$ " Èe bi vam hotel povedati, kako se v tem trenutku poèutim, potem bi vas lahko spom- nil na Ibikovo pesem o konju, ki na štartni èrti, vpre`en v tekmovalni voz, èaka na zna- menje za zaèetek. Progo po areni dobro poz- na, saj je po njej `e velikokrat tekel, zato se mu `e naprej tresejo noge, ker ve, kaj ga èaka. Meni se ne tresejo noge, èeprav tudi jaz vem, kaj me èaka, oziroma pred kakšno nalogo sto- jim. Kar me najprej èaka, je izbira. Deset lju- di, vidite — ali pa sto –, lahko zadol`ite z vpra- šanjem “Kje si, Nova Slovenija?”, pa vam bo od desetih ali pa od stotih ljudi vsak dal dru- gaèen podatek o tem, kje jo je treba iskati in kakšna bo videti, ko jo boste našli. Dobili bo- ste toliko odgovorov, kolikor je vprašanih, èeprav je jasno, da je Nova Slovenija, kakor vsaka stvar na tem svetu, ob istem èasu samo na enem mestu in ima eno samo podobo. Gre torej za to, kaj je treba reèi o Novi Sloveniji — in v tem je te`ava –, èe hoèemo povedati o njej to, kar je zares pomembno, ali celo to, kar je najbolj pomembno. Jaz si s tako veliko zaèetno kretnjo ne lastim am- bicije, da mi bo to uspelo. To vam govorim le zato, da bi se `e na zaèetku vsi zavedeli, o kako pomembni stvari govorimo. Ne gre morda za enega èloveka, ampak za narod, za veliko ljudi, na dragocen in delikaten naèin med seboj povezanih, in za dr`avo, za hišo, ki jim jo je uspelo postaviti, in je ena sama in jo je te`ko vzdr`evati. Torej, kaj je mogoèe reèi o Novi Slove- niji? Še to moram na zaèetku povedati, da stranko, èeprav sem njen èlan, poznam od zunaj, po njeni pragmatiki, in nimam notra- ,!: & $        ' njih informacij, kar je doloèena pomanjklji- vost, lahko pa, èe vse premislimo, tudi pred- nost. Zato bom moral svoje videnje izobli- kovati s to pomanjkljivostjo ali s to prednost- jo; kar bom lahko vkljuèil, je splošno poz- navanje slovenskih in evropskih reèi, kolikor z njim razpolagam. Torej. Najprej tole. Nova Slovenija je stranka s tradicijo, novo ime za zgodbo zgodovinskih razse`nosti. Saj je kljub interferenci z ime- nom avtentièna naslednica predvojne Koroš- èeve Slovenske ljudske stranke, ki je nasta- la v devetdesetih letih 19. stoletja in je otrok 1. slovenskega katoliškega shoda 1892. Najvišji vzpon je do`ivela na decembrskih volitvah leta 1938, ko je dosegla skoraj 80 % vseh gla- sov. V demokratskem dvajsetletju po 1990 je najprej kot SKD, potem pa kot NSi do- segala od 13 % do 9 % glasov, pri zadnjih vo- litvah 21. septembra 2008 pa ni veè mogla prestopiti parlamentarnega praga. Nemogoèe je, da se tu ne bi ustavili. Najstarejša slovenska parlamentarna stranka, ki je, kot smo rekli, v posesti historiènih politiènih papirjev in ki ji, ne glede na vse, kar se je z njo v 20. sto- letju godilo, še vedno pripada, èe ne 40 % pa 30 %, èe ne 30 % pa 20 %, po najbolj pe- simistiènih raèunih še vedno 20 % politiè- nega prostora, lansko leto, se pravi vèeraj, v našem èasu, ni zbrala toliko moèi, da bi vsto- pila v prostor, ki ga je sto let prej sama po- stavila. Ostanimo trenutek še pri tem, da je Nova Slovenija edina sedanja slovenska stranka s tradicijo (tako za sedanjo SLS kot za seda- njo SD obstajajo utemeljeni razlogi, da ji zgo- # dovinske oznake ne dajejo znaèaja avtentiène tradicionalnosti). Za NSi pa lahko trdimo, da ji pripada to dostojanstvo, da je sprem- ljala slovensko ljudstvo pri njegovem vzponu v nacijo; še veè, da je to pot v odloèilni meri tudi trasirala. Sem spada njena jugoslovanska odloèitev po prvi svetovni vojni, s èimer je rešila Slovence pred giljotino popolne ger- manizacije. Med obema vojnama je v svojstvu vodilne narodove politiène organizacije for- mulirala in uveljavljala avtonomistièno po- litiko in branila Slovenijo pred centralistiè- nimi ambicijami Beograda, tako da je v tej dobi slovenska narodna samobitnost ostala nedotaknjena. Kot del substancialne zavesti je bila v SLS vedno prisotna misel, da je kot vodilna politièna sila odgovorna na narodovo usodo. In ko so boljševiki kot njen groteskni po- litièni protiigralec med vojno zaèeli uresni- èevati svojo odloèitev, da se, ne s politiko, ampak s krvavim terorjem polastijo naroda, je bila njihova ost predvsem ali pa celo iz- kljuèno uperjena v ljudi, ki so politièno in kulturno gravitirali v SLS. Zaèel se je pro- ces velike zamenjave. Namesto tradicionalne SLS, ki je nastala iz civilizacije in je delovala v nomosu civilizacije; ki je nosila odgovor- nost za narod, ne da bi se ga polašèala — ne da bi se imela za njegovo lastnico –, ki je bila po svojem demokratiènem vzgonu pluralna — ena od mnogih, ne ena sama, ampak ena od mnogih –, so se v èasu, ko je bil svet s te- èajev, pojavile sile modernega prometejskega nihilizma in se polastile naroda, izhajajoè ne iz civilizacije, ampak iz upora proti civilizaciji. Vodile so narod — pravzaprav ga niso vodi- le, ampak so nad njim gospodarile — ne kot eden od mnogih, ozirajoè se na druge in ra- èunajoè na druge, ampak v duhu monopol- nega lastništva. In ker so vedeli, da svojega imperija ne bodo mogli postaviti na zgodo-    $ " Špela Bevc: Jamestown  vinskem slovenskem èloveku, so vedeli tudi, da morajo tega èloveka eliminirati ali odstra- niti. V slovenšèini obstajata dve besedi, ki oz- naèujeta sklep in dejanje, s katerim so bolj- ševiki zaznamovali zaèetek svoje polstoletna ere: Koèevski rog in Argentina. SLS je tako, stojeè na Termopilah, domala izkrvavela. In Perzijci so prodrli. In ostali — petdeset let. Leta 1945 je šla v tujino, v Argentino, tudi SLS. Tam je s Slovenci, ki so šli z njo, postavila nadomestno Slovenijo. Ta Slovenija je dobila ime Svobodna Slovenija, za razliko od fiziè- ne Slovenije, nad katero so gospodarili bolj- ševiki, njeni nezakoniti protiigralci. Do leta 1990, ko se je njihov imperij sesul in so mo- rali pri zgodovinskih instancah prijaviti ban- krot. Tedaj so prišli v avstrijski Stams pred- stavniki SLS iz Argentine in izroèili svoje iden- titetne papirje predstavnikom stranke, ki se je tedaj mogla postaviti v Sloveniji kot stranka Slovenskih kršèanskih demokratov. Ker je bilo ime SLS sedaj nezasedeno, ga je prevzela neka druga politièna skupina, ki pa so jo sestavljali, kakor se je pozneje izkazalo, ljudje neke moèno drugaène vrste. Tradicionalna SLS, ki je, kot smo videli, postala SKD, je potem še enkrat spremenila ime in postala to, kar je danes: Nova Slovenija. To se je zgodilo 4. avgusta leta 2000. Na volitvah jeseni istega leta je do- bila 8 %, štiri leta pozneje, jeseni leta 2004 še 9 %, septembra leta 2008 pa ni mogla veè v parlament. Tu smo sedaj pri zaèetnem in poglavit- nem vprašanju: Od kod ta absurd, ta škandal, ta èudna pomota? Sedaj, po toliki zgodovini, te besede mogoèe le nekoliko bolj razume- mo. Vprašanje je veèplastno, prepleteno z raz- liènimi prvinami, in zahteva upoštevanje raz- liènih duhovnih, socioloških in politiènih raz- polo`enj. A vendar — in tu sedaj mislim ne samo na Novo Slovenijo, ampak tudi, èeprav ne v enaki meri, na vse druge pomladne stran- ke — po vsem, kar vemo, ne moremo mimo neke temeljne okolišèine ali nekega temelj- nega dejstva, ki se glasi: sile, ki so dajale vtis, da jih `ene pomladna inspiracija — vsi vemo, kaj to pomeni –, niso razumele, kaj jim uka- zuje zgodovina, ali pa so razumele, a so bile iz take snovi, se pravi iz takega duha, da so njene ukaze mogle ignorirati. Ukaz pa se je glasil: izpeljati gigantski projekt, ki se imenuje tranzicija. Na terenu, ki ga je izoblikoval to- talitarizem boljševiškega tipa, postaviti us- tanove demokratiène politeje. Tudi druga- èe: nepolitiènega èloveka — ker totalitarizem izkljuèuje politiko, izkljuèuje tudi politiènega èloveka — izuèiti v politiènega èloveka. To je `e sama po sebi herkulovska naloga. Da pa je bila stvar še te`ja, je tu dejstvo, da je to- talitarizem trajal dovolj dolgo, da je, še pre- den je moral abdicirati, prišlo do vdaje, do brezpogojne vdaje. In da je bila stvar še hujša, je bila v Sloveniji boljševiška totalitarna stav- ba zgrajena od domaèih in`enirjev in doma- èih rokodelcev in je bilo zato veliko èloveških usod povezanih z njo in je veliko src krva- velo, ko se je stavba zrušila. In da je bila stvar še te`ja, je bilo v Sloveniji veliko kolabora- cije s sistemom, ki je sicer moral iti, spomini pa so ostali in slaba vest je ostala. V Slove- niji za pre`ivetje ni bilo treba stopiti v Partijo, kot je to bilo treba na primer v Italiji. V Par- tijo pa je moral stopiti, kdor je hotel dela- ti kariero. Postati del nasilja zaradi kariere, pa je gesta, ki nosi znaèaj kolaboracije. Vendar, vendar! Ker je bila tranzicija ukaz zgodovine, izvornim demokratiènim stran- kam, strankam slovenske pomladi, ni bilo dano na izbiro, ali naj jo dajo na program ali ne, ampak je bila stvar njihove identitete, ne da tranzicijo dajo na program, ampak da preprosto postane njihov program. Tranzicija bi morala biti program reformnih strank! Šlo je za to, da si, kar si; da si eno s seboj, v os- novni pokritosti s seboj, skratka, kot pravimo, v identiteti. In tu smo sedaj pri prvi tezi. Katoliška politika dvajsetletne demokratiène ere ni    $ " # bila avtentièna, ni bila “pri sebi”, hegeljan- sko povedano, ni bila v identiteti. Naredila je veliko kolièino koristnih reèi, tega, zaradi èesar pa je sploh bila, pa ne samo ni nare- dila, ampak tega tudi v njenih miselnih sre- dišèih ni bilo. Kako je tekel ta del zgodbe? Ko je SKD po volitvah 6. decembra 1992, na katerih je bila demokratska desnica pora- `ena, januarja naslednje leto sklenila koalicijski sporazum s postboljševiško levico (konkret- no z Drnovškovo LDS), je to mogla naredi- ti zato, ker njeni liderji niso imeli v glavi tran- zicije, v pomenu, ki smo ga nakazali. Misli- li so, da smejo voditi tako politiko, kot se vodi v etabliranih demokracijah. Volilci, ki pa so takrat še imeli tranzicijo v glavah, so bili — ta- krat še — šokirani. Na naslednjih volitvah, 11. 11. 1996 so svojo nezadovoljstvo pokazali tako, da je število poslancev SLS (nove SLS) z de- setih zraslo na 19, pri Puènikovih oziroma Jan- ševih socialdemokratih pa iz 4 na 16. Takrat so se zgodili neki premiki, ki so imeli pozneje usodne posledice. Drugi del te zgodbe pa je stekel po no- vembrskih volitvah leta 1996, ki so se kon- èale s pat pozicijo. Po raznih peripetijah, saj se še spomnite, je polo`aj odloèil predsed- nik SLS, pohujšan od uspeha na volitvah, tako da je februarja naslednjega leta sklenil koalicijski sporazum z Drnovškovo LDS (za osem ministrskih mest). Ta datum sem si do- bro zapomnil; bil je to neki ponedeljek, 17. februarja, ob enajsti uri zveèer. Ko sem drugi dan izvedel za novico, sem si rekel: “To je bil èrni ponedeljek”. Tretje dejanje te zgodbe pa se je odigralo leta 2000. Sestavljeno je iz dveh prizorov, od katerih je za nas va`en le prvi. S pomoèjo gla- sov Zago`nove SLS–SKD je dr`avni zbor spremenil ustavo tako, da je lahko uzakonil proporcionalni volilni sistem in s tem one- mogoèil dvokro`ni veèinski volilni sistem, ki — in to je za nas va`no — bi lahko bil po- memben instrument pri izvajanju tranzici- je. Drugi prizor, za katerega sem rekel, da za nas tu ni va`en, pa prikazuje, kako je Drnov- šek izzval umetno vladno krizo, da je dobil nekajmeseèni predah pred volitvami, na ka- terih je potem zmagal s skoraj dvotretinjsko veèino (59 : 31). Tako je potekala ta `alostna in po malem sramotna zgodba. Premislite! V totalitarnem èasu smo bili katolièani edina skupina, ki je javno izra`ala svojo drugaènost. Vsi drugi so se lahko skrili, mi pa se nismo mogli, èe smo hoteli biti to, kar smo. To smo plaèevali tako, da smo prenašali najveèjo te`o in najhujšo vroèino totalitarnega dne. Toda bili smo dru- gaèni, s pravico javnosti, da se tako izrazim. Vsak teden enkrat smo, javno, poslušali be- sedila, ki so bila v konièastem nasprotju z be- sedili, ki so prihajala z razglasnih postaj ideo- loškega imperija. Zato smo bili le toliko dru- gaènih od vseh drugih, da smo na volitvah 8. aprila 1990 prinesli Demosu pièlo 3 % ve- èino. Ko ne bi bilo naše drugaènosti, tudi te veèine ne bi bilo! Sedaj pa primerjajte to sliko s sliko katoliške politike v demokratskem dvajsetletju. Kaj boste rekli? Kako to, da ni- mamo nikogar, ki bi branil našo stvar? Cau- sam catholicam? Štiri leta smo branili kršèansko civilizacijo v narodu, ki je to civilizacijo gojil bolj inten- zivno kot katerikoli drug narod v Evropi. Na dveh frontah, v najglobljem smislu, na dveh frontah. O tem govori 600 morišè na ozemlju domovine, o tem prièata Koèevski rog in Ar- gentina; o tem govorijo grobovi slovenskih ka- tolièanov na Rabu, v Dachauu, v Flossenbur- gu. Pol stoletja smo pre`iveli v politièni ek- lipsi, brez politiènih in èlovekovih pravic! Kako to, da ni nikogar, ki bi to uveljavil? Nasprotno, poslušajte, kaj se dogaja! De- cembra 2007 je imel tedanji premier Janez Janša v Cankarjevem domu odmeven govor — enega svojih najboljših — o tem, kako so bile v Sloveniji kršene èlovekove pravice. Od teh    $ "  krivic se jih je 90 % nanašalo na katolièane, zveèer v Odmevih pa so govorili v glavnem o ljudeh levièarske provenience. V kakšne èa- se gremo, oziroma v kakšnih èasih smo? Ali v èase, v katerih bo veljalo — v veliki meri je `e sedaj tako –, da se katolièane lahko tepe; da so katolièani tu zato, da jih tepejo. Po po- trebi, èe tako nanese, pa tudi ubijajo. Ali ste `e slišali, da se je temu kdaj kdo uprl? V nekem zelo va`nem pomenu je kato- liška politika odpovedala. Ali je to bilo tudi pohujšanje? Ali bomo potem za lanski 21. sep- tember rekli, da je tega dne prišlo do nekak- šnega povraèila? Ali ni vse tako, kakor da je sedaj, potem ko so leta in leta odpovedovale njene politiène izpostave, sedaj odpovedala katoliška politièna baza, tako imenovana? Po- stavljam domnevo, odnosno sprašujem vas, èe ne gre tu za nekakšen refleks. A sedaj se lahko vprašamo, katera neza- dostnost je veèja, ali prva ali druga. Ali ima katerikoli volilec pravico na dan, ko bi moral iti na volišèe, ostati doma, pa naj bodo nje- gove izkušnje `e kakršnekoli? Ali je na pri- mer lahko kdo tako nespameten in neodgo- voren, da mu je vseeno, v kakšne šole bodo hodili njegovi otroci? Ali je mogoèe, da je èlo- vek, ki je dr`avljan, tako brez èasti, da ni u`a- ljen, èe predsednik vlade falzificira zgodovino njegovega naroda, ki je tudi njegova zgodo- vina? Kako se more èlovek odpovedati svoji politiènosti, èe mora 27. aprila zveèer iz Can- karjevega doma poslušati naslednje trditve: da je s tem uporom “slovenski narod postal gospodar svoje usode”; da je bil “ta upor v prvi vrsti domoljubno dejanje”; da je “današ- nji praznik, praznik vseh slovenskih ljudi”; da “brez tega upora ne bi bilo svobode”; da bi bil “brez tega upora slovenski narod ob- jekt zgodovine”. In potem še za konec, da je to res, “pa naj kdorkoli razlaga stvari kakor- koli”. Torej, mi mislimo, da je tako, in kar mi mislimo, je resnica. Koliko ljudi je bilo v nedeljo 27. aprila `aljenih? In koliko teh `aljenih ljudi bo ob prihodnjih volitvah spet obsedelo doma? Ali smo `e tako daleè, da je `e vsem vsee- no? Ali je vseeno, kaj govorijo o vas ljudje, katerih stavki, potem ko jih izreèejo, imajo status kompetentnosti ali uradne veljavno- sti? Ali je dr`avljanom in volilcem `e vsee- no, kakšno glavo ima dr`ava? Tega, kar nas je lani 21. septembra zadelo kot absurd in škandal, nikakor ne smemo ra- zumeti kot trenutno umanjkanje, kot hip- no neprisebnost, ampak kot resno znamenje politiène izpraznjenosti na katoliški strani. Vsi tisti, ki imajo dostop do kakršnihkoli ko- munikacijskih poti v dru`bi, bi morali zavest- no, zavedajoè se urgentnosti polo`aja, ponov- no in ponovno, spominjati ljudi na temeljno poglavje katoliške politiène pajdeje: Da smo, se pravi, katolièani prebivalci dveh svetov, sveta misterija in sveta politiène javnosti, kjer naše sreèevanje ni nakljuèno, ampak prav- no in politièno regulirano; da katolièan za soèloveka ni odgovoren samo v okviru, ki ga postavlja prilika o usmiljenem Samarijanu, ampak tudi v okvirih, ki jih postavlja in za- gotavlja in oblikuje dr`ava: v sodstvu, v zdravstvu, v šolstvu, v varnosti, v obrambi, v gospodarstvu, v sociali. Katolièana doloèa tako evangelijska kot politièna obvešèenost. Cel èlovek ali integra- len èlovek je katolièan takrat, kadar deluje v imenu obeh. Èe mu kaka zunanja sila pre- preèuje tako delovati, je to nasilje, ki mu pra- vimo kršenje èlovekovih pravic. Èe pa se sam odloèi, da se bo kateri od obeh odpovedal, je to nasilje nad seboj — nad svojo konstitu- cijo, nad tem, kar je. Ko se katolièani odpo- vedujejo svoji politiènosti, se odpovedujejo svoji celosti. Na podboje vseh vrat moramo napisati, da je absurdno, da se sedaj, potem ko nam desetletja in desetletja ni bilo dovo- ljeno, da bi delovali iz celosti, iz polnosti èlo- vekovega dostojanstva, da se sedaj temu od- povedujemo sami. Naj bodo èlovekove izkuš-    $ " # nje še takšne, naj bo pohujšanje še tako ve- liko, tega greha èlovek ne sme delati nad se- boj. To je treba danes povedati slovenskim katolièanom. To mora postati naša tema — naš logos, naš govor, naša beseda — o naši vlo- gi v sodobnem svetu, o katoliški celosti. Sedaj bi vam rad povedal še neko evrop- sko zgodbo, ki posebej zadeva katolièane in seveda tudi slovenske katolièane. Evropa je danes na zgodovinski prelomnici. Tudi pri njej gre za to, ali bo ostala cela ali ne. Zgodovinska Evropa ali Evropa, ki je po- stavila civilizacijo, je bila sinteza med he- brejskimi preroki in grško filozofsko mi- slijo; z drugimi besedami, sinteza med vero in razumom. Kršèanska Evropa ni bila iz ene snovi, ampak iz dveh, ni bila samo iz vere, ampak iz vere in razuma. Èe bi njeno strukturo hoteli narisati, bi to ne bil krog, ki je lik z enim središèem, ampak elipsa, ki je iz dveh `arišè, torej nekaj sestavljene- ga. Ta dvojnost je zahtevala neprestano is- kanje ravnote`ja: nikoli ni bila samo trdi- tev, ampak vedno tudi kontrola trditve ali njena kritika. Iz tega je rasla evropska svo- boda. Evropska civilizacija je utemeljevala svobodnega èloveka. Kršèanski èlovek je bil svoboden èlovek. To odliènost mu je da- jalo veèno iskanje ravnote`ja med vero in razumom. To je stara ideja in izhaja iz stva- ri same, danes pa boj za njeno veljavo vodi prvi èlovek Katoliške cerkve pape` Bene- dikt XVI. To dela zato, ker hoèe Evropo rešiti, ker jo hoèe postaviti na tiste temelje, na katerih je nastala in bila svobodna. Pred kakimi 200 ali 300 leti pa so se v Evropi pojavili ljudje, ki so rekli, da nas ta dvojnost samo ovira, da bomo dosegli resniè- no svobodo šele tedaj, èe se bomo te dvoj- nosti rešili in poleteli v prihodnost osvobo- jeni, samo na krilih razuma. Ta ideja je, kakor veste, dobila danes poleg teoretskih tudi `e praktiène in politiène razse`nosti. To se je izkazalo pri preambuli evropske ustave, kjer boste zaman iskali kršèanstvo kot drugi kon- stituent Evrope. Ozrite se malo okoli sebe. Ne samo v Sloveniji, ampak po celi Evropi se bije, z manjšim ali veèjim hrupom, boj za eno- ali dvo`arišèno Evropo. Ko je Simone Weil leta 1943 prišla iz Amerike, kamor je s starši pribe`ala iz Francije, v London, ker je hotela biti blizu stvari — se pravi blizu de Gaullea –, je v nekem spisu postavila tezo, da v drugi svetovni vojni ne gre samo za oblast, da gre za veè kot za oblast. Iz dejstva, da je to tezo postavila v spisu Druga svetovna vojna je verska vojna, lahko sklepamo, da je s to tezo mislila na to, da je to vojna za vero. Tu je mo- goèe mesto, da opozorimo na to, da Evro- pa še ni naredila integralne refleksije o 20. stoletju. Da tega premisleka ni še naredila Slovenija, nekako razumemo. Tega ji ne do- voljujejo boljševiki, ki vedo, da bi, èe bi se ta razmislek izpeljal na odprtem prostoru, iz- gubili vsako mo`nost za nadaljnjo obstaja- nje. A zakaj ga ni naredila Evropa? Zato ker bi ta razprava ogrozila njeno enosredišènost, ki je evropski aksiom moderne. Stavka, do katerega nas je pripeljala pot, ki sem jo poizkušal skicirati, na koncu prav- zaprav ne bi bilo treba izreèi: Stanje, ki se je uveljavilo v Evropi in Sloveniji, postavlja stran- ko, kot je Nova Slovenija na priviligirano me- sto, ker zdru`uje ljudi, ki pristajajo na credo v vseh njegovih dimenzijah. Pomen Nove Slo- venije — pomen ljudi, ki se vanjo vèlanjujejo in se za njo uvršèajo — je v tem, da je zaradi svoje temeljne konstitucije vpletena v prav- do za bistvene evropske zadeve modernega èa- sa. Ta vpletenost jo uvršèa med najpomem- bnejše akterje sedanje evropske in slovenske politike — kot smo rekli, ne da bi to posebej hotela, `e po tem, kar je. Bila bi pa seveda ve- liko bolj uspešna, èe bi to tudi posebej hotela. Èe bi vedela, kakšna vloga ji je namenjena. Stanje, v katerem se NSi trenutno nahaja, je v grotesknem nasprotju ne samo z vlogo, ki jo je igrala v zgodovini slovenskega naroda,    $ "  # ampak tudi s prièakovanji, ki jih imamo do nje pri reševanju nasprotij in zapletov, ki so nastali zaradi revolucije in dr`avljanske vojne, in pri saniranju duhovne, kulturne in poli- tiène poškodovanosti, ki nam je ostala po pol- stoletnem prebivanju pod totalitarnim ne- bom. Èeprav takorekoè obubo`ana, se zdi, èe premislimo te reèi, še vedno nezgrešljiv njen aristokratski videz. A sedaj se moramo še vprašati, kaj bi bilo treba storiti, da bi aktualizirali njeno preteklo slavo in njene sedanje velike mo`nosti. Na- loga, ki bi ji jo najprej nalo`ili, je politiza- cija katoliške mno`ice — še vedno namreè lah- ko govorimo o katoliški mno`ici. Kdo to lah- ko naredi? NSi je stranka, ki ima samo lju- di, nima ne denarja in ne, na primer, medi- jev, kar je skoraj isto. Vèasih se zdi, da tudi ljudi nima, a jih je treba najti in poiskati. Zato je potrebna neka reè, ki se ji reèe “ve- selje do ljudi”. Tega je sorazmerno malo, zato bi to lahko bilo geslo novega slovenstva, ki bi ga lansirala stranka: veselje do ljudi. Gesine Schwan, socialdemokratska kandidatka za predsednico Nemèije, je za svojo volilno kampanjo napisala knjigo z naslovom Sam ni dovolj. Totalitarizem nas je zatomiziral, zato moramo spet prebuditi svojo naravno dru`benost. Spet moramo revitalizirati tiste prostore v sebi, v katerih nastaja osnovna na- klonjenost do èloveka. Do ljudi je torej treba iti, ljudi je treba poiskati. Druga stvar pa je jezik. Naš jezik mora postati politièen. Moramo se nauèiti politiè- no misliti in govoriti. To bo sèasoma priš- lo samo od sebe, èe nas bo gnala avtentièna skrb za skupnost. Skrb je kljuèna beseda; v skrbi so ustvarjalne energije. Skrb je tudi naj- bolj uèinkovit protistrup za politikantstvo. Politika vidi pred sabo koncepte, uresnièe- vanje dru`benih ambicij in ciljev, politikants- tvo pa vidi sebe — vedno in povsod samo sebe. In tam, kjer bi moralo biti dostojanstvo de- janja, tam `di intriga. Nadaljnje vprašanje, ki je za reafirmacijo NSi bistvenega pomena, je vprašanje vods-    $ " Špela Bevc: Vzorec z napako $ # tva. V demokratski Sloveniji sem nekatere stvari videl, niè posebnega, a vendar dovolj, da sem s preseneèenjem opazil, kako malo je voditeljskih ljudi. Da je voditeljski èlovek razmeroma redko blago. Zgodovinar Fran- çois Furet je napisal knjigo Misliti francosko revolucijo, ne misliti o francoski revoluciji, ampak misliti francosko revolucijo, misliti koga ali kaj. Japonski cesar, tako imenova- ni mikado, je baje moral vsak dan eno uro nepremièno sedeti na prestolu in misli svo- je cesarstvo, ne o svojem cesarstvu, ampak svo- je cesarstvo. Koga ali kaj! Èlovek voditelj mora sicer imeti neke tehniène lastnosti, neke danosti, bi lahko rekli, poleg vsega ali nad vsem pa mora še misliti tisto, kar vodi ali za kar je odgovoren: tisto misliti v celoti. Še- le uspeh celote tistega, kar vodi, je njegov us- peh. Druga reè pri vodstvu pa je ta, da je ti- stim, ki vodijo, treba dovoliti, da so voditelji. Verjetno veste, kaj s tem mislim. Tisti, ki na èelu organizacij opravljajo zahtevna opravila, zaslu`ijo solidarnost in dobronamernost, predvsem pa razumetje. Vsak èlan stranke se mora potruditi, da razume, kaj vodstvo hoèe. Ko smo doloèene ljudi izvolili za funkcio- narje, smo jim to — s tem dejanjem samim — obljubili. To so istovetne reèi. Najveèja kri- za demokracije nastopi takrat, ko se demo- kratski èlovek tako razkroji, da ne dopušèa veè vodstva. To namreè pomeni, da ne do- pušèa veè politike. Kljuène besede tistega, ki vodi, je treba sprejeti v svoj slovar. Stranka mora biti uporabnik skupnih semantiènih re- šitev in iznajdb. Nadaljnja stvar, ki daje stranki sposob- nost politiènega delovanja, je neprestano in- ventariziranje znanja, s katerim razpolaga. Stranka mora vedeti, katere segmente dru`- benega servisa je sposobna prevzeti. Za ne- katera podroèja dru`bene administracije je stranka zaradi svojih idejnih zasnov in zaradi svojih zgodovinskih izkušenj posebej pokli- cana: ljudi, ki so sposobni upravljati s temi podroèji, mora stranka gojiti in jim omogo- èati, da svoje specifièno vedenje obnavljajo in aktualizirajo. Stranka se lahko tudi odloèi, da se specializira za doloèena podroèja. Vo- lilci morajo vedeti, na kaj lahko v zvezi z njo raèunajo. Na sploh pa mora stranka skrbe- ti, da ima v rezervi kompetenten govor za vsa dru`bena obmoèja. Stranka mora, kakor smo `e rekli, regi- strirati prednostna podroèja. To so tisti sek- torji dru`benega obstajanja, za katere so po- litiène sile, temeljeèe na kršèanski pouèenosti, v prednosti pred drugimi. Za NSi bi to uteg- nilo biti šolstvo, kultura, sodstvo, zdravstvo, sociala. Prvenstvo med temi je verjetno treba priznati šolstvu, ker, èeprav je prihodnost po definiciji negotova, ena stvar stoji trdno: ved- no veè bo treba znati. Obstali bodo samo tisti narodi ali tiste skupine, ki bodo razpolagale s superiornim znanjem in superiornim rešpek- tom do `ivljenja. Opremiti mladino za `iv- ljenje, je tudi geslo, ki anga`ira najveèje mo`- no število ljudi. Politièna skupina, ki se ji po- sreèi preprièati javnost, da je pripravljanje mladine za `ivljenje njena potisna sila, ima velike mo`nosti, da bo sprejeta. A je tudi to res, da je tu najveèja nevarnost “lepega go- vorjenja”. Dovoljene so samo tiste besede in tisti stavki, ki ne pušèajo nobenega dvoma, da odpirajo vrata dejanjem. Nadalje bi bilo prav, da si Nova Slove- nija postavi in osvoji naèelo vseprisotnosti. Miselno in akcijsko središèe stranke bi mo- ralo poskrbeti za to, da bi bila stranka, tam kjer je, tudi dejavna: da bo vedno znova do- kazovala, da razume potrebe kraja, kjer `i- vi, njegovo preteklost in njegove prihodnje mo`nosti. Krajevna vodstva morajo poskr- beti za prisotnost stranke, da bo postala se- stavina nareèja, ki se govori v dolini, da se tako izrazim. Recimo: ko pridejo izseljenci iz daljnih krajev, zlasti èe jih je naenkrat veè, je mogoèe organizirati sprejeme, kjer bodo ljudje z zanimanjem prisluhnili njihovim iz-    $ "  ( kušnjam. In tako dalje. Mo`nosti so brezšte- vilne — za domiselne in rado`ive ljudi. Stranka se mora tudi truditi, da postane obèutljivo nacionalno središèe, v katerem se bo ustvarjal register vitalnih vprašanj naroda in dr`ave. Središèe stranke se mora zavest- no senzibilizirati za stvari, ki akutno zade- vajo nacionalno in dr`avno skupnost. Vemo, da se moramo varovati velikih besedi, a vsee- no: stranka mora postati, takega duha mora gojiti v sebi, da bo postala hestia, ognjišèe, kjer se bodo z obèutljivo inteligenco in pri- zadeto skrbjo pripovedovale izkušnje prete- klosti in razgrinjali naèrti za prihodnost. Eno od vprašanj, ki se mora v takem am- bientu, kot je stranka, kar naprej odpirati in preverjati, je vprašanje, kako delujejo dr`avne in narodne ustanove. Ustanove so legitim- ne in nepogrešljive oblike dru`benega `ivlje- nja, a imajo to nevarnost v sebi, da se kva- rijo: lahko se mehèajo ali pa okostenijo, lahko se tudi povampirijo. Lahko se pritisk v njih tako zmanjša, da delajo samo še s pol plju- èi. Lahko pa seveda tudi cvetijo: šole, bolnice, zalo`be, gledališèa, ministrstva in tako da- lje. Veliko, ne èisto vse, a skoraj vse je od- visno od glave, od tistega, ki ustanovo vodi. In tu je “postkršèanska Evropa” — se pravi Evropa, v kolikor je postkršèanska — v kri- zi. Ko je nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt pred nekaj èasa praznoval devetde- setletnico, je v mnogih intervjujih, ki jih je ob tej prilo`nosti dajal, kar naprej ponavljal: “Kar manjka, je ‘persönliche Führungskraft’”. Ljudje niso veè pripravljeni voditi. Voditi, se pravi, “osebno”. Zato nimajo veè moèi. Saj poznate frazo, ki jo pogosto slišimo v jav- nosti: “v skladu s svojimi kompetencami”. To je vse. Nadalje morajo v stranki imeti domovin- sko pravico vsa pomembna slovenska vpra- šanja. Omenil bom samo eno od njih. Pojdite delat anketo po slovenskih šolah, osnovnih, srednjih in visokih, ali pa po tako imenovanih    $ " kulturnih ustanovah ali pa po dr`avnih pi- sarnah in postavite na primer vprašanje o slo- venskem Korotanu. Koliko ljudi ve, kdaj, kako in zakaj so nas Nemci od Svete Krvi pod masivom Velikega Kleka potisnili na Kara- vanke. Vprašajte, kako je to šlo in boste vi- deli, koliko jih bo o tem kaj vedelo. Potem pa vprašajte še za Rezijo, za Julijsko Bene- èijo in za tr`aški Kras. Stranka mora poskrbeti — z neprestanim postavljanjem tega vprašanja –, da bodo te in druge teme del slovenske sub- stancialne zavesti. Rimski senat je, kakor znano, posedoval poseben dokument, ki je vseboval tajna na- èela rimske imperialne politike, ki se jih je bilo treba vedno dr`ati in od njih za nobe- no ceno ne odstopati. To so bila tako ime- novana “arcana imperii” — imperialne tajno- sti. Stranka s tolikšno tradicijo, kot je NS- i, bi morala biti v posesti takšnih temeljnih naèel, dobljenih z redukcijo celotne zgodo- vinske izkušnje na bistveno. Mislim, da niè takega nimamo. Zanimivo je, da naši kato- liški politiki niso pisali spominov, razen red- kih izjem. Janez Evangelist Krek in dr. Anton Korošec sta umrla nenadne smrti. Dr. Miha Krek pa je umrl šele leta 1969 in je imel kar nekaj èasa, da bi lahko sestavil svoj obraèun. Pa ga ni. Slabo znamenje. (Slovenci imamo tri velike politiène spo- mine: Sergeja Vošnjaka, Franca Šukljeta in Ivana Hribarja. Vsi so bili liberalci. To so hkrati tudi osnovna slovenska politièna be- sedila. Tisti, ki so odgovorni za Mlado Novo Slovenijo, naj poskrbijo, da jih bodo nje- ni èlani prebrali. Na vsak naèin jih mora- jo prebrati.) Za konec samo še tole. Janez Janša je na kongresu SDS postavil zahtevo po “drugi Slo- veniji”. Nam tega ni treba, ker smo `e pred devetimi leti povedali, da potrebujemo novo Slovenijo (pisano z malo zaèetnico). Naredimo vse, da bo Nova Slovenija (pisano z veliko) postala stranka, ki bo ta program realizirala.