' cnen geschenkt worden. Die Herrschaft wurde zur Zeit Napoleons in 1803 abgeschafft. De,' Ijischol'hat da- Gc biet planmäßig angesiedelt und organisiert. BuJ.lcr der Slowenen siedelte er auch die Bayern an, die »ich aber durch die Jahrhunderte assimiliert haben. Die wirtschaftliche Grundeinheit war eine Hube, das Fronhofwir Schaft?System wurde bald aufgegeben, Aul'der Herrschaft War er Bischof vom Verwalter vertreten, der auch rindere Arbeiten organisierte. Das ganze Gebiet gehörte der Urpfarrc in Slam Loka (Altenbek), die schon in 1074 erwähl t wurde. Bis zum 15. Jahrhundert entwickelten sich die Grundpfarren in beiden Tätern. Die Stadt wurde schon im 13. Jahrhundert erwähnt, Sic Jwttc ihre eigene elbsfVerwaltung mil dem Richter an der Spitze, Sic war das Zentrum des Gewerbes, das zrnl'tg::maT> in der Mitte des 15. und am Anlang des 16, Jahrhunderts orglfcis ert wurde. Die Töpfer aus Lack versorgten mit Liren Erzeugnissen den tdrischen licrghau, Jn 18, Jahrhundert überstieg ¡cdoch der Handel mit Leinen und teils mit Sieben die Zunl'tproduktiorj Das Lack-Gebict pflegte auch kulturelle Beziehungen, insbesondere mit dem Küsten- land Schon in der zweiten Hälfte des l4, Jahrhundert: iind die sogenannten friaulischcn freskcnmalcr aus Knaul über dieses Gebiet gewandert. In der zweiten 1 lätf-tc des 15, und am Anfang des 16, Jahrhundert war Loka (Lack) ein bedeuiungMVoilcs Kunstzentrum, Im Jahre 1471 wurde das Schi IT der V' ;ariaissätekirchc gebaut. Meister Andrej erledigte Bauarbeiten im Küstenland und Meister Jernej malte Fresken in Oberkrain nnd Küstenland, Nach dem Lrdbcbcn in 1511 bekam die Stadt atl-mähligden Anschein, den wir beute kennen. Die liiiroek-zeit gab der Stadt neue künstlerische Impulse zu, insbesondere nach den Bränden ,rr 17, Jahrhundert. Zu dieser Zeit wurde die Ktarissinenkirehc und am Anlang des 18, Jahrhunderts noch die Kapuzin- und SpiUtilkirehe gebaut. Das Land barockarisicrtc sieh damals qualitativ, auch in der profaner Architektur, Der Lack-Passion, der in den Jahren 1 72 1 - 1768 gespielt wurde brachtc uns die slowenische Variante beliebter Barocksp.cle, Die Herrschaft und dir Stadt gaben den Slowenen einige bekannte Männer aus verschiedenen Bcrc.ehcn. Obrtna šota v Ljubljani 1888-1914 Saša Serie Otflobjc 19, stoletja, ko je bila ustanovljena °brtna šola v Ljubljani, je čas tehničnih izumov in zmnstvenih odkritij, ki so omogočili igramo in tehnično revolucijo, povzročili zaton fevdalizma in Zcvcl kapitalizma. Pridobitve tehnične industrijske revolucije so prišle do popolne veljave v drugi Polovici 19, stoletja, a z njimi velike spremembe. Avstrijsko dežele so sledile tehnološkemu napredku zahodnih držav, vendar s Časovnim zami ■ v Avstriji je predvsem prevladovalo agrarno >< darstvo. Prebivalstvo seje ukavarjalo večino s Jfctij tvom in malo obrtjo. Struktura go;po-arsK« se je le počasi spreminjala v korist indu-lnJi|k proizvodnje. Odpiranje avstrijskega trga tuJ "i jc bilo pogubno, saj.ie bilo avstrijsko gospoda r-_u nesposobno tekmovali z niz.vitejšim zahodnim gozdarstvom. Štajerska, Koroška in Kranjska so '' dežele, ki so bile v zaostanku, ne same za , Topo, ampak tudi za ostalimi deželami monarhi! b'l 'c so c,ollitcti razvitejši svet, a žal lega ivso sposobne Odpiranje trga je imelo zanje u i£u-c P?slcd cl predvsem še za Kranjsko. Mer je do jjrcznitvt prišlo, ko je bila končana južna ¡¡lezniea so se ,:aecli zavedati, da intenzivnejše rasli indu-| ,JC nc bo. Niso zaznali daljnosežnosti in globine 'Prememb. ki so jih prinaša... novosti. Nasprotno. Paii ¿o, d bo mogoče določene obrtne pav.oge nrantt; m jih dvigniti z. uvedbo novih portopkov. I - m m ode rn i za e i jo gospodarstva jt bi] nujen izobrazbene ravni p ;bralstva. Rešitev so v-"icgaV ' cfcni/;u# šolstva, predvsem strokov- e-iNfoK ,nJr,kcm delovale risarske *>1 že ves vnV i' ;lolctj:i. vendar so bili to le občasni, pena 1 lc nedeljah organizirani tečaji. Obiski leh tečajev so bili številni in potreba po šoli, ki bi dala obrtnikom boljšo izobrazbo jc bila ves čas pris otna. Od leta 1861 ni minilo zasedanje deželnega zbora, nc da bi razpravljali o pndlooih, kako dvigniti obrtno šolstvo v deželi. Tudi Zbornica za trgovino in obrt in mestna obe la sta si neprestano prizadevali, da bi v Ljubljani ustanovil državno obrtno šolo. Ministrstvo za trgovino jc leta 1868 pozvalo zbornico, da bi v Avstri;i kazalo uvesti več obrtnih institucij. Zbornica jd priložnost izrabila, njen poseben odsek je sestavil temeljito in obširno spomenico, s katero so opozorili na nujnost ustanovitve obrtne šole v Ljubljani. Nedeljske ljubljanske šole so se prestrukturirale 1872. leta v obrtne nadaljevalne šole. Prva državna obrtna - strokovna Šola na Kranjskem pa jc bila ustanovljena v Idriii, to .e pila šola za klckljanie tipk. Za v/sto let je bila ustanovitev obrtne šole v Ljubljani preložena. Ministrstvo za trgovino jo tudi v načrtu za leto 1875 ni predvodevalo. Kljub številnim prošnjam, je Ministrstvo za uk in bogoslužje ustanovitev obrtne šole na Kranjskem zaradi finančnih težav za vrni Li, o e prav je priznalo, da ¡e zahteva po ustanov itvi upravičena, V letih 1880 in 1881 je bila dana možnost, da se prijavijo za št'ncndijc, ki so bile razpisane za obisk posebnih tečajev na dunajskem Tehnološkem obrt nem muzeju n na obrtni državr Šol. v Gradcu, Štipendist je nMal ustrezati pogojem razpisa, kije zahteval znaiic slovenskega in nemškega jezika končano ljudsko šolo in dopolnjenih 18, let, Pc končanem tccaji1. saj moral štipencTst obvezati, da bo pet let teoretično in praktično poučeval v svoji st roki 1 40 Lcia 1882 je bila ustanovljena osredn,a komisija za obrtno šolstvo kol strokovni posvetovalni organ Mimstrstva za ut n bogočastje. S komisijo se je začela nova doba glede organiziranja obrtnega šolstva. Kmalu je dobila svojega zastopnika v komisiji tudi jubljanska zbornica ia trgovino in obrt. Od 1894 do 1903 t 1 njen zastopnik Ivan Murnik. Na seji 20. oktobra 1883 je deželni zbor naroČil deželnemu odboru, naj pospešeno pripravlja ustanovitev obrtne šole na Kranjskem in posije prošnjo za ustanovitev Ministrstvu za uk in bogoeastje. Na pod.agi ankete, ki je bila izvedena 17. n 18. aprila, je deželni odbor svetoval deželnemu zboru, naj podpira čipkarsko obrt v Idi, ¡i, slamnikarstvo v kamniškem okram, ustanovitev obrtne šole v Ljubljani, pletenje košev in jerbasov, pouk v vrboreji in lončarstvo. Delegati v zboru so predlagali, da bi ustanovili poseben od^or, ki bi podpiral ustanovitev ali obnov tev hišnih - domačih obrti. Deželnemu zboru je bilo predlagano, da bi prispeval primeren znesek za pospeševanje obrli in obrtnega šolstva. Deželni odbor se je bolj zavzemal za ustanovitev strokovne šole za lesno obrt, saj ie bilo lesarstvo razširjeno po vsej deželi. Šola nai bi bila v Ljubljani, ker je bila Ljubljana in najna okolica najbolj zastopana v tej obrti, saj ie b h število ljudi, ki so sc uKvarjali z njo dokaj visoko. Šola pa bi pomagala tu d pri razv^iu obrti v drugih krajih na Kranjskem, Učiteljem, ki naj bi učili na bodočih obrtnih šolah, je bilo v letu 1885 omogočeno izobraževanje. Več učiteljev sc je izobrazilo za poučevanje mizarstva, strugarslva, plctarslva in umetnega vezenja na Tehnološkem obrtnem muzeju oziroma na šoli za umetno vezenje na Dunaju. Deželna vlada za Kranjsko ie 5. septembra 1886 predložila prošnjo ljubljanske zbornuc za trgovino in obrt in mestne občine Ministrstvu za uk in bor.o-eastje za ustanovitev Strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipk v Ljubljani, kasncji^sta se pridružila prošnji Še deželni zbor in odhor. Že novembra istega leia je deželna vlada predložila Ministrstvu za uk in bogoeastje prošno deželnega glavarja, mestne občine in trgovsko-^obrtne zbornice za ustanovitev Stiokovnc šole za lesno i ldustn o v' Ljubljani. V šoli naj bi pouk poleg prave lesne industrije, l.j. mizarstva, obsegal še domačo obrt, L.j. rezbarstvo in strugarstvo, pletarstvo in vrhorejo. To vlogo je Ministrstvo za uk in bogoeastje z razpisom 1 1. marca 1887, Št. 22865 ugodno rešilo. Minister je bil p ipravljen ustanoviti šole pod pogoji, da krajr.vm faktorj prispevno primerne šolske prostore in jih p .merno vzdržujejo. Zbornica je povabi )a mestno obema, dežel m odbor in Kranjsko hranilnico, da so usianovili skupni odsek za dogovor prispevkov za vzdrževanje šole, odsek pa je odlašal z delom. Ministrstvo je zahtevalo odgovor, saj je bilo mnenja, da bi se šola lahko odprla že ob velikonočnih praznikih leta 1888. Po sejah in odločitvah na deželnem in občinskem nivoju je ministrstvo izdalo ustanovitveni odlok dne 5 januaria 1888, št. 1 7974 cx 18875. Vpisovanje v šolo se „e pričelo 26. novembra 1888. Slavnostna otvoulev obeh strokovnih Šol, predvidena za 1. dccemer, je bila preložena na 3.' december, zaradi proslav ob 40. obletnici cesarjevega vladanja in otvoritve muzeja. Šolski prostori so bi.I v Viranlovi hiši na Trgu sv. Jakoba 2. To stavbo je leta 1887 kupila Kranjska hranilnica z namenom, da bi v njej nastani a na novo ustanovljeno obrtno šolo, kjer naj b; se poučevalo večinoma nemško<\ Ženska obrtna šola je biia začasno nastanjena v Drcotovi (kasneje Jakopičevi, Jelaei-novi hiši) na Emonski eesh 27. Mestna občina ni imela lastnih prostorov, ki bi ustrezali zahtevam zavoda. Strokovna šola za lesno industrijo je imela po svojem pravilniku oddelka za stavbno in pohištveno mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, pletarstvo, kasneje mlinarstvo in tesarstvo. Leta 1888 so bili odprti prvi trije oadelki vsak s šlirirr letniki. Obisk šole so predvsem priporočali sinovom obrtnikov, ki so sc ukvarjali z mizarstvom. Pri sprejemu so imeli laki uSenci prednost, kakor tudi pri podelitvi štipendij. Šola ni želela vzgajali ie navadnih obrtniških pomočnikov, želela je vzgaiati bolj izobražene obrtnike s smislom za umclnosl, lepoto, kvaliteto, želela j; svojim uccnecm približati dosežke moderne tehnike n s tem vplivali na razvoj domače obrti. Šolsko leto je trajalo od 15. septembra do 15.ju-■ ja. na koncu so redni učenci preieli spričevalo. Šolo so lahko obiskovali redni in izredni učenei. Izredni so obiskovali le nekatere učne premete. Popolna i/obrazba rednih učencev _c trajala tri dc pet let. Šola ie imela dveletni pripravljalni tečaj in triletno strokovno šolanie. Učence ie z dvanajstimi leti stopil v pripravljalni tečaj, s štirinajstimi pa v razred s strokovnim poukom. S ?cdemnajstimi leti ;c dobil zaključno spričevalo. Za sprejem v prvi razred pripravl jalnega tečaja je mora! kandidat imeti uspešno opravljeno ljudsko šolo in v letu vpisa dopolnieno dvanajsto leto starosti. Za spreiem v drugi razred pripravljalnega tečaja je moral kandidat predložiti spričevalo o uspešno opra-zljenem prvem razredu pripravljalnega tečaja n dopolnili trinajst 'cl. Po uspešno opravljenih dveh razredih pripravljalnega iceaja sc ic kandidat lahko vpisfl v prvi razred strokovnih oddelkov za stavbno, poh.Šlveno in lesno rezkirstvo in kiparstvo. V šolo so se lahko vpisali tudi kandidati s končanim lil. razradom meščanske šole ali končanimi tremi razredi sredme šole. Pr. učencih, ki so preslopoi v obrtno šolo iz gimnazije, sc neuspešm redi iz Btinskcga in grškega ezika nismo smeli upoštevali. Kandidat pa je moral napolniti 14 let starosti. Za domače da. Pri gospodarskih predmetih so se seznanili tudi s poslovnim knjigovodstvom in obrtnimi zakoni. Največ ur so učenci preživeli v delavnicah, kjer so se učili obrti, umetnosti, modernih načinov uela, dekora-e,je 12 Deželno predsedstvo jc v dopisu deželnemu odboru 18. marca 1887, št. 710/pr sporočilo, da bi t lo zelo koristno, če bi zbornica za trgovino m obrt, deželni odbor in podobne ustanove poskrbele za štipendije, predvsem za mladeniče revnih st r-Šev. Tako sta prispevala za leto 1888 deželni odbor 600 gld. in Zbornica za trgovino in obrt 300 gld. Za 'cto 1893 pa so ustanove prispevale: - deželni odbor 1000 gld., - Zborniea za trgovine in obrt 630 gld., - Mestna občimi Ljubljana dve štipendiji po 1 50 Sld. za obe strokovni šoli, - sklad eesarja Franca Jože ga za po mat ueen-wm na obrtnih šolah 150 gld., - Kranjska hranilnica 400 gld., 7 od 22. maja 1890 16 štipendij po 50 gld nad-»i vodi nje Valerije Zaradi velike /cčinc revnih učencev jc strok )vni šolski odbor ustanovil podporno društvo. Deželna 'ladajc 2. julija 1892 z odbkom št. 7149 odobrila pripravljalnega odbora 19. decembra 1882, in S]cer v sestavi: 'van i urnik-načelnik, . 'van Šubic - namestnik ravnatelj Šole od ustano-v'tvc liita 1888 do 1924, Mj^-ija Hlavka - tajnica, Jurij Springer- blagajnik, 'val Gnezda, Ivan Mathian - odbornika, V]kar Andrei Kolar, tapetnik Anton Oberza ^revizorja14. '"rogram šole seje razširil leta 1892, ko seje v Virantovi liiši odprla šola za risanje, n;..nenjcna Mojstrom in pomočnikom. Risanje ni več Peljalo ™ domeno umetnikov in arhitektov. obrtnBuje P ° v nezmerno pomoč pri delu. To jc bil čas ve i-ekspanzije industrije in le umen obrtnik je la ko luboval konkurenci. Ni bila več dovolj ročna sprctnost, izdelek je moral b,ti konkurenčen. Pouk : fn.a je oil organiziran tako. da jc poteka: ob ic-oc,iah od 8. do 12. ure in je bil brezplačen. Pnjavi-10 -c jc toliko obrtnikov daje bilo nujno narediti clVa ^.poredna oddelka. V letu 1894/95 so na šoli odprli poseben odde-'f) figuralno podnbarstvo - ecrkvcno rezbar-stvo'<] Za učitelja je bil intenova Aloizij CJangl. 'o odloku M.ninrstva za uk in bogočastje jc bil y soli 1. oktobra 1894 odprt nov oddelek za p I n-'c kešev. Pouk jc trajal eno leto 1 je bil dostopen učenkam in učencem Oba oddelka sta bila v Zoisovi hiši na Hrcgu 20. Leta 1 896 pa so bili urejeni vrhovi nasadi v T' voliju17. Pri potresu leta 1895 so bi'i predvsem poškodovani šolski prostori v Viranto\' in Zoisovi hiši, medtem ko jc bila Gruberjeva palača nepoškodovana. Škodo na obeh stavbah so popravili dc jeseni in pouk se jc pričel kot vsako leto, 18. septembra'8. Z odlokom Ministrstva za uk .ri bogoČEStjc št. 36770 z dne 31. decembra 1900 sta bili 1. januarje 1901 obe strokovni šoli združeni v cn zavod, ki se jc preimenoval v Umetno-obrtno strokovno Šolo. Leta 1899 je Kranjska hranilnica odpovedala uporabo dela šolskih prostorov, in sicer drugo nadstropje in del prvega nadstropja v Gruberjevi palači. V starem delu stavbe so bili predvsem prostori ravnateljstva in čipkarske šole. medtem ko se odpoved ni nanašala na ddavniške prostore, ki so bili v Viranotvi hiši. Delavnice za mizarstvo so bile v prvem nadstropju, delavnice za strugarstvo i rez-barstvo v drugem naditrof i Z odpovedjo je pi ■ stalo vprašanje o primernejših šolskih prostorih bolj aktualno. Začasno rešitev je mestna obe: ~a našla v najetju prostorov v Stiskem dvorcu na Starem trgu 36, ki je bil last verskega sklada Me :ia občina pritličja ni najela, kci 'C bila tam pošta. Šola si ie preselila kunec meseca oktobra. V Virantov Ivši pa so ostale delavnico za mzarstvo, strugarstvo in rezbarstvo, prostor za modelu anK:, zbirka za mavčne modele in stanovanje služitelja. Prostor v Viranotvi hiši niso bili primerni, ker jc bila v hiši gostilna m kavarna. Tudi prostori v Stiškcm dvorcu niso bili nič bolj primerr' za šolo, saj so bili preveč vlažni1 'K V začetku leta 1908 jc Kranjska hranilnica zahtevala, da obrtna šola izprazni prostore v Virano-tovi hiši. Na posredovanje župann ■•: hranilnica svoj odpovedni rok podaljšala do meseca avgusta 1910. No"o Šolsko poslopi. na Mirju na i bi bilo končano do jeseni leta 191 Šolsko poslopje so gradili na nHonklddne.šerr stavbišču. to je na posesti Nemškega viteškega reda na Mirju. Občinski svet je na sej 31. dcff.mbra 1900 sklenil kupiti 14.240 m2 veliko stavbišee za 44.527 K. Izdelavo naertov so poverili ravnatelju Državne obrtne šole v Brnu Vojtchu Dvoraku. Nje-■ove načrte so predložili Ministrstvu za uk n bodoča sije, ki jih je tudi odobrilo. Pereče vprašanje pa je bile kri»jc stroškov gradnje. Po predračunih, ki ih jc izdelal Dvofak, bi stala gradnja 821.451,14 K. V tem predračunu pa ni bna predvidena napeljava centralne kurjave in ureditev okoliee z železno vrtno ograjo. Končni predračun izgradnje novega poslopja obrtne šole na Mirju jc znašal z Učni dodati m i tleh 1.0C0 000 K21. Redni pouk na novi šoli seje pričel 6. novembra 19! 1. Umetno-obrtna strokovna šola se je z odlokom Ministrstva za javna dcia 29 septembra 191 I, št. 853 XXI/b preimenovala v Državno obrtno šolo. Njeni oddelki so bili: - Stavbna obrtna šola, - Delovodska Šola za mehansko-tehniške (kovinske) z>brt., - Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo, 42 - Strokovna šola ¿a lesno in Kamene kiparstvo, - Ženska obrtna šola, - Javna risarska in modeiirska šola, - specialni tečaji za nadaljnjo izobrazbo učiteljev na obrtno-nadaljcvalnih šolah, - leto kasneje so ustanovi še Delovodsko šolo za elektrotehniko. V vojnih letih jc vojna uprava zasedla šolsko poslopje in nastanila v njem domači brambovski polk, kasne,c so poslop c preuredi i v vojaško bolnišnico22. LITERATURA 1. Spom»i:;ka knjiga 1888- 1938, Ljubljana 1938, Di zavna tchnLka sredt^a šola v Ljubljani. — 2. Ivan Slo-kar, Zgodovina obrtnega solstva v Ljubljani dc 1860, ZČ XVIII, 1963, str. I%-21S. — 3. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehn ke 7. — 4. ]ilciwcWv zbornik, Slovenska matica v Ljubljani. 1983. — 5. VladirrurSehmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem lil, Bj ibljana 1966. VIRI 1. Arhiv Slovenije, Deželni zbor in odbor za Kranjsko [X/2 Obrtno šolstvo. — 2. Arhiv Slovenije, Deželni zber in odbor za Krar.j.iko IX/2 Obrtna šola v Ljubljani. — 3. Novicc, Kranjske kmetijske in rokodelske novicc.— OPOMBE 1. Spominska knjiga 1888 - 1938; Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX/2, obilne šole 1, II, lil l873;Slok;r —2. Arhi / Slovenije, Deželni odbor IX/2, obrtne šole II, 25.7.1880, spis 4043. — 3. Arhiv Slovenije, knjižnica, Obravnave 24 - 1884, priloga 37, str. 276-284, poročilo deželnega odbora o pospeševanju obrti in ustanavljanju obrtnih strokovnih šol za domačo industrijo. — 4 Arhiv Slovenije, Dcž.clni odbor IX/2, obrtno šolstvo II, 19.5.1885, spis 8864, lil, seja 3.12. zbora; poročilo deželnega odbora glede ustanovitve strokovne šole za lestnc obrt v Ljubljani (prilega 12). —6. Novice, I88*\ str. 335; Z Virantovo hišo sia mišljeni Gruberjeva palača in njej v letu 1841 prizidana Vi rantova hiša, v kateri je lila gostil- na »Zur Stcrnvvartc«. Obe stavb. - pcslopjc jc 1887 kupila Kranjska hranilnica. — 7. Strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipk je bila prav tako ustanovljena leta 1888; neka podatkov o ateljeju v katalogu Tapiserija v Sloveniji - Hanka Stular, Narodni muzci Ljubljana, Ljubi >ana 1982. — 8. Arhiv Slovcn*jc, Dcž.clni odbor IX''2, obrtna šola v Ljnbljani, 24.11.1888, spis 8264, 1904, spis 92090. — 9. Kot 8. — tO. Kot 8. — 11. Novice, 1890, str. 257. — 12. Kot 8. — 13. Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX/2, obrtna šola v Ljubljani, 18.1.1389, spis 565, 7233. seznam štipendistov; 1890 - spis 10197 zvišanje ustanov .... — 14. Novice, I 893, str. 277. — 15. Novice, 1892. str. 48 in 159; Arhiv Slovenije, Deželni odbor 1X/2, obrtna šola v Ljubljani, XIII. seja zbora, 12. maja 1893, o razširitvi pouka na obrtir' šoli (kovinarstvo, plc-tarstvo, lončarstvo). — 16. Novice, 1894, str. 310, po odloku Ministrstva za uk in bogočastje 3. m^ja 1894, št. 1649. — I 7. Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX'2, obrtna šola v Ljubljani 1894, spis 6040. Dan je predlog za ustanovitev oddelka za pletenje košev. — 18. Novicc, 1895, str 347. — 19. Spominski zborr,,k ..., str. 47, 51. — 20. Arhiv Slovenije, Deželni odbor 1X/2, obrtna šola v Ljnbljani 1908, spis 4276. — 21. Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX/2, obrtna šola v Ljubljani, 1908, spis 12235.— 22. Spominski zbornik 1888, 1938, str. 55. ZUSAMMENFASSUNG Die tiewcrlicsciiulc Tür llul/beiirliemiiii; in Ljnhljuna Sa sü Ser.ü' Die erste .slowenische Gewerbeschule für Holzbearbeitung in Kram wurde naeh den lan»dauernden Bemühungen und Gesuchen seitens L'indcs- und Gcmeiii-defaktoren in 1888 in Ljubljana gegründet. Die Sehnle war vor allem für die Söhne der Gcwerbs-Icntc, die sich mit der Tischlcrei beschäftigten, bestimmt. Die Schule hatte die Absicht, die Gcwcrbebchilfen mit dem Gefühl lur Kunst, Schönheit nnd Qimliwt ¡luszubil-dcn. Die Untcriiehtssprachc war Slowenisch, eine Erklärung in der Muttersprache lur die deutschen Schülcr lind Schülerinnen erfolgte mir, wenn es notwendig war. Die Schnlräumc befanden sich im Maus von Virant und Grnbcr am St. .lakob Platz bis 191 I, als sieh die Schulc in ein neues Gebäude an Mirje umsiedelte. Uskoki na Slovenskem in v /umberku 'Žarko Štrumbl V 9. stoletju so spadali Gorjanci v sklon franKov-ske države, ki jc obsegala zahodno, srednje in del južne Evrope. Madža,ki so leta 895 vdrli v panonsko nižine, so bili več kot pol stoletja največja nevarnost svoum zahodnim jojedom, dokler jih n, nemški cesar Ot~n I. leta 955 odločilno premagal pri Augsburgu. Tako .e je meja s hrvaško državo na Dolenjskem p:eraknila na spodnjo Krko, koder ic potekala od 12. stoletia. Prvotno jc segala do Kronovega, pot~m pa je zavila proti jugovzhodu in proti vrhovom Gor aneev. Krajišnik, v savii ski marki so bili Heminega rodu, po smrti zadnjega tega rodu pa jc velika posest z. dinastienim pogodbami in l leminimi da-rovnieami razpadla. Ozemlja pod Grojanei in ob Kik. so si prilastili višnjegorski gospodje in Tre i sin-ška Ikofija ter oglejski patnai hal. Čas 11. in 12. stoletja ¡e bil čas boja za investitu-ro med nemškimi cesarji in papeži, kar sc jc pokazalo tudi v naših krajih. Tako je z. zmago cerkve v začetku 12. stoletja cesarska stranka izgubila prevlado in dvignile so sc nove fevdalne rodbine. Za nas so zlasti pomembni Spanheimi, ki so se iz. svojega slovenskega centra, to j* iz. Ljubljane, širili