'** 'V*'

r»^U

SLOVENSHI JEZIK.

I. UPUTA D SLOVENSKI GOVOR.

II. POPIS OBIČNIJIH A MANJE POZNATIH SLOVENSKIH RIEČI.

IZDALA »MATICA HRVATSKA"

D ZAGREBI! 1907.

DOBIVA SE BADAVA KOD »MATICE HRVATSKE“.

1.  Slovenci su kajkavci, to jest, pitaju riečcom „kaj“
mjesto „što“ ili „ča“, a i oblici i glasovi slovenskoga
jezika u mnogočem se slažu s govorom hrvatskih kaj-
kavaca.

2. Slovenci su ekavci, to jest, u književnom slo-
venskom jeziku govori se i piše : lep, breg, mesto.

GLASOVI.

Osim onih rieči, koje imadu u slovenskom „e“, a
u hrvatskom „ie“ (,,ije“), ima još sva sila rieči, koje
u oba govora, u slovenskom i hrvatskom, vrlo slično
glase, jer se razlikuju samo jednim glasom. To če se
najbolje vidjeti po primjerima.

3 . U hrvatskom „a“ :

hrvatski:  pas, psa ; san,
sna ; sav, sva.

kupac, kupca; konac,
Karlovac, Sisak, petak, na-
predak, nokat, lakat, orao,
posao, misao, išao, rekao,
bistar, svietao, težak, bo¬
lan.

U slovenskom „e« :*

slovenski:  pes, psa ; sen,
sna ; ves, vsa.

kupec, kupca; konec,
Karlovec, Sisek, petek, na¬
predek, nohet, laket, orel,
posel, misel, šel, rekel,
bister, svetel, težek, bo¬
len.**

* To je tako zvano pokretno „a“ 1 „e“.

** takodjer: svetal, težak, bolan.

(Na kraju  r i e c
sestara, iskara, dasaka,
pripoviedaka, pušaka, gu-
saka, trešanja, usana, smo-
kava, naredaba, žrtava, cr-
kava, molitava, rebara, se¬
dala, stabala, vesala, srdaca.

(U sredin
tama (tma, tmica), daska
magla, staklo, dažd, sajam,
kada, tada, sada, (j e ) sam >
šaptati. . .

(Hrvatski priedlog
Sa sestrom, sa svet-
cem . . .

Sastanak, sastati se, sa-
staviti, sašiti, sazvati. . .

Sakriti, sapeti, satrti, sa-
vjetnik. . .

Gl. dolje pod 6 /

4.  U hrvatskom „u“ :

(U sredi

Muž, kut, kuča, put,
ruka, lučiti, pucati, suprug,
uzao, ugao, kuda, tuda,
(po)svuda, u-nutra, budem,
budeš, bude . . .

i u o b 1 i c i m a.)

sester, isker, desek, pri-
povedek, pušek, gosek, čre-
šenj, usten, smokev, nare-
deb, žrtev, cerkev, molitev,
reber, sedel, stebel, vesel,
src.. .

i r i e č i.)

tema (tma), deska, megla,
steklo, dež, sejem, keddj
(kdaj), tedaj, sedaj (zdaj),
sem, šepetati. . .

s (sa), slovenski  s (se) :

(r i e d k o) se sestro, se
svetnikom.

(o b i č n o) s sestro, s
svetnikom,

sestanek, sestati se, se¬
staviti, sešiti, sezvat' . . .

skriti, speti, streti...

U slovenskom „o“ :
i rieči.)

Mož, kot, koča, pot,
roka, ločiti, pokati, soprog,
ožel, ogel, kod, tod, povsod,
notri, bo(de)m, bo(de)š,
bo(de).

5

(Na kra

nesu, pletu, peku, reku,
počnu, piju, čuju, tonu,
čuvaju, pišu, kažu, beru,
siju, griju, kljuju, ku-
puju. . .

nesuč(i), pletuči, pekuči,
moguč, kunuč, vruč(i), ču-
vajuči, mašuči, kupu-
juči.. .

Ženu, sestru, pušku,
bradu, priliku, zvijezdu,
knjigu, slogu .. .

(sa) stvarju, solju, obi-
telju, riečju, kokošju, lažju
mišlju, smrču, ljubavlju,
radošču...

5. Hrvatski „u“ :

dug, vuk, hum, puž,
sunce, muk, kunem, put,
žuna.

6. Priedlog „s (sa)“:

s Adamom, s očem, s
bratom, s jelenom, sa
mnom, s vukom, — sa
Ženom . . .

sabrati (sabor), šaliti, sa-
mljeti, svezati, saviti, svr-
žiti . . .

u rieči.)

neso: nesejo, pletejo,
pečejo, rečejo, počnejo, pi¬
jejo, čujejo, tonejo, čuvajo,
pišejo, kažejo, berejo, se¬
jejo, grejejo, kljujejo, ku¬
pujejo . . .

nesoč, pletoč, pekoč, mo¬
goč, kolnoč, vroč, itd. (ili:
nesč, čuvaje, mahaje, ku-
povaje...)

ženo, sestro, puško,
brado, priliko, zvezdo,
knjigo, slogo . . .

se stvarjč, soljo, z obi-
teljo, z rečjo, s kokošjo,
lažjd, z mislijo, se smrtjo,
z ljubavjo, z radostjo . . .

Slovenski „ol“ :

dolg, volk, holm, polž,
solnce, molk, polnem, polt,
žolna .. .

glasi u slovenskom „z“ :

z Adamom, z oččtom,
z bratom, z jelenom, z
mano, z volkom, z ženo . . .

zbrati (zbor), zliti, zmleti
(semleti), zvezati, zviti,
zvršiti.. •••

6

7. Njekojim prislovima dodaje se u slovenskom „j“:

kedaj, tedaj, sedaj, včeraj, dotlefj], doslefj], skupaj ;
posebej ; zgodaj, tukaj, (tamkaj), zunaj, precej, skrivaj
{hrv.:  kada, tada, sada ...)

8. Zamjenicama i prislovima dodaje se (u odvisnim
reeenicama) u slovenskom „r“.

Tko, koga, komu:

Tko  vina večera, vode
ruča.

T k o vraga sviečom
traži, ta j če ga i nači.

Vjeru t k o lomi, njega
če vjera.

Koga  tisti, onaj i vrišti.

Kome  Bog, torne i
svi sveti.

S k i m je nočevati, nije
ga vuhovati.

Nitko itd. (gl. dolje pod

( T 7)

Sto {česa, čim):

Š t o izidje iz usta, to
se ne povrče u usta.

Š t o je pogodjeno, ono
valja da bude.

Š t o se tiče . . .

Česa  nije, ni car ne ije.

Kdor, kogar, komur:

Kdor  vina večerja, zaj¬
trkuje . . .

Kdor  vraga s svečo
išče, ta ga bo tudi našel.

Vero (zvestobo) kdor
lomi. . .

Kogar  tišči, ta tudi
vrišči.

Komur  Bog, temu
tudi. . .

S komer  je preno¬
čevati, tega ni goljufati.
Nikdo (nihče), nikogar itd.

Kar  (mj. kaj), česar,
s čimer?:

Kar izide iz ust, to
se ne povrne v usta.

Kar je pogojeno, to
mora biti.

K a r se tiče ...

Česar  ni, niti car ne je.

7

Č i m se nov sud napuni,
na ono uvijek udara.

Č i j e m se koza dičila,
lijem se ovca sramila.

Sve, na čem bijaše
što bijelo ...

Nista, ničega . . .

Gdje, gdjegod, nigdje:

G d j e mi glava, tu mi
hrana.

Gdje  je strvina, lamo
se i psi kupe.

Kuda, kamo, kad(a):

K u d vojska prolazi, tud
se trava ne nalazi.

K u d je otišla tisuča,
nek ide i stotina.

B a š č a, mjesto, k u d su
posadjene jabuke i kruške.

Kad me vidite, tada
me se nadajte !

Vaške onda najviše
bjesne, kad je mnogo str-
vine.

Bog može dati, k a d g o d
što hoče.

Š čimer  se nov sod
napolni, po tem vedno
udarja.

S čimer  se je koza
dičila, tega se je ovca
sramovala.

Vse, na čemer  je bilo
kaj belega ...

Nič, ničesar  itd. (gl.
br. 17.).

Kjer, kjerkoli, nikjer:

Kjer  mi glava, ...

K j e r je mrhovina, tam
se tudi psi zbirajo.

Koder, kamor, kadar:

K o d e r ide vojska, tod
se ne nahaja trava.

Koder  je odšla tisoč,
naj ide tudi stotina.

Vrt, mesto, koder  so
posajene jablani in hruške.

K a d a r me vidite, tedaj
se me nadejajte !

Psi tedaj najbolj besnijo,
kadar  je mnogo mrto-
vine.

Bog more dati, kadar¬
koli  kaj hoče.

8

Kad je god htio,
mogao se pretvoriti u naj-
Ijepšega čovjeka.

Kako, nikako, koliko:

Kako  tko zna, onako
i pjeva.

Kako  ti hočeš, neka.
bude.

Kako  ti drago !

Kako  tko može.

Ja sam zadovoljan, k a-
k o g o d ti uradiš.

Izbavljajnas, k a ko g od
znadeš.

Jesmo li bolji od njih ?
N i p o š t o.

N i p o š t o da ne diraš
u to !

Juda, imaš bogova, ko¬
li k o gradova.

Koliko toliko !

Kadarkoli  je hotel,
se je mogel pretvoriti v
najlepšega človčka.

Kakor, nikakor, kolikor:

Kakor  kdo zna, tako
poje.

Kakor  ti hočeš, naj
bode.

Kakor  ti drago !

Kakor  kdo more.

Zadovoljen sem, kakor¬
koli  napraviš.

Rešuj nas, kakorkoli
znaš.

Smo li boljši od njih ?
Nikakor.

Nikakor  da v to
ne zadiraš.

Juda, imaš bogov, ko¬
likor  gradov.

Kolikor toliko !

OBLICI.

9 - Sedmi padež jednine (instrumenta!) ženskih

imenica.

Hrvalski:

(sa) Ženom, sestrom, dra-
gom;  siečem sjekirom,
pišem olovkom.

Slovenski:

z ženo, s sestro, z drago ;
sekam s sekiro, pišem z
olovko.

9

10. Prvi padež množine mužkih imenica.

ljudi, zubi, vlasi, nokti,
Rimljani, gosti, susjedi,
put(ov)i, kmet(ov)i, otci...

svatovi, zetovi, tatovi,
golubovi, muževi. ..

brada, gospoda, tri brata
(troje brade), četiri gospo-
dina.

ljudje, zobje, lasje, noh-
tje, Rimljanje, gostje, so¬
sedje, potje, kmetje, očetje.

svatje, zetje, tatje, go-
16bje, možje.. .

bratje, gospodje, trije
bratje, štirje  gospodje.

11. Drugi padež množine svih imenica.

žena, zvijezdd, staža,
knjiga, ladja, krušaka, se-
stara, iskara, ovaca.

seli, polji, imena, re-
bara, okana, sedala, sta-
bala, vesala, krilaca, sr-
daca...

jelena,  junaka, orača,
kralja, mjeseca, gospodara,
gradova, stolova, sokolova,
lovaca, konaca, početaka,
vjetara...

konja, vlasa (vlasi), pe-
neza, zuba (zubi), muževa.

žen, zvezd, stez, knjig,
ladij, hrušek, sester, isker,
6vec (ovac)....

brez sel, polj, imen, reber,
oken, sedel, stebel, vesel,
krilc, src .. .

jelenov,  junakov, o-
račev, kraljev, gospodarjev,
grad6v, stolov, sokolov,
koncev, početkov, vetrov...

(brez) konj, las, penez,
zob, zob, voz, mož . . .

Bilježka. Čeivrti padel jednine ženskih rieči ra-
lumije se i\ 4 . pravila:

Ženu, sestru, priliku, imam ženo, sestro, pri-
dušu, domovinu . . . liko, dušo, domovino . . .

10

12. Oko-ocesa, pero-peresa ne če Hrvatu biti ne-
obično, kad se sjeti na hrvatske oblike : tielo  množina
tjelesa, nebo-nebesa, holo-kolesa.

13. U slovenskom jeziku imadu posebni oblici za
dvoje (dual), što se je u hrvatskom sačuvalo samo u

ostatcima (dva, tri, dvaju
dvama, dvjema  i t. d.)

Dva jelena, (s) dva(ma)
jelen(im)a ; dvie ribe,
dvjema ribama ; dva mje-
sta, dva(ma) mjest(im)a.

Mi (nas) dva (ž. dvie),
nas dvaju (ž. dviju), nama
(dvoma) [dvama ; ž. dvje¬
ma], nas (dva) (pri) nama,
s nama.

Vi (dva) [ž. vi dvie],
vas (dvaju) [ž. dviju], vama
(dvama) [ž. dvjema], pri
vama (dvama) [ž. dvjema,
s vama (dvama) [ž. dvje¬
ma]; njih dva (dvoje),
njih dvaju i t. d.

— dviju, triju, ruku, nogu,

Dva jelena, (z) dvema
jelenoma; dve ribi, z
dvema ribama ; dve mesti,
z dvema mestoma.

Midva (midve), naju,
nama, naju, (pri) naju,
z nama.

Vi dva (ž. vidve), vaju,
vama, vaju, pri vaju, z
vama ; onadva (ž. onidve),
njiju (ju), njima (jima),
njiju (ju), pri njiju, z njima.

14 . Posebni oblici za dvoje sačuvali su se i kod
glagola (čemu u hrvatskom nema ni traga).

Mi (dva, dvie, dvoje) (Midva, midve) neseva,
nesemo, vi (dva, dvie, (vidva, vidve) neseta, (ona-
dvoje) nesete, oni (dva, dva, onidve) neseta,
dvie, dvoje) nesu.

11

Mi (dva) smo nesli, vi
(dva) ste nesli, ona (dva)
su nesli (nesla).

Mi (dvie) smo nesle, vi
(dvie) ste nesle, one (dvle)
su nesle.

Nesimo (mi dva), (nesite
vi dva)!

15 - Mogu, (ho)ču, ne

ču, budem, budeš, bude,
budemo, budete, budu.

16. Budučnost se u
„budem“ — „bo(de)m“ :

Bit ču, bit češ, bit če . . .
Pisat ču, doči ču, reči
ču, pisat čemo...

(Midva) sva nesla, (vi¬
dva) sta nesla, (onadva)
sta nesla.

(Midve) sva nesli, (vi-
dve) s t a nesli, (onidve)
sta nesli.

Nesiva, nesita !

Morem, hočem (heem,
čem), nočem, bodem (bom),
bo(de)š, bo(de), bo(de)va,
bodeta (bosta), bo(de)mo,
bodete (boste), bodo.

slovenskom izriče riečcom

' Bo(de)m, bo(de)š, bo(de).

Bo(de)m pisal, bo(de)m
prišel, bo(de)m rekel, bo-
(de)mo pisali...

17. Njekoje važnije riečce, osobito složene, koje se
često opetuju, treba posebice spomenuti.

'Nitko, niita  (ničega, ni- Nikdo (nihče)  (nikčgar,
čemu, pri ničem, ničim), nikčmur, nikdgar, pri ni¬

komer, z nikdmer), nič
(ničesar, ničemur, pri ni¬
čemer, z ničimer).

12

Riečca „ki ‘  (nalik rieči „koji iL ) upotrebljava se i
\a ženski i \a srednji rod kao hrvatsko „što“ :

Žena, što (koju) smo ju Žena, ki smo jo videli.. .
vidjeli. . . Knjiga, ki se iz nje uči-

Knjiga, iz koje se učimo., mo ...

Riečca „ko“ ima različno značenje, kako se vidi
l ovih primjera:

Takav si, kakav  sam
i ja.

Kad  dodjoše, sjedoše.
Č i m začula, odmah se
sjetila.

D a sam znao '.

D a mi ne treba !

D a ja dajem, ne bi...
Više nego  ikada.

Tak si ko (kakor)
jaz.

K o so prišli, so sedli.
Hitro k o je žačula . ..
K o bi bil znal !

K o bi mi ne bilo treba !
K o bi jaz dajal, bi ne . . .
Več k o kadarkoli.

ABECEDNI POPIS OBIČNIJIH A MANJE PO-
ZNATIH RIEČI:

ali ili

ampak več, nego
baje tobože
berač prosjak
bo(de) bude ; bit če
boren ubog
bova (gl. bt.  /5).
bramba obrana
brati Citati
bridek gorak
brž odmah ; brž čas,
bržkone valjda
celo dapače
čas vrieme
časi (včasih) kadkada
čeden iiep

če ako ; če dalje što
dalje

čeprav, čeravno če¬
tudi i ako, premda
češ to jest (t. j.)
čislati cien it
črez preko, kroz
črt mržnja
dasi, dasi ravno, dasi
tudi i ako, premda
davi jutros
d(e) jati (dem) uči-
niti; reči

dejati (denem) met-
nuti

dekle (dekleta), (de¬
klič djevojka
dem (gl. dejati)
denem (dejati) met¬
nem

dežela zemlja
dirjati trčati
djal (gl.  d jati) rekao
doiti stiči
dokaj dosta
d osel stigao
drevi večeras
Dunaj Beč
duri vrata
dvom dvojba, sumnja
e(de)n jedan
fant (seoski) momak
gmoten materij alan
gorek topao, vruč
gozd šuma
graščina vlastelinstvo
grem idem
grenek gorak
hlapec momak, sluga
hrepeneti čeznuti
imeniten znamenit
in(o) i ; in sicer i
to, naime

izjema izuzetak, iz-
nimka

iznebiti se izbaviti se
jablana jabuka (drvo)

jabolko jabuka (plod)
ječa uza, tamnica
jel počeo
jeza ljutina
jokati plakati
kadar kada
kajpada („kajpa da”)
dakako
kajti j er ; ta
kak, kašen, kakršen
kakav

kar kad(no) ; što
kateri koji
kazati pokazivati
kdaj kada
kdor tko
ker j er

kjer gdje ; kjersi-bodi
(,,gdje-si-budi“)
gdje god bilo
kljub uzprkos
kmalu za malo, skoro
kmet Seljak
ko kada (gl. br. ly)
kod kud ; koder koli
kud bilo, kudgod
-koli-god, bilo: ka¬
ri arkoli kadgod,
kad bilo ; karkoli
štogod, što bilo
komaj jedva
komolec lakat

14

konec (po koncu uz-

pravno)
kozarec čaša
kri krv
lačen gladan
le samo
les drvo
ličen liep
luna mjesec
ljubezen Ijubav
ljub-a-o mio [tudji
ljudski 1. pučki ; 2 .
mano mnom
marši- gdje-, što- :
marsikdo gdjetko,
marsikaj štogod
marveč (ne le marveč
— ne samo), nego
maščevati se (odma-
zditi) osvečivati se
menda („menim da”)
valj da

menim mnijem
menoj mnom
mesto grad
miza stol

nadležnost dodijava-
nje, neprilika
nadloga muka, zlo
naj neka; najsi
(„neka si”) makar
nalašč navlaš
namen nakana, svrha
namreč na ime, i to
napaka neprilika
naravnost izravno
narobe naopako
navzlic uzprkos
ne ne ; ni

nemara valj da
nevaren pogibeljan
nevihta bura, oluja
nihče nitko
nikakor nipošto
nikar ne nemoj
nikdar, nikoli nikada
nobe(de)n nijedan
nočem ne ču
ob (cesti) uz (cestu)
obljubiti obečati
obrest kamate
obup očaj
oče, oča otac
očitati spočitavati
okrog oko(lo)
olika, omika obra-
zovanost

oteti oteti propasti,
spasiti
otrok diete
pogoj uvjet
pogrešam osječam
da čega nema
pogum srčanost
pokaziti pokvariti
poklic poziv
pomenek razgovor
pomlad prolječe
pomniti pamtiti, sje-
čati se

poreden zločest
porok jamac
poroka vjenčanje
posameznik pojedinac
posloviti se oprostiti
i se

prašati (gl. vprašati)
praviti kazati, reči

precej dosta
precej odmah
pregovor poslovica
premagati nadvladati
prepovedati zabraniti
prepričati osvjedočiti
priča svjedok
proč dalje, na stranu
rajni pokojni
ravnokar netom
razen osim
rdeč crven
reč stvar

res istina, u istinu
resnica istina
reven siromašan
rojak (rodjak) zemljak
r(u)deč crven
sabo sobom
sad plod
saj ta
sedaj sada
sem simo, ovamo ;

semtertja amo tamo
seznaniti upoznati
sicer doduše, u osta-
lom, inače
siten dosadan
i skleniti sklopiti ; za¬
ključiti
sklep odluka
skoz(i) kroz
skrivaj kriomce
slednjič napokon
slišim čujem
slovo jemljem pra-
štam se

sopsti teško dišati
sovrag neprijatelj

15

sovražiti mrziti
spodaj dolje
spet opet
sploh u obče
sta (gl. br. 14)
stan stalež
storiti („stvoriti”)
učiniti

streči ugadjati, dvo¬
riti

strup otrov
suknja kaput
sva (gl. br. i 4 )
svariti opomenuti
svit svjetlo
še još(te)
šel, šla išao, išla
šteti brojiti
ta taj
tabo tobom
takoj odmah
tedaj dakle, tada
tisti taj
tja tamo
toda a, no
tolažiti tješiti
torej zato, dakle
tukaj tu. ovdje
tudi i, takodjer
uganka zagonetka
ugibati nagadjati
ugovor prigovor
ujeti uloviti
ukazovati zapoviedati
ukrepati odlučivati
umejem, razumijem
usnje koža
vabilo poziv

vabiti zvati
varovati čuvati
vas selo
vaški seoski
včasi (gl. časi)
včeraj jučer
ve zna ; seveda („se
zna, da”) dakako
več više

vedeti (vem) znati
(znam)

vedno vazda, uviek
velja valja
vendar(le) ipak
verjamem, verjeti
vjerujem, vjerovati
vest savjest
vešča lepirica, blu-
deči oganj, vjcštica
vkljub (gl. kljub)
vnemati uzpaljivati
vnet oduševljen, uz-
plamčen
voliti birati
volitva izbor
volišče biralište
vpiti („vapiti”) vikati
vprašati pitati
vpričo u oči
vred („u redu”) za-
jedno

vsaj barem
vsebina sadržaj
vsekdar svedj, uviek
vselej vazda
všeč po volji
vštric sučelice
vzlic uzprkos

vznak nauznak
zabiti zaboraviti
zadrega neprilika
zajeti zagrabiti (jelo)
zakaj („za što”) jer ;
zal liep

zapraviti razsuti,
protepsti
(za)res u istinu
zarod rod, pleme,
potomstvo

zastonj badava, uza-
lud

zategavoljo (za) torej

zato, toga radi
zdaj sada

zdelo činilo; zdi se
čini se
zelo vrlo
zgodaj rano
zgodovina povjest
zlasti navlastito
zmaga pobjeda
zmeraj, zmerom ne¬
prestano, uviek
zmota bludnja
zoper proti
zopet opet
zraven (hiše) uz
(kuču)
zunaj vani
zveden izkušan
zveličar spasitelj
žaliti na žao činiti,
vriedjati
že več

ženin zaručnik
župan načelnik

T1SAK DIONIČKE TISKARE U ZAGREBU.