#  #  Bushevo razburkanje svetovnega politiè- nega dogajanja je veèkrat usmerilo moje spre- hajanje po knjigarni v smeri tistih polic, ki so zalo`ene z analitiènimi monografijami o sedanjem zgodovinskem trenutku. Precejšen del le-teh je bolj ali manj neposredno posve- èen ravno liku in delu sedanjega, ponovno iz- voljenega ameriškega predsednika. To dejstvo seveda ne preseneèa, saj se zdi, da se je ravno ob njem in po njem zaèela neka povsem nova svetovnozgodovinska situacija, katero je uved- la newyorška tragedija 11. septembra 2001. Ob njem in po njem se je najbr` razodelo lice politike 21. stoletja, èe ne še kaj veè. Obse`- nost literature o »Bushu in bušizmu« ima to- rej svoj globok in veè kot oèiten razlog. Ven- dar se zdi, vsaj sodeè po zalogi omenjene li- terature na slovenskih knji`nih policah, da ta dela, kljub vsej svoji zajetnosti, ne uspejo preprièljivo stehtati svetovnozgodovinske te`e tistega, kar z novinarsko lahkotnostjo imenu- jejo »bušizem«. Veèinoma gre za tekste, ki skušajo pred- vsem odstirati nekakšna bolj ali manj škan- dalozna zakulisja Bushevih uspehov in odlo- èitev: npr. njegovo povezavo z naftno indu- strijo, ki naj bi bila v osnovi njegove odloèitve za napad na Irak; njegovo povezavo z raznimi skrajno konzervativnimi fundacijami ter sek- taškimi lobiji, ki naj bi pojasnjevali njegove politiène zmage; njegove osebne poglede na kršèanstvo, ki naj bi bili neka nemogoèa zmes manihejstva, Kristusovega nauka in sprotnega osebnega navdiha, kar naj bi vodilo v celo vr- sto protislovij v njegovih izjavah in ravna- njih. Skupna zakljuèna ocena takšne litera- ture (domaèe1 in tuje2) je, da gre pri Bushu za poskus nekakšnega povratka demokracije v despotstvo, ki je izraz interesov ameriškega velekapitala. Skratka, da je bušizem bolj ali manj poosebljanje marksistiènega razumeva- nja fašizma, kot zadnje pojavne oblike kapi- talizma. Ta ocena Bushevega delovanja se zdi tudi veèinska ocena s strani evropske javnosti. Namen tega sestavka je 1. pretresti utemelje- nost in vzroke takšnega pogleda, katerega im- plicitna marksistièna oblikovanost nam daje takoj slutiti, da gre pravzaprav za zgodovin- sko in teoretsko prese`en pristop, 2. poskušati uzreti bistveno naravo soèasnih politiènih premikov v ZDA in 3. prisluhniti sporoèilu, ki ga to dogajanje lahko ima za nas Slovence. &       Veèinski evropski pogled na Bushevo po- litiko, ki jo predstavlja kot lutko v rokah silnic velekapitala, je bil zgoraj oznaèen kot mark- sistièen: poglejmo v èem le-ta temelji na marksistièni analizi dru`be. Marx v Kapitalu ugotavlja, da je kapita- lizem obsojen na lasten propad skozi komu- nistièno revolucijo po svoji lastni notranji lo- giki. Kapitalizem (definiran kot dru`beno stanje, kjer je zajamèena zasebna lastnina vsa- kega posameznika) vodi namreè po Marxu v vedno veèje krèenje števila delodajalcev (ka- +.         +        # pitalistov) in v vedno veèje širjenje števila de- lojemalcev (proletariata). V rokah prvih se koncentrira vedno veèje bogastvo, seveda na raèun rastoèe revšèine vedno veèjega dela (proletarskega) èloveštva. Do takega razvoja dogodkov naj bi prišli zaradi logike konku- rence: delodajalec A lahko pre`ivi na trgu le. v kolikor ni`a plaèe svojim delojemalcem in tako proizvaja proizvode, ki so bolj poceni kot pa proizvodi delodajalca B; delodajalec B za- radi nekonkurenènosti propade, neha biti de- lodajalec in postane (vedno slabše plaèani) delojemalec (vedno bogatejšega) delodajalca A. Sledeè tej logiki postane jasno, kako se v teku razvoja kapitalizma po nujnosti prej ali slej znajdemo v situaciji globalne bede veèine èloveštva in pretiranega bogastva v rokah ved- no manjše skupine kapitalistov. Nevzdr`nost polo`aja porodi revolucijo, ki odvzame kapi- talistom proizvodna sredstva, ukine privatno lastnino in svobodni trg, ter vzpostavi global- no plansko gospodarstvo, kjer ni veè konku- rence in je s tem odpravljeno širjenje global- ne bede èloveštva ter je tako vzpostavljen uravnote`en gospodarski polo`aj. Pri tem je treba še podèrtati, da je zadnja faza kapitalizma zaznamovana po klasièni marksistièni teoriji s pojavom »fašizma«. Ko naj bi namreè število kapitalistov postalo zelo majhno in število proletarcev zelo veliko, naj bi kapitalisti, iz strahu pred prevrnitvijo po- lo`aja, ukinili demokracijo in vzpostavili svo- jo diktaturo. Táko »diktaturo bur`uazije«, ki jo je Marx prepoznal v diktaturi Napoleona Eugene Delacroix, Svoboda vodi ljudstvo (28. julij 1830), 1830, olje na platnu, Louvre, Pariz.  #  # III.,3 sovjetski marksisti pa v re`imih Musso- linija in Hitlerja,4 naj bi torej proizvedel ka- pitalizem sam, da bi obranil svoje lastno bis- tvo, t.j. privatno lastnino. Za prevladujoèim oznaèevanjem Bushe- vega mestoma unilateralnega in netolerant- nega nastopa kot akcije vampirske narave globalnega (predvsem naftnega) velekapitala je dokaj lahko prepoznati strukturo mark- sistiène analize fašizma. Še posebej, èe po- mislimo, da se Bushev unilateralizem in poudarjanje jasnih vrednot umešèa v proces vedno bolj poudarjenega globaliziranja sve- ta, ki spominja na Marxovo teorijo o kon- centraciji globalne moèi v rokah kapitali- stiène manjšine v zadnjem obdobju pred revolucijo. Vendar je podtikanje fašistiène narave Bushevi vladavini samò na osnovi njegovih dru`inskih povezav z ameriško naftno indu- strijo in njegovih odloènih potez ter jasnih naèel te`ko sprejemljivo predvsem zato, ker se zdi okvir take interpretacije teoretsko pre- se`en. Vendar preglejmo natanèneje, v kak- šnem smislu je antibušistièna interpretacija sedanjega trenutka odvisna od marksizma. V ta namen obnovimo bistvene toèke sklepanja, na osnovi katerega skuša evropsko veèinsko javno mnenje naprtiti Bushu oèitek fašizma. Zdi se, da ta obsodba Busheve politike, sloni na sledeèih opa`anjih: 1) Bush je dru`insko povezan z ameriško naftno industrijo, t.j. z ameriškim veleka- pitalom; 2) ZDA so najmoènejša dr`ava na svetu, t.j. dr`ava, katere predsednik ima globalno moè; 3) Bush vodi pogosto unilateralno, t.j. avto- ritarno zunanjo politiko; 4) Ta avtoritarnost se èuti tudi v njegovi no- tranji politiki, kjer se predsednik zavzema za dru`beno uveljavitev svojih religiozno- etiènih naèel, kar ga vodi v doloèeno ne- strpnost do drugaèe misleèih. Iz teh treh premis antibušistièno javno mnenje vleèe zakljuèek, da je Busheva politika fašistièna, t.j. taka, ki je `e sedaj na robu pre- tiravanja, bo pa v prihodnje še izdatneje pre- tiravala (èe je ne bomo èimprej zatrli) avto- ritarnost v notranji in zunanji politiki onkraj vsake razumne mere. Pri tem je treba pouda- riti, da se to isto javno mnenje zaveda, da Bushu ni mogoèe `e sedaj naprtiti oèiten eks- ces avtoritarnosti, ki je znaèilen za fašizem, paè pa da je mogoèe o njem sklepati iz ome- njenih štirih premis. Edini premisi, na osnovi katerih bi bilo mogoèe sklepati iz sedanje do- loèene avtoritarnosti Busheve politike na bo- doèo brezmejno avtoritarnost, pa sta premisi št. 1 in št. 2, t.j. njegova povezava z veleka- pitalom in globalna moè predsednika ZDA. Iz teh premis pa lahko sledi fašistizacija ZDA samo na osnovi marksistiène analize kapitalizma, ki doloèa fašizem kot tisto stop- njo kapitalizma, v kateri sta svetovno bogas- tvo in moè zbrana v rokah redkih posamez- nikov, ki jo uporabljajo zoper dobrobit os- talega èloveštva. Zato je oèitno, da antibušistièno javno mnenje stoji in pade na veljavnosti Marxove analize kapitalizma. Le-ta pa se zdi prese`ena predvsem zaradi neskladnosti z zgodovinski- mi dogodki. Svetovna zgodovina se ne zdi us- merjena tako, kakor je teoretiziral Marx, v ve- èanje sloja revnih in v manjšanje sloja boga- tih, paè pa v tako imenovano »dru`bo sred- njega razreda« (middle-class society).5 Eko- nomska zgodovina Zahoda namreè jasno ka`e na zmotnost Marxovih napovedi, saj bi se drugaèe število reve`ev ali zelo nizko plaèa- nih ljudi v Evropi in v ZDA moralo, recimo glede na leto 1900, strahovito poveèati, med- tem ko smo bili (še posebej po drugi svetovni vojni) prièa krèenju najni`jega sloja. Nasprot- no se je razširil sloj srednje dobro plaèanih, sloj nadpovpreèno plaèanih pa je ostal šte- vilèno pribli`no tam, kjer je bil.6 Sledeè tej te`nji kapitalizma, ki razširja srednji sloj in       # krèi oba skrajna sloja, pa lahko pridemo do uveljavitve fašistiènih oblik oblasti samo v zgodnjih obdobjih industrijskega kapitaliz- ma, ne pa v zrelih. V zrelih obdobjih namreè ravno umanjka glavni pogoj vzpostavitve fa- šizma, t.j. strah kapitalistov pred mno`ico, ki `ivi v bedi, kajti te mno`ice reve`ev ni veè. Prav tako pa umanjka tudi drugi temeljni po- goj vzpostavitve fašizma, t.j. široka mno`ica neizobra`enih delavcev, ki je edina dojemljiva za fašistièno propagandno manipulacijo. Se- danja dru`ba srednjega sloja pomeni namreè obenem tudi dru`bo veèinske izobra`enosti.7 Iz vseh teh razlogov ni mogoèe, da bi se v ZDA, v eni najbolj razvitih dr`av na svetu, sedaj, v dobi zrelega kapitalizma, razvijala fa- šistièna oblika vladavine. Zanjo ni ne potrebe (saj proletarskih mno`ic v ZDA ni veè) niti zadostnih pogojev (saj velikih neukih in ma- nipulabilnih mas ni veè na voljo). Teoriji o dru`bi srednjega sloja so skušali marksisti v 60-ih in 70-ih letih ugovarjati s t.i. teorijo dependencie (»odvisnosti«).8 Ta teorija je sicer priznala, da zahodni svet postaja vse bolj dru`ba srednjega sloja, vendar je ugovar- jala, da to nikakor ne spodbija Marxovih analiz kapitalizma, kajti svetovni proletariat je treba sedaj prepoznavati v ljudstvih Tretjega sveta, medtem ko je treba v Zahodu prepoznati leglo velekapitala, v katerem se koncentrira bogas- tvo vsega sveta. Po tej logiki bi seveda moralo vedno veè dr`av padati na ekonomsko raven Tretjega sveta, medtem ko bi se moral Zahod vedno bolj krèiti, dokler ne bi napoèila revo- lucija. Vendar se je tudi ta skrajni poskus obrambe Marxove analize izjalovil na ravni zgodovinskih dejstev, ko smo lahko postali prièe ne krèenju Zahoda in širjenju Tretjega sveta paè pa ravno obratnemu procesu. Z vzponom ekonomij vzhodne in osrednje Azije (Japonska, Hong Kong, Tajvan, Singapur, Ju`- na Koreja, zadnje èase tudi Kitajska in Indija), ki ga je povzroèilo širjenje svobodnega kapi- talistiènega trga, se je namreè pokazala jasna te`nja krèenja Tretjega sveta in torej »svetov- nega proletariata«.9 To dejstvo je seveda mo`- no razumeti samo kot potrditev teze, da ka- pitalizem ne vodi v revolucijo proletariata, paè pa v širjenje dru`be srednjega sloja. Teoretsko se torej zdi nevzdr`no pripisovati sodobni ameriški politiki fašistièno naravo: za to ni nobene dru`beno-ekonomske osnove. Treba bi bilo pravzaprav trditi obratno: prav zato, ker predstavljajo ZDA visoko razvito ekonomsko dru`bo, ki je zato vedno bolj dru`ba srednjega sloja in dru`ba izobra`enosti, ni mogoèe, da bi prihajalo v njej do pojava fa- šizma, paè pa se lahko v njej le vedno globlje ukoreninja demokratièna miselnost, t.j. mi- selnost, ki je najbolj ustrezna vedno bolje izo- bra`eni dru`bi. Taka dru`ba namreè ni dojem- ljiva za avtoritarno obliko oblasti, za katero so dojemljive predvsem neuke dru`be. Ob tem se pa lahko vprašamo, kako je mo- goèe, da Evropa tako veèinsko naseda na pre- `ivele marksistiène teoretske nastavke in skoz- nje gleda na ameriško dogajanje. Verjetno je treba vzrok iskati predvsem v dejstvu, da v Evropi (za razliko od Amerike) marksizem in iz njega izvirajoèi komunizem nista bila nikoli dele`na jasne in enoznaène javne obsodbe: natanko takšne, kakršne je bil dele`en faši- zem v Nemèiji (v Italiji npr. je tudi ta ideo- logija nezadostno sankcionirana). Slednjo bi namreè terjala tako zgodovinska izkušnja vse- ga tistega morja krvi, ki ga je terjala ta napaè- na ideologija, kakor tudi njena v nebo vpijoèa teoretska ezadostnost. Evropa se za razliko od Amerike oèitno še ni uspela v celoti otresti navlake zloèinskih ideologij 20. stoletja. 5        Èe se je torej marksistièna interpretacija bušizma kot fašizma izkazala za neutemelje- no, se samo od sebe postavlja vprašanje glede prave narave tega pojava. To vprašanje si se-  #  # veda zastavljamo, ker nas pojav bušizma za- deva kot nekaj, o èemer se je vredno spraše- vati, t.j. kot nekaj (svetovnozgodovinsko) po- membnega, prelomnega. Kot toèko zloma neèesa starega in vznika neèesa novega. Kaj se torej z Bushem konèuje in kaj zaèenja? Gotovo Bushev uspeh ne pomeni toèke zloma komunizma, saj se je ta zrušil v izteku prejšnjega stoletja s sesutjem Berlinskega zidu. Prav tako ne gre za toèko sesutja druge velike ideologije 20. stoletja — fašizma — , kaj- ti le-ta se je zlomil `e leta 1945. Kaj nam torej še ostaja? Najbr` ostaja edino še zlom libe- ralizma: toda ne liberalizma nasploh, paè pa tiste vrste liberalizma, ki se je sesul skupaj s stolpoma Svetovnega trgovinskega centra, t.j. liberalizma brezmejne nazorske strpnosti. Kaj je postalo oèitno Amerièanom po 11. 9. 2001? Da Amerika kot de`ela brezmejne nazorske strpnosti lahko vodi le v tragedijo, Eugene Delacroix, Arabec sedla svojega konja. 1855, olje na platnu. Ermita`, St. Petersburg.       # v morje nasilja. Da je demokratièna dr`ava, ki dopušèa razrašèanje izrazito nestrpne in ne- demokratiène miselnosti (npr. muslimanstva) med posameznimi skupinami znotraj nje, ob- sojena na to, da postane sama prostor nasilja in nestrpnosti. Amerika je samounièujoèi znaèaj brezmejne nazorske strpnosti prepoz- nala kot pogubnega in se je z Bushem od nje- ga zaèela odvraèati. Toda ta odklon je ne more odnašati proè od liberalizma in demo- kracije v neko pre`iveto obliko avtoritarne vla- davine, paè pa jo vraèa k pravemu, izvorne- mu bistvu liberalnega pojmovanja strpnosti, kakršnega je leta 1685 formuliral duhovni oèe ameriške ustave, angleški filozof John Locke v svojem Pismu o toleranci: dr`ava je lahko strpna samo, èe je strpna do strpnih, a obe- nem nestrpna do nestrpnih.10 Nestrpna do vseh tistih, ki mislijo, delajo ali govorijo v podporo nestrpnosti do strpnih in demokra- tiènih ljudi. Takšno pojmovanje strpnosti je osnova demokracije, saj šele omogoèa, da se ljudje demokratièno odloèajo, t.j. ne pod pri- tiskom takšnih ali drugaènih nestrpne`ev. Li- beralizem, ki zagovarja popolno nazorsko strpnost, se tako izka`e za kvazi-liberalizem. Liberalizem, ki dopušèa razrašèanje nestrpnih nazorov, t.j. nazorov, ki imajo v svojem pro- gramu nasilno prilièevanje vseh ljudi svojemu lastnemu nazoru (kot npr. muslimanstvo, fa- šizem in komunizem), je dejansko uslu`en tem nestrpnim nazorom samim. Amerièani so se torej zavedali pasti kva- ziliberalizma in prepoznali v Bushu èloveka, ki ni pripravljen popušèati glede tistih osnov- nih pogojev liberalne demokracije tako v no- tranji kot v zunanji politiki. Med temi pogoji pa spadajo po Locku: 1) nestrpnost do izrecno nestrpnih nazorov; 2) nestrpnost do nazorov, ki šèitijo ali spod- bujajo nestrpne nazore. Med slednjimi nazori pa Locke omenja še posebej ateizem, ki je v tesni povezavi z `e omenjenim kvaziliberalizmom. Kdor ne ve- ruje v Boga, ta ne more `iveti moralno (kot sicer ugotavljajo tudi Spinoza, Kant in Ro- bespierre), ne more biti zanesljiv in zaupanja vreden èlan demokratiène dru`be, saj se tak èlovek lahko kadar koli obrne zoper splošno strpnost in zoper demokratièno sprejete do- govore v imenu svojih ozkih interesov.11 Kva- ziliberalizem pa je toliko povezan z ateiz- mom, kolikor utemeljuje svojo absolutno na- zorsko strpnost na osnovi odsotnosti absolut- nih vrednot, katerih temelj je seveda Absolut sam, t.j. Bog. Busheva politika se torej zdi v svojem poudarjanju verskih naèel in v uporabi sile pri uveljavljanju demokracije v svetu pravo utelešenje ne fašizma ali avtoritarnosti, paè pa prvobitne Lockove liberalne zamisli. Z vsem tem je tesno povezano tudi Bushevo poudarjanje vrednot dru`ine in domovine, saj sta zdravo dru`insko `ivljenje in domo- vinski èut prav tako kot vera v Boga bistvena pogoja demokracije. Skupna vera v Boga je namreè pogoj demokracije, ker vnaša vzajem- no zaupanje v demokratièno skupnost, brez katere taka skupnost, ki temelji na konsenzu in dogovoru, ne more dobro delovati. Skupni domovinski èut takšno zaupanje še bolj utrdi v gonski podlagi èloveka. Dru`inska izkušnja pa je ravno naravna podlaga domovinskega èuta, saj je domovino mo`no razumeti le kot razširjeno dru`ino, kot rod oz. na-rod.12 Pri vsem tem, nas ne sme èuditi, da je Amerikancem uspel ta politièni preboj iz kvaziliberalizma v pravi liberalizem, Evropej- cem pa še ne. Evropa je s svojo totalitarno preteklostjo in predvsem s svojo še trajajoèo strpnostjo do nestrpne marksistiène ideologije zaenkrat še nezmo`na preboja v pristni (loc- kovski) liberalizem. Obenem pa se moramo zavedati, da us- peh pravega liberalizma v Ameriki ni sluèajen pojav, paè pa svetovnozgodovinska nujnost, ki je tesno povezana z nakazanim dru`beno- ekonomskim razvojem sveta. Èe je res, da, ka-  #  # kor smo pokazali, se zgodovina razvija v sme- ri globalnega zrelega kapitalizma v smislu sve- tovnega razmaha demokratiène dru`be sred- njega sloja, je potem tudi nujno, da se v sve- tu (in sicer najprej v najbolj razvitem delu sve- ta, t.j. v ZDA) razvije temu ustrezna zrela in pristna oblika liberalizma. Lockovski, v Bogu, zaupanju in pravi strpnosti utemeljeni libe- ralizem se torej ka`e kot Smoter, kot Eshaton svetovne zgodovine. 4'    Slovenci moramo s ponosom gledati na svetovnozgodovinsko naprednost ZDA, saj so le-te osnovane na naši izvorni karantanski demokratiènosti. Znano je namreè, da je Tho- mas Jefferson pri snovanju Deklaracije o neodvisnosti imel pred oèmi prav našo staro- davno demokratièno ureditev, ki je najstarej- ša znana dr`avno-demokratièna ureditev nas- ploh. Grška demokracija je namreè bila le mestna in ne dr`avna demokracija. To, kar je torej lahko vir našega upravièe- nega ponosa, pa pomeni za nas obenem tudi veliko obvezo: v moèi naše izvorne in edins- tvene povezave z ZDA, smo verjetno ravno mi tisti, ki smo na poseben naèin primerni za to, da bi v kvaziliberalno Evropo prinesli duha (našega duha), ki je v današnjih ZDA dobil svoj poln razmah: duha izvorne demo- kratiènosti in pristne liberalnosti. 1. Prim. Marcel Stefanèiè, Busheva Amerika, Ljubljana, 2001; Busheva šifra, Ljubljana, 2004; Busheva legija, Ljubljana, 2004; Dušan Rutar, Globalni fašizem, Ljubljana, 2004. 2. Prim. Eric Laurent, Bush’s Secret World. Religion, Big Business and Hidden Networks, Cambridge, 2004, ki je po moji oceni eden izmed boljših primerkov tovrstne tuje literature o Bushu. 3. Prim. Karl Marx, Osemnajsti Brumaire Ludvika Bonaparta, Ljubljana, 1947. 4. »’Klasièno’ marksistièno interpretacijo fašizma, ki je v poenostavljeni formuli postala znana kot teza o agenturi monopolnega kapitala, je v izdelani obliki podal Georgij Dimitrov na VII. Svetovnem kongresu Komunistiène internacionale v Moskvi leta 1935« (Mladen Dolar, Struktura fašistiènega gospostva, Ljubljana, 1982, 15). 5. Prim. Francis Fukuyama, The End of History and the Last Man, Penguin Books, 1992, 115 sl. 6. Prim. prav tam. 7. Prim. n. d., str. 116. 8. Prim. n. d., str. 99-100. 9. Prim. n. d., str. 101 sl. 10. John Locke, Pismo o toleranci, v: Èasopis za kritiko znanosti, 164/165 (1994), 34 sl. 11. O veri v Boga kot temelju prosvetljene dru`benosti se strinjajo vsi avtorji iz zaèetka liberalne misli: prim. J. Locke, n. d., str. 64; Immanuel Kant, Kritika praktiènega uma, 219 sl.; Baruch de Spinoza, Etika, III, 35 in 37; Maximilien de Robespierre, Izbrani spisi, Ljubljana, 1989. Ob tem bi verjetno ne bilo napaèno spomniti se tudi na rek Dostojevskega: »Èe Boga ni, potem je vse dovoljeno,« (prim. Fjodor Mihailoviè Dostojevski, Bratje Karamazovi II, Ljubljana, 1977, 424-425). 12. O razmerju med vero in narodnim èutom kot osnovama dru`benosti najdemo pronicljive analize v delu Franca Vebra, Filozofija, Ljubljana, 2000, 138-141.