samo, pot skupne borbe za boljšo bodočnost. Če hočejo »voditelji« to pot, potem gremo skupaj; ako mislijo kaj drugega, bomo šli brez njih.
G. R., stavbinec, Ljubljana.
Uubljanazanov
kolodvor
Ljotičeve obljube in dejanja
Zakai ravno
»Neodvisnost« poroča, da je skupina kmetsko-delavskega gibanja sklenila sporazum o sodelovanju s slovenskim delom radikalne stranke. Vsi pa vemo, da je predstavnik slovenskih radikalov dr. Puc,
Mi smo prijatelji kmetsko-delavskega gibanja in pozdravljamo njegovo stremljenje po zbiranju demokratičnih sil v Sloveniji; tudi mi delamo na tem- Toda pri tem se moramo ozreti predvsem n» ona gihanja, ki predstavljajo množice demokratičnega slovemkega ljudstva. Predvsem se torej moramo obrniti na množice SLS in JRZ, na njihove voditelje, ki so ostali zvesti ali se vrnili k demokraciji in slovenstvu, z njimi ustvariti tesne zveze in jih pridobiti za sodelovanje: za demokracijo in narodne pravice. Dalje bi se morali truditi, da se zopet doseže sporazum z dr. Lončarjem in Dobo-viškom. dalje s socijalističnimi voditelji, da se sklene zveza
x dr. Pucom
krščanskimi socijalisti. Da sodelovanje s temi skupinami ne bo samo na papirju, temveč res skupen nastop v skupnih akcijah.
Politično preteklost dr. Puca, upravnega svetnika KID, pa mi vsi dobro poznamo. Bil je ve6 čas diktature JN-esarski ljubljanski župan, bil je zadnja rezerva srbskih hegemonistov, ki naj bi v Sloveniji reševal fašistično diktaturo in je kot Jefti-čev ban komandiral krvave peto-majske volitve. Po padcu 6 januarske diktature je fcačel brenkati na slovenske in demokratske strune. Če je preorientacija dr. Puca iskrena, mu pot v tabor demokracije ne bo zaprta. Toda on pride poslednji v poštev. — Kajti kmetsko-delavsko gibanje se danes s to zvezo samo kompromitira pred onimi slovenskimi demokratskimi, katoliškimi in delavskimi množicami in si onemogoči približanje k tem množicam.
Ljubljanski kolodvor je že star 90 let in že dolgo ne odgovarja prometnim potrebam. Že 7 let dela občinski svet za preureditev postaje. Narejeni so načrti in vse kar je treba, manjka samo to, kar je treba dobiti iz Beograda — denar.
Zakaj naj bi imela Ljubljana nov kolodvor, saj se še 6tari ni podrl?
Poglejmo številke (uradne). Ljubljana ima približno toliko osebnega prometa kot Beograd in malo manj kot Zagreb. V ljubljanski železniški direkciji pride na l kilometer 4krat več potnikov kot v beograjski in 2krat več kot v zagrebški.
Ali še druge številke:
Dohodki železnic znašajo v dinarjih in na leto:
Na 1 km: Beograd 183.400, Zagreb 227.700, Ljubljana 355.000;
na 1 železniškega uslužbenca: Beograd 27.200, Zagreb 31.000, Ljubljana 41.000.
Prevozijo železnice na leto in na 1 km potnikov: Beograd 2915, Zagreb 4290, Ljubljana 8826;
blaga v tonah: Beograd 1278, Zagreb 2065, Ljubljana 3640.
V Jugoslaviji je bilo od 1. 1918 zgrajenih 1484km prog. Od tega: v beograjski železniški direkciji 1043 km, 70%;
v zagrebški železniški direkciji: 233 km, 15.7%;
v ljubljanski železniški direkciji: 60 km, 4.3%.
Te številke nam povedo, da je železniško omrežje in osobje v Sloveniji najbolj obremenjeno, da prinaša največ dohodkov in da se je zanj najmanj skrbelo. Človek bi mislil, da je po vsem tem potrebno in pravično, da dobi center tega omrežja, Ljubljana, nov moderen kolodvor.
Zgodilo pa se je kot po navadi in je bilo odobreno:
za beograjsko železniško križišče 400—500 milijonov;
za sarajevski kolodvor 200 mi-
Ljotičevci postajajo zadnji čas pri nas vedno bolj aktivni. — V raznih krajih, tudi v Ljubljani, so skušali prirediti pretekli mesec shode, ki so jim pa bili prepovedani. Poplava letakov je vabila na nje in obljubljala pristašem »Zbora« in vsemu slovenskemu plemenu raj na zemlji pod vodstvom novega vodje •— »Fiih-rerja« Ljotiča. Človek si na podlagi lepih besed v letakih in vabilih sicer ne more dobro predstavljati, kako bo vse to prišlo, zato bomo skušali izluščiti jedro programa. Bivši Živkovicev minister, ki se ni mogel več strinjati s »preveč demokratsko« ureditvijo države, je odšel v opozicijo in osnoval organizacijo »Zbor«. Stoji na načelu unitarizma in centralizma, rešitev socialnega vprašanja naj prinese stanovska ureditev države; obča pravičnost in plemenitost vodje
pa bo nadomestila »trhli in preživeli« parlamentarizem. Korupcije ne bo. Vladal bo obči red in inir.
In dejanja? Doslej smo imeli priliko slišati samo o denarnih podporah iz blagajn nemškega propagandnega ministra (afera Diamantštein, Tehnična unija), o pošiljanju Ljotičevih delegatov na kongres narodno-socijalistične stranke v Nemčijo. V Jugoslaviji pa o snovanju »nacional. fronte« z Živkovičem, Jeftičem, Hodžero — najizrazitejšiini reakcionarnimi, fašističnimi silami. — Ljotic predstavlja za nas torej »rasno« čistega fašista, tako po besedah kot dejanjih, ki uglaja pot Hit-lerjanskim agentom v Jugoslavijo. Zaradi tega bi oblast že zdavnaj morala stopiti Ljoticu na prste. Ker pa tega ni storila, se mora delavstvo boriti in onemogočiti farbanje množic.
Kaj nas brisa politika
Drobne vesti
V zadnjih velikih zračnih bitkah nad Guadarramo je padel avijatičar Djuradj Petrovič iz Jugoslavije, ki je v prejšnjih borbah uničil 16 uporniških letal.
Qb priliki otvoritve kanala Volga —Moskva je bilo aninestiranih 55.000 jetnikov, ki so se prostovoljno javili za delo pri gradnji kanala. Ko-misarijat, za notranje zadeve je dobil nalogo, da vsem odpuščenim jetnikom. preskrbi mesta v sovjetskih obratih.
Obisk pri španskem poslaniku v Parizu. Ob obletnici Španske državljanske vojne so predstavniki radikalov, socijalistov, komunistov, sindikatov in zveze vojakov iz svetov-
ne vojne obiskali poslanika v Parizu, znanega katolika Ossorija y Gal-larda. Poslanik je v svojem odgovoru izrazil vero v skorajšno zmago republikancev.
Celotni državni dolg Nemčije znaša 27 milijard mark; samo kratkoročni dolgovi so v dobi od 1932 do 1937 poskočili od 1 milijarde na 10 milijard. Na povečanih davkih so v zadnjih štirili letih, odkar je Hitler na vladi, iztisnili iz delovnega ljudstva 10 milijard mark. Ves ta denar e seveda' namenjen oboroževanju. »Slovenec«, ki silno joka nad dolgovi Francije, o tem molči.
V Berlinskem zaporu Moabitu je zaprtih 36 protestantskih pastorjev ki so se zoperstavili proti vladnemu preganjanju cerkve.
J
ljonov;
za skopljanski kolodvor 200 mi-ijonov;
za zemunski most v Beogradu 280 milijonov;
za pančevski most v Beogradu 485 milijonov;
za pristanišče v Beogradu 110 milijonov;
za ljubljanski kolodvor 8 milijonov in bomo s temi 8 milijončki razširili kolodvorsko restavracijo.
Sedaj je bil osnovan odbor, ki naj votli propagando, za nov kolodvor. Delavske organizacije bi ne smele ostati pasivne. Nov kolodvor bi omogočil razvoj prometa, olajšal bi delo železničarskim uslužbencem in dal bi delavstvu uovega zaslužka. Zato bi se delavske organizacije morale priključiti in podpreti propagandno akcijo, posebno pa Strokovna komisija.
Tako čujemo še danes govoriti marsikaterega delavca in celo voditelja, ki se šteje zavednega. Neenotnost delavstva vso povojno dobo in dolga leta fašističnih in reakcijonarnih režimov, ki so ovirali vsako politično delovanje delavstva, so vzrok, da je politična zavest in aktivnost slovenskega delavstva tako nizka. Pod diktaturo so bile prepovedane še obstoječe delavske stranke. En del zavednega delavstva je skušal venomer obnavljati politično organizacijo v borbi proti diktaturi, toda fašistična reakcija mu je preprečevala razširiti delo v delavske mase. Drugi del je bil sicer politično bolj pasiven in po-skušai obnoviti stranko, kar je ostalo pod diktaturo brez uspeha. Zato danes široke delavske mase še niso politično aktivne, zato pri mnogih delavcih vlada mi šljenje, da zadostuje delavcu strokovno in kulturno delovanje.
To pa je popolnoma zgrešeno. Proletarijat se bori za socijali zem, brez delavske politične oblasti in socijalizma, delavstvo tudi nikoli ne bo samo vladalo, če se že danes v kapitalistični državi ne bo borilo za vsak najmanjši drobec oblasti. Gre tudi za današnji gospodarski in kulturni položaj delavstva. Vsakemu delavcu je jasno, da ni vseeno, ali živi pod fašistično diktaturo ali v demokratski Vsakdo vidi, da je v Franciji delavstvu lahko kulturno delati, borili se za strokovne in gospodarske zahteve, ker je proletarijat tam politično aktiven, kar je ustvaril Ljudsko fronto in je Ljudska fronta na vladi. V Nemčiji pa je delavec danes suženj. In pri nas pa imamo današnjo uredbo o minimalnih mezdah. Po vojni, ko je delavstvo bilo politično aktivno in zato močno, smo pa
dobili socialne delavske zakone. Delavstvu tudi ni vseeno, ali vlada vodi zunanjo politiko, ki pripravlja vojno, ali pa dela za
mir.
Recimo, današnji parlament, ki podpira vlado, je bil ves izvoljen na Jeftičevi listi 5. maja. Toda delavec se mora zavedati, da je to meščanska politika,
ki nima
nič skupnega z delavsko in resnično demokrat, politično borbo.
Delavstvo je torej živo intere-sirano na političnem življenju. Zasledovati mora politične dogodke, politično se izobraževati, podpirati mora vsako demokratično gibanje aktivno in vztrajno posegati v politični razvoj. V ta namen pa mora zbrati vse svoje sile in ustvariti svojo enotno politično organizacijo, delavsko politično stranko.
NAROČNIKOM »Delavski list« se vzdržuje iz Vaše naročnine in iz prispevkov, ki jih dajete za tiskovni sklad. Ker nima nobenih fondov, bo moral prenehati izhajati, če ne boste plačevali naročnine in nabirali za tiskovni sklad. V tej številki smo poslali položnice in Vas prosimo, da naročnino plačate, oni pa, ki imajo naročnino plačano, pa naj oprostijo in položnico shranijo.
»Delavski list« pa mora ostati in postati tednik!
TISKOVNI SKLAD
Sodrug Kalan Lovrenc iz Ha-jange v Franciji nam je poslal 10 Frankov za tiskovni sklad. — K. A. je nabral 10 din za tiskovni sklad. Sodrugi! nabirajte za tiskovni sklad.
Uprava!
Naše gibanje
Stran 9
HS-555—=31
Strokovno gibanje
Po velikem stavkovnem gibanju r Sloveniji in po dogodkih, ki so se izvršili v raznih Savezih in v Strokovni komisiji preživlja strokovno gibanje nekako notranjo krizo. V splošnem se opaža, da je delavstvo nad tem zelo ogorčeno, toda obenem dezorien-tirano in zbegano ter celo apatično za 'vse. Zato so lahko, dogodki, ki so za delavstvo zelo važni in celo življenjskega pomena šli mimo nas mirno, brez vsakega pretresljaja. Delavstvo namreč o vseh teh dogodkih ni bilo dobro obveščeno, da bi vse to pravilno ocenilo.
Najvažnejši tak dogodek je zakon o minimalnih mezdah. G. ban je izdal na podlagi tega zakona naredbo za izvajale tega zakona in določil minimalne mezde za dravsko banovino. Vršila se je velika polemika po časopisih, o dobrotah tega zakona, celo soclrugi na odgovornih mestih so hvalili ta zakon in pričakovali, da bo g. han določil na j višje mezde, katere zakon predvideva. Vršile so se konference med zastopniki organizacij in zastopniki industrije, da se doseže sporazum glede minimalnih mezd.
»Delavec« št. 5, 15. maja, je odgovoril na kritiko brošure »Kaj mora delavec vedeti«, sledeče:
»Zaenkrat pri nas še niso določene minimalne mezde. Pač pa je izdalo ministrstvo banskim upravam navodilo, da se naj določijo kot minimalne mezde provizorično najnižje postavke, ki jih uredba dopušča. Proti temu navodilu protestiramo najodločneje. Proti* takim minimalnim mezdam bi se dvignilo slovensko delavstvo kot en mož, one bi bile izdane v njegovo škodo. Če se kaj takega zgodi, bo Strokovna komisija na čelu protestne akcije, ki mora biti v tem primeru živa in ostra.« (Tresla se je gora, rodila se je miš.)
Nadalje piše: »Mi nismo soglašali z Leskoškom,
Širite »Delavski list«!
Ako bi predpostavljali v naprej najslabšo voljo in bi šli s takšnimi trditvami na shode, bi si odvzeli vsako možnost resnega zastopanja delavskih koristi pred oblastjo, ki postaja s to uredbo cinitelj v mezdnih borbah. Kdo pa bo hotel še govoriti s predstavniki organizacije, katerim se bo že na čelu bralo, da jim je samo za prazno demagogijo in ne za samo stvar Zato ob tem trenutku in takrat, ko je Leskošek hotel, nismo hoteli po Leskošekovo demonstrirati proti uredbi.«
Uredba o minimalnih mezdah je bila izdana brez sodelovanja delavstva, zato tudi delavstvo ne bo imelo nobene prave koristi od nje.
Neuspeh pri uredbi o minimalnih mezdah moramo v največji meri pripisati prav naši delavski neslogi. Namesto, da bi, ko se je prikazala na obzorju ta nevarnost, združili svoje vrste, začeli kampanjo proti načrtu uredbe in posebno proti prisilni arbitraži, ter začeli s široko delavsko akcijo za boljšo uredb6, se je v naših vrstah začel razkol in izključevanje, ki je omogočilo izvedbo uredbe.
Luč sveta je zagledal tudi zakon o starostnem zavarovanju. Izvajati se bo začel i. septembra t. 1. Za to zavarovanje bodo morali delavci plačati 9% od svojega zaslužka. Renta bo znašala pod 10 let članstva od 33.50 Din
—	345 Din na mesec, nad 10 let
članstva od 6480 Din — 518.50 Din mesečno. Čakalna doba znaša do 70. leta. Kako bo delavec s tem živel si ne moremo predstavljati. Tudi pri izdelavi zakona o starostnem zavarovanju delavstvo ni sodelovalo.
Celo naše strokovno gibanje je zašlo v precejšnje m rt vila Organizacije slabijo, delavstvo še vedno beži iz strokovnih organizacij. Število članstva je razen pri tekstilcih in stavbi ncih znatno padlo. Tako močna organizacija, kot je bila kovinarska na Jesenicah je danes popolnoma uničena itd.
Strokovna komisija kot najvišji forum bi morala delavstvo pravilno in objektivno informirati in delavstvu predočiti koristi in škodo vsega tega, kar se za njega dela. Organizirati bi morala boj proti uredbi, ne pa 'jo na sestankih in v tisku hvaliti.
. Položaj delavstva in 6tanje strokovnega pokreta Slovenije 'morata razgibati tudi Strokovno [komisijo. Ona mora podvzeti : korake za izboljšanje delavskega položaja, predvsem za revi-Izijo zakona o starostnem zavarovanju, zakona o minimalnih ; mezdah, dalje akcija za zviša-jnje mezd v skladu z naraščajočo draginjo itd. Obenem pa mora Strokovna komisija ukreniti, da se poravnajo spori v Strokovnem gibanju, da se vsi so-drugi, ki so bili vrženi iz strokovnih organizacij vrnejo v te organizacije. Z lojalnim sporazumom med vsemi prizadetimi naj se rešijo vsa sporna vprašanja in sporazumno izvolijo no-
vi	odbori, ter oživijo oslabele in razpadajoče organizacije.
Le tako bo Strokovna komisija in vse naše organizacije sposobne, postaviti se v bran vsem napadom kapitala in reakcije.
L. Fr.
1. Da S. K. preneha s to, za vse delavstvo škodljivo borbo in pošiljanjem okrožnic, ki povzročajo razdor med samim članstvom ter odbijajo neorganizirano delavstvo od strokovnega gibanja in vobče škodujejo ugledu URSS-ovih organizacij.
2. Da S. K. popravi, kar je zanemarila glede minimalnih mezd in starostnega zavarovanja, ter da v tem oziru spravi svoje stališče v sklad z URSSJ-ovim.
3. Da S. K. spremeni svoj sklep glede tekstilnega delavstva.
4. Da S. K. vpliva pri Savezih,
iz katerih so bili funkcijonarji in člani izključeni, da se jih sprejme nazaj.
5.	Da S. K. izpremeni svoje stališče naprava Del. Listu in da ga tolerira, kakor tolerira razne meščanske liate.
& Da S. K. prične s pozitivnim delom na terenu, t. j. v praven organiziranja čim širših plasti delavstva ter strokovne izobrazbe delavskih odn. organizaci jskih funkcijonarjev, kakor tudi vsega članstva.
V	Ljubljani, 8. avgusta 19117.
Zborovanje ljubil, podruinke SDSZ
Zborovanje stavbenega delavstva v Ljubljani za enotno strokovno organizacijo
Y	nedeljo, dne 9. avgusta se je vršilo zborovanje stavbinskega delavstva v Ljnbljani. Predsedoval je predsednik podružnice &.. Berdajs. Sod. Ganzitti je poročal o delovanju podružnice, o volitvah obratnih zaupnikov in o razmerah na stavbah. Sodi. Trater je poročal a poneverbah tajnika Šerca v Mariboru, naglasil je, da organizacija ne bo nikdar ničesar skrivala pred članstvom, da bo vsakega, ki bo naredil kako nekorektnost v organizaciji, javno ožigosala. — Delavstvo je to stališče odobrilo in zahtevalo, da se mora vedno vse poročati.
O položaju delavstva Slovenije je poročal sodr. Leskošek. Kolektivne pogodbe se v po večini podjetij ne izvajajo, socijalna zakonodaja se ne vpošteva, draginja raste.
Z življenjskimi potrebščinami se vrše spekulacije. Industrija uživa veliko carinsko zaščito. — Podjetniki in špekulanti zaslužijo ogromne vsote.
Določena je bila minimalna mezda, ki ne odgovarja fiziološkem minimumu. Predložena je bila sledeča resolucija, ki je bila soglasno sprejeta:
Resolucija.
Gradbeno delavstvo Ljubljane in bližnje okolice je na svojem članskem zborovanju dne 8. avgusta t. 1. v Delavski zbornici po zaslišanju referata o dejanskem stanju v delavskem zavarovanju in raznih delavskih ustanovah in
o	delavskem položaju sprejelo sledečo resolucijo:
1. Razpišejo naj se volitve v samoupravne organe delavskega zavarovanja.
2. Zasigura naj se avtonomija Delavskih zbornic in naj se razpišejo volitve v to ustanovo.
3. Izda naj se zakon za splošno zavarovanje delavcev in nameščencev zoper brezposelnost.
4. Ustanova delavskih zaupnikov naj se postavi odločno na zakonsko bazo. Zaupnikom, ki so izvoljeni po svobodni volji delavcev in nameščencev, naj se nudi popolna zakonska zaščita.
5. Pri javnih delih države, banovine in občin naj se delavstvu zasigura mezda, ki bo istemu omogočala kritje eksistenčnih in kulturnih potreb.
6. Revizija uredbe o min. mezdah, sklep. kol. pogodb, poravna-
vi	in razsodn., ki ovira svobodo sindikalne akcije.
7. Revizija zakona o starostnem zavarovanju. Karenčna doba po zakonu o starostnem zavarovanju delavcev in nameščencev naj se zniža od 70 na 60 let starosti.
8. Cene življenjskim potrebščinam naj se zakonito določijo in naj se prepreči vsako, spekulacijo s; cenami proizvodov, ki so. ! potrebni delavcu za preživljanje..
9. Razpuste naj se vsi javni in tajni karteli, ki vplivajo na dviganje cen življenjskih potreb-| šcin.
10i Ukinejo naj se vsake vrste trošarine na življenjske potrebščine in s tem pojača konzum.
11. Cene delavskim stanovanjem naj se zakonito določijo, ker so sedanje cene mnogo previsoke ter nikakor ne odgovarjajo plačilni sposobnosti našega delavstva.
12. Zajamči naj se polna svoboda delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij, kakor svoboda zborovanja, govora in tiska, kot najnujnejši predpogoj za uspešno delovanje in zaščito gospodarskih ter kulturnih interesov delavskega razreda.
1-3. Ukinejo naj s« vsi davki na delavske mezde, ki ne dosezajo eksistenčnega minimuma.
V	Ljubljani, 8. avgusta 1937.
Nazadnje je poročal še član Strokovne komisije sodr. Marge-tič, ki je podčrtal, kako nu jno je potrebna razredna zavednost in enotnost delavstva v strokovnem gibanju in sploh. Ugotovil je, da Strokovna komisija ne zavzema pravilnega stališča k raznim vprašanjem, ne vodi za delavstvo koristno politiko.
Z ozirom na solidarnost in enotnost v delavskem gibanju je viharno odobren predložil resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
Resolucija.
Delavstvo, zbrano na zborovanju, po zaslišanju referata o delovanju Strokovne komisije in njenih okrožnicah, katere je zadnji čas pošiljala na priključene sindikate, ugotavlja sledeče:
1. Da Strokovna komisija za Slovenijo ne vrši tistih poslov, katere bi kot vrhovni sindikalni forum v Sloveniji, morala vršiti.
2. Da S. K. nastale spore s svojimi okrožnicami zavestno ali podzavestno še bolj podžiga, namesto da bi jih likvidirala v sporazumu s činitelji sporov.
3. Da gre S. K, predaleč, ker prepoveduje članom širjenje Delavskega Lista, čeravno se to ne vrši v škodo obstoječih strokovnih listov.
4. Da S. K. prepoveduje tekstilnim delavcem organiziranje v svojem lastnem tekstilnem Sa-vezu.
Za pravilno usmeritev delovanja, zbor predlaga S. K.:
Splošna del. strok, zveza je sklicala 8. t. m. zborovanje, na
i	katerem bi se maral izvoliti delegat podružnice za kongres, ki se vrši 5. in 6. septembra t. I. — Predsednik &. Snoj Štefan je po-jračal o stanju v organizaciji, da ,je vladalo mrtvilo, ker podružnica ni mogla vršiti pravega delovanja. Nato je govoril centralni tajnik. Očital je nekaterim odbornikom razbijaštvo, naipadel je ta, da so tekstilci ustanovili svojo organizacija Kritiziral je tudi odbor, ki ni hotel sprejeti ss. Svetka in Vrhovca, ki jih je odboru podružnice predlagala centrala. Nato je hotel govoriti s. Koman, pa je s. Jakomin protestiral, češ, da nima pravice govoriti na sestanku podružnice,
čeprav je predsednik centrale SDSZ. Šele ko je večina zahtevala, je dobil besedo in je odgovoril s. Jakominu. Pri volitvah za delegata je predlagal odbor s. Kumarja Andreja. Sestanek ga je z večino glasov izvolil za delegata na kongres. Tedaj je s. Jakomin protestiral in pokazal neke podpise, ki jih je pobiral proti s. Kumarju in za s. Svetka. Toda to nič ne spremeni, ker delegata izvoli članski sestanek in bi s. Jakomin tja moral povabiti tiste sodruge, ki so tisti list podpisali. Nekateri, ki so bili na sestanku ia tudi podpisali, so izjavili, da sploh niao vedeli za kaj: je šlo na tem listu. Torej je polnomočje dobil za kongres, s. Kumar.	Kožaiee.
TRBOVLJE
Za 29. julij je ZRJ. sklicala sestanek, kjer so se objavili in pojasnili sklepi konference, ki je bila 24, julija.
Ti sklepi so bili:	1.	draginji
primerno, naj se zvišajo prejemki; 2, definitivno naj se popravijo akordne postavke po § 6 kolektivne pogodbe;. 3. sporazumno, naj se izdelajo potrebna tolmačenja nejasnih določb kot pogodbe. Zahteva naj se tudi rešitev perečih lokalnih vprašanj, n. pr. zidanje stanovanjskih hiš* kopalnic, ureditev razsvetljave i. t. d. Poročal je s. Pliberšek. — Nato je govoril s., Arh, centralni tajnik ZRJ., ki je med drugim izjavil: »Svoje zahteve pa bo delavstvo doseglo, ko ho. zadosti jako ixx enotno. V Trbovljah je v ZRJ. organiziranih 580, organizirati se jih pa mora še ostalih 2000. Zakaj ostali čakajo?« Rudarji lahko na to odgovorimo: »Enotnost je res najnujnejša potreba vsega delavstva. Mislimo, da poštenost in iskrenost voditeljev, njihovo resno hotenje po enotnosti in aktivnost strokovne organizacije lahko največ pripomore k delavski enotnosti. Prav tako pa je dejstvo^ da 6e po atro^ kovnih organizacijah tipljejo obisti našim najbolj borbenim 10 aktivnim delavcem, ki bi radi postali člani organizacije, pa jih vrhovni forum odklanja; to je največja ovira za našo enotnost. Upamo, da s. Arh uvideva, da razbitost res nikamor ne vodi, temveč, da tako razume popolno enotnost. Nadalje je bilo delavstvo informirano o manipulacijah bivšega podpredsednika Brat. skladnice, Hrušovarja. Iz raznih blagajn (Brat. fklad., dro-hižni fond itd.) je poneveril 26 tisoč dinarjev. Omeniti moram, da ni točno, da je temu kriv zbor II. skupine, ker je podpred. eednika bratovske skladnice postavljala strokovna organizacija. Gotovo je, da so takih, silno škodljivih dejanj krive nezdrave razmere v delavskih organi* zacijah, ker pri klikarstvu se razširja korupcija in so sokrivi oni. ki te razmere vzdržujejo. Opozarjam na to, da se je delavce, ki so zahtevali red in pravilno delovanje v organizaciji, zmerjalo s steničarji in rovarji. Mi še danes vztrajamo, da je treba onemogočiti take zlorabe in predlagamo: i. funkcije v organizacijah naj se ra zdel e pravilno in po sposobnosti; 2. funkcijo-
narji raznih ustanov se morajo najstrožje podrediti svoji organizaciji; 3. uvesti je treba naj-strožjo kontrolo nad funkcijo^ narji.
Ni prav, da se taki slučaji izkoriščajo v osebno, gonjo in obračunavanje. Toda vsem se mo-' rajo odpreti oči, da je v naših organizacijah nekaj gnilega, kar je treba popraviti.
Rudar.
Nevmešavanje. Nikakor ne morem razumeti, kaj pomeni beseda »nevmešavanje«.
—	Pa to je jasno kot beli dan. To je, na primer, kakor če bi jaz hote! zaktati jagnje* ti bi se pa vstran obrnil, ker ne moreš gledati nedolžno prelite krvi.
HRASTNIK Znižanje akorda!
Ker je sedaj konjunktura, se je sprejelo pri rudniku v teku 14 dni nad 50 delavcev, seveda samo mlade, na tkzv. »Heiron-schicht 23 Din«. Te ljudi se je po večini namestilo po zasipnem kopu, kjer delajo na akordu. —• Akordne postavke so bile dese-daj tam Din 3.20 za napolnjen voziček. Čim so prišli ti mladi delavci, so jim akordne postavke znižali na 2.50 Din, torej za eelih 0.70 Din. Obratni zaupniki so izvršili intervencijo in na pen budo delavcev zahtevali glede tega pojasnitev od obratovodje. Odgovor je bil, da je tu popolnoma drug delovni kraj z znatnimi olajšavami. Kar pa ne drži.
Delavci sami vemo, da podjetje noče, da bi delavec, zaslužil vsaj 10 Din nad Hejren#cbioht. Obr*r tovodja je še nahrulil zaupnike, da oni ščuvajo delavce, naj ne delajo za take akorde. Podjetje
t’e lahko znižalo akordne postav-;e na ta način, ker za zunanji obr^t niso akordne postavke uvedene v nobeno pogodbeno tabelo in zajamčene s kolektivno pogodbo. To nam naj bo vsem v svarilo, da pri novem sestavljanju kolektivne pogodbe in tabele ne sme manjkati tudi teh akordnih postavk za zunanje obrate,
30-LETNICA PODRUŽNICE ZRJ V HRASTNIKU
V	nedeljo, dne 15. avgusta t. ]. proslavlja ZRJ. podružnica v Hrastniku svojo 30 letnico.
Precej lepa doba razrednih borb za izboljšanje delavskega
položaja. Uspehi so bili, še več bi jih bilo, če bi bilo delavstvo enotno in do zadnjega organizirano v tej organizaciji. Danes jih je 300 organiziranih, toda še ni dolgo, kar jih je bilo 18.
Nikoli več se ne sme kaj takega zgoditi, temveč, da še vsi oni, kateri niso v organizaciji, pridejo vanjo in povečajo fronto razrednih borcev. In čim večja bo ta enotna fronta, tem prej bodo zaželjeni uspehi in le na ta način bomo dosegli življenje slično, kakor ga imajo v Franciji. Egoizem — demagogija pa naj gre od nas proč, k nam naj se naseli iskrenost — resnost in spoštovanje.
Pozivamo sodruge in sodružice iz drugih krajev, da posetijo proslavo 30 letnice obstoja podružnice in da skupno manifestiramo delavsko enotnost, — za bratstvo — enakost — svobodo in mir.
Družnost.
... oaj.
PESJE PRI VELENJU
Zelo nas veseli, da pride tudi »Delavski list« v našo vasico, ki pa prav za prav ni vasica. Saj imamo rudarsko bolnico, 1 veliko in 2 majhni lesni podjetji, 3 trgovine, 3 gostilne itd. V bližini imamo rudnik in elektrarno. Torej tudi precej prebivalcev, večinoma delavstva.
Gotovim ljudem pa je trn v peti, če ima delavstvo svojo kulturno organizacijo. Radi bi zaprli delavstvu pot k izobrazbi. Posebno pa nekaterim gospodom ni všeč, da obstojata v naši vasi dve društvi in sicer: delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« in delavsko pevsko društvo »Zarja«. Dobrih pevcev ima pevsko društvo že precej, tako v moškem in mešanem zboru. Da je to res, sta oba zbora pokazala na mogočnem delavskem festivalu v Zabukovci, posebno pa na domači prireditvi, ko je »Vzajemnost« priredila 25. julija pevsko glasbeni koncert.
Ob pol 14. smo na postaji sprejeli sodruge in sodružice iz Zabukovce, Liboj in Šoštanja ter jim je zbor »Vzajemnosti« zapel »Delavski pozdrav«. Ob pol 16 je bil koncert. — Najprej so vsi moški zbori zapeli »Delavski pozdrav«. Nato sta pela moški in mešani zbor naše »Vzajemnosti«. Čeprav sta še mlada, sta pokazala dobro znanje, za kar gre zasluga predvsem pevovodji s. Ulrihu Jankotu. Nato je »Cankar« iz Šoštanja zapel tri pesmi, med njimi eno najtežjih »Dani se«. Pod vodstvom g. Vrežeta so se dobro odrezali. Najboljša točka koncerta 6ta bila moški in mešani zbor »Vzajemnosti« iz Zabukovce. Posebno za »Potrkan ples« so želi viharno priznanje publike. Moški zbor iz Liboj je nato prav dobro zapel tri pesmi. Rudarska godba je zaigrala nekaj komadov, nato je bila veselica. — Zasluga za prav dobro uspeli koncert gre predvsem odboru »Vzajemnosti«, pa tudi sodrugu Pevcu, ki je tako dobro uredil koncertni prostor.	Vsevid.
VELIKO ZBOROVANJE TIVAR-JEVIH DELAVCEV V VARAŽDINU
V	nedeljo 1. t. m. je bilo veliko zborovanje delavcev, kjer so obravnavali vprašanje kolektivne pogodbe, katero je podjetje odpovedalo, ker po mnenju podjetja ne odgovarja več tehničnemu napredku, ki ga hoče tovarna izvesti. Tovarna hoče, da delavstvo, ki dela na enem ali treh strojih, v bodoče dela na treh, štirih in več strojih. To ne pomeni več tehnični napredek, to je izkoriščanje delovne moči do skrajnosti. Na ta način bi delavstvo povišalo produkcijo za 30—50%, plače se pa ne bodo v tem pro-
centu zvišale, temveč znižale akordne postavke. Na drugi strani pa bo ostala ena tretjina delavcev brezposelna.
GIBANJE TEKSTILNIH DELAVCEV V LESKOVCU
Tekstilno delavstvo v Leskovcu, kjer je velika tekstilna industrija, je silno slabo plačano: od 6, 8 pa do 16 dinarjev. Sedaj pa so se delavci organizirali v svoj Savez šivačko odečnih radnika in preko njega izročili zahteve in predloge za kolektivno pogodbo. Poskusili so celo proceduro po uredbi o minimalnih mezdah, kar pa so podjetniki spretno izigravali. Delavci so odločeni, vztrajati do zmage.
Glas našega izseljenca. Na objavljeno okrožnico Strokovne ko-Jnisije proti »Delavskemu listu« se je oglasil s. I. I., rudar v srednji Franciji. V pismu pravi med drugim: »ko bi si ti sodrugi morali služiti svoj kruh v rudniku ali tovarni, bi drugače govorili... Pritožujejo se, da je s. Leskošek ustanovil svoj »Delavski list«. Saj to je res delavski list, kakor si ga delavci želimo...«
Žene
Drobne novice
Jože Križaj živi. Po vesteh pariških listov je slovenski avijatik Jože Križaj še živ in ga je valen-cijska vlada dobila z zamenjavo vojnih ujetnikov od generala Franca. Jože Križaj je pred leti ušel iz Italije z letalom v Jugoslavijo. Ko so fašisti napadli špansko ljudstvo, je bil on prvi slovenski letalec, ki je prihitel na pomoč madridski vladi. Lani novembra je po mnogih uspešnih in junaških poletih bilo njegovo letalo sestreljeno, on pa je prišel v Francovo ujetništvo. Do nedavna se je mislilo, da so ga ubili.
Politika monopolov in cene cementa. Radi zaščite, ki jo država daje cementni industriji, se naš cement prodaja v inozemstvu po 1200 —1500 din za vagon, v Beogradu pa 7000—7500 din za vagon. Posledice: manj se zida, več delavcev brezposelnih, slaba in draga stanovanja itd. — toda ogromni profiti cementne industrije.
Vodja angleških fašistov Mosley je bil ranjen pri nekih protifašističnih demonstracijah v Southamptonu.
V Švici je bila te dni odkrita dobro razpletena organizacija Gesta-poa, ki ji- je načeloval švicarski oficir Fulda.
Teror v Meksiku. Predsednik republike Meksiko je dal konfiscirati vse zaloge premoga pri veletrgovcih ter prodati konzumentom, ker trgovci niso hoteli prodajati premoga po določenih cenah.
MIR! MIR!
V	neki beograjski ženski reviji sem čitala te-le uvodne besede:
»Ako se žene ne bodo borile z največjo energijo proti zlu, ki je na obzorju, bodo odgovorne za prelitje krvi svojih otrok. One bodo soodgovorne pri zločinu, katerega niso imele moč preprečiti«.
Tega se moramo me žene dobro zavedati!
Ni mi treba opisovati grozote svetovne vojne. Dovolj je še spomina, dovolj že opisov. Ni družine delovnega ljudstva, ki bi ne imela v sebi sledu svetovne vojne: ali padlega očeta, moža, sina, brata, begunstvo, povzročeno v vojni in kot posledica vojne.
Vsega tega zla ni treba in ga ne bo več, če nihče ne bo za vojno. —
Po vsem svetu gre veliko žensko gibanje za mir. Milijoni in milijoni žen, brez razlike političnega nazora sodelujejo pri tem velikem gibanju. Na fronto gre sicer res le mož, čeprav vemo, da v kaki bodoči vojni že ne bo več fronte in da bo zaledje ravno-tako trpelo kot fronta. V ženini moči je, da prepreči novo krvo-prelitje svojih mož in sinov. Polovico človeštva tvorijo žene in kadar se vsaka mati zave, da je mir največja dobrota in edini predpogoj za napredek človeštva, takrat bo smatrala za svojo sveto dolžnost, da vzgoji svoje otroke v duhu za mir in da prikaže vse svetovne dogodke iz miroljubnega stališča. Ženina naloga je, da povsod, kjerkoli živi in dela, bodisi v družini, v tovarni, v obratu, v društvih, na izletih, Ined tovarišicami in prijateljicami, govori in dela za mir, da se priključuje zahtevam za mir.
Žene vsega sveta se zbirajo na svetovnih mirovnih konferencah z zahtevami:	,
Nočemo več vojne, hočemo mir!
In temu klicu se pridružujemo tudi me!	ZK.
VSEM ŽENAM IN MATERAM!
Ob obletnici meščanske vojne
v	Španiji je objavila s. Dolores Ibarruri - La Pasionaria sledeč manifest:
Materam Nemčije in Italije! — Svetujte svojim sinovom, naj se ne prihajajo boriti v Španijo. — Povejte jim, da španski delavci, da moški in žene Španije ne gojijo napram njim ne sovraštva ne maščevanja, ker se Španija bori za svobodo vseh narodov!
Katoliške, protestantske matere, matere vseh načel in nazorov. vseh ras in ver! Mislite na
bolečine španskih mater, pomagajte nam, ve lahko vse storite na pripraven način. Nimamo zatočišča za naše otroke in za naše žene, ker so jih zrušili fašistični aeroplani in vojna.
Borite se, da bodo iz naše domovine odpoklicane tuje čete, ki uničujejo naše vasi in pokrajine, ki morijo naše otroke, ki posiljujejo naša dekleta in oneča-ščajo naše žene!
Pomagajte nam, žene in matere vsega sveta!
uomi mline i Mi za mir
Lani septembra je bil v Žene-
vi	prvi svetovni mladinski kongres, na katerem je 750 delegatov iz 36 dežel (tudi iz Jugoslavije) manifestiralo svojo odločno in iskreno željo, da ohranijo in okrepijo enotnost mladine v borbi za svetovni mir. Krvavo klanje, nasilje in uničevanje ne more in ne sme biti odgovor na naše želje po svobodi, kruhu, napredku, razvedrilu in veselju, ki so naše pravice.
Eno leto je preteklo, leto sistematičnega dela za enotnost mladine vsega sveta v borbi za mir. 15. avgusta se bodo v Parizu zopet sestali pod pokroviteljstvom francoskih borcev za mir zastopniki mladine vsega sveta, da pregledajo svoje dosedanje delo in še trdneje strnejo svoje vrste. Prišla bo tudi delegacija španske mladine, ki se danes tako hrabro bori za mir in svobodo svojega in vseh narodov sveta.
Ne politične, ne verske, ne narodne, niti rasne razlike ne morejo razcepiti enotnih vrst mladine.
Ohranitev miru je prva zahteva tudi nas, slovenske mladine.
Vojna bi za nas poleg trpljenja
pomenila tudi uničenje našega naroda. Doslej so našo enotnost rušili strankarski in osebni interesi, še danes nas hočejo umetno ločiti radi politike, ver in socialnih razlik. To je tudi krivo, da delo za mir pri nas ni rodilo še takih uspehov kot bi moralo.
Čas pa zahteva tudi od nas enoten nastop vseh naših sil za ohranitev in obrambo miru.
Delavstvo in obrtništvo
Obrtniki so naravni zavezniki delavstva proti velekapitalu, ki oboje, delavstvo in obrtništvo, zatira. Zato mora delavski tisk posvečati obrtnikom in njihovim vprašanjem potrebno pozornost. »Delavska politika« je iz Trbovelj priobčila dopis, s katerim se bo v njegovi težnji, prikazati skupne interese delavstva in obrtništva, vse delavstvo strinja-
lo.	Le očitki na trboveljsko obrtništvo so malo prehudi! Naši obrtniki so pokazali, da so takrat, ko se je delavstvo enotno borilo proti TPD, vedno na naši strani. To je najboljše pokazala gladovna stavka 1. 1934., ko so naši obrtniki stali ob strani delavstva in ga tudi gmotno podprli in se tedaj pod diktaturo niso ustrašili posledic, ki bi jih lahko doletele.
Glavno vprašanje pri tem pa je vprašanje enotnosti delavstva. Če bo delavstvo enotno in ne bo razbito na deset taborov in če bo ta enotnost enotnost v borbi, ne pa na jeziku in za pisalno mizo, tedaj bodo tudi obrtniki na naši strani.
Še nekaj o obrtnikih in delavskem tisku. Res je, da so najtežji udarec za obrtništvo razne velike kapitalistične konfekcije Tivar, Bat’a, Soko itd. Delavci sicer nismo zato, da se taka velika podjetja prepovedo. Kajti ona pomenijo razvoj tehnike in napredek, čeprav je to kapitalističen napredek. Toda ta velepodjetja danes konkurirajo obrtnikom na račun carinske zaščite, nizkih delavskih mezd in velike intenzivnosti dela, na račun izredno nizkih davkov, torej s politiko, ki uničuje malo obrt. Naj ostanejo velika podjetja, toda naj plačujejo delavcem res dostojne mezde, naj se ta podjetja primerno obdavčijo, obrtnikom naj zmanjšajo davki in znižajo
DOPISNIKOM!
Mnoge dopise smo morali radi pomanjkanja prostora skrajšati, nekaterih pa prav zato nismo mogli objaviti. Dopisniki naj nam oprostijo in še naprej dopisujejo. Dopisujte iz vseh krajev.
Pišite kratko in jedrnato!
Uredništvo.
se
dolgovi ter dajo krediti za izboljšanje obratov. Potem bo obrtnik lažje prenašal konkurenco velepodjetij in tudi delavec pri tem ne bo trpel. Torej je skupna borba delavcev in obrtnikov proti velikim kapitalističnim podjetjem potrebna in nujna.
Zato je pa malo čudno za obrtnika, ki je čital omenjeni članek v »Del. politiki« in pritožbo, da obrtniki ne podpirajo delavskega tiska, ko vidi na zadnji strani reklamo za produkte velekapitali-stičnih podjetij. Kako more krojač, ki komaj životari, podpirati list, ki dela reklamo za »Tivar«, ki je lani izkazal profita 5.34 milijonov dinarjev?
Delavec, Trbovlje.
Hansov rojstni dan
Tu ni govora o kaki visoki osebi. To je iskrena izpoved matere, ki nam govori o svojih duševnih in vzgojnih težkočah.
Naš Hans je dovršil 8 let. Preje je bil rojstni dan našega otroka za nas prava svečanost. Sedaj je njegov rojstni dan za nas starše samo diplomatsko izmikanje, za otroka pa pravo bojno polje.
Bili smo pacifisti. To smo še danes. Toda tega ne smemo povedati.
Niti našemu malemu sinu ne. Ne da bi se tega zavedal, bi nas lahko mali s svojim govorjenjem že jutri onesrečil.
Hans je napisal na listek želje:
novi tank s protiletalskim topom, vojaki, po možnosti francoski in nemški, oklopni avto s topovi.
Kaj naj storimo? ...
Hans je opazil moje omalovaževanje: »Velja, mama, ali ne? Ti mi boš vse to kupila, vse! Vojskoval se bom- Vojna je tako lepa. Tudi naš učitelj to pravi.«
Poslušam svojega malega in ne morem ničesar reči. Ničesar ne smem reči, in vendar? Kaj naj storim, ako bo Hans to v šoli pripovedoval? Posebno svojemu učitelju? Ne tega ne morem. Naše pacifistično mišljenje moramo zatajiti.
»Mama,« nadaljuje Hans, »naš učitelj je rekel, da je tisti, ki ne želi vojne izdajalec domovine, bojazljivec in ničvrednež. Take lopove je treba prezirati. Kaj ne mama, da smo mi čisti Arijci?«
Za rojstni dan je dobil Hans vojake. Verjetno bodo pacifisti onstran mej tretjega carstva majali z glavo in tega ne bodo razumeli.
Toda mi nismo mogli drugače napraviti. Kupili smo vojake. Grozno je opazovati z zavezani-
mi rokami in z zamašenimi ušesi, kako vzgojitelji vzgajajo naše otroke v vojnem duhu. Pri nas je deček brez vojakov isto kot konj brez glave. Mali bi se sramoval pred svojimi tovariši in bilo bi možno, da nam šolske oblasti odvzamejo pravico šolanja našega otroka, ko bi se cel slučaj razvedel.
Hans je začel svoj rojstni dan bitko. Glasno je odmevala njegova bojna pesem.
O Strasburg, o Strasburg. kako me boli srce, ker se na tvojih stolpih vije tri-kolora.
O Strasburg, o Strasburg, kolnem se do smrti, da se bo skoro vila črno-belo-rdeča zastava.
To pesem sedaj največkrat po jejo v vseh nemških šolah. Po predpisu morajo otroci dvigniti roko k prisegi, ko pojejo drugi stih. Fant to že čisto mehanično dela.
nekoliko časa sem zopet v njegovo sobo. Skoro vsi
Čez prišla
francoski vojaki ležijo na tleh, brez glave.
»Hans,« sem vprašala, »kaj pa delaš? Vse lepe nove vojake si uničil.«
Žareč od zadovoljstva mi je odgovoril mali feldmaršal:
»Mama, Nemci so zmagali. Oni, ki ležijo so vsi Francozi.. .* in s prezirljivim pogledom premeri kup padlih vojakov na tleh.
»Toda Hans, kaj Francozi niso ljudje?«
Moj mali me gleda brez razumevanja. »Mama, oni so vendar naši večni sovražniki.« In naprej, kakor da bi mi zameril: »Kaj ti niti tega ne veš? Kaj ti ne razumeš nič politike? ampak (globok vzdih se izvije malemu iz prsi in konča) ti si vendar samo ženska!«
Tesno mi je bilo, ko sem poslušala te besede.
(»Žena danas«)
Izdajata: Leskovšek Franc, Ciglarjeva 41 in Dolinšek Rnton, Poljska pot 38 — Odgovorni urednik: Leskovšek Franc, Oglarjeva 41, Ljubljana-Moste
Tiskarna »Slovenija* v Ljubljani, predstavnik R. Kolman