9. julija 1969 — Številka 27 — Leto XXIII — Cena 1 din NOVI TEDNIK (NE)SPORNA DEČKOVA najprej je bil govor in pisanje samo o tem, da je cena za odkup zemljišč vzrok za za- vlačevanje gradnje, oziroma obnove dečkove ceste ... no, pa je bilo še kaj drugega kar pa je v ponedeljek dobilo svoj epilog z rešitvijo po nekoliko okrnjenem reklu: volk SIT koza cela. Dečkova cesta je že dolgo kamen spotike v Celju, predmet vseh razprav v stanovanjski soseski Dolgo polje, predmet, kateremu je na- menjeno veliko vročih besed, izrečenih na vseh zasedanjih občinske skupščine v zadnjih dveh letih. Ko smo že napovedali rekonstrukcijo Deč- kove, se je po Celju razvedelo, da poleg neso- glasij o odkupnih cenah zemljišč, ki jih bo raz- širjena cesta terjala, obstaja še en spor, spor, ki je nepoučene delil v dva tabora. Ni namreč pri nas redkost, da se ljudje »referendumsko« delijo za in proti, čeprav življenje dostikrat terja približevanje in združitev nasprotij. Ni naš namen soditi, kdo od protagonistov ima bolj, kateri manj prav. Vse, kar lahko brez zadržka zapišemo, je, da ima vsak svoj prav. Vsak »bčiin, ki ob DtH^ki-^vi cesit siaiiu.jt* in vsak, ki ima Itkrati otroka v IV. osnovni šoli, bi so težko odločil sa- mo za eii(» stran. Prah in lukn.|e v bivši cesti bi koga najtnale v obup da \n dal prednost cesti, tako ko bi kdo d ki se Dečkovi lah- ko izoijne, dal prednost ne- motenemu pouku. Zakaj ,je do določenega spora in živahnejšt- nMinjave mnenj pri.šlo, sajno po sebi pojasnjujeta i/,)avi ravnatelja IV. osnovne šole Draga ŠPENDL.'\ ter vodje službe za ajdravstveno varstvo otrok in mladine dr. Marja- na VEBRA. Nova cesta bo tekla 24 metrov od šole na- mesto 35, kot je predpis. Predpis, ki določa .t5 metrov, [» je mlajši od urbanistič- nega načrta, predvsem pa veliko miaj.ši od IV. osnov- ne šole. ki .je bila (kdo ve po čigavi želji) postavljena bliže cesti, kot je bUo v načrtu predvideno. Sredstva, ki so zbrana xa rekonstrukci.jo. komaj zado- ščajo za izvedbo brez spre- memb. Vprašanje je nastalo, kaj storiti? (Dalje na 6. strani) osebnost l^jg predlagala, 'časnikarji re- jijki vrh dolo- organizacije ^inio na ne- l^enosti oseb- johodkov zno- same pa- naj postavi- javno vpraša- H^orda bi bilo (j(,bro tako sto- še bolje pa bi |jl avtor te ini- sam, bliže I je in njegov , se tudi bolje [j kot naš. Pa a zamere. Pšenica je dozorela, zaenkrat ■»Italijanka«, ki jo je pri nas veliko. ^vinjskT donnr rumeni zlato klasje med plantažami hmelja, to je j ini^vsakdanji prizor, ni pa vsakdanje, če v Savinjski dolini vidite jico s srpom, kajti v tej dolini že desetletja žanjejo s kombajni. [pride prav, kjer je pšenica poležana.___________ j/1AmjA"DERN0VŠEK, d'oma'"iz Topovelj, je stara že^ let. Odkar frišla iz Zasavja, tega pa je več kot pol stoletja, »tavarhari« pri et[h v soseščini. Sama nima zemlje, socialne podpore ima 90 dinar- pa ima tudi že številno družino, zato rada gre k sosedom, da prisluži še kaj.__ (FotorT. VRABL) SUVJE V SEDLARJEVEM VEČ TISOČ OBČANOM Z OBEH STRANI SOTLE JE GOVORIL JOŽE BRILEJ Osrednja proslava Dneva borcev v Sloveniji je bila v Sedlarjevem, kjer se je po- leg borcev zbralo več tisoč občanov ob otvoritvi mostu prijateljstva. 2e na predvečer je bilo veliko slavje v Polju ob Sot- H, kjer so ob krajši .sveča- nosti izročili v uporabo nov vodovod. Ta bo napajal go- spodin,)Stva več vasi, dela pa so veljala okrog 34 milijonov starih dinarjev. Velik del po- ti-ebnega denarja so zbrali občani sami. V Sedlarjevem so se že v zgodnjih jutranjih urah zače- le zgrinjati množice na pro- stor pred novim mostom, ki so ga zgradili v treh dneh pripadnild armade, financi- rale pa občinske skupščine z obeh strani Sotle. Proslava je b41a v .sklopu praa.iovanja 25 obletnice legendameg^a pohoda štirinajste ter bojev kozjanskih in zagorskih od- redov. Zbrane je prvi na^- voril BENO BOŽIČEK, pred- sednHt skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Na slav- nostni tribuni je bUo poleg nekdanjih komandantov in komandirjev še večje šte\ilo družbenopolitičnih delavcev iz Slovenije ter Hrvaške. Tako SERGEJ KRAIGHER, pred- sednik skupščine SRS, IVAN ŠIBIL, predsednik SUBNOR SRH, IVICA GRETIČ, pod- predsednik SSRNH, LIDIJA ŠENTJURC. članica sveta na- rodov, TONE VIDMAR-LU- KA, nekdanji komanant Štirinajste ter drugi. Obča- nom Kozjanske je spregovo- ril dr. JOŽE BRILEJ, pod- predsednfe skupščine SRS, ki je v svojem nagovoru po- udaril, da je največja dolž- nost današnje družbe pomoč nerazvitim področjem, med drugrlm je dejal, da je poleg gradnje ce»t potrebno na Kozjanskem najprej pomaga- ti kmetijstvu, ki bo nadaljnji nosilec razvoja. Po svečaojo- sti je bil partizanski mithig. jjs, FRANCEK FRAKEU ilaiigg yeličanstvo, vaše gnade, gospodje in gospe, sicer pa dragi tovariši gle- ^ihft K * ^^^^ povabiti vas k bogato obloženi mizi, da skupaj zau- ''VeiJj b^STodati kataloga, ki obeta biti kar enkrat bolj kaloričen od vaših mej duš! ..M VREME OD 10. DO 20. JULIJA Okrog 10. in 20. juli- ja padavine. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. v globino Voznik osebnega avto- mobila Jože Jazbec je pe- ljal' iz Rimskih Toplic proti Strmcu. Zaradi ve- like hitrosti in me^Ie je v ovinku zapeljal skrajno desno, se zaletel v obcest- ni kamen in nato prevrnil po travniku v globino 50 metrov. Materialne šikode je za 8000 dinarjev, alko- skop pa je delno poze- lenel. popustila zavora Ko je peljal Ivaji Soič e vlačilcem in prikolico proti Zgornjem Doliču je zadel ob voga: strehe na stavbi in pot^^iil za se- boj nekaj opek. Na klan- cu je ustavil in šel iskat lastnika hiše, da bi se dogovorila o odškodnini za nastalo škodo. Med tem je ročna zavora po- pustila in vozdlo se je začelo pomikati nazaj. f*ri tem je stisnilo ob zid Jožeta Irši^, ki je bil zaradi poškodb prepeljan v bolnišnico. neprevidnost Na želecsniški postaji je opravljala premik na pr- vem tiru lokomotiva, ki je pri tem zbila Karla Jesenka, ki je stal pred peronom na prvem tiru. Jesenka pa je takoj po- tegnil k sebi Ivan Ferlan, ki je s tem preprečil, da bi ga lokomotiva povozi- la. Zaradi po.škodb so Je- senka prepeljali v bol- nišnico. prevrnil se je v potok Proti Višnji vasi se je peljal z rnopedom Hin- ko Golež. Ko je pri.pe- Ijaa v ovinek v naselju Višnja vas ga je zaneslo na desno stran, kjer se je peljal več metrov po travi, nato pa se prevr- nil v Hudinjo. Pri tem si je mopedist zlomil ra- mo in rebra ter ima ra- no na glavi. Prepelian je bil v bolnišnico. Ker je koizal znake vinjenasti so mu cxlvzeli kri. zaradi prazne zračnice v drevo V naselju žeče je voz- nik osebnega avtomobi- la Branko Klopčič zape- ljal na desni rob ceste, trčil v obcestni smernik in zavozil na tra^mik, kjer se je zaletel v drevo. Voznika so 2aradi po- škodbe preijeljaHi v bol- nišnico, na avtomobilu pa j« za 6 tisoč din ško- de. Na avtu ^ bila praz- na zadnja za^tčnica in je možno, da je prav to vzrok nesreče. Voznika so preizkusili tudi z al- koskoipoon, M je delno pozelenel. kot nezave- sten, vendar opit Iz smeri Pongrac proti Seščam se je po strmem klancu peljal s kolesom Franc Svet. Zaradi hitre vožnje po klancu je padel in obležal, kot da je v ne- zavesti. Ko so ga prepelja- li v bolnico so ugotovili, da je le tako močno vi- njen, po telesu pa je do- bil samo manjše praske. sreča v nesreči Kolesar Alojz Benkovič je vinjen peljal po Mari- borski cesti, kjer ga je pred hišo št. 49 zaneslo in je padel ter obležal na sredini cestišča. Malo kas- neje je po isti cesti pri- peljal voznik osebnega av- tomobila Hardvik Pirno- var, ki je ležečega kole- sarja zaradi slabo osvet- ljene ulice zagledal komaj pet metrov pred seboj. Z delom avtomobila je zadel v ležeče kolo, poškodovan ni bil nihče, kolesar pa Je priznal, da je vinjen. ponovno prehitevanje Voznik osebnega avto- mobila Janko 2evart je pe- ljal proti nadvozu v šem- petini, kjer ga je začel prehitevati prav tako z osebnim avtom Martin Glinšek. Ko je bil v fazi približevanja ga je začelo zanašati ter je s .spred- njim delom zadel v zad- nji del prehitevanega av- tomobila s tako silo, da je vozilo izgubijo smer in zapeljalo čez cesto pod na- sip na njivo. Na obeh vo- zilih je za 13 tisoč din škode, Glinšku pa je bila odvzeta kri, ker je kazal /nake vinjenosti. trčenje Proti Latkovi vasi je pe- ljal z mopedom Vekoslav Artelj. Iz smeri Dolenja vas je istočasno pripeljal z osebnim avtomobilom Albin Kupec, ki ni upošte- val prometnega znaka »Stoj, nimaš prednosti!« in je prišlo do trčenja, kjer je nastala materialna škcxia za 4000 din, mope- dist pa je zaradi poškodb bil prepeljan v bolnišnico. Z obeh vozil so odraeli re- gistrske tablice, ker nista bili »sposobni za vožnjo. črna nedelja V nedeljo je bilo na celjskih cestah štirkiaj&t lažjih in težjih promet- nih nesreč, v katerih je bilo več ljudi poškodo-va- nih, Štefanija Arzenšek pa celo umrla. Mate- riaina' škoda je bila oce- njena na 26 tisoč diin. Pri zadnjih nesrečah so vse pogosteje udele- ženi motoristi, mopedisti in kolesarji. Pre- majhna previdnost in misel, da so sami na ce- stah, se maščujejo z nesrečo, ki se za marsi- koga tragično konča. NA CELJSKIH CESTAH JE ŽE ŠTIRIDESET ŽRTEV PROMETNIH NESREČ, ČUVAJTE SE, DA NE BOSTE ENAINŠTIRIDESETA VI! komentiramo nesrečo PIŠE KOMANDIR POSTAJE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL PEŠCi IN PROMET 29. junija se je zgodila pro- metna nesreča s smrtnim izi- dom. V Frankolovem je šel po desni strani ceste proti domu pešec Ivan Skale, 57, Lz Lipe pri Frankolovem. V naselju ga je dohitel vo2nik osebnega avtomobila Franc Galunder, 50, iz Veržeja prj Ljutomeru. Ko je Galunder hotel prehiteti pešca, je le-ta skrenil proti levi strani cesti- šča in kot izgleda isto skušal prečkati takoj zatem, ko ga je prehitel voznik osebnega avtomobila, ki je vozil pred udeleženim avtomobilom. Da bi se voznik Galunder umak- nil trčenju, je zavil nekoliko v levo. Kljub temu je pešca eadel tako silovito, da je ta padel na pokrov avtomobila, kjer je udaril z glavo ob rob strehe. Udarec Je bil tako močan, da je pešec umrl. Priče in udeleženi voznik so izjavili, da se pešec pred nameravanim prečkanjem ni prepričal ali je cesta prosta. Do tako številnih promet- nih nesreč, v katerih so ude leženi pešci, prihaja pred- vsem zaradi nepravilnega prečkanja ceste oziroma ne- pravilne hoje po desni strani ceste. Temeljni zakon o var- nosti cestnega prometa dolo- ča: »Na javni cesti izven na- selja ter na delu ceste, ki pe- lje skoei naselje in nima plo- čnika ali druge za pešce do- ločene površine oziroma ni- ma ob vozišču primerne po- vršine, ki bi se po predpisu štela za ja-vTTO cesto, mora hoditi pešec ob skrajni levi strani ceste v smeri hoje.« Na območju cest UJV Celje Je bilo v letošnjem letu 17 prometnih nesreč, v katerih so p^ci izgubili življenje. Nujno je, da se tudi pešci podredijo zakonskim določi- lom, sicer bo število podob- nih nesreč še naraščalo. Pe- šec mora tudi sam skrbeti za svojo varnost.! Gabrijel Bred, 25, Pongrac pri Grižah, delovna nesreča, poškodovana leva roka; Ivan Potočnik, 37. Šmartno v Rož- ni doLtni. delovna nesreča, po- škodoi-ana desna roka; Zelj- ko žkirkovič, 28, Stara vas pri Podčetrtku; pri delu je padel in si poškodoval desno ramo ter levi del prsnega koša; Martina Ružič, 25, Košnica, na pločevini se je porezala po levi roki; Stane Ozir, 36, Migojnice pri Grižah. delov- na nesreča, porezana desna roka; Karel Krzun, 42, Vrho- vo pri Radečah, padel je po stopnicah in si poškodoval desno ramo; Štefan Trunkl, 26 Jernej pri Ločah, delov- na nesreča, poškodovan des- ni gleženj; Matija Vaidič, 31, Celje, kompresom mu je po- škodoval desno roko; Mijo Kranjec, 35, Hum na Sotli, pri delu si je poškodoval desno roko; Anton Tepeš, 28, Celje, delovna nesreča, poško- dovana desna roka; Danica Verdev, 19, Topolščica pri Šo- štanju, poškodovana desna roka; Ivan Ponizek, 35, Pet- rovče, delovna nesreča poško- dovano koleno; Ivan Antal, 30, Ostrožno pri Grobelnem, delovna nesreča, poškodovana leva rama! Franc Kovač, 26, Jazbin vrh pri Šentjurju, pri delu si je poškodoval de- sni gleženj; Konrad Hrastnik, 27, Depuš pri Dobju, delo\Tia nesreča poškodovana leva ro- ka. c;elje 21 dečkov in 33 deklic ŠENTJLR pri celju 1 deček m 1 deklica žalec 1 deklica CELJE Poročilo se je 12 parov, od teh: Vladislav Vodeb in Armela Guček, oba iz Celja; Stanislav Starovasuik in Ma.jda Lčakar, oba iz Celja; Pavel Komerički in Branka Ažman, oba iz Celja ter Šte- fan Pisanec in Milena Mari- ja Hotko, oba iz Celja. HRASTNIK Anton Žagar, strojni teh- nik, Ceče in Lea Marinko, uslužbenka, Hrastnik. MOZIRJE Jožef GermatUiik, 33, Be- le vode in Marija Povše, 22, Ljubija ter Milan Kranjec, 20 in Marija Selišnik. '20, oba iz Nazarij. ŠENTJLR PRI CELJL Anton Podkrižnik, 26, ki- par, Kameno in Jožefa Kne- felc, 21, ekonomski tehnik, Laško; Franc Kolman, 35, kmetovalec, Loke pri Plani- ni in Juljana Jevšnik, 28, poljedelka, Visoče; Ivan Ro- bič, 22, šofer, Jelce in Ire- na šturbej, 19, šivilja, Pari- dol. ŽALEC Bernartl I>rtn, 25, Prelska in Marta škruba, 18, Ljubi- ja; Martin Orač, 47, Prose- niško in Kristina Žolnir, 44, Orla vas; Pavel Starič, 35, ZaJože in Frančiška Volk- ner. 25, Šempeter. CELJE Franc Dupelnik, 64, Vo> nik; Lavreneija Flander, 68, Laško; PaveJ Pohole, 53, Lo- če; Marija Kramer, 71, Ža- gaj; Jožefa Vrček, 66, Sev- nica; Marija Leben, 74, Re- čica; Mihael Skornšek, 71, Loko\ace; Kari Golob, 1 dan, Debro m Henrik Herman, 71. Rogatec. LJUBNO OB SAVINJI Ivan Petrin, 85, posestnik, Ljubno in Terezija Kopušar, 56. upokojenka, Primož pri Ljubnem. ŠMARJE PRI JEL.ŠAn Edo Ferlič, 63, Nezbiše; Nežii Cokl, 82, Vršna vas; Ru<><»lf Vehovar, 60, Gabtr oe; Frančišek Kokolj, 67, Spodnja Kostrivnica; Lucija lV]H^rko, 86, Vodeno; Marija Kuj)ec, roj. Sibila, (>4, Sf novica; Mihael Potočnik, 66, ?:ahenberc; Anton Bosner, 69, Imeno in Ana Jarh, roj.. Bartole. 66, Imeno. ŽALEC Jožef Pavlič. 60, upokoje- nec, Žalec in Jožef Vodeb, 71, upokojenec. Polzela. Udeleženci prometa, zamislite se! 30. junija je minilo po- lovico letošnjega leta. V tem času je število pro- metnih nesreč s smrtnim izidom na cestah UJV Ce- lje zelo tragično. V tem času je izgubilo življenje 7 pešcev, 6 potnikov v vo- zilih, 5 kolesarjev, 6 voz- nikov avtomobdlov in 4 motoristi. Komentar k pa datkom ni potreben, mor- da samo stavek: Udeleženci prometa, za mislite se! Naj se va.še ali drugo življenje ne konča na cesti v prometni nesre- či! lahko vsakemu zaupamo vozilo? VNESRECI UMRLA ŠTEFANIJA ARZENŠEK Proti Rogaški Slatini je po desni strani ceste šla Štefa- nija Arzenšek, 65, iz Tržišča pri Rogaški Slatini. Za njo je pripeljal z osebnim avto- mobilom nemške registracije Marjan Slatinšek, ki je v na- selju Tržišče zaradi osebne prizadetosti in neizkušenosti zadel Arzenškovo tako, da je padla na pokrov avtomobila in od tam Da cesto, kjer je zaradi hudih telesnih po- ! škodb takoj umrla. Voznik Marjan Slatittsek je vozil brez vozniškega izpita in je zaradi osebne prizadetosti bil up^okojen. Vozilo mu je zaupal lastnik avtomobila Mi- ro Kunaj, ki je med vožnjo i dobil nenaden napad (vnet- I je trebušne mrenej in je pro- ! sdl Slatinška, ne da bi se prej prepričal ali ima vozniško dovoljenje in če je priseben, naj ga pelje. Povzročil je ne- srečo, ki je zahtevala člove- ško življenje. Kuneja so pre- peljali v bolnišnico. To je primer, ki je med redkimi in izjemnimi na na- ših cestah. To je primer ki je zahteval 39-to smrtno žr- tev na celjskih cestah v le- tošnjem letu. Prav zato se ne bre^. vzroka vprašamo ali resnično lahko vsakemu za- upamo vosalo? S tem ne ogrožamo samo lastmega živ- ljenja, temveč predvseim živ- ljenje drugih, kd zaradi po- dobnih primerov laJiko izgu- bijo življenje. Kdo bo odgovarjal za smrt Štefanije Arzenšek? Mogoče Marjan Slatinšek ali Miro Kunej? žalostno je predvsem to, da izgube živ- ljenja ne moremo nadomesti- ti z nobeno .stvarjo. Ta in po- dobni primeri so opomin, da se v bodoče m naših cestah ne bi dogajale podobne ne- sreče, ka bi zahtevale življe- nje ljudi, ki niso nič krivi. teve motorist v avtobus V soboto, 5. julija popol- dne, se je na cesti v Laško v Celju pripetila težka pro- metna nesreča, ki je zahte- vala novo smrtno žrtev, 38- to na cestah celjskega ob- močja v letošnjem letu. Avtobus, ki ga je up^ravljal Dominik Hailer, je voašl iz I Celja proti Lašfttemm v preglednem dednem' \ pred hišo številka i srečaval z voznikom < nega kolesa Josipom jl^'^!, cem iz Zagreba. Po prič je motoilst zei,^, % vozil proti avtobusu p^^''! strani ceste. Tako je levo stran prednjtoa ča na avt,obusu, odkode je odbilo v leseno o^r^,^ 9 cesti, nato pa .se je v betonski steber. Trčenj * bilo tako močno, da je rist uanrl na kraju nt^j^' Sopotr.dk na moturnem ^ m, Drago Uijevec, prav ^ iz Zagreba, je dobil la^j; ?j tres možga-nov in !7f^ka'j 7^ i>ih telesnih p<>škf)db. ' Na prvi seji ot^inskeg, sodišča za pobijanje ^ ginje v Celju je 8. novem bra 1921. leta bil izvolje,, za predsednika dr. Martin Rus, namestnik državnega pravdnika. V novembru 1921. let- je bilo v industrijskih podjetjih na področju ni.e. sta Celje zaposlenih 22 tujih uslužbencev: 8 Av. strijcev, 6 Italijanov, 5 čehoslovakov, 2 Rusa, 1 Nemec in 1 Francoz. Izobraževalno društvo društvo »Bratstvo« Celje je v marcu 1921. leta Ob- činski svet v Celju zapro- silo za podporo v prc- svetne namene. Zaradi t nančnih težav mestne oi> čine celjske prošnji ni bilo ugodeno. 8. maja 190S. je Meste občini celjski na osno;:: koncesijske listine ia/ podeljena koncesija za iV vrševanje instalacije iM dovodov '.MM Na podlagi rešitve Os- rednje uprave za posredo-J vanje dela v Beogradu ijj 1 1928 in na osnovi zadol« niče iz 1. 1931 je Mestna občina celjska prejela od Javne borze dela v Ljul>' Ijani posojilo predvojni!)] din .500.000. Posojilo se je uporabilo za gradnjo IJ' enodružinskih hiš'o rdelav skih). Iz trgovskega registra Okrožnega kot trgovs.kegs sodišča v Celju izhaja, je bila tvrdka štnjerska železoindustriiska družba z o. z. Zreče ustanovlieffl z družbeno noe-odbo ("i 26. marca 192.S z osnovno glavnico lOfl ooo din. T\Tdka Viljem Brauft' CAero) v Celju ie ^ ustanovljena in protokolf rana 29. novembm ^1 pod na^slovom: Vilje""' Brauns, tovarna struP*j prostih anilin.skih barv 1"^ kemičnih izdelkov za ?^ Dodinistvo in co^^po^^'''' stvo. Lastnika sta l>'' Erich in Johnnne<; L^n^'* Čeha. nrokurict no Ar Ržimek. Tvrdka Viljem Bra^J" (Aero) v Celiu ie s P Stankom nemških obia_; leta 1941 ustanovila družnico v Zagrebu. P ne le pa še v R^'>^^. (1942"). Organizator ružnic je bil nrakur' tvrdke Anton R?im<>k Kralievo okraino gla^*^ =^fvo Celie ie l.^ decenTj 1923 rar.o^lasilo: »Pr^ f^^^l skem UTflr\u tr^a Sv. -''-^^ ob iužrii 9^1(V7.r|ici '^^^ tnihil obči"<:Vi n.^^i^at r-.P^s^r <={ ie n>ičinq n^^^^ la r>ovp.aa. k<'+p'^' =° jf, i7V1nionn imoroViHfl. staresra razveliavila.« 2 STRAN 9. julij 19(>9 2ASPAL ZA VOLANOM ^en Ogn'w, 74, nz Ljuib- 5. juliija peljal iz f prati Mariboru. V iia- ii*2;alec je za volainom /a- !)|' tem pa ga je zanas- **■ jevo stran caste. po ka- ^- z nasprotne st.rani P jjal voznik (ksebnega av- g^iia Wo!fang Mandel, "^G.raza. PrišLo je do ta- ■ [iucle.?a trčenja, da je •jg,! na. kraju nesreče žena Eva je dobila niv)ž,i^anov in ima ^jjaflo brado, sin Georg ^^omljeno nog-o, ot.roka jliifca i" Aleksajnder pa ostala nepaskodovana. * jo prepeljali v celjsko ^jiico, na avtomobilih pa ^30 tiso^' din materialne (de. Romasi Mazej ^ri li^ladih levih Znan pevec zabavne ^be Roman Mazej bo Tvsej verjetnosti pristo- jjc ansamblu Mladi levi, lljzej je v zadnjem letu ^jedno napredoval in to je pozna tudi po tem, da IQ ga začeli vabiti na pev- ^ festivale, snemal je za jiio. z Mladimi levi pa 10 nastopil v Opatiji na gtivalu popevk in posne] b6 plošč. Vsekakor lep usneh mla- lega pevca, ki je s svojim fijetnim petjem veliko- lat navdušil tudi Celja- i! Glasbe je dovolj littljske gostmce lahko ■mo, da so se za letoš- Rletno sezono dobro pri- ii. Večina celjskih go- i je poskrl>ela, da gostje D skozi ves teden uživa- :(>b n.arodni in zabavni ibi. Ije vse imajo glasbo? koz: ves teden lahko po- lete glasbo na--vrtovih re-" frači j Ojstrica, Koper, divar in v Golding baru. ibo imata tudi oba hote- v Evropi lahko plesete, !^eii pa vam »ponudijo« faarodni artistični prog- !■ Vsako soboto in nede- je ples tudi v mestnem ! bi, kjer igrajo zabavni | imbii iz vse Slovenije in i Mlinarjevem Janezu na ^jih pri Celju, i^or želi prijeten večer 'iveti izven Celja in po- '^ga še zaplesati naj gre I^bmo, v Laško, Rogaš- Slatino, Velenie ali šos- via. 9. julija ob 17. utu: ^oti Borisa Kidriča ob lokavi cest i: mednarod- atletski miting »Mesmo- rperda Skoka« v poča- občinskega praznika. *^Pajo atleti iz Avstrije "alije ter slovenskih in [^•'^ih atletskih klubov, uf^t^rtu bo cela vrsta od- ^ atletov, ki so v letoS- r letu dosegli zelo do- ' 'ezuiiat*«. ^etja številka ^^Utarnarja .Zlatarni so dan pred jjjl^oin Dneva borca izda- ^ila^ '^^tvilko tovarniškega ■^^ v katerem je največ ''a posvečenega proble- izvoza. poslovnim lijj'^ v prviii petih me- gj^tošnjega leta in delu /^o-poi i t ičnih organiza- P^jetju. T.V. ANKETAR, KI IGRA NA HARMONIKO priim'Ijal s«' Je /. mojm-- dom do kmečke hiše. ga u.^asiiil, priskmil k zidu in stopil v hišo. »Dober dan.« V rokah .je držal papir .je in svinčnik. »Malo vas lm»mo anke tirali (M časopisa sem.« Pa je začel spraševati, Ijud.je pa so od.novarjali. »Ste naročnik tega li- sta? Koz)dravlja- mo!« Kratko pdsmo osrednje atletske zveze je vsekakor novo priznanje društvu Kladi var za njegovo delo, vzorno organ:z.irana tekmo- vanja in ne nazadnje za nje- gov jubilej — 20-letnico .sa- mostojnega atletskega dru- štva, teve Rudi Male se že dvaindvajset let ukvarja z atletiko. Tre- nutno .je najboljši Jugoslovan v hoji na 10 km. UNION : Od 7. do 10. juHjft: amer. barvni f:lm: NAJVEČJI ROP STOLETJA Od 11. do 14. julija: aimer. barvna film: POSLEH^NJI SAFARl Od 15. do 17. julija: nem- .ški barvtiii film: NA SVI- DENJE NA SINJEM MOR- JU METK(>I'()I.: Od 8. do 9. julija: italijan- sko-špan^ikd barvni film: SEDEM REVOLVERJEV ZA BRATE NLVCGRECOR Od 10. do 13. julija: aitier. barvni film: RUSI PRIHA- JAJO Od 14. do 16. :«ulija: amer. barvni film: SOS ZAKONO- LOM DOM IN LP:TNI KINO: Od 8. do 9. julija: amer. barvni film: RANČ BRA- VO Od 10. do 11. julija: špan- ski barvni film: JASTREB IZ KASTI LIE Od 12. do 13. julija: nem- ški bai-vni film: VELIKA KACA Od 14. do 15. julija: amer. barvni film: S AN FERNAN- DO ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Med poletnimi počit.nicami od 1. julija do 31. avg)usta bo celjska studii>ska knjižni- ca odjprta: — vsak dan od ponedeljka do petka samo v dopoldan- skem času od 7.30 do 14. ure. Ob sobotah dopoldne med poletnimi jx>oitnica.mi štu- dijska knjižnica ne bo odpr- ta. NOVOSTI S polic študijske knjižnice Molesworth H. D.. P. C. Brookes: Istorija evropske skulpture od romantike do R(xiina. Beograd 1967. S. 3253.3. Locke J.: Misli o vaspta- n,>u. Beograd 1»67. S. 32529, Rice D. T.: Umetnost vi- zantijskog doba. Beograd 1968. S. 32.531. Rice T. T.: Stara umet^iost centralne Azije. Beograd 1968. S. 32530. Rice D. T.: Islamska umet- nost. Beograd 1968. S. 32532. Božinovič K.: Električne mreže.''2. izd. Beograd 1963. S. 32535. švalee F.: Komčki teatar Marina Drfjča. Zagreb 1968. S. .3250G. Kujundžič 1.: Izvori za po- vijes: bunjevačkošokač'kih Hrvata. Zagreb 1968. S. 32492. Aceoce P.. P. Quet: Rat je dobiven u švicarskoj. Slučaj Roessler. Zagreb 1968. S. 32497. Ob sedemdesetletnici us- tanovitve Slovenskega šoil- skega muzeja v Ljubljani 1898—1968- Ljubljana 1966. S. 32537. zakaj ni voznih redov lokalnih avtobusov? P*i-ejeli smo več pisem naših bralcev v katerih nas vprašujejo, zivkaj na železniški in avtobuso vsej verjetnosti prišla v po- štev tudi jaiz, saj sem na- ročnica vašega lista že 17 let. Ce pa pridejo v poštev za Tednikovo ploščo sa- mo novi naročniki, bom Novi tednik odpovedala n se nanj na novo naročila. Tako bom verjetno prišla v pkdštev za plošče. Zvonka Sešer, Migojnice, pasta 2alec pojasnilo Veseli smo, da ste že sedemnajst let^ naročnik našega lista. S ploščo je pa takole: vsak teden do- bivamo nove naročnike in izmed njih izžrei>amo vsa- kega desetega, kateremu brezplačno zavrtimo po radiu tisto ploščo, ki si jo izbere. Uredništvo 9. julij 1%« ^tran 3 uspeh mladih atletov kladivarja v Beogradu, Zagrebu in Suboticd je bUo le- tx>šnje državno prvenstvo za starejše in mlajše mladince ter mladinke. Na vseh treh tekmova- njih so vedik in pomemben aspeh dosegli tudi mladi atleti Kladivarja. Najuspešnejši so bili mlajši mladinci, ki so osvojili štiri prva ter tri druga, in tri tretja me- sta. Med posamezniki so zmagali: Boh v krogli (13,09 m) in disku (39,60 m), Skok v metu kopja (60 m) in štafeta 4X100 metrov (46,0). Druga mesta so osvojili Rotar (110 m ovire: 16,6), Pla- ninšek (kladivo: 39,26 m) in Skoberne (petero- boj: 2375 točk), tretja pa Boh (kladivo: 38,86m) in Plandnšek (disk: 38,84 m). V Zagrebu se je zlasti odlikoval Obal v teku na 400 m (50,1 sek. iai drugo mesto), dobri pa so bili tudi Podpečan (tretji v teku na 3000 m), Hladen (dvakrat, drugi: 110 m ovire in 400 m ovi- re), Planinšek (drugi v skoku ob palici) in Slak (tretji v skoku v višino). Presenetil je Herman, ki je bil v skoku v daljavo tretji, zmagal pa je v peteroboju, kjer je zbral 2596 točk. Med mladinkami je bila Maroltova tretja v teku. na 100 m (12,5), Ž ličar jeva pa peta v teku na 100 m ovire (18,0). PRESENETIL ŽUNTAR — V Zenici je bil troboj reprezentanc Belgije, Grčije in Jugoslavi- je, za katero sta nastopila tudi Žuntar in Kocu- van, člana AD Kladivar. Zlasti odlično je tekel Žuntar, ki je bil v teku na 5000 metrov drugi za proslavljenim Belgijcem Roelantsom z osebnim rekordom 13:59,7. Kocuvan je tekel v štafeti 4 X 100 metrov in skupaj s Karasijem, Mijuško- vičem in Križanom doseged nov državni rekord 40,6. braslovčani na zadnjem mestu v Novem mestu je bil turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe, ki so v republiški ligi osvojile zadnja štiri mesta. Braslovčani tudi to- krat niso uspeli. Najprej so premagali Mislinjo s 3:1, kasneje pa iz,gubili z Novim mestom in Kočevjem. Zadnji dve tekmi so izgiibiU pred- vsem zaradi utrujenosti in bodo tftko v nasled- njem, letu ponovno nastopali v nižjem tekmo- vanju. turnir ob prazniku piva in cvetja Ob prazniku »Pivo in cvetje« je bil pod pK)- kroviteljstvom Turističnega drušitva v Laškem košarkarski turnir, na katerem so nastopile eki- pe Prebolda, Hrastnika, Rogaške Slatine in La- škega. Med Laščani je vladalo veliko zanimanje za turnir, prehodni pokal pa je o.svojila ekipa Prebolda, ki je v finalu premagala Roga.ško Sla- tino s 30:27. Tretje mesto so osvojili Laščani, ko so premagali Hrastnik s 36:20. Tekme so sodili Pur, Turk in Holzinger — vsi iz Žalca. PORAZ V OHRIDU — Na leto.šnjih igrah »Bratstva in enotnosti«, ki so bile v Ohridu, so Celjani osvojili na košarkarskem turnirju tretje mesto. Premagali so Vinkovce (51:25), Zrenjanin (45:32) in Titograd (49:34) ter zaradi »pristran- skih« sodnikov izgubili s Tuzlo in Ohridom (oba- krat 40:38!). LJUBLJANA : ŽKK CELJE 75:60 — Utrujeni od potovanja iz Ohrida so Celjani naslednji dan nastopili v Ljubljani proti istoimenski ekipi in odigrali zaostalo tekmo I. republiške lige ter iz- gubili s 75:60. Celjani nLso vzdržali ostrega tem- pa, ki so ga narekovali domačini. Koše za goste so dosegli: Tomašič 17, Cepin 12, Sagadin 11, Božič 10, Zorko 6 in Leskovšek 4. Tekmo sta sodila P. Kavčič in šuster. Po tem kolu so Ce- ljani še vedno s tekmo manj na 6. mestu. V VODSTVU CELJE ■ B — V nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo spomladanskega dela v medobčin,ski košarkarslti ligi. V derbi tekmi je Rogaška Slatina visoko premagala Prebold, što- re pa so po dobri igri izgubile s Celjem B. Vi- tanjčani so dosegli prvo zjnago proti Žalcu B, BlektraB pa je z lahkoto premagala Laško. Na lestvici vodi Celje B pred Laškim, Rogaško Sla- tino, Preboldom, Elektro B, štorami, Žalcem B in Vitanjem. O. HOLZINGER v. glinšek, trener reprezentance srs Na turnirju mladinskih republiških reprezen- tanc v C!etinju nastopa tudi ekipa Slovenije. Za trenerja je bil določen trener celjske.ga moštva Vlado Glinšek, v ekipi pa je tudi pet igralcev Celje—Kladivar. To je vsekakor lepo priznanje trenerju. Želeti je samo, da bi ti uspešni začet- ki bili uvod v nove uspehe celjskega nogometa. Pravilno je, da se gradi na mladih igralcih, ki so prve uspehe že dosegli in pokazali, da so spo- sobni ob pravilnem treniranju in skrbnem vod- stvu še za večje podvige. Ce sodimo po obisku teni- ških igrišč v celjskem me- stnem parku in številke čla- nov teniške sekcije pri HDK, potem moramo zapisati, da se tudi ta športna p^oga le- po razvija in da ima čedalje več privržencev, če se je te- nis v Celju prva leta razvijal le kot rekreacijska dejavnost, dobiva v zadnjem obdobju čedalje večji športni pouda- rek. Hvaležna je ugotovitev, da je zlasti veliko mladih, ki redno vadijo. Trenut!. urejena tri igrišča. ta teden bo usposob:-(| četrto, poleg tega pa X, na za prve priprave. TEKMOVALNI IN REKREACIJSKI ŠPORT sestavni del življenja ingradovega kolektiva nova trofeja z letnih iger gradbenikov slovenije Pri Ingradu je bilo minule dni pravo slavnostno razpolo- ženje. Res je, da tokrat niso slavili delovne zmage, zato pa pomemben športni uspeh na 19. letnih igrah grad- benih delavcev Slovenije. Si- cer pa je tudi ta dejavnost v tem kolektivu sestavni del rednega življenja in dogaja- nja, zato lahko vseekipno zma.go na tem tekmovanju uvrščamo tudi med njegove redne rezultate. šestinsedemdeset tekmoval- cev in tekmovalk z znakom GIP INGRAD je na športnih igrah v Mariboru osvojilo pr- vo mesto in s tem lep pokal in več drugih odličij. Na tek- movanju so sodelovale ekipe 38. kolektivov oziroma 1381 športnikov in športnic. športniki tega celjske.ga gradbenega kolektiva so prvo mesto v skupnem ocenjevanju osvojili po izredni borbi z moštvom ljubljanskega Gradi, sa. Ta dva kolektiva se zad- nja leta po navadi menjujeta na čelu jakostne lestvice. To- krat moramo zapisati: Ingrad pred Gradisom. Vrstni red najboljših je bil naslednji: 1. INGRAD 155 točk, 2 Gradiš 140, 3. Salo- nit. Anhovo 129,5. 4. IMp Lju- bljana 126,5, 5. Pionir, Novo mesto 118 itd. Ekipa splošne- ga gradbenega podjetja iz Ro- gaške Slatine je osvojila ^• mesto. Prva mesta so Celjani osvo- jili v šahu, balinanju in v odbojki za ženske, druga v odbojki za moške, namiznem tenisu za moške in ženske ter v malem rokometu. Četrti so bili v kegljanju za ženske, tretji v streljanju (genske), enajsti v kegljanju za moške in štirinajsti v streljanju (moški). Med posamezniki je prvo mesto osvojila Irena Ju- kičeva v namiznem tenisu, Alojz Kranjc pa je bil tretji v streljanju. Tak je športni uspeh. Konč. ni rezultati in prvo mesto pa govorita še o nečem dru- gem, govorita o vestnih in dolgotrajnih pripravah na to srečanje špornikov-gradbenih delavcev Slovenije, o vsem ti- stem delu in prizadevanjih, ki jih vlaga zlasti sindikalni športni klub Ingrada. da vključuje v redno športno tekmovalno in rekreacijsko ži- vljenje čimveč članov kolekti- va. Glede na specifičnost dela in razbitost delovišč to ni ve- dno lahko, toda navzlic te- mu zajemajo v to aktivnost, ki sC^aže tudi v stalnih tek- movanjih med enotami, to še posebej v počastitev dneva republike, tudi pa 300 in celo več članov kolektiva. Tekmovalni m rekreacijski šport je postal pri Ingradu neločljivi del celotnega doga- janja. Ni naključje, da so športniki tisti, ki dosegajo najboljše športne uspehe, da so tisti, ki ne poznajo nesreč pri delu, niti boleznin in po- dobno. Nekoč so jih gledali po strani, danes pa jih po- stavljajo v prvo vrsto tistih, ki si prizadevajo ?& čim lepše in boljše delovne rezultate. Značilno je," da se v šport-, nih igrah srečujejo delavci iz proizvodnje s tehnično in dru- drugo inteligenco. Tu se sre- čujejo zidarji z inženirji, sre- čujejo, spoznavajo in pogovo- rijo o vsem, kar jih teži. Ta- ko tudi šport zbližuje člane delovnega kolektiva in pri- si>eva svoj delež k enotnosti kolektiva. In prav zaradi te- ga tiživa šport v Ingradu vso pomoč, podporo in razume- vajnje. M BOŽIČ Celjan Franc Gajšek najboljši Jugoslovan Na evropskem prvenstvu v go cartu, ki ,|e bilo pred nekaj dnevi v Ita- liji so sodelovali tudi Ju- gos'ovanL \aj\'eč uspeha so imeli domačini, ki so osvojili naslov najbolj- ših med posamezniki in ekipami. Celjan Franc Gajšfk, ki je imel na dr- žavnem pnenstvu v C;e)ju izredno smolo, po.škodo- val si je dan poprej roko, se je tokrat odkupil in osvojil 37. mesto, ter s tem bil tudi najboljši Jugoslovan. Naša vrsta pa Jn' bila deseta. J. KLZMA Konec počitnit za celjsi rokometa! Celjski rokometaši so vali samo nekaj več set dni. Po velikem v pretekli sezoni, ta bili najboljši v republi obstali v zvezni ligi, i; oi, štajerski mladinsicj ki in republiški uini prvaki, pionirji — re^Ri prvaki in druga ekipa, štajerske rokometne ii tehnično vodstvo, oda kratek odmor. j Jutri pa bo trener i Zdravko ponovno zbra najsterico pod zastavo] skega kluba in z njim šel na priprave v Loj dolino. Tam bodo c igralci vse do 17. julij« se vrnejo v Celje in oi jejo na gostovanje i škosiovaško. , V industrijskem Hranice bodo cel j =ki rd taši odi.grali dve prijal tekmi proti ekipi Hrani sodelovali na velikem metnem turnirju, na M bado nastopili pole,? še Celje, mladinska reyi tanca Češkoslovaške inj ska ekipa, član I. z\'em Ob povratku dovrd v mestnem parku 2. av večji rokometni tum:r, služil kot zadnja priP"^ začetek' tekmovanja v : ligi. Letos bo start v' hgi že 23. avgusta, ^r* ni bil izvršen, tako. da še ne vemo, ali bo^" četku sezone gledali z* vem kolu celjske rok-^ doma. ^ Tekmovanje je končano. Kljub uspelemu zaključku pa je nad prire- ditvijo ob visel temen oblak, ki zaskrbljuje in jjreseneča. Že pred prireilitvijo so se začele vrstiti ob- tožbe, podtikanja, onemogočanja in zaviranja, katerih edini namen je bil posredno onemogo- čiti skupino ljudi, ki je bila in je še pripravlje- na delati. Vsak .je bil po svojih močeh in bi- stroumnosti najbolj pameten in po njiho\i lo- giki bi bilo edino pravilno samo tisto, kar bi naredili oni. Vse ostalo je površno, slabo, pre- potentno. Stati ob strani in gledati je preprosta in ne- zahtevna stvar. Stati ob strani in kritizirati, »ljubeznivo« de- liti nizke udarce, iskati dlako v jajcu (čigavem?) in se istočasno šopiriti o lastni vsemogočnosti pa je hudo nevarna, zapletena in zaskrbljujoča stvar. Ob slednjem se je treba zamisliti, poiskati vzroke za megleno situacijo polno snirdlji^^ plinov in spregovoriti: zakaj, komu na komu v po.tjubo? Spomui.jam se, da so nas da kritiziranje izza plota ni ustvarjalno. F^.^JJ lam to misel. Ustvarjalno je lahko samo »"•e s konkretnim delom pomagaš v sredin'-! dela aH pa se umakneš in pustiš zadevo ru, če ti prvo ne odgovarja in se zaradi ^.^ nih v zgodovini pogojenih nečistih mcdseboJ odnosov ne moreš vključiti v ustvarjalno ' ^ Uveljavljanje svojih idej in razčiščevanje .sebojnih odnosov preko hrbtov vplivnih ;^ je milo povedano zelo nečloveško. Zaradi "J^j nosti nečesa trpi društvo, njegovo delo >" atletskih entuziastov. Komu so torej c udarci udarjeni pred, med ui po prireilit^^ _ ^ so namenjeni določenim ljudem, naj bodo- so namenjeni atletiki, potem se jim j^ ^ upreti. Upreti ljudem, ki' delijo nizke i" ,g) TONE □ 9. julij 1969 STRAN fički za malo denarja šE VEDNO SE NAJDEJO LJUDJE, KI BI RADI LEPO ŽIVELI NA RAČUN TUJIH ŽULJEV 0 Nikokoli nisem kradel, tudi avtomobilov ne! Pri- j^ifi pa, da sem mislil zaslužiti s prodajo avtomobilov ^ ta način, da bi prevaral carino. To je že preiskušena llrtksa. Mene so dobili, zdaj se mi najbolj smejejo tisti, h so to uspešno opravili... 0 Imel sem dobro službo, z dobrim zaslužkom. Nase- ,gl sem pripovedi o možnosti obogatenja v tujini. Pustil tftn vse, izgubil družino in se po nekaj mesecih moral j^iti. V istem podjetju se zaradi sramu več nisem zapo- poskušal sem na svojo roko in zašel med kriminalce ... '9 Ni mi preostalo drugega, kot to, da sem poiskal dva prijatelja in hajd za osiunljenci. Kaj pa mislite, iz delavnice so mi ukradli tuj avtomobil in mi še drugega jljltradli. Kje naj vzamem denar, da bi plačal odškodnino, delavnice pa nisem imel zavarovane. Pa tudi za sloves gre. ^ sreči sem jih dobU ... M/UITIN UREK Na področju nekdanjega celj- skega okraja je še mnogo ljudi, Iti menijo, da bi lahko na hitro roko obogateli S" takim ali dru- gačnim trgovanjem. Pri tem jih dosti ne moti, če se to križa z lašo zakonodajo. Ne moti jih ni- aašo zakonodajo. V zraku pač liši po denarju. In vse, kar diši . n denarju ima svoj mik. Neverjetno pri tem je to, da vsa ta »dejavnost« ne more trajati dolgo, sodeč vsaj po po- ročilih varnostnih organov in' pa onih, izpred sodišč, toda kot kaže, nekaterih ne spametuje ni- ti to. Nič. Vse dokler se ne znaj- dejo v mreži, iz katere več ne morejo. Razen v primeru, ko se mreža nekoliko razpne, toda to- krat je moč stopiti iz nje le pred sodnike. DONOSEN »UVOZ« Po svoje je zanimiva ugotovi- tev ljudi, ki so trčili ob zakon. Nenadoma spoznajo, kako zmot- no je bilo njihovo življenje, ka- Ico so za nič zapravili svoje ime in imetje, kako jim zdaj preosta- ja le bore malo od življenja ... nja.,. I Ko poslušaš te izjave, se ti zdi, da se boš še sam zdaj, zdaj razjokal.. . Potem pa nenadoma izveš, da je ta in ta v resnici velik »gospod« . . . Toda to ne drži za 26-letnega Martina Ureka, doma iz Trebeža pri Brežicah. Urek je začel živ- ljenje kot nešteto naših fantov. Po končani šoli se je zaposlil pri kmetijski zadrugi, tam je opravil tudi tečaj za traktorista, postal bagerist, se priučil tega, naučil onega .. . Pustil je delo pri zadrugi in se zaposlil kot voznik pri Celulozi v Krškem. Tu je slišal o pripovedih in o lju- deh, ki niso bili nič bolj pamet- ni od njega in vendar so v tu- jini bolj uspeli. Doma jih je gledal, kako so se vozarili s svetlimi avtomobili. Pustil je službo, se odpovedal ženi in otro- ku ter še sam krenil v tujino. Toda smola. Ker si ni uredil vseh »papirjev«, so ga po prvem ka- rambolu brez težav »vrnili«. Da ne bi čisto tako, praznih rok pri- stal doma, se je ogrel za uvoz avtomobilov. Za tistega mimo carine. Tako kot to dela marsi- kdo. Vse bi bilo prav in lepo, če ne bi... Da, če ne bi... TUDI FIČKO JE ISKANO VOZILO Lepega februarskega jutra je mojster Janko Predanič stopal proti svoji delavnici v Brežicah. Prejšnji v^čer je televizija pred- vajala film o tatovih avtomobi- lov, ravnokar je v glavi obnav- ljal to snov, ko ga je začudilo, da ga čakajo njegovi vajenci in pomočnik pred delavnico. »Mojster, ukradli so avto,« je izdavil eden izmed njih. »Kaj bledeš?« Tako je. Pozno zvečer je za- klenil svojo avtoličarsko delav- nico, ki si jo je opremil s tež- kim trudom in odprl pred nekaj meseci. Ni šel prej domov, do- kler ni končal z delom na enem izmed avtomobilov. Roke vsak spoštuje, za mladega mojstra pa so lahko dobra reklama in zau- panje. Ko je vstopil, je videl le prazen prostor, kjer je še si- noči stal avtomobil. Drugi, sveže prepleskan pa je brez koles stal na tleh. S »filmsko« hitrostjo mu je za- čelo brzeti po možganih — tako, zdaj sem na psu. Delavnice ni-j IVAN DRŽANIC mam zavarovane, stranki bo treba avto plačati. Jok! Treba je najti storilca. Na pamet j« začel premlevati o ljudeh, o so- občanlh. Aha. Kje je že srečal onega Ureka, ki se baje ukvarja' z marsičem? Kje že dela, če sploh kaj dela? Za vsak primer je poiskal dva »možakarja«, ki sta merila nekaj več čez ramena in hajdi z avto- mobilom po »svetu«. Izvedel je, da je njegov »osumljenec« sode- lavec nekega mehanika pri Zre- čah. Plin in v Zreče. Med potjo je srečal Alojza Levaka, 23-let- nega mladeniča, doma iz Artič št. 11, ki je zaposlen v tovarni celuloze v Krškem in katerega je večkrat videl, ko je prevažal Ureka. Naprosil je tovariša, naj Levaku pove, da iščeta Ureka, keir bi mu rada vrnila neki dfe- nar. Tako sta še točneje izvede- la, kje bi lahko Ureka našla. Toda pri tem je Levak v avto- mobilu zagledal tudi Predaniča. Skočil je v avtomobil in pobeg- nil. Ponovno so se srečali v Loški' gori št. 2, kjer ima delavnico Celjan, 27-letni Roman Grubdč. Tu je v lopi odkril ukradeni av- tomobil. Pod težo dokaasov je Urek priznal, da je ta avtomobil pripeljal isto jutro Anton Vo- kalič, doma iz Trebeža, št. 46, 23-letni šofer brez zaposlitve. Toda Vokalič in Grubič sta že odšla v Konjice. Hajd za njima. Girubič je brez besed izaročd: klju- če od ukradenega avtomobila in se takoj nato zavedal resnosti položaja. »Brzdal sem jih z nenehnim referentom: tovariši samo mimo. Razumete? Mir! Kajti drugače bo svinca, to pa kot veste boli. Sa- mo mir...« ZAČETEK KONCA Vsi so odšJi k mihčnikom t Konjice, kjer so stvar zapisali. Toda Predanič se samo s tem ni zadovoljil. Vzel je ukradeni avto- mobil in dele, ki so jih ukradli z drugega avtomobila, ter osum- ljenca posadil v ukradeni avto- mobil poleg šoferja. Tako je karavana krenila proti Breži- cam in se ustavila pred postajo ljudske milice. No in potem je šlo hitro. Varnostni organi so kmalu ugotovili, da so nekateri izmed teh pred dnevi ustanovi- li skupino, ki se je specializira- la za tatvine fičkov. Malo so jih predelali, tako, denimo v iCiat 600 ali pa ga prebarvali in z njim na trg. Po dosedanjih ugo- tovitvah so ukradli 20. novembra zvečer fička Vinku šešku v Sev- nici. 8. decembra so odpeljali fi6- ka iz garaže Vinku Zrakiou ia Brežic. 25. decembra so vlomili v prostore AMD v Krškem in odpeljali najbolje ohranjen avto- mobil. 12. februarja pa so obi- skali delavnico Janka Predaniča. Začela sta Držanič in Marjan Knez, ki je trenutno pri vojakih. Avtomobil so v delavnici Grubi- ča povsem preuredili, Urek pa je uredil zadevo z oznakami mo- torja. Drugega sta ukradla Vo- kalič in Knez. Tudi tega so pre- uredili. Tudi tretjega sta si »izposodila« Vokalič in Knez. Te- ga je prodal v Ptuj lastnik de- lavnice R. Grubič. Pri zadnjem avtomobilu sta sodelovala Voka. lič in Levak. Ta skupina naivnih in primi- tivnih »predelovalcev« je ugoto- vila, da se da namreč tudi s fič- ki zaslužiti. Po dosedanji preis- kavi sodeč pa niso imeli velikih dobičkov, saj jih je mnogo velja- la nabava ustreznih, vendar po- škodovanih avtomobilov. Listi- ne teh avtomobilov so namreč uporabljali za registracijo in pro- dajo »predelanih« avtomobilov. Toda Anton Trunkelj, prei- skovalni sodnik iz Novega mesta, ki vodi preiskavo in delavci UJV iz Celja, po vsej verjetnosti še niso obrnili zadnjega papirja v tej zadevi. Nekaj stvari In su-^ ALOJZ LEVAK mov je še nerazčiščenih. Bodi karkoli, za zdaj je zanesljivo, da so po zaslugi Iznajdljivega mojstra iz Brežic hitro preseka- li dejavnost te skupine, ki je mislila, da bo lepo živela na ra- čun tujega dela in truda. Nekaj mladih ljudi bo znova ugotovilo, da se v resnici ne izplača tovrst- na dejavnost, to tembolj, če bodo prišli do enakega spoznanja kot Martin Urek, katerega izjave ob- javljamo v uvodu. Mojster JANKO PREDANIČ iz Brežic se je na lastno roko podal za osumljenci. V izredno kratkem času je odkril storilce in ukradeni avtomobil. S tem se je začel klobčič hitro od- motavati. Na posnetku je pred svojo delavnico v Brežicah. Foto: L. Stepančič ^ogo in djelež delavnice Romana Grubiča, kamor so se nekateri od osumljenih zatekali po H^luge, bo verjetno razčistila šele sodniška porota. Posnetek prikazuje dvorišče pred de- lavnico blizu Zreč. M. Urek trdi, da je R. Grubič bil vsaj v enem primeru seznanjen z »de- javnostjo«. Na levi strani je moč videti ostanke »predelave fičkov«. TEDNIKOVA AKCIJA - TEDNIKOVA AKCIJA - TEDNIKOVA AKCIJA - TEDNIKOVA AKCIJA - TEDNIKOVA AKCIJA 9. julij 1969 STRAN 5 (NE)SPORNA DEČKOVA (Nadaljevanje s 1. strani) Tistim, ki mislijo, da so kdo ve kakšne kaprice narekovale nasprotovaile zagovornikom »za- tečenega stanja«, posredujemo izjavo tovariša SfHjndla: Ne bi ponavljali misli, ki sem iih izrekel v dnevniku »Delo« v rubriki »Pisma bralcev«. Kot šol- s/ci zdravnik moram opozoriti na kkodljive posledice, ki jih zapu- šča ropot na člctvekovem zdravju. Tako se pojavijo pri manjšem n)potu zmanjšana zmogljivost kcmcentracije, utrujenost, nape- tost, razdraženost, delovna storil- nost pade itd. <^e pa je ropot še večji, že pride do okvar sluS- nega aparata. Pri tem pa ni nuj- no, da se pokažejo posledice ta- koj; te lahko nastopijo šele v kasnejših letih, to je tedaj, ko naj bi človek postal produkti- mn član družbe. Najbrže v sve- tu ne opozarjajo zaman na ro- pot, ki ga Imenujejo kot skorajš- njega sovražnika človeka štenlka ma. Meritve so pokazale, du se gib- lje jakost ropota predvsem v celjskih mestnih šolah, vključno na IV. osnovni šoli v zdravju škodljivih mejah. Ni naša krivda, da leži vr.sfa starih šol ob prometnih cestah. Na.ši predniki gotovo niso slutili, da bodo nekoč zamenjala kočije motorna vozila, ki zastrupljajo atmosfero z ropotom in izpušni- mi plini_ Mi pa vemo. da je to danes stvarnost. Vemo tudi, da motorizacija nezadržno narašča. Zato je naša dolžnost, da temu primerno ukrepamo. Z nOše strani je bilo opozoril dovolj. Stvar pristojnih organov pa je. kako bodo ukrepali. S tem odvračamo vsako krililo, ki bi nastala na ,zdravju • otrok za- radi neupoštevanja higienskih predpisov oziroma zakonskih do- ločil. K temu je treba dodati še po- jasnilo dr. Vebra, ki je ob pri- ložnosti, ko sem ga obiskal po- kazal knjigo z zakonskiini pred- pisi rekoč, da teh predpisov ni napisal on sam in da je redo- Ijubnost ter spoštovanje zakonl- t/osti osnova za demokratične (Kinose. Kot prestavnik IV. osnovne šo- le sem pravočasno opozoril vse odgovorne organe, da je pri gra. dnji m/vih cest tudi jjotrehno upoštevati predpise, ki določajo minimalno oddaljenost promet- nih cest od šolskih poslopij. Zal, na uradni dopis šole ni nihče odgovoril. Prepozno, to je pred samim začetkom gradnje so me kar s telefonskim pozivom, po- vabili na kratek sestanek, na katerem naj bi pristal, da zgra- dijo novo Dečkovo cesto v odda- ljenosti 24 metrov in pozneje še cesto na zahodni strani šole v oddaljenosti 7 metrov. Seveda se z obema predlogoma nisem stri- nial. Nihče ne more pričakovati tega, da bi kot šolnik nasproto- val pozitivnim predpisom in s tem oškodcrval nad tisoč otrok, ki že obiskujejo šolo in še yse poznejše generacije. Prepričan sem. da bi moralo biti šolsko po- slopje še bolj oddaljeno od pro- metnih cest. kot zahtevajo se- danji predpisi in si tudi ne že- lim, da bi me moji nasledniki še večkrat omenjali v šolski kro- niki. Sedanja cesta je oddaljena od stavbe nad 50 metrov, vendar moramo ob povečanem prometu zapirati okna. Vsak ropot in šum motita redno delo na šoli, zato nam ne more nihče zameriti, če v interesu otrok pričakujemo več razumevanja pri vseh. ki od- ločajo o gradnji nove Dečkove ceste. Vsi si želimo moderno urejeno cesto, saj nam je se- danja cesta le v sramoto, toda z dobro voljo bi se lahko upošte- vali predpisi in naše pripombe. Strokovniakom lahko povemo, da se ravna streha na šoli ni dobro obnesla. To jim bodo po- vedali tudi tovariši na hudinjski šoli Strokovnjaki naj tudi vpra- šajo otroke: kako prijetno je ob to- plih dneh v. Jiaših učilnicah. Te pripombe naj veljajo pri grad- nji novih šol. Morda res ni več upanja, da bi uspeli prepričati graditelje nove ceste, da sta ro- not in šum velika sovražnika re- dnega dela pri pouku, vendar naj nam ne zamerijo, če jih bo- mo ob priliki poiiabili na šolo, da se bodo tudi sami prepričali, kako^ ie težko vzdrževati pozor- nost otrok in jih aktivno vklju- čevati v učni proces. Opravili smo svojo dolžnost, posledice pa pripišite drugim, ki iih bodo po- vzročili. Problem ceste je vsekakor trenutno l>olj pereč od predvi- devanega ropota. Pritisk javno- sti je bil brez dvoma povod, da se je tehtnica na razpravi v ok- virju stanovanjske skupnosti Dol.go polje nagnila v prid ce- sti, kot je začrtana. Drago Hri- bar, naš sodelavec, ki je bil na- vzoč, pove o tem tole: SKLEP KRAJEVNE SKUPNOSTI Na svoji izredni seii je svet krajevne skupnosti na Dolgem polju razpraiiljal o problemu, ki je nastal v zvezi z gradnjo ce- ste, ko so se pojavili pomisleki, češ da je trasa preblizu IV. os- ?iovi šoli, da bo promet motil pouk itd. Svet se je s pomisleki v glavnem strinjal, vendar je po obrazložihn ing. Vilija Videčnika sklenil priporočiti občinski skup- ščini, da je treba cesto zgraditi na predvideni trasi in to do ro- ka, do katerega je bila predvi- dena. To je po njegovem mnenju edina možna rešitev, povsem v skladu z urbanističnim načrtom. Na seji so med drugim ugoto- vili, da je bila lokacija za grad- njo osnovne šole pred leti sfor- tirana na mestu, kamor ne sodi, medtem ko je bila Dečkova ce- sta tu projektirana že 1949. leta. To je eden od razlogov, ki go- vori v prid predvideni gradnji. Pfxiobno stališče, tako smo neuradno informirani, je bilcr' sprejeto tudi na seji sveta za urbanizem in komunalno izgrad- njo. Besedila sklepa ali izjave s te strani nismo uspeli dobiti. Vse Pa je dobilo svoj epilog v pon^eljek, ko je v Celje pri- šla republiška komisija, da na kraju samem ogleda predmet prjtožbe vodstva IV. osnovne šiole. Kaj je bilo .s-klenjeno? Prvič to, da je pritožba šole sicer utemeljena, da, pa ji brez kompromisa ne bo mogoče ugo- diti. Cesta bo potekala po pred- videni trasi, vendar mora inve- stitor zgraditi vsaj meter visok nasip z vsaj meter visoko živo mejo v smeri šole, zdaj pa še visokodebelno zeleno zaveso. Podobno mora investitor zava- rovati Ipavčevo ulico, kjer pote- ka ob šolskem prostoru. ~ Vodstvo šole je bilo s tako rešitvijo zadovoljeno, zlasti še. ker mora investitor zgraditi na- sip in posaditi rastline še letos. Občinska skupščina, ki jI je skrb za varnost in uspeh otrok prav tako pri srcu. kot' komu- nalna urejenost mesta, bo lahko v korist otrok storila še to, da bo poostrila režim na Dečkovi cesti, občani pa to, da bodo ta- ke uki-epe razumeli in upošte- vali. J. Kr. ERNA DROBINA Tako kot v marsikaterem manjšem kraju, je tudi v Po- lju ob Sotli prešlo že v na- vado, da so učitelji med no- silci organizacij za razne pri- reditve. Toda v Polju je v nečem le razlika. Tu namreč že dvaj- seto leto prosvetari in pro- sveti ju je Erna Drobina mla- dež. Rojena je bila sicer v Šoštanju, vendar se v rojstni kraj ni nikoli vrnila službo- vat. Vrača se le ob dneh, ko vošči pozdrave, želje in če- stitke. Emo v resnici nihče ne sprejema drugače, kot Poljan- ko. Pristno Poljanko. Potem je jasno, kolikšno zaupanje, in kako vrednotijo domačini njeno delo. »Zdaj sva se že navadili, na to, da sami poskrbiva za to in ono,« je v smehu pri- stavila Erna. Zdi se nam, da je njen vedri smeh večni spremljevalec njenega dela in življenja. Mogoče se kdaj spo- zabi in se zasanja, vendar je t^erjetno to redko, vsaj ona tako trdi. No in ko smo že tako silili v njo z vprašanji, smo pogovor napeljali tudi na kulturno in zabavno življenje, ker smo izvedeli, da je bila prav ona tista, ki ga je v Po- lju leta in leta krojila in usmerjala. »Prej, pred leti. ko je bila v Polju še popolna osemlet- ka, smo lahko z učenci mar- sikdaj pripravili, kakšno pri- reditev in program, ki so ga občani toplo sprejeli. Tudi pozneje, ko je ostajalo doma še več mladih je bilo moč pripraviti in naštudirati kak- šno igro in sestaviti pevski zbor. Lani sva s kolegico po- skušale nekaj podobnega, pa nama ni uspelo. Tempo kmeč- kega dela se je v veliki meri spremenil. Ljudje več tudi na kmetih nimajo »zimske sezo- ne«. Ali menite, da je za vse ve- čje »ktdturno mrtvilo« na po- deželju kriva med drugim tu- di telev^izija in druga komuni- kativna sredstva? »Malo že, čeprav imajo ljudje še vedno raje »žive igre« kot one v televizijskem programu. Ne smemo poza- biti, da so te igre, ki jih na- študira domača skupina plod njih, torej domačih, znancev in mogoče celo sorodnikov.« No, zdaj je pred durmi zo- pet dan, ki pomeni tako za Poljance, kot za Obsotelje mnogo. Pred samim prazni- kom bo otvoritev vodovoda v Polju. Torej trenutek, ki pomeni za občane teh krajev mnogo več, kot golo sveča- nost. Kraj bo treba okrasiti, goste in domačine pa prese- netiti s kakšnim programom. Prepričani smo. da bo že dan pred tem v šoli gorela dolgo v noč luč, kajti Erna in nje- na kolegica bosta pripravljali še to in ono. da bo na sve- čanosti v resnici vse tako kot mora biti. že leta je tako, to je prešlo zdaj že v navado. Nani odmevi s teh občinskih praznikov v LAŠKEM 6 X DA Potrebovali bi elektronske mo- žgane, kakr.šne .šele obetajo, da bi lahko zabeležili vse, kar je pomembnega ob petdnevnem praznovanju praznika »Piva in c\'etja« ter občinskega praznika v Laškem. Program vsebuje vsaj pet programskih točk dnevno, vsa.ka točka kdo ve koliko sode- lujočih in neugotovljivo koliko gledalcev. Laščani se bcKio ix>membnositi teh prireditev dobro zavedli še- le takrat, ko bodo enkrat (da ne bi nikoli) rekli: Letos ne bo- mo praznovali. Sreda: Sprejem prvoborcev pri predsedniku občine, slavnostna seja skupščine, komemoracija pri spomeniku NOV in zvečer akademija z nastopom jubilej- nega laškega pevskega zbora. četrtek: Nogometni dvoboji v Radečah, z 2aTiago Laščanov nad Radečani. Rokometni turnir isto- tam. šahovski ekipni turnir v Laškem, proslava rudarskega dne v Rečici, večerni tek z ude- ležbo mnogih slovenskih klubov m razgovor z olimpijci na noč, je bdi drug dan praznikov. Petek: Lovci so streljali (laški najbolje) na glinaste golobe, strelci so razvili prapor in stre- Uali v tarče, godba je nenehne- mu igra.nju dodala še prome- nadni koncert, otvoritev sedmih razstav in nastop celjskih gleda- Liščnikov z Windsorčanikami na Starem trgu je bil petkov pro- gram, če ne omenimo naporov ob poskočnicah treh štirih ples- nih ansamblov in pri »šankih« za vsakim vogalom. Sobota: Tekmovanje gozdarjev v .sekanju in žaganju, košarkar- ski turnir, spretnostne ^f^k vse to je podelili občinske nagrade Pro. stovoljnemu gasilskemu društ\^ v Drešinji vasi. Delavsko pro- svetnemu društ\-u Svoboda v', bojah in Karlu Podvirsku iz Po graca. Prihodnje leto bo. osri nja proslava ob občinskem pii niku na Ponikvi, vodja pripu Ijalnega odbora pa je FrJ Kos. Takoj po slavnostni seji prvobore Rudi Cilenšek ' lepo pripravljenem kulturni prcffijramu, v katerem so sodfl vali moški pevski zbori, gcd na pihala iz Liboj, recitatorjii govorniki, odkril spomenik pl lim za svobodo. Jožko Rozd Je izročil namenu več komal nih objektov, podpredsednik' že Jan pa položil temeljni men za novo osnovno šotof Osrednja proslava je bil» dogodek za celotno žalsko < no. Petrovčani pa so celotno reditev izpeljali enkratno. T. VB LETOS NA DOLU Hrastničani so v četrtek sla-lj vili občinski praznik. Ob tej pri- ' ložnosti je bila na Dolu nad Hrastnikom slavnostna seja ob- činske skupščine, ki so se je u- deležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja te zasavske občine in sosednjih re- virskih občin ter občinske skup- ščine Trebnje s katero Hrastni- čani že nekaj let prijateljsko so- delujejo. Med gosti so bili: pred- .sednik republiške skupščine Slo- venije Sergej Kraigher, član sve- ta federacije Lidija šentjurc — oba častna občana Hrastnika in številni drugi predsta\Tiiki jav. nega in kulturnega življenja iz revirjev. Na slaTOOstni seji je predsednik občinske skupščine Hrastnik Zdefte Vlaga v imenu vseh občanov in delovnih ljudi Hrastnika izročil častnim obča- nom: Sergeju Kraigherju, Lidiji Šentjurc in Marjetki Kastelic posebna priznanja občine Hrast- nik. Predstavniki občinskega sindikalnega sveta pa so neka- terim predvojnim in povojnim sindikalnim aktivom izročili vi- soka odlikovanja, s katerim jih je odliko^ral predsednik K^?" like Josip Droa-Tito. Po slavn ni seji so vsi udeleženci ^ na Mamo, kjer sta krajevn« ganizacija zveze združenj W NOV Hrastnik-rudnik in I*' družina Dol razvili svoji za^ Bogat kulturni program sO jali godbi na pihala, P«^^. ri, recitatorji in drugi. SM je tovariško srečanje na^ stem. Na Mamem so vsi » niški borci počastili tudi — praznik borca. Letošnje občinsko prazno* v Hrastniku je bilo v anflij priprav hrastniških deloviuj lektivov na izdelavo in 6P manje dolgoročnih razvoja, ki bodo močno P" šili nadaljnjo gosp^Klarsko občine. V petek pa so se na tamkajšnjem igrišča, zbra« rudarskih gasilskih enot J* slovenskih premogo\miko^ dan so izkoristili za P^^^ jih spretnosti m pripr'^^^ za posredovanje v Pi*^"^^ kršne koli nevarnosti v r^^JJ 6 9. julij 1969 8TRAN pfiEPSEDNIK CENTRALNEGA KOMITEJA ZKS FRANC POPIT V KONJIŠKI ^ IN LAŠKI OBČINI: >liiiuli toden je bil dva dni na obisku v celjski okolici predsednik CIK ZKS tovariš Franc Popit. Oba dni, prvi dan je bil v občini Slovenske Kon,jice, drugi dan pa v občini Laško, je predsednika spremljal sekretar medobčinskega sveta ZKS tovariš .lanez Zahrastnik. Iz pričujočega poročila bo vsakemu lahko ugotovili, da si .Je tovariš Popit izbral za svoj obisk take kolektive, oziroma organizacije ZK, da si je lahko ustvaril dokaj jasno podobo o problemih in delovanju konuuiistov na našcni območju. Na soniji sliki Franc Popit ob prihodu na razgovor s poli- tičnim aktivom rudnika Laško. k Prejšnji torek je predsednik mS. ZKS Franc Popit skupaj s fctretarjem medobčinskega sve- ■ ZKS Celje, Janezom Zahrast- fcom obiskal nekatere delovne '^'-'Tiizacije v konjiški občini in ankaj srečal tudi s Člani ubcai-skega političnega aktiva, t Srečanje s člani delovnih or- puiizacij ni veljalo samo razgo- | voru o delu, problemih in per- ' spektivah kolekt.ivov, temveč j 1 prav tako delu m nalogam ko- munistov znotraj kolektivov ter v javnem življenju. Zato ni nak- ljučje, da je zlasti tov. Popit v razgovorih opozoril na samo- upravne akte v delovnih organi- zacijah, ki morajo biti skrb ne samo samoupravljal cev, marveč tudi vseh komunistov. Razgovori o delu, problemih in perspektivali delovnih kolek- tivov pa so odpirali značilne pro- bleme, s katerimi se srečujej«.). Tako se je znova odprla pot, ki jo je prehodil kolektiv usnjar- skega kombinata Konus in ne nazadnje per.spektive, ki se med drugim kažejo tudi v predvideni gradnji ene največjih črevarn na svetu. To investicijo bo konjiški usnjarski kolektiv izvršil skupaj s češkoslovaškimi usnjarji, ki imajo na tem delovnem področ- ju bogete izkušnje. Značilni so bili pomenki tudi v Kostroju in v zreški kovaški industriji. Naslednji dan je predsednik Popit odšel v laško občino. Naj- prej se je spolitič-nim aktivom rudnika Laško pogovarjal o pro- izvodnji, o nadaljnji perspektivi kolektiva, da bo polagoma moral preusmeriti proizvodnjo v dru- go dejavnost ali dejavnosti, o osebnih dohodkih, ki so v pri- merjavi z mnogimi kolektivi v občini večjidel vsemi rudarskimi kolektivi v Sloveniji močno skro- mni. Ta osrednji problem pet- stočlanskega kolektiva, za kate- rega se do polovice rešitve že nakazujejo je tovariša Popita močno zanimal. Samoupravljanje je v tem kolektivu postavljeno pred nalogo, čim bolj osposobiti manjše delovne enote za samou- pravno dejavnost, prav posebej za tiste enote, ki se bodo po opu- ščanju rudarske proizvodnje za- čele osamosvajati kot samostojne delovne organizacije. Iz rudnika je tovariš Popit od- šel v Zidani most, kjer je v raz- pravi bilo osvetljenih vse polno problemov, ki spremljajo in bu- rijo ta delovmi kolektiv. Podobno kot v rudniku in pri železničarjih, je potekal razgovor tudi v radeški papirnici in z funkcionarji organizacij ter kra- jevne skupnosti Radeče. Obisk predsednika CK ZKS je bil predvsem informativen na- rave, vendar so bili povsod, kjer se je pogovarjal, zelo veseli nje- govih mnenj in predlogov. M, B. K J. PRIPRAVLJENI SMO VAJA ZDRAVSTVENE SLUŽBE Pred dnevi je bila na Gla- ziji vaja zdravstvene službe, v kateri so sodelovali Občin- ski odbor RK z ekipami pr- ve pomoči, ki so formirane po vseh krajevnih skupno- stih na območju občine v okviru organizacije civilne zaščite, Splošna bolnica in Zdravstveni dom Celje ter specializirana tehnično reše- valna enota, Ingrada. Vaja je bila prilagt)jena ta- ko, da je pokazala, kako poteka pomoč ponesrečenim v miru, ob elementarnih ne- srečah ali ob agresiji na na- šo državo. S posebnim na- menom so vodili akcijo ljud- je, ki niso direktno poveza- ni z zdravstvom, saj lahko v primeru vojne ali elemen- tarne nesreče pride do po- manjkanja zdravnikov, zdrav- stvene akcije pa morajo kljub temu nemoteno poteka- ti. Pri celjskem primeru je bila glavna naloga zaupara tabornikom II. grupe odre- dov, ki so še enkrat pokaza- li svojo visoko znanje na vseh področjih. Vajo je vodil primarij dr. Jenšterle. - Vaja je uspela. Ne more- mo pa razumeti organizator- ja, da o vaji ni obvestil šir- ■ še javnosti, ki bi si prav go- tovo z velikim zanimanjem ogledala zdravstveno vajo. Ta- ko so se ob Glaziji zbrali predvsem tisti ljudje, ki že ob službeni dolžnosti odgovar- jajo za izvajanje podobnih akcij v miru, ob elementar- nih nesrečah ali ob prime- ru agresije. Vsekakor bi bi- lo primemo, če bi organiza- tor Svet za narodno obram- bo pri skupščini občine Ce- lje vajo ponovil še v jeseni, ko se bo začel v šolah po- uk. S tako vajo bodo lahko v eni uri več naredili, kot pa s teorijo med poukom. Zdajšnja vaja — to moramo zapisati — je prav zaradi te pomanjkljivosti izzvenela kot vaja, ki so jo hoteli prikaza- ti samo tistim, ki direktro odgovarjajo za zdravstvo. Po- samezne enote, ki so sodelo- vale v vaji^ so delovale Iz- redno izenačeno in natanč- no, ponovno pa smo se lah- ko prepričali, da ne premo- remo dovolj sodobne zdrav- stvene opreme. Zdravstveni vaji sta poleg predstavnikov sekretariata za narodno obrambo pri SRS, JL.A. in družbeno-političnih delavcev prisostvovala tudi se- kretar za zdravstvo SRS to- variš Pečar in predsednica skupščine občine Celje Olga Vrabič. T. V. lil Zapiski oVEKOSLAVU JPINDLER JU Vekoslav Sjiindler .je odličen organizator in vzoren terenski delavec, kar .je bilo /a tiste čase velika reUko.st, s«j so politični možje raje dirigirali izza pisalne mize. Postavil je organizaci.jsko shemo tako. da so somišl.jeniki v vsakem od XI spodnjcštajerskih t)krajev izvolili svoje vodstvo, svoj odbor. Vseh '.IZ predsednikov in nekaj po- sebej izvol.ienih odbornikov iz Cel.ja pa je predstavi.jalo glavni odb(»r Narodne stranke, ki je izmed .sebe izvolil izvršilni oflbor. filavni odbor naj bi se sestajal vsake tri mesece, težišče dela pa hi naj bilo na terenu, na stran- kinih »shodih«. Teh shodov .je bilo v letu 1907 okrog 170! Sam špimUer je pri svojem političnem in Ijutlsko- prosveinem delu prehodil nekajkrat podeželje med \hiro 'n Savo in skoraj .je ni bilo vasi na .Sjjochijem štajerskem, kanior ne hi bila stopila njegova noga. S svojo sugeslivno l^aravo. (lohrodušnost.jo in predvsem .s silo argumentov jp znal svetovati in pridobivati ljudi za svoje ideje In nazore, jih prite.govati k dehi in vzgajati sistematsko za politično in kuilurno delo. Zavestno je zbiral okoli sebe Sposobne sodelavce in jih prepričeval, da .je lahkct le izobražen in kulturen narod samosto.jen in enakovreden drugim narod<»!n, socialno in gospodarsko neodvisen, 'avarovan pred /asu/.njenjeni od sosednjih nar<»€io\. In s tem iiolranjim ogn.jem. ki ni nikdar ugasnil, .je Ustvarjal okrog sebe svet strpnosti in demokratičnega ^'»žitja. Bil je resničen ljudski tribun šta.jerskih Sioven- '^v v na.ihol.i kritičnih časih, ko je šlo za biti in ne hiti. ^ danjvs gledamo nazaj na to njegovo poslanst\o, lahko •^lirno trdimo, da ni majhen delež in ne majhna zasluga ypko.s!a\a sr»:iullerja. da je Spodnja Štajerska po sen- ^^rnienski p<>godbi pripadla k Jugoslaviji. V prevratnih dneh 1918 .ie izdajal Spindler od okto- '^'■a do konca decembra v Clelju Cilasnik narodnega sveta. * začetku 1919 pa je prevzel glavno uredništvo na. novo ustanovljenega časopisa Nova doba. Ta list ,je ure- jal do februarja 192rj. ko se je preselil v IMaribor in tam prevzel glavno uredništvo dnevnika »Tabor« (pozneje »Mariborski večernik«). Kmalu po prihodu v .Maribor '.ie dal pobudo za ustanovitev Zveze kulturnih društev v Mariboru, pri kateri .je bil najprej nekaj let tajnik, pozneje pa več let predsednik. Ta zveza je združila na področju Štajerske nad tristo naprednih slovenskih društev in ljudskih knjižnic, sama pa tudi na novo ustanovila več ko sto ljudskih, knjižnic. Skozi vrsto let ,ie zveza priredila na svojem območju več ko tisoč kulturno-prosvetnih pre- davanj. Dal je pobudo za Teden narodnega zdravja ▼ letu 1931. Poskrbel .je za prikazovanje poučnih filmov in je tako zveza delovala vse do okupaci,je leta 1941. 8. novembra 1931 je bil izvoljen za narodnega poslanca samostojne demokratske stranke v šmarskem okraju. Direktor ljubljanskega dnevnika Jutro je aprila 1930 v pismeni čestitki ob priliki :>.5-letnega časnikarstva juhiteja napisal Vekoslavu Špindlerju med drugim: Naj dodam še osebno opazko kot prijatelj in eden izmed onih Tvojih kolegov, ki koraka v prav kratki razdalji od Tebe isto težko pot trpl.jenja in veselja, porazov in uspehov. Slovenskemu novinarju si bil vedno in si tudi danes vzor izpolnjevan.ja težke dolžnosti, požrtvovalnosti v .službi, solidarnosti in iniciativnosti v delu, v stalnem izpopolnjevanju svojega znanja in razširjanju svojega obzor.ja. Si političen človek, ki .je izvršil za svoje ideje ogromno delo in bil kot novinar tudi v najhujših borbah gentleman. oster borec s peresom, a vendar vitez. Tvoji vrstniki smo ponosni, da Te štejemo med svo.je in po- .s«'bno drag mi ,je spomin na mnoge lepe čase najinega sodelovanja. Petindvajset let je za novinar.je dolga doba — naša leta so vojna in skoraj več kakor dvojna — a vendar mislim, da boš še nekaj časa držal za pero, pre- lil še iu'kaj tinte skupaj z nami. ki Te danes častimo kot enega svojih najzaslužnejših in Te imamo radi ne le kot dobrega in zvestega prijatelja, temveč tudi, ker vidimo v Tebi poosebljene lastnosti pravega militantnega žurna- lista. Dolga je pot do celjske Domovine in ogromna .je razlika med obema mejnikoma Tvojega novinarskega če- trtletja. Med tihimi in skromnimi tvorci nove dobe ne bo ostalo nezapisano Tvoje ime. (Direktor Jutra in večkratni minister v prejšnji Jugoslaviji dr. .Mbert Kramer, ki ,je umrl že med okupacijo.) Zelo zanimivo je pismo iz majnika 1930 dr. F. Heriča, ož.iega špidler.jevega rojaka, ki .je bil uslužbenec univer- Knjižničarski tečaj Zveze kulturnih društev v Ma- riboru ,je vodil 1931 Vekoslav špindler, tajnik Zve- ze. Z leve strani sedijo: dr. Franjo Clrnek, dr. Av- gust Roisnian, Vekoslav špindler, dr. Maks Ko- vačič zitetne knjižnice v Pragi in se je takrat pripravl.)al za upokojitev. Po izraženi čestitki špindlerju za 25 letni časnikarski jubilej se .je obširno razpisal o tem, kako zmotni sta imeni Jugoslavija za našo državo in Jugoslo- vani za naše narode. Slovence dosledno imenuje Korotane. »Na.ši učen.jaki ... so dognali, da so bili predniki Srbov, Hrvatov, Slovencev ali Korotajicev in Bolgarov en narod ter so se imenovali Slo veni . . . Južne slovanske države Bolgari.ja. Srbija, Hrvati.ja in Korotanija .se je še vsaka v srednjem veku imenovala Slovenija in tudi vse skupaj so se imenovale Slovenija . . . Zato ni bilo potrebno ime- novati nove države Jugoslavija, ampak tiaj bi se imeno- vala po starem historičnem imenu Slovenija . . . Kakor hitro se je pred kakšnimi osemdeset leti ugotovilo, da stari Iliri niso bili predniki .južnih Slovanov, so bili te- daj toli pošteni, da so ime Iliri opustili ter so začeli rabiti geografični naziv južni Slovani — Jugoslavi, ker še tedaj niso vedeli, da .je izraz Sloveni pravo narodiMi historično ime, s katerim so se že od pamtiveka južni Sloveni, Srbi. Hrvati, Korotanci (Slovenci) in Bolgari označevali kkana kot obra- zi ljudi, ki fio sedeli okoli nje in ožgana, kot obrasi so začeli poberkovati o vreme, nu, žetju, davkih. In, seveda, pili so. Bo- kali so romali na mizo, kot denar v cerkovnikov nabiralnik ob romanjih. »Oče, vrnite se v žnpnišče, kxijti otrok joka,« je prosil cerkovnik. »Kar naj joka. Eiiega bo že minilo. Otroka ali njega,« Z rokami, razrezanimi kot brazde na njivi, kjer je ptisiil svoje telesne moči. so stresle kozarec nad usta, kot bi stresel sadje z drevja. Prišel je drugič. »Prosili so, če bi pri. šli. Menda se je otrok posral« je moledo- val cerkomik ob vratih^ kjer je poleg njih scc/eZ kmet. »Kar sem rekel, sem rekel: enega bo minilo. Otroka ali njega.« Cerkovnik jo je stisnil skozi vrata, ■kmetje pa so začeli prepevati. Na mizi je hiln vinu. da bi lahko pi-ebivalcem vsem bližnjih vasi grla odžejal. Potem so se zresnili. Med vrati se je pojavil on. »Oče, pojdite za mano. Naredila bom tako, da bo prav.« Oče je odšel in se kmalu zatem vrnil z otrokom. V kuhinji so ga previli in oče ga je odnesel domov. teve CELJE TRADiC?OMALNI PIKNIK Na Dan borca je l«>lektiv Kovinotehne pripravil tradi- cionalni piknik za člane ko- lektiva in njihove svojce. Le- tos so piknik s kulturnim programom, srečolovom in glasbo pripravili »Pri Pospe- bu« pri Petrovčah ob Savi- nji. Na srečanju je govoril tudi politični sekretar občin- ske konference ZKS Štefan Korošec, za zabavo pa je po- skrbel ansambel Rom iz Žal- ca. T. V. SPREJEM ZA UDELE- ŽENCE POHODA v soboto popoldne je bil na stadionu v štorah svečan sipffejem mladinskih ekip, ki so se vrnile s pohoda po po- teh Kozjanskega odreda in Štirinajste divizije. Po sveča- nosti so bila tudi športna tek- movanja. Tekmovanja so tra- jala več dni. Med moštvi je gostovala tudi ekipa iz To- varne avtomobiilov v Mari- boiru. ru MNOŽIČNO ZBOROVANJE Cet/rtega julija ob desetih dopoldne je bilo ob Domu "železfljev v Teharjih množič- no zborovanje, ki so se ga poleg borcev in družbe- nopolitičnih delavcev udeleži- li tudi občani iz okoliških krajev. ni PROSLAVE V ŠTORAH v sklopa p-^/aznovainja ."Ul ob:etnice ust^movitve ZKJ, zveze sindikatov in SKOJ so v štorah minuli petek z\-e- čer s svečano sejo DS in predstavnikov druzbenopoli- nih organizacij organizi- rali svečanost, katere se je poleg ostalih udeležila tudi Olga Vrahič, predsednica skupščiaie občine Celje ter Štefan Korošec, politični se- kretar občinske konference ZKS. RU PO DVEH LETIH V DOBRNI SPET KINO Po dveh letih premora in zastoja, so v Dobrni zno\'a odprli kinodvorano. Tokrat v pcv.sem novi obleki, v preno- vljeni dvorani in z novo op- remo. V njej je zdaj 154 se- dežev. Ureditev in opremo kino dvorane sta omogočila kolek- tiva domačega zdravilišča In celjskega kino podjetja. Pri tem pa je prišlo tudi do or- ganizacijske spremembe: ki- no v Dobrni je poslej enota celjskega podjetja. Ta prik- ljučitev bo tudi omogočila, da bodo v Dobrni vrteli kva- litetne filme, v glavnem pre- mierske in da starih reprlz- nih ne bodo več uvrščali v repertoar. Za obnovo in nabavo nove opreme sta kolektiva prispe- vala skupaj okoli 10 milijo- nov starih dinarjev. Po prvem sklepu bodo predstave trikrat na teden in to ob sobotah zvečer ter ob nedeljah popoldne in zvečer. če pa bodo potrebe zahteva- le drugače, bodo .število pred- stav povečali. M. B. ZMEi ŠTEVILNE ŠPORTNE PRIREDITVE v počastitev občinskega prf/:nika občine Žalec so bi- le v Petrovčah številne šport- ne prireditve. Na turnirju v -rokometu je sodelovalo pet ekiip. Zmagale so Petre vče pred Žalcem L, Grižami, Žal- cem II in Prebcldcm. V dvo- rani KK pa je bil turnir v namiznem tenisu za posa- meznike. Pri članih je zma- gal MikenPetrovče), pri mla- dincih Fridrih (Petrovče), pri mladinkah pa Terglavova iz Šempetra. Nastopilo je 46 tekmovalcev in tekmovalk. Na rokometnem igrišču pa se je pomerilo v malem no- gometu 9 ekip. V finalni tek- mi so Petroivče I. premagale 'Zelc II. s 5 : 0. V odbojkarski tekmi so se srečali vetereani Pebrovč in šempeira. V lepi Ln požrtvo- valni iffri so zma.gali Petrov- čani s .3 : 1. Vsa tekmojanja so zelo lepo usipela, kar gre zahvala domačemu TVD Par- tizanu Petrovče in Občinski zvezi za telesno k^jltuio iz Žalca. T.T. TEHTNICE ZA PARTI- ZANSKE MATERE Vsako leto organizacija- ZB v Libeli obišče enega iz- med znamenitih in pomeb- nih partizanskih krajev na celjskem območju. Letos so obiskali Dobrovlje, kjer so partizanskim materam podari- li deset kuhinjskih tehtnic. Istočasno je ob Dnevu bor- ca bila tudi spominska pro- slava ob spomeniku na Do- brovljah. T.V. OBNOVITEV ZBORA V LIBOJAH Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Libojah letos praz- nuje 40. letnico tistanovitve. V sklopu društva deluje več sek- cij, med katerimi imajo naj- večji usipeh glasbena, dramska in filmska. V lanskem letu je prenehal delovati moški pevski zjbor, ki je bil med najstarejšimi v dolini. Odlo- čili so se, da za letošnjo osrednjo prireditev, s katero bodo praznovali 40. letnico društva, ponovno u.stanovijo zbor, ki bi do nastopa pri- pravil nekaj pesmi. T.V. IZLET Delovni kolektiv KK iz Žalce organizira za svoje ko- operante izlet na Češkoslo- vaško. Namen izleta je ogled velikega posestva in nasadov hmelja ter inštituta v Žatcu. Poleg tega si bodo ogledali še razne zanimivosti v Pragi, Karlovj^h Var>'h in Čeških Biidjevicah. tt GASILSKO TEKMOVANJE v nedeljo je bilo na Pol- zeli gaetilsiko tiekmovanje, kAterc^.) be je ud..».e-' lo pet gatsilsk.n društev, 6e,/rrf\' ie na if--- območjflj o^iem. rmagf j€ desetina I' .'-.me n gavi* drugi pa so bili <,f.- silci iz liočice, tretji pa ga- silo! iz Priželj. tt V DVORANI CEN- TRALNA KURJAVA v zadrtjem času je delo prosvetnega društva v Libo- jah nekoliko zamrlo, ker .so njegovi člani več poizornosti posvetili obnovitwi dvorane. Tako .so prepleskali vse pro- store in napeljali centralno kurjavo. Za obnovitev dvorane so zbrali med občani in pri raznih organizacijah 30 tisoč din. T.V. KUPILI BODO GASILSKI AVTO Proistovcljno gasilsko dru- štvo v Dres in j i vasi, ki je na slavnostni seji občinske skupščine Žalec v Peitrovčah prejeh občinsko nagrado, bo- do v letošnjem letu kupili nov gasilski avto. Društvo je znano tudi po tem, da se njegovi člani ne udeležujejo &amo v gasilskih vajah in po- skrbijo za leipši izgled nase- lja ter se ukvarjajo s kul- turnim delom. To je nov po- jav, ki je do sedaj znan. sa- mo pri omenjenem gasilskem društvu. T. V. PRAZNOVANJE OB OBLETNICI Delovni kolektiv SIP iz Šempetra je pred dnevi pra- zroval šestnajstletnico bosto- ja. Kolektiv, ki je v minu- lih letih d0'3egel lepe gospo- darske uspehe, saj je s svo- jimi proizvodi, med drugim z nekaterimi napravami za kmetijstvo in gozdarstvo ter prekucnikom za gradbeništvo zaslovel po vsej državi, je s skrioimno svečanostjo v lov- ski koči nad Polzelo prosla- vil cibletnico. ŠMARJE USPEŠNO SODELOVANJE v Sedlarjevem so odkrili most, katerega iizgradnjo so skupno financirale občine iz Klanjca, Krapine, Zabok?., Kumrovca, Šmarja ter Šent- jurja in Brežic. Občani me- nijo, da s takim in podob- nim sodelovanjem mnogo laže rešujejo probleme, sodelova- nje pa je v resnici odraz pomo- či in razumevanja dveh na- rodov. in NAVDUŠILI SO OBČINSTVO v Sedlarjevem so na osre- dnji proslavi Dneva borcev nas.topile kulturno umetniške skupine z obeh strani SoMe. Tako je Invalidski - pevski zbor zapel več pesmi, tam- buraši iz Tuhlja in harmo- nikaši iz Bistrice ob Sotli ter folklorna skupina iz Artič pri Brežicah pa je dopolnila program, ki je navdiišil ob- čirsstvo. MALI INTERVJU Vprašuje: Tone VR.\BL Odgovarja: Vlasto BOH Za Vlasta bi držala tista ugotovitev, da je kot med- ved: dober, debel, vesel, vedno pripravljen za šalo in tudi izredno hiter ter spre- ten. Mislim, da mi te primer- jave med medveženja bor- )» ici občini pri- i^ietošnje prazno- -a borcev veliko ^ posameznih kra- borcev, mladi- l^j.jev bo obiskalo nekdanjih bo- '^l in obiskali pa j^stareiše borce. IKEM NARED ' oradnji ž;čnic'e na 'objektov v redu "preizkušanja so to- izvajalci pa hi- , ^redili še preosta- la 2al še ni razči- ^ financiranja ce- i^irja do križišča v -ne ;KI TURIZEM vreme ni najbolj lO gostinskim in tu- delavcem ter turi- so že prispeli v iflje Savinjske do- i^vedeli, da je naj- „ pri kmetovalcih, farjajo s kmečkim , Skoraj vsi imajo (ve ka.pacitete že e Je lepo počastilo praznik rudarjev, proslava je bila na sam rudarski dan in je bila v prvi vrsti namenjena 65. mladim absolventom rudar- skega šolskega centra. Zaključna prireditev se je začela s povorko velenjskih rudarjev in članov domačega športnega drvištva. In ko se Je dolga kolona rudarjev, v Črnih paradnih uniformah, ustavila na kotalkališču, je sonce posijalo še bolj toplo In praznično ra^jpoloženje je prevzelo vse. Slovesnost je veljala tudi novim mladim rudarjem. Na slavnostnem prostoru so sta- li v prvi vrsti. Bili so resni in črne uniforme so jih nare- dile zrelejše, čakal jih je skok čez kožo, skok v pravi rudarski stan. Od »zelencev« so se enkrat prelevili v jnakoprarae člane rudarskega kolektiva. In ko so izpramili velike kozarce piva, so jim razdelili fee »ljubezen«. Pristopila so dekleta in jim pripela na prsi rdeče nageljne. »Tako, zdaj še ljubezen razdelim, da je nikdar ne po- zabim!« Po preda.ji rudarske svetil- ke, kot simbola šolskega ključa, so stopili med starej- še rudarje. To so bili trenut ki, ko se je orosilo marsika- tero oko. Mlada in nežna ro- ka se je v trdem prijemu srečala z žuljevo dlanjo. In srečanje dveh parov oči, in . .. srečno mladi rudar! Kolektiv velenjskih rudar- jev je dobil 65 n-ovih, mladili članov. Postal je bogatejši in mlajši. Praznik so zaključili s pik- nikom na gradu, sicer pa so v počastitev 3. julija odprli v delavskem domu razstavo del akademskega slikarja Iva šubica, pripravili nekaj spre- jemov, obiskali bolne tovari- še ipd. Boga' spored prire- ditev pa so izpopolnili tudi športniki. M. B. »»tit^- I le se- \ da 'Jemal > se Hel sejo. že ves čas me je nekam jmj malem tiščalo, toda zdržal sem, čakal, kajti tema pogovorov je bila zelo zanimiva. Nazadnje, preden sem prišel na vrsto, da bi poročal, sem se odločil. V WC pa sem naletel na hude ovire. Psihično pripravljen na nujno opravilo mehur ni več zdržal. Pomočilo je spodnje hla- ie in povrhu hlače kot nekakšnemu triletnemu otroku. Kako ne bi. Spodnje hlače na patent so imele polovični pa- tent. Notranji prerez sploh ni bil na- rejen. Majhna tovarniška napaka, toda jaz potem pri mizi nisem upal prebrati poročila stoje, kot bi se spodobilo. —lo ŠENTJUR ODKUP RIBEZA IN BOROVNIC Sentjuirski kmetijski kom- binat je že začel z od'kuipom rLbeiza in borcvnic, kd poteka na celotnem občinskem ob- močju. Odkupna cena ribeza je 4 dinarje, borovnic pa 3.20 dinarjev. Ribez je obrodil precej dobro, vendar ne tako kot se je pričakovalo. Kljub temu predvidevajo, da ga bodo, na primer, samo na Prevorju do konca sezone, ki bo že tekom t«ga tedna, odkupili okoli 18 ton. SEJEM POUEDELJ- SKIH STROJEV šentjurski kmetijski kom- binat je v nedeljo, 9. junija, organiziral sejem poljedel- skih strojev v Šentjurja, ki je, mimo vsega pričakovanja, vzbudil izredno pozornost ne le okoliških, ampak ttidi kmetov iz Zasavja in drugih območij. Demonstracijo de- la st.rojev si je ogledalo okoli 200 ljudi, čeprav kombinat tekom organizacijskih pri- prav ni račimal na takšno publiciteto. Izkazalo se je, da bo v bodoče potrertne objekte bi bilo v txxioče tre- ba graditi skupaj, racional- ro in ne po okusu in željah vsakega športnega društva "posebej. Celje je pre:najhno za velike inve^^ticije v šport- ne objekte. Želel bi, da v bo- doče ne bi vsak dan razkopa- vali ulic, da bi v Celju po- novno bile letne igire, da bi očistili zrak, regulirali Ko- privnico, uredili avtx;bU)Sno postajo in celoten promet skozi Celje itd.« Tako občani oziroma nekateri izmed njih. Prepričani smo, da se bodo do naslednjega občinskega praznika vsaj nekatere njihove želje uresničile še posebej zato, ker niso to samo njihove želje, temveč želje mnogih, če jih bomo uspeli izpolniti pa bo lepše vsem. teve T A PRAV I INUTAZIELI G 01 e m O n e-c S h e g e ni PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV: NADURE ZARADI COPRNIC To, kar vam nameravam povedati, se ni zgodilo v času Avstro-Ogrske, temveč v 20. stoletju, natančno 18. maja letos. Jaz sama sicer ta dan nisem imela priložnosti videti dveh coprnic oblečenih v belo (morda sta bili celo še kaj drugega), sem pa precej be- lega videla dva dni kasneje. Zapadel je nameč sneg. Kaj pa veste, če nista ravno ti dve babnici kaj zacoprali! Zgodbo je doživel pjoročeni mož, oče dveh osnovnošolskih otrok. Tisto nedeljo je gle- dal televizijo (zelo namreč ljubi napredek"), pa se mu ni dak) iti spat,,Okoli enajste ure ga je pričela žena nago- varjati: »Tak, atek, pojdi no spat!« Pa ni maral atek biti pod copato, da bi poslušal boljšo polovico in je odločno rekel: »Ne, hočem še videti TV dnevnik.« Pri tem je osta- lo. Ko se je naposled naveli- čal in zaprl sprejemnik, je bila žena že v postelji. Tudi sam je utrujen legel in rahlo zadremal. Razumljivo, bil bi takoj zaspal, da ni nočne ti- šine razijaralo čudno cvilje- nje. Besen je skočil pokonci (nekoliko so mu od strahu skočili pokonci tudi lasje) in stopil k oknu. Da bi te stre- la! Namesto dozdevnih mačk je na vrtu zagledal dve po- polnoma beli post^avi — co- pmici, kako strmita v nj^o- vo okno. Popadel ga je še hujši strah, deloma pa tudi ni verjel, da vidi prav, zato je oprezno poklical ženo: »Mami. vidiš tistole tamle do- li?« Kaj bi ne videla, saj so ji lasje že stali pokonci! Ucvr- la jo je od okna in naravnost pod odejo. Spotoma je dala možu .še potrebno navodilo: »Prižgi luč, ker me je strah!« Mož se tudi ni obotavljal, prižgal je brž električno luč in jo še on mahnil pod odejo. Luč pa je gCM"ela v sobi vso noč. Naslednje dneve je pridno delal nadure, za vsak slučaj, č.e bo še večkrat strašilo in potem ob koncu meseca ne bi zmanjkalo denarja za in- kasanta, ki pobira za elektri- ko ... ZOFIJA TAŠKER ŽREB JE ODLOČIL Na našo zadnjo nagradno skandinavsko križanko smo spet dobili precej rešitev. Med vsemi poslanimi križan- kami smo izžrebali sledeče: 1. nagrada — 50,00 din Ig- nacij Petelin, Ljubljanska 29, Celje, 2. nagrada — 25.00 din Mlakar Cvetka, Smre- karjeva 6, Celje; 3. nagrada — 20,00 dnn Jože Rebek, Hoh- krautova 10, Celje: 4. nagrada — 20.00 Frenk Fidler, Rog. Slatina 90; 5. nagrada — 10 din Cilka Kladnik, Voduce 9, Gorica pri Slivnici; 6. nagra- da 10,00 din Jožica Dorn, Zagrad 86. Celje; 7. nagrada — 10,00 din Olga Senica, ču- prijska 21, Celje; 8.nagrada — 10,00 din Aleksander Medve- šek, čuprij&ka 9, Celje; 9. na- grada — 10 dinarjev Julij Videtič, Prešernova 12. Celje; 10. nagrada — knjiga, Beba Srebotnjak, štore 77 in 11. nagrada o- tako knjiga, Oimar Riva ; teršnikova 1, Celje. Vsem izžrebancem česj Tvidi v mesecu julijB mo objavili nagradno la3 ko in že sedaj pozivamo n vnete reševalce, naj lii pošljejo čdm več rešitev. UrednišI TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA II PREDŠOLSKA VZGOJA OTROK še zavedali se ne bomo, ko j bedo pretekli zadnji dnevi njihove prave predšolske brezskrbnosti. Zapustili bo- do svoj svet čistega Ln ne- motenega otroštva, igranja »po mili volji« in se začeli prilagajati svetu odra5it'h. Vstop v šolo namreč pome- ni, da si bo moral otrok ho- češ nočeš začeti pridobivati ananje načrtno in nič več priložnostno kakor v pred- šolski dobi. Prehod v šolo pomeni zan,; veliko življenj- sko spremembo. Verjetno ni otroka, ki bi n^u prvi dnevi šole ne bili tey,a\Tii. Name-sto igre. kot glavnega otrokove- ga zanimanja, v predšoLs.ki dobi, pride zdaj učenje. S tem (zadene o'-rok prvič v živ'j-enju na resne dolžnosti in skrbi. Šola je nekaj drugega kot družina ali vrtec. Od otroka zah^^eva vestnost, poslušnost, zbranost, tx:>6nost prihajanja v razred, omejuje ča.s za ig- ranje, nalaga domače naloge itd. Z v.sem tem globoko po- seže v ves dosedanjii način njegovega življenja. Otrok zapušča utrjeni družinski red in ne uživa več nenehnega varstva svojih staršev. Znaj- de se v svetu novih vredno- sti in medsebojnih odnosov. V tej situaciji rve bo več center pozornosti kot doma, ampak se bo moral \'ključdti 3 Siošolci v enakovredne od- nose. Ce upoštevamo še spremljajoče telesne spre- membe, hitra ras.t, neprijet- nosti ob menjanju zob, te- žave našega abecedarja, več- krat podcenjujemo. Najbolj obremenjena pa je z vsto- pom v šolo vsekakor umska stran otrokove duševnosti. Šola zahteva, da je otrok duše\Tio razgiban, živahen, zgovoren. šolar mora biti sposoben pozorno slediti po- uku, s.i določene stvari za- pomniti, jih obnavljati, se vživl>ati v vsebino beril in misliti. Slediti mora toku učiteljevih misli, .jih razume- ti in odgovarjati na vpraša- nja. Spričo vseli teh sprememb, ki jih starši pričakujejo in o njih že morda razpravlja- jo, je marsikaterega otroka in njih same že danes šole strah. VeiKiar če .;.9 otrok primemo telesno in dušev- no razvit, .so pretirane skrbi odveč. Pomembno vlogo so ob pri- pravljanju otroka na šolo poleg vzgojno varstvenih za- vodov odigrale male šole, katerih praksa je pokazala njihovo vrednost. Vedno bolj u,gotavljamo in poudarjamo velik pomen sistematične predšolske vzgoje za otrokov nadaljni razvoj. Zasnove vseh človekovih sposobnosti in la- stnosti se oblrku.iejo prav v predšolski dobi in so kapi- tal njego\'errM.i nadaljnjemu 'formiranju- Zato težimo za t^m, da "hi vsi otroci ob vstopu v šolo bili na njene zahte-ze čimbolje pripravlje- ni. To pa lahko omogoči le organizirano in načrtno vzgo.jno delo. Ker predšolska družbena vzgoja še ni tako organiziram, da bi je lahko bili deležni vsi otroci, ampak so jo le tisti, ki si uspejo zagotO'viti mesto pod njeno streho, smo bili dolžni osta- lim vsaj delno zagotoviti naj- nujnejše priprave na šolo v obliki malih šol. Tudi te .še niso delovale v dovršeni ob- liki in se bosta njihova vse- bina in ol).seg z oziram na naloge predšolske vzgoje še izpopolnjevale. Seveda ne gre za to, da bi otroka v predšoLski dobi učili brati in pi,5ati z name- nom, da bo na osnovi tega kasnej.? v šoli bolj uspešen. Ce so starši to pričakovali od male šole, so bili verjet- no razočarani. Razočaranje bilo odveč. Otroci so se pripravljali o stvareh, ki so za normalen začetek dela v šoli dosti važnejše in jih ne gre podcenjevati. Vodene za- poslitve so imele glavni na- men otroka uvajati od apon- ta.ne igre k načrtnemu delu, ga v skupini sovrstnikov ču- stveno pripraviti na šolo, mu rassviti osnovne ročne spret- nosti in sp;>sobnosti. besed- nega, likovnega in glaf^benega izražimja. Vsebina je bila prilagojena njihovi razvojni stopnji in interesu. Cas, ki je bil malim šolam namenjen — približno 70 ur — je minimalen za ure- sničevanje vseh žalitev, ki jih bo šola pred otroka posta- vila. Ni mogel- nadoknaditi vsega, kar bi z vzgojo v predšolski dobi morali v ot- roku raaviti, zato jih bo tre- ba .še dalje raz^-ijati. Otro- kom, ki so že prej hodili v vrtec, mala šola ni prinesla veliko novosti, razen tega, da so prinašali v »šolo« ne- kaj potrebščin, da so delala domače naloge in da so še bolj redno in točno prihajali v ustanovo. Zato težimo za tem. da bi bili otroci vsaj eno leto pred vstopom v šolo zajeti v sistematično pred- šolsko vzgojo v vzgojno varstvenih zavodih. Dokler pa povsod tega iz material- nih razlogov ne bomo mog- li uresničiti, bo to še dalje delno nadomeščala v skraj- šani obliki mala .šola. Velik del priprave na šolo je brer. dvoma opravila dru- žina. Skrb za normalen te- lesni raavoj. da bo otrok zlahka prenesel tudi fizič- ne na.pK>re v šoli, ni maj.hna. Dokazano .je, da veliko lažje prenašajo vse sprememlie ;n zahteve tisti otroci, ki so krepkii, odporni in jim ne- prest-arve boleTinii ne \n5adajo v hiter in zahteven tok di Tudi v umskem razvoju otrok v veliki meri o&A od vzgoje staršev. Tista, so posvečali razvoju govori ki je osnovna sposobnosti pogoj za uspešno dojemanji v šoli, dosti pozornosti, i jim bo to dobro obres« valo. Otrok ne bo imel !• liko težav, ko bo spozo«*' sestavne elemente govora' glasove in njihove znak«' črke. Tisti, ka so učili otr* pisati in brati, niso prav. Metode, po katerih s( učili oni in bodo učili u^'* Iji se zelo razlikujejo. lahko otroku več škodijo!^ koristijo. Nasilno trgajo"* roka iz otroških deja\Tiost;* ga večkrat delajo nervo^"* ga. Znanje pridobljeno tak način' p« je zgolj m^^^ sko, in ga bo otrok k"^^ pozabil. Namen sistemati^ predšolske vzgoje ,>e v obl;' razhonih, otrokovi ra^'°^ stopnji prilagojeni deja^"?!^ sti, otroka na.vaditi na Ijenje in naloge v kolel^tjV ter mu razviti dane disP*^ oije do tiste stopnje, naj' tero bo lahko dalje g^a^" os.novna šola. Otrok naj se šole v^J saj bo v njej spoznal ve' vsega, kar mu bo pc/n^"^^ stopiti v samostojno ži^ , V. Prof. ANA CETKOVI^ 10 9. julij im STRAN ^ JOSIP JURČIČ: *^ ZGODOVINSKA POVEST SVOJIM STRANKAM IN NAŠIM BRALCEM JO POKLANJA aTlEHIMO-MERC/lTOR _ _ CEL^E »Tiho« — prestriže fi osorno besedo, »Sicer l>oin iia- ^ prepričanje dobil, da midva res ne spa70 postala popolna osemletka. (Foto: teve) • SLAVJE V SEDLARJEVEM Nit svečanost v Sedlarjevem so se zbrali ljudje z obeh bregov Sotle na proslavo 25. obletnice pohoda XIV. divizije in ustanovitve Kozjanskega odreda. Na des- nem posnetku zgoraj prizor prihoda borcev na kraj proslave, levo predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher v pogovoru z domačini. (Foto: Janez Sever) Osrednji dogodek praz- ničnih dni v Laškem je bi- la brez dvoma »kmečka ohcet«. Letos so trije pari čisto zares prevzeli vlogo ženinov in nevest, med- tem ko so bili ostali svat- je pri javnem nastopu bolj za podobo kot zares. Laška ohcet ima v pri- merjavi z ljubljansko to prednost, da poki prav vse običaje, od« da po nevesto, do p« in svatbene gostije.^: pa tudi to pomanjkl|i da kmečki pari niso I kmečki. So kmečke d ne res tako srameS kot pravi slovenski govor? Oglejmo si jih š« krat, tri vrle pare: Zgoraj Marjana ' hrastnik) in Igor > man. V sredini Da" (Hrustelj) in Tine PW spodaj pa Jožica (Pf»l in Darko Slimšek. prebirate te vrstice, ij vsi trije pari že tridj zakonski staž. V« mar ne? UCt IN SIN i Vrata pisarne se nenadoma odprejo m med pod- boji se prikaže možakar, ki naenkrat jezano iz- bruhne: — Naj gpre k hudiču vse skupaj! Kam naj še grem? Bil sem v vseh pisarnah, nisem niti vedel, da jih je tohko. Veste, jaz ... zaradi tistega mojega junca... Potem dolgo rnimra nekaj sebi pod brado, kotne in iz žepov vleče roToček, kip papirjev, nekakšna potrdila, na koncu pa le potegne plavo kuverto in jo vrže na mizo. — Tukaj je. Vabilo. — Saj tukaj lepo piše; soba številka 13. Zakaj ste hodili po vseh pisarnah? — Nimam očal. Ne vidim. Potem nekaj časa stol pod njim škriplje ln kol je vse tiho, zajame sapo, udari po mizi in se zagleda v lislužbenca: — Zaradi sina sem prišel. Saj ste me zato kli- cah. Prosim, da mi ga takoj odpravite od hiše stran! Lahko se že sam preživlja. Jaz ga noCem več. ShJžbo tudi ima. Naj gre svojo pot. Rečem mu: »Daj, delaj nekaj!« On pa meni: »Vi ste go- spodar, vi delajte, jaz ne bom.« Včeraj sem mu rekel, naj prinese vodo, saj veste, do vode imamoi precej daleč, pa je hudič šel spat. Vodo sem pri- nesel sam, toda v jezi sem en ajmer na njega zlil. Potem je pa vst^l, mrha, ko je imel rit mokro. Z ženo, svojo materjo, se krega in vedno žre, vsake pol ure je lačen. Rekel sem mu, naj da nekaj de- narja za krompir, pa pravi, da zasluži sama 30 jurjev. To pa že ne bo držalo, kajti, prepričan sem, da v železarni vsaka stara baba toliko zasluži... Ne le, da požre vse, kar je pri hiši, temveč me tudi na druge načine izkorišča. Žena mu pere, lika, po- spravlja za njim, on iia ji ni dal niti enega dinarja. Jaz od svoje majlme pokojnine plačujem delavce, kupujem vse, kar je potrebno v hišo, on pa, tako vehk in močan jimec, kar spi in se potepa. Dvajset let je star, zdaj pa naj gre. Preživljati ga nočem več in tudi, nisem dolžan. Tako je povedal oče. Pozneje je prišel sin. Razmnljivo, on Je v svoji izjavi povedal, da je oče pijanec, skopuh, deloi- mrznež ... Težko je bilo oceniti kdo ima prav m kdo ne. Priznati je treba: oba sta delovala zelo pre- pričljivo. Kakšne ukrepe je povzel uslužbenec, nd znano. Tudi ni važno. Komentar bi bil popolnoma odveč. Mile Savids NOVI TEDNIK - niStvo in uprava 0» Gregorčičeva 5, poštni g dal IBl Urejuje uredng Odbor Glavni areoJJ BER.NARO !>TRMCN{J Odgovorni urednik JfSS KRASOVEC NOVI ^ NIK izhaja od decemJJ 1968 kot naslednik SKEGA TEDNIKA. U J^S hajal od IPS.S leU N"' TEDNIK Izhala vsakoJ*J do. Izdaja COP »OE*^ — enota inlormacije P ^ pagandna Cel,ie ris* Uiše.ji COP .DKL<>« ^ kopi.sov ne vračamo ^ oa po.samezne številk« par (60 SD). letna lina 30 novib din t*'^ SD). polletna 15 din (1.500 .SD) Za '^'^ maša naročnina 60 din (6.000 SD> čun .507-1-1^80 rfci'*;^ NI: areclništvo 23-69 '^g. Oglasi tn naročnine- 0 nnmsira nropasand«