DOflOLJUBOVA PRILOGA ZA hftŠE GOSPODARJE GOSPODINJE IN DEKlEIft Stev. 1. V Ljubljani, dne 4. januarja 1912. Leto IV. Triie vogli noše sreEe. Naš stari narodni pregovor pravi, dr :r+i dobra gospodinja tri vogle do-r; > hiše. Te vogle bi lahko imenovali t. iterino molitev, materine roke in nje-t rce ali z drugimi besedami versko f ''nje, pametno pospodinjsi vo in lju-1 n do domačih. Skušnja nas uči, da ti vije vopli. ki v prvi vrs'i izvirajo od c v re matere, res držijo domačo hišo £ :upaj. Teli narod je pa le skupina vseh družin, iz katerih obstoji. Tudi za vsak i nrod veljajo prav isti \opli zanesljive [ ihodnjosti, kakor za domačo hišo. Z t rnlm srcem moremo reči. da imamo r j te tri vogelne kamne za podlago na-' prihodnosti. Le poglejte, kako se i rr, ta zanesljiva znamenja J>rave sreče vedno bolj živo kažejo. 1. Versko življenje. Pred leti sem videl v Bohinju v F cerkvi sv. Martina, kako je prišlo v o četrto nedeljo meseca nad 300 f >v in mož razdeljenih čez celi dan n t na plas pred tabcrnakelj. Mladi s ■okleknili k obhajilni mizi, stari 0 i po klopeh in na glas brez strahu r? ti rožni venec in brali iz »Večne n t ve«. — Videl sem. kako so naj- 1 i možje svetili z gorečimi bakljami J Najsvetejšim pri vsaki procesiji in <1- ! Jezusu spodobno čast. —- Ne vem, ? }'■ "e tako. toda bilo je lepo. — Po celi domovini pa vidimo, kako tzširja ljubezen do Najsvetejšega, k a '-'o so začeli tudi fantje in možje veti; 'i bolj pogosto prejemati svete zakramente, ne več kakor Nikodem le na skrivnem, temveč očito, brez strahu. — "tudi naši možje so spoznali, da mora-i? vsi. ki hočemo narod čvrst in zdrav o' raniti, pri Jezusu, v cerkvi in verskem življenju začeti. Ves napredek broz te podlage je le prazna pena. Ni zadosti, da si le član društva, da hodiš le k sveti maši, da izboljšaš gospodar- stvo, treba je tudi krščansko živeti, moliti in zakramente prejemati, ker nam je Bog tu pripravil potrebno moč za življenje. Res jih je mnogo, mnogo, ki so vse to že opustili, mnogo, ki hočejo še naši biti, ko v srcu ni več vere, v življenju ni izpolnjevanja vseh božjih zapovedi, toda to so pleve in smeti, ki nam le škodo delajo. Naše ljudstvo se pa z živo vero oklepa Boga in tudi svojih duhovnikov. Sovražniki «o hoteli raztrgati tesno vez, ki veže ljud>tvo na duhovnika. Vso gnojnico so izlili nanje po svojih časopisih. Dosegli so ravno nasprotno. Še nikdar ni bila vez med duhovnikom in ljudstvom tako močna in prisrčna, kakor v sedanjem času. Resnične ostanejo besede spiriluala,ki nas je prip av-ljal na duhovski stan: Vedno se bodo nahajali ljudje, ki Vas bi radi s kolom, kadar vas bi mogli brez kazni. Če bodo pa duhovniki spolnovali svojo dolžnost, bo naše ljudstvo rado z njimi delilo zadnji hleb kruha. Resnično, na tisoče in tisoče jih je, ki bi radi dali duhovniku zadnji griži jej, ko bi bil v potrebi. — Prihodnje leto bo na Dunaju svetovni shod sv. Rešnjega Telesa. Iz celega sveta bodo prišli pobožni ča-stivci. Ali bi ne bilo lepo. ko bi tudi sloven.ski kmetje gori pohiteli. Slovenci, ki imajo izmed vseh avstrijskih narodov največjo ljubezen do sv. Zakramenta? Kaj lepšega in veličastnega bi na svetu nikjer ne dobili. Tam bi imeli svoje slovensko posvetovanje, tam sc vsi vdele-žili procesije z Najsvetejšim, na glas molili ter pokazali vsemu svetu, da smo res Slovenci verni ljudje. Na poti bi lahko obiskali znano božjo pot Marijino Celje. To bi bila gotovo najlepša božja pot, katero bi mopli napraviti in nikjer se ne bi versko mišljenje tako utrdilo. 2. Razumno gospodarstvo. V preteklem letu se je na Kranjskem skoro za 12 milijonov kron več vknjižilo, kakor izknjižilo. To je velika vsota, ki se pa znatno zmanjša pri natančnem vpogledu. Rilo je 1. 1911. leto denarne stiske in poloma raznih denarnih zavodov. Upniki so hiteli i vknjižbo; vsled nezaupanja so postalo še druge hranilnice nezaupne in se zavarovale. — Na stotisoče ali celo milijone je vknjiženega denarja nedoletnih otrok in dot novih gospodinj. Prav dobro bi bilo, ko bi sodnije razločevale med dolgom, ki se mora obrestovati in dolgom, ki je last domačih ljudi brci obrestovanja. V resnici smo tudi v preteklem letq zelo napredovali. Povsod se zidajo nova gospodarska poslopja, delajo se gnojne jame, umetna gnojila sc skoro vsako leto podvojujejo. Tudi živina postaja znatno boljša. Toda daleč smo še od cilja. Kdor je hodil po tujem in videl, koliko dobijo ljudje pri slabši zemlji od posestva, kako umno gospodarijo, mu bo prišlo ža^ lostno vprašanje: »Kdaj se bodo na.ši ljudje oprijeli umnega gospodarstva?« Mi stradamo, najkrepkejši fantje in možje si iščejo drugod zaslužka, ko nam rodna zemlja vsega v izobilju ponuja. Zdaj so ne da več kmetovati. kakor prejšnje čase. Pred kratkim sla dva fanta najboljše blato z gnojnico namočeno, v bližnji potok izvozila, ko je domači travnik ravno zraven. Takim norcem se seveda ne da pomagati. Mi moramo dobro pognojiti, da bo več z astlo in bomo mogli rediti več živine. Brez gnojne jame in dobrega be-tonskepa hleva še misliti ni, da bi veliko pridelali. Pojdite pogledat, kako drugi gospodarijo. Vesele prikazni se nam tudi tukaj kažejo. Sam sem videl gospodarje, ki so od daleč prišli gledat gospodarska poslopja, dobro živino in gnojno jamo in potem sami napravili po tem zgledu. Naš gospodar precej vse razume. Marsikdo si je čisto sam napravil tlak v hlevu, gnojno jamo ali kapnico. Nezaupanje do novosti pri kmetu prccej izgine, če vidi z lastnimi 9i očmi, da je stvar res dobra. O razumnem gospodarstvu bomo letos še več pisali. 3. Ljubezen do domače zemlje. Pred kratkim sem se vozil po železnici. Notri je bil oče, ki ima enega sina v Ameriki, tri pa v tujini. Ves vesel je pravil, kako se jim dobro godi. Zaslužijo čez 150 kron na mesec, za hlapce jim ni ti-eba služiti. Kako bo z njimi na starost, kako z njihovimi otroci. je seveda drugo vprašanje. — Vse gre na tuje s trebuhom za kruhom, ako upajo tam nekaj kron več zaslužiti, kakor doma. Na tujem začetkom delajo, njih otroci se navzamejo razvad tistega kraja in bodo na tujem slabši, kakor doma. Kakor pri nas zdaj, to se je godilo že davno prej na Angleškem. Tam so odprli vrata vsem tujim kmetijskim izdelkom in izvabili kmečke delavce v mesta in tovarne. Posestnik Va-cak je hodil letos po Angleškem in popisuje, kaj je videl na kmetih: Cele ure sem se vozil z brzovlakom in videl povsod opuščeno polje in podrta kmečka poslopja. Na k\adratnem kilometru (140 oralov) se pase le nekaj ovac brez pastirja. Zemlja jc v lasti nekaterih veleposestnikov, ki se pečajo s kupčijo in lovom. Le za lovske pse izdajo mnogi na leto do 90.000 kron. Živino imajo le za šport, za zabavo. Imajo res dobre krave, lepe konje, krasne p ašiče, toda ljudstvu to ne pomaera veliko. Uničeni gozdovi v Ameriki niso tako strašni za pogledati, kakor to zanemarjeno polje lia Angleškem. Kaj pa delavci po tovarnah in mestih, ki so potomci onih kmetov, ki so na tujem iskali svoje sreče? »Vsaki dan.« pravi Vacak. »se morejo videti na cestah moški in ženske, pijani od žganja, zanemarjeni, umazani in sestradani. Revščina in alkohol jih grozno ta-reta. Vse delavstvo hira na hudih ranah. Naj bo naša domovina obvarovana p:ed temi razmerami. Prišlo je vse to le iz uničenja kmečkega stanu.« Če se bo vse izselilo, ali ne bodo pri nas tudi nastale podobne razmere? Kaj pomaga delavcem in uradnikom, ki ne znajo gospodariti, visoka plača? Čim več imajo, več zapravijo. Naj se še toliko plača poviša, če človek nima mere, ne bo mu nikdar zadosti. Vidite, gospodarji, taki zanemarjeni reveži bodo enkrat otroci vaših sinov na tujem. Ali ni zadnja hiša pri nas na boljšem? Revno živi, pa je na svojem. Ali ni mali hlapec pri domačem gospodarju bolj srečen? Skupno jedo, skupno molijo, skupno delajo. Najbolj žalostno je, da imajo mnogi tako malo ljubezni do svoje domačije. Kadar kaže, bi precej radi prodali svoje posestvo. Denar se zapravi, posestva ni. kako bo živel? Tako lepa je naša zemlja, da nikjer ni lepše. Domače gore te pozdravljajo kakor tvoje očete, kruha daje mati zemlja, kakor stoletja poprej. Če ima kdo res ljubezen do svoje grude in jo želi povzdignili, bo vse drugače delal, kakor tlačanski najemnik. »Ljubo doma, kdor ga ima.« tO' V honaški vosi. Mestne hiše so si v raznih deželah še precej jednake, v kmečkih se pa kaže povsod velik razloček. Tudi mi smo hoteli videti moravskega kmeta, ki je zdaj skoraj prvi v Avstriji, pri njegovem gospodarstvu in delu. Ob eni uri popoldne smo sc zadnje dni avgusta 1911 vsedli v nadškofovo kočijo in se peljali iz Kromeriža po liani, kakor se imenuje vsa okolica, v vas Prav-čice. Hana je velika, zelo rodovitna ravnina, ki živi nad 100.000 ljudi. Pot je vodila mimo judovske sinagoge v Kromerižu. Judov je več sto, ki se pečajo s trgovino. Z domačini žive v prijateljstvu, vendar ne vplivajo posebno ugodno na splošno življenje. Tu se začenja ono mogočno judovsko kraljestvo denarja. V Brnu in drugih moravskih mestih imajo nad polovico tovarn in trgovin v svojih rokah. V sosedni Galiciji in Ogrski so pa skoro neomejeni gospodarji. Ob cestah je povsod vsajeno sadno drevje, katero je last občine. Navadno se zrelo sadje kar na drevesu po dražbi proda. Proti jugu, za malimi nizkimi griči je Velehrad, prestolnica sv. Metoda in še zdaj slovesna božja pot. V teh krajih je torej hodil sv. mož, ki je prižigal tudi našim očetom luč svete vere. — Po enourni vožnji smo dospeli v Pravčice. Jaz sem mislil, da je kako malo mesto. Ulica široka kakor v Ljubljani na Glavnem trgu. Na obeh straneh so hiše, sicer majhne, pa prav čedne. Čudno je pa bilo, da nismo iz ceste videli nobenega voza, nobenega hleva in nobenega dvorišča, kakor je pri nas navada. Gori pa čisto drugače delajo. Vsak gospodar ima zraven hiše zid prav do soseda, skozi katerega peljejo vrata na njegovo dvorišče, ki je na straneh ograjeno od gospodarskih poslopij, tako da sosed še videti ne more, kaj sosed dela. Ustavili smo se pri starosti, vaškemu županu. Hiše so navadno povsod zaprte, da ne more kak nepoklican gost notri. Vsaka hiša ima svoj zvonec, s katerim se domače pokliče. — Starosta je prišel od dela, oblekel po našem prihodu suknjo in stal pred nami kakor navadni civilni gospod. Začeli smo torej bolj natančno opazovati gospodarstvo in domače življenje hanaškega kmeta. 1. Hiša. Hiša je v primeri z bogastvom Hana-ka majhna. Veža je čisto ozka, stanovanje ali naša hiša tudi zelo majhno, Hanaški kmet ne rabi svoje hiše za napravo orodja, razne rokodelce, ki pridejo v štiro, za rob-kanje turščice in vsa druga dela, kakor se navadno pri nas godi. Hiša mu je le stanovanje. Miza je bila lepo pogrnjena, na tleh preproge, na posteljah mogočne pernice, zraven harmonij, lepe božje podobe in razne fotografije. To vam je hiša morav-škega kmeta. Nisem videl onih nerodnih galej z nadstropji in fasadami, katere mnogi pri nas le iz napuha delajo. Čeh zida samo to, kur nujno potrebuje. Kuhinje so tudi majhne, pa jako lične. Kruh dobivajo večinoma od občinskega peka. 2. Ljudje. Ljudje so krepki in močni. Pri nas morajo gospodarji zaradi pomanjkanja delavcev veliko trpeti in delati, pa si ne morejo privoščiti dobre hrane. Hanaki imajo ra-zun petka vsaki dan gotovo dvakrat meso, Vaški mesar zakolje za vas, ki šteje 90 številk, na teden dve veliki govedi, ki imate skupno 20 stotov. Zraven šc vsak kmet pobije veliko prašičev in pogo?to tudi goved. Vse se poje. Tudi žene so krepke in skoro gosposko oblečene. Le otrok sem malo videl. Pravijo, da imajo v eni hiši navadno le dva, ali pa še samo enega. 3. Gospodarska poslopja in hlevi za živino. Gospodarska poslopja in hlevi za živino so zidani prav v istem duhu k;; or hiše. Pričakoval sem mogočna poslopja, videl pa le ponižne, nizke hleve. Mi.ogi hlevi imajo še zdaj lesen strop. Čeh ni na napuha za take reči. Živine je povsod o-liko,- da komaj notri gre. Vzredili so o-mačo pasmo s pomočjo švicarskih biko iz Berna, ki je zelo rastna in molzna. Rc <>čc barve je in ima na vrhu hrbta belo I o. Voli tehtajo do 1000 kg, krave imajo čez 3000 litrov mleka na leto. Telet malo prodajo, večinoma se rede doma. Ako je bik lepe rasti, se proda lahko v osemnajstem mesecu za 1500 K. Svinjaki so večinoma zraven govejih hlevov prav priprosto napravljeni. Nazunaj je okoli zid, znotr.-i so koči za prašiče, ki so pregrajeni z des a-mi ali z malim zidom. Tudi tu je bilo videti, da gospodar ne zazida niti vin rja ponepotrebnem. Napravljeno je le to, kar mora biti, to pa dobro. Pri hlevu je velika gnojna jama. V vsaki gnojni jami je mala sesalka, ki se more poljubno obračati, da se z njo gnoj namoči. V šolah so se gospodarji učili, o-liko je vreden dober gnoj, ki ima mr 'o dušika. Kadar je bolj suh, se parkrat -.a sesalko pritisne, pa je ves gnoj namo en. Ker gori nikjer več ne mlatijo s ceoci, temveč le s stroji, imajo tudi pode in ^e drugače urejene. Vse je okoli hiše, ni' o iz opeke zidano, pa zadosti pror' -rno. Zraven svinjakov je navadno jama /u ensilažo. »Kaj pa je to?« se bo marsikdo začuden vprašal. To je jama, v katero no-mečejo zeleno krmo za živino, katere 'ic morejo poleti precej porabiti. Vsak ve, kako ljubi živina zeleno krmo: deteljo, travo, perje od pese in drugo. — Poleti se vse sproti porabi; jeseni je vsega tega preveč, pozimi pa pride živina na suho in na vodo. Gori je pa v tem še hujše. Dober gospodar proda do 1500 meterskih stotov sladkorne pese. Vse perje mu doma ostane. Kakor pameten gospodar, si izgovori od tovarnarja, ki rabi od pese le sladkor, da bo dobil nazaj vse ostanke pese, ki so še prav dobri za krmo. Od 1500 meterskih sto1''v bo gotovo precej perja. Kam bo zdaj Ha-nak z vso zeleno krmo? Napravili so velike jame iz betona. Spodaj so naložili pleve (plevy) in reza-nico (sečka), slabšo slamo (ohrabky). N:i to pride do 60 cm debela plast one zelene krme. Vse gori namešajo: peso, peric, travo in drugo. Čez to zopet plast plev in rezanice, kakin 20 cm na dcbelof ki se pa mora dobro zatolči in zahoditi, da nima zrak dohoda. Nato pride zopet 60 cm krme, na to zopet rezanica in pleve toliko časa, dokler je kaj prostora. Od mokrine rasti,n r,e razvije toplina, ki pa vsled plasti rezanice in plev ne more odhajati. Krma se malo .skisa, prav tako kakor naše kislo zelje. Ravno pri kislem zelju in repi imate najboljši zgled, kako se mora to napraviti. Ko se pozimi jama odpre, je to krma za prašiče, molzne krave in živali, ki se debele. Še koncem avgusta sem videl, kako so kopali iz jam to rjavo kislo krmo, katero iz jame v koše namečejo. Dobro bi bilo tudi pri nas poskusiti. — Iz jam pobirajo prav tako, kakor naše gospodinje kuhano krmo iz kotla za prašiče. 4. Občinski biki in mrjasci. Še v nobeni deželi na Avstrijskem ni-FC-m videl lepše goveje živine, kakor jo imajo moravski Hanaki. Tudi prašiči, na-\ dno čisti jorkširci ali križani z domačimi, so prav lepi. Poizvedel sem, kako imajo preskrbljeno za dobro plemensko živino, da so dosegli tako lepe uspehe. Povedali so mi, da je občina zidala poseben hlev in postavila notri bike, katere je dobila za polovično ceno od deželnega kulturnega sveta. Zasebnega bika sme imeti le posestnik, ki ima nad 20 krav, pa !e za domačo rabo. Občina preskrbi bike, jih postavi v občinski hlev ter določi kako in koliko hrane mora vsak bik na dan dobiti. Navadno dobi eden okoli tri mere zdrobljenega ovsa in zadostno sena. Oskrba bikov se odda na dražbi najnižjemu ponudniku. Navadno prevzame lo skrb kak manjši posestnik ali kak star hlapec, ki ne more več vseh del opravljati. Stroški bikov se ?. davki pokrijejo, kar je najbolj pravično. Prav tako imajo tudi z mrjasci urejeno. V tej vasi so imeli le za to vas tri krasne bike in tri mrjasce. Kulturni .vet daje podpore le za bike, ne za telice, ki se morajo ohraniti za pleme tri leta, in za mrjasce. 5. Posestva. Na Moravskein ni tako, kakor pri nas, kjer ima vsak kmet lasten gozd. Gori imajo velike gozde le graščine, kmetje jih nimajo skoro nikier. Kmečka posest je le v njivah. Kje pa dobijo les in steljo? Kurijo povsod skoro izključno s premogom, les prodajo graščine, nastiljajo pa večjidel s slamo. Boljši gospodar, ki se imenuje sedlak — naš zemljak ali gruntar — ima od 16 do 20 ha, največji pa do 30 ha posestva. Po našem bi bilo to od 30 do 50 oralov, kakor imajo tudi pri nas boljši kmetje. Tak posestnik ima navadno 4 konje za delo. To so pravi mogočr.i Hanaki — sedlaci. i olo-vico grunta imajo polvlanici, naši polzem-Ijaki, ki zmorejo dva konja, kakor tudi čtvrtnici, naši četrtzemljaki. Revni so pa podsednici, ki imajo le eno osminko cele zemlje. Ti morajo včasih tudi z voli ali kravami delati. 6. Obdelovanje polja. Čudili se boste, da so Hanaki tako piemožni, dasi nimajo dosti več zemlje, kakor naši kmetje. Toda glejte, kako gori polje obdelujejo. Pravi kmet, ki ima 18 ha posestva, naseje na 4 ha sladkorne pese. Na 1 ha pripelje 300 met. stotov hlevskega gnoja in doda še na vsak hektar 150 kg kalijeve soli, 150 kg čilskega solitra, 200 kilogramov stiperfosfata, torej da le za umetna gnojila pri sladkorni pesi nad 300 kron eno leto. Po njivah se pa gnoji le na 3—5 let, takrat pa dobro. Veliko manj je dela, pa še več -ridelka. Pese se pridela na 1 ha 300—450 met. stotov. Pri tem povdarjam, da so prav vse v spisu navedene številke res vzete od kmetov ki delajo, ne pa pobrane po kaki knjigi. Kmet sedlak pridela 1400 — 1600 met. stotov pese, katero proda en meterski stot po 2 20—2'40. Za samo peso torej dobi okoli 3500 K, ko mu ostar.e še vse perje in dobi od tovarne tudi odpadke nazaj. Ječmen se vseje na 4 ha, po našem 40 mernikov posejanja. Pridela se ječmena na 1 ha 22—25 met. stotov, v najboljših letinah do 30. Ječmen prodajo skoro ves, le seme ostane doma. Če računamo ječmen 1 met. stot po 15 K, dobi zanj gospodar precej čez 1000 K. To se popolnoma ujema s poročili strojnih zadrug, ki niso take kakor naše, temveč imajo povsod tudi mline za šrot, ki pota-rejo na leto nad 200 vagonov ječmena ali ovsa. Videli smo tako prav dobro urejeno zadrugo v Kromerižu. Državni poslanec Pokorny nam je pravil o svoji strojni zadrugi, ki pornelje žita skoro za dva milijona kron. Te zadruge prodajo potem žito naravnost odjemalcem. Na 2'/.2 ha se vseje rž, ki rodi na 1 ha 18—22 met. stotov. Pšenice se naseje na 2 ha, pridela se je 36—44 met. stotov, po našem okoli 160 mernikov. Rž in pšenico rabi Hanak najpred za dom. Ajdovega in tnr.šičnega kruha ne poznajo. V teh bogatih krajih vživajo Ie beli kruh. Oves se vseje na 2'/2 ha ter da 18 do 25 met. stotov pridelka. Od pšenice in «-ži se porabi le zadnje žito za perutnino, dobro se porabi doma, ostanek se proda. Za prašiče se rabi tudi slabi ječmen. Oves se večinoma porabi za konje in rejo mlade živine. 2'/2 ha jc za krompir, ki da ob navadnih letinah prav dober pridelek. Porabi se za kuho in "rašiče. 2 ha se vseje krm-skih rastlin, največ seveda detelje. '/2 l,a je za zelje, proso in navadno peso. Tur-šico sejejo navadno le za živino in jo kose večinoma zeleno. Ajde je prav malo; nikdar jo ne sejejo na praho. Mnogo je vasi, ki nimajo prav nič travnikov, temveč same njive. Seveda morajo potem veliko več krmskih rastlin vsejati. Sedaj sem šele razumel poročila časopisov, koliko pese, koliko tropin in otrobov dobijo vsaki dan molzne krave v onih krajih. Saj jim lahko dajejo, ko imajo denarja precej, skoro nič pa travnikov. Gospodarstvo je vendar v vsakem oziru dobro. Zemlja je tako draga, da se plača za 1 mernik našega posejanja (10 arov = 1000 m2) za eno leto 25 K le najemščine; za najboljši svet tudi 30 K in čez. Pri nas se plača 10, največ 14 K, v rodovitnih krajih, kjer je mnogo njiv, le 4—6 K. In vendar je prav gotovo, da je tudi pri nas na mnogih krajih zemlja vsaj tako rodovitna kakor v Hani. Le dobro je treba gnojiti ter skrbno in natančno obdelovati. 7. Delavci in posli. Ker je toliko njiv, je seveda velika dela ria polju. Kakor pri nas, tožijo tuti gospodarji, ki so bili p imorani zidati nove goveje hleve, so jili zidali take kakršni so bili pred sto leti. Če nam je kdo rekel: jasli nizke, staje kratke, ga-re proč, gnojnico zbirati v gnojnične jame, takega smo debelo gledali; delali smo pa po sta em. Ko se je tuintam kdo pokorajžil in »po novem« naredil, pa od deželnega odbora nagrado dobil, tedaj smo pa oči in ušesa vzdignili in marsikateri je rekel: Kaj, če bi še jaz poskusil? Svetle kronce so nas kar čez noč spreobrnile in danes najdemo po celi deželi hleve, ki so vzorni, katerih je gospodar sam najbolj vesel, ker ima zdravo živino in ker jo veliko hitreje opravi, kakor prej. Ta nova misel je čudno hitro našla pot v našo staroko-pitno glavo, seveda šla je skozi žep. Deželni odbor je s temi podporami zboljšanje hlevov pospešil kakor bi ga ne bil z dolpoletnim poukom. Najbolj nerade nam gredo v glavo kra'ke in ozke staje, velika okna in ventilacija. Prostora 'e imela pri nas živina navadno preveč, svetlobe in zraka pa premalo. Zato sem zgoraj na čelo nanisal: živini manj prostora, več svetlobe. več zraka. Torej najprej prostor. Imeli smo navado, živini dati toliko r> osfora. da je v hlevu lahko stala po dolgem ali pa počez. To je nam veliko škodilo, koristilo na nič. Rabili smo zato večje hleve, oziroma manj živine smo v njih imeli in živina ie bila v nesnažnem, ker je živina odkladala odpadke po celi staji noter do jasli. Po drnplli deželah ni nič nenavadnega, težko ži ino videti v hlevih, ki imajo staje samo 1 m 70 cm dolge in 80 cm široke. Mi seveda ne bomo delali tako kratkih, dati moramo živini dovolj prostora. vendar ne preveč. Kako dolga naj bo staja, to odločuje stelja. Kdor ima veliko stelje. in bi rad imel veliko gnoja, da hi mu zemljo na njivi bolj rahljal, on lahko naredi daljše staje. Tudi jarek za gnojnico bo bolj plitev na edil, širok 30 cm, globok 15 cm. Komur pa stelje primanjkuje, ta mora pa kratke staje delati in gnojnič- ni jarek bolj globok, do 25 cm. V prvem slučaju je staja lahko nad 2 m dol^a v drugem slučaju pa ne nad 2 m. Nekateri gospodarji tako-le rani-najo: Čc porabim malo stelje, bom imel malo gnoja, če na vsteljem veliko, b, tudi veliko gnoja, torej sem na , Glavno gnojilo so žhinski odpadki n teh je v tvojem gnoju razmeroma nr o. Dela imaš v tem slučaju veliko ver pa si po malem nastiljal, boš imel ^nuja sire • manj, toda ta pno j bo ve n boljši, ker je v njem veliko živin- ili odpadkov, pa dela imaš veliko n ni. Od dobička moreš le takrat govor m, kadar ti je na tem, da hočeš svoje i-ve kakor rečeno z obilnim gnojem /i i-ljati. Torej dajte živini v hlevu muij prostora, kakor ga jc imela doser j, vsakemu živinčetu zadostuje 'J m pa in 1 m široka staja. Lo kdor hoče liko množino gnoja, naj naredi - ijo nekaj daljše široke pa ne nad 1 ni. Jako važna reč v hlevu je svetlo!'). Te pa jo bilo do sedaj po naših h'e h sploh veliko p emalo. Živali, ki s v temnem hlevu dalj časa, postanejo e. ne. tope, zato se pa bolj rede. V bolj o-men hlev jo dejati tako žival, ki je m-menjena mesarju. Goveda za rejo na naj ne bodo v temi. Živina v sve'le ,i hlevu je vse bolj vesela in živahna. Poleg tega sc v svetlem hlevu veliko ložje poskrbi za snago, ki je po>obno pri molži potrebna. Zato riai bodo hlevi zdafno. pa tudi onakonicr i razsvetljeni. Okna naj bodo zadosti v -lika in 1 n ko razvrščena, da pride sv< -loba po vseh delih hleva. Kdor hoč" živino rediti za mesarja in hoče imeti v hlevu tomno, lahko okna zagrne ali zasloni. Okna naj bodo kjer le mop živini za hrbtom; če so sp edaj pri glavi, tedaj svetloba, živino nadleguje, ni za oči zdravo in je lahko za žival tudi naravnost škodljivo, če po zimi skozi okna prihaja mrzel zrak na živino. Zato naj bodo okna tudi visoko, blizu stropa, špalete kar mogoče odprte, široke. Koliko naj l»o oken, to določajo v hlevu vrata. Kako velika naj bodo, to se da pa preračunati. Pravilo je: na 20 m' hlevovega tlaka naj pride 1 m" oken, če je hlev prost ; če pa hlev zasanjajo druga poslopja, tedaj pa naj /c na 12 do 15 m" hlevovega tlaka p Ide po 1 m- oken. Vzemimo hlev na pro stein, dolp 7 m, širok -i m; kakšna okna, mora imeti, da bodo zadosti velika ' Preračunati moramo najprej, koliko tlak meri. Dolp je 7 m, širok <4 m. torej 7X4 — 28. Tlak torej meri 28 m" (kvadratnih metrov). To delimo skozi 20 in dobimo 140 m2, to je malo manj kakor poldrug kvad atni meter. Če moremo narediti v tem hlevu tri okna, tedaj bo vsako moralo imeti malo man i kakor pol kvadr. metra; tako okno bi bilo 80 cm široko in 60 cm visoko: fvrnn f> Drug primer: hlev 10 m dolg, 4 m Širok. Tlak torej meri 10 X 4 = 40 ma. To delimo skozi 20 dobimo 2. Okna v tem hlevu mo ajo meriti 2 m2. Če je mogoče narediti štiri okna, tedaj bo vsako imelo pol kvadr. metra, io je približno 80 cm široka in 60 cnt visoka. Če pa bodo samo tri okna, tedaj pa bo moralo vsako merili 0 60 nr; tako okno bi bilo 1 m široko in 66 cm visoko. Privoščimo torej živini več svetlobe, kakor smo jej dosedaj. Najbolj potreben je pa ži.ini sveži zrak. Niti človek niti živina ne moreta uspevati v slabem pokvarjenem z aku. /rak, ki ga žive stvari udihavamo, nam dovaja kisik; to je sestavina našega zraka, ki jc za življenje neobhodno po trelma. I/, našega telesa pa odvaja ogljikovo kislino. S tem se vdihani zrak iz-promeni, ker se je iz njega porabil kisik. Mi pravimo: To ie pokvarjeni zrak. Zrak v hlevu se na ne pok ari samo z vdihavanjem, ampak tudi izhlapevanje na živini sa.mi ga pokvari. Dalje v hlevu napravijajo smrad živinski odpadki in oslanki k me. Na ta način je z ak v hlevu toliko bolj pokvarjen, kolikor dalj je živina v njem zaprta. V zraku jc čedalje manj kisika in čedalje več škodljivih snovi. Živina to vdihava, škodljive snovi pr dejo v pljuča, iz pljuč v kri in la bolna kri po vsem ži-votu in živina mora zboleli. Tu se ne tla pomagali z nobeno drugo rečjo, kakor s svežim zrakom. To napeljevanje svežega zraka so imenuje ventilacija. Kako pa bomo živini v hlev napeljali svežega zraka? Morda boš rekel: V mojem hlevu okna in vrata slabo za-pi ajo in tudi strop ima luknje; v moj Mev torej pride frišnega zraka toliko, da po zimi živino še zebe. To je naravna venlilacija. Illev je morda res močno mrzel ali zdravega zraka dobi živina po naravni ventilaciji vendarle premalo. Napraviti moramo umetno ven-ti'acijo, ki bo dovajala dovolj zraka, vendar pa ne toliko, da bi se p -eveč si 11 tulil zrak v hlevu. Kako se to doseže? Nanra\iti moramo v hlevu odprtine dvojne vrste: 1. take ki bodo dovajale sveži zrak, 2. take ki bodo iz hleva odvajale sprideni zrak. Prve vrste odprtine bomo naredili v hlevovi steni, druge vrste odprtino pa v stropu. Vse ven ilacijc pa ne morem v dveh t eh stavkih popisati. Treba jo je nekoliko bol j obširno obdelati, da bodo naši gospodarji ventilacijo enkrat popolnoma razumeli. Zato hočem v enem prihodnjih člankov ventilacijo natančno popisali. je neki poljski poslanec vložil v državnem zbo u prošnjo, da bi dala vlada stradajočim kmetom turšice m krompirja po znižani ceni je rekel zraven stoječi socialni demokrat: »Kaj, ali s turSico in krompirjem hočete kmete rediti? Potem ni čudno če \am vsi delavci v tovarne, v mesta in rudnike I uidejo .« Drugi stanovi sc pritožujejo, kako jo meso drago, d ago fino vino in cigare, kmetu pa kruha manjka. Sedaj ima najslabši uradnik boljšo plačo, kakor dober krnet vseh dohodkov. Toda uradniki zalite.ajo, da se jim morajo plače za 70 milijonov kron pomnožiti in poskrbeti za cenejša ži-! vila Ko jo pa poslanec Lasocki, katerega so podpirali vsi naši poslanci, stavil predlog, da naj se da povsod, kjer ; jc to potrebno, za preskrbo h ane obrt-i no dovoljenje po dogovoru z občinami ; in zadrugami, čeprav prosivec nima uč-j nega izpričevala je bil ta predlog z 278 glasovi proti 159 odklonjen. Poslanec Scidl je predlagal, da naj se dovoli I ktn"tom živino doma klati in prodajati, j da bo meso cenejše postalo. Tudi ta i predlog jc bil odklonjen in sprejet le ! predlog, da sc sme v sili živina zaklati j in prodati. Mesarji peki in drugi ob -t-j n tki so izvedeli po časopisih o teh predlogah. se obrnili z vso silo na poslan-i ce: »Kiij nas hočete uničili, nas, steber j drža o in vaših mandatov! Pod nobc-j nim pogojem se ne srne to sprejeti.« , Vsi predlogi, ki so kmetu, meščanu in delavcu res v korist, so bili odklonjeni, j Drugi stanovi so organizirani in znajo j varovati svoje koristi, ubozega kmeta pa odirajo, da revež še kruha večkrat nima. — Cene vsem izdelkom gredo kviško, le to. kar ima kmet na prodaj, gre sial-no nazaj Na severnem Laškem so imeli malo otave, na Češkem in Moravskem primanikuje krme. v Nemčiji tožijo, da bo zmanjkalo mrve čez zimo, zato pa vsi tišijo živino naprej. Na Dunaju padejo goveje ceno skoro pri vsakem semnju. Dne 27. decembra je bilo 2760 glav govedi Plačevali so debele ogrske vole 94 -102. prve vrste 92—116, gališlce 102 do 110, najlepše 110—116, navadne iz kmetov 90 -96 krave in bike 90—100. Pri goveji živini in prašičih vidimo, kako padajo cene tudi vsled dovoljenega uvoza srbske živine. Onih 35.000 prašičev in 7000 govedi katere smejo Srbi vsled sklenjene pogodbe uvažati, so po-sla.li že prve mesece lanskega leta. Zdaj jim je dala vlada dovoljenje še za 40 300 govedi in čez 100 000 prašičev. To tlači cene naši živini, skoro gotovo se v bližnjem času ne bo veliko izboljšalo. Meseca decembra ?e jc cena govedi zopet prav znatno povzdignila. Visoke so pa cene mlečnim izdelkom. katerih vedno bolj primanjkuje. Dansko in holandsko maslo prodajajo na Dunaju 360-3-70. domače avstrijsko je nekoliko cenejše. Vedno bolj se tudi f-poznava važnost mlekarstva za v«e gospodarstvo. Ena najbolj lazvitih cležel v kmetijstvu je Švedska. Tam sc dobe krave, ki imajo do 9000 1 mleka na le'o. Vseh krav je skoro 69rr vso goveje živine v deželi. Laška je skoro gotovo najbolj vinska dežela v Evropi. Kljub temu so dobili vlani za mlečne izdelke 71 milijon., za vino na tuje prodano le 62 milijon. Laški kmetje se zelo pritožujejo, ker da vlada za vinograde 1,600.000 lir, za mlekarstvo pa le 30 000 lir letne podpore. Kjer je mogoče dobro mlekarstvo, je najboljši za kmeta, se tega lotiti in z-aven veliko prašičev rediti. V mestih pravijo: »Pitajte živino!« Kmet pa ne more gledati na to, kaj je za meščana boljše, ampak le sam nase, da bo mogel shajati. Urediti je treba lako gospodarstvo, da bo lahko vedno dobro prodal, kar ima. Prašiči so šli v ceni precej nazaj. Ker manjka povsod pese in krompirja, ne morejo kmetje niti potrebnih plemenskih živali rediti. Ker tako hitijo s p: odajo, je morala cena pasti. Na dunajskem trgu je bilo včasih do 20.000 prašičev. Pri nas so padle cene od 1 K 30 vin. do 90 vin. Najboljši se še plačajo po 96 vin. — Na Dunaju je začelo primanjkovati debelih prašičev, ki bodo v prvih mesecih naslednjega leta gotovo zopet, prišli do veljave. Plačevali so na Dunaju 27. decembra težke debele 130 -132, srednje 124 do 128, stare in lahke 116—122, navadne plemenske 100—120, gališko debele 100—112. Posebno so so zmotili trgovci pred Božičem. Pripeljali so 7000 prašičev čez navadno množino. Cena. je kljub praznikov padla. — Pri nas se cena zopet dviga. Ko nastane mraz, bodo gotovo d ažji. Žitne cene gredo tudi nazaj. Sicer Ruska v primeri z lanskim izvozom zelo malo žita proda, ker je že do novembra za 15 milijonov q pšenice manj izvozila kakor vlani do tega časa, vendar je bila v ostali Evropi žetev belega žita prav bogata. Za 150.000 vagonov pšenice se je letos manj pripeljalo v Evropo do novembra kakor vlani. V drugih deželah pa pridelujejo vedno več žita. O Kanadi smo že po očali, da se je svet za pšenico za tretjino povečal. V Argentiniji je bilo letos 6-897 milijonov hektarov zasejanih s pšenico, vlani le 5-836. Iz tega je pač razvidno, da bodo že pri srednjih letinah šle pšenične in žitno ccne zelo nazaj. V zadnjih dneh so prišla zelo neugodna poročila iz Ar-gentinije, da so se cene prav znatno zopet dvignile. Za nas bo najboljše, da se-jemo le toliko žita, kolikor ga zase potrebujemo. — Ker vidimo posebno letos, kako se trgovci dogovorijo in po dražujejo brez vz oka zadnjo moko in močna krmila, bo treba več ječmena in turšice sejati, da bomo od teh oderuhov neodvisni. Prodajali so 28. decembra na Dunaju pšenico: banaško 24 80 do 25-50, slovaško 24 do 24 50. navadno 23 90 do 24-30. rž 2110 do 2140, ječmen moravski 21 50 do 23, navadni 19 do 2050, turšica stara 20 20 do 20 80. nova 18 40. oves 20-50 do 21 50. Zanimivo je tudi zasledovati sladkorno kupčijo. Sladkorja se pridela v Nemčiji 259 600 vagonov, v Avstriji 216 tisoč vagonov, v Rusiji 154.000, na F an-coskcm 71 000 v Belgiji 28.000, v IIo-landski 22.500 na Laškem 18,400, na Švedskem 17.100. na Danskem 11 000, na Španskem 8400. na Romunskem 3800. v drugih deželah 1800 vagonov. Naša Avstrija torej je pridelala 21-6 milijona q 1. 1910. Iz tega je tudi razvidno, kako je neumna trditev učenih gospodov, da je bilo oktobra lanskega leta še 260.000 q sladkorja v zalogi. Taka množina še za en teden ne zadostuje. Sladkor se je začel dražiti junija. Če so imeli takrat tovarnarji le polovico lanskega pridelka v zalogi, torej 1030 milijonov kilogramov, v resnici ga je bilo gotovo več, so zaslužili p i i Vsakem kilogramu 20 h čez svoj navadni čisti dobiček, ki znaša za vsakih v podjetju naloženih 100 K po lastni izjavi čez 8 K, ko so vsi stroški plačani. Imeli so torej letos še posebnega dobička 216 milijonov kron. Ta dobiček 216 mil. K so vtaknili tovarnarji, ne da bi z mezincem ganili, v svoje žepe — čez navadni jako znatni zaslužek. Ko se je v državnem zboru predlagalo, naj se vpelje v našo državo saharin, so poslali tovarnarji na vse poslance spomenico, kakšni reveži so. Predlanskem je bilo le 4 do 8-14 K dobička, o pret. letu seveda molčijo. Ni jim torej mogoče cene sladkorju znižati. Najboljši odgovor bi bil na vse to, ko bi kolikor mogoče malo sladkorja po abili. Zasadite obilo drevja okoli hiš. pa bodo otroci bolj zdravi. Podražila se je tudi kava, podražila cikorija. vse, kar gre skozi več rok, je dražje. Sko o bo najboljše kuhati domače žgance in jih z mlekom zalivati. Ko bi ne mogli prodati, bi šli kmalu trgovci s cenami nazaj. Cementne tovarne so zopet sklenile kartel. Cement se bo podražil. Kdor ga bo veliko rabil prihodnje leto, naj hitro napravi sklep. Skoro najboljše bo napravil z zvezo kartelov na Dunaju. Seno se težje proda. Na Dunaju so plačevali decembra dobro seno 5-50 do $40 K planinsko do 8 60 K. otavo 4 do 6 K. Na bo zi so veliko nižje cene. Fižol ima še vedno ceno. Plačujejo ga do 30 K. Zelje so plačevali na Dunaju 7 K 100 kg. Cena krompirju se ne dviga več. Za cele vagone plačujejo 7 do 8 K 100 kg. ozor! Olupim kmetico: v radoljiškem okraju v približni vrednosti od 15 do 25 ti-eoC kron. Naj se oglase oni, ki imajo kaj primernega na prodaj. Ime kupca pove uprava Domoljuba pod besedo: „Gorcnjcc". najcenejša Miniatur ura s kukavico .J 61. St. 4o98. Lepo izrezljana om rita s kukavico, koščenimi številkami in kazalci, zapoje pol in cele ure, M2 cm visoka, kompl., natančno rcgul K 6*80. St.4599. Ista s krkavico K 7 50, OHO. Bogato izrezljana omarica, okrasni i z nastavkom, jelenovo glavo in veverico K n '■•.(), 14'ftf Olej glavni cenik. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Nikak riziko! /amena dovoljena ali denar nazaj. Ra/pošiljanie po povzetju ali naprej vplačilu od priznano najboljše tvrdke Jan Konrad,c- "M0™ v Brflxu št. 2734 (CcSko) Bogato ilustrovan glavni cenik s približno 4 on slikami na zahtevo zastonj in franko. Proda se leiSO posestvo Šraartncin pri Litiji pri Natančneje se izve v gosp. Mat. Osredkorju. 3470 Kaiceneiši nakup sukna, ženskega blaga, najboljših Sifonov, cvilha razne vrste odej In prtov itd.si vsakdo nabavi, lulor se obrne na domaČo lmmufakturno trgovino I. KcsU vc, Iilubl an*. Sv. Petra cesia 4. Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579 zmlete s otroji na,novejše sestave, prekašajo \>ako konkurenco po finosti. ki omogočijo i. juko majhno množino pobarvati veliko povrAino, razpošilja po nizkih cenah IStioif Haiipfiaiasn-a nssSed. lluMlmia prva kranjska tovarna 01 nalili barv, firtieia, laka in stekla raketa kloja. Zaloga slikarskih In p eskarskih predmetov. liustr. relnki se dohe brt'/' lazilo. Sprejmeta aPCliot'/?'za kovaško obrt S.; tU MaaJKEL&iffl proti dogovoru tudi brezplačno. — Vajenec ima tudi priliko obrtno šolo. — ANT. ŽAVBI, kovač na Vrhniki št. 385. 3767 Naročila na vsakovrstne harmonije pošiljajte na naslov: IVAN MILAVEC, izdciovatelj orgel, Ljubljana, Linhartova ulica. m , _ . ii^T^i ■i v n .\ "toke za otroke itd., pijo: ri Itluu! to je dr. pl. Trnkozyja slatini Ca) „Ul Prihiani se pri mleku in sladkorju. Pr 7f|,| vse redilne pomočke. Prihrani /.UltJlju. pri denarju v gos|iodinjstvu. — resno vest izpričujejo poverjena zahvalil II)1 nrihran a I Mn"- ~ Zuvilki 'l() UU 0 jJillliiill.fi! grama stanejo 50 vini Zahteva naj se tudi pri trgovcih. — Slndi se no sme zamenjati z vredno sladno kavo! ' iljši Zciluirk /i) na, ;;iSn" a b k i.o. I r V. ii i aj !: :illj GLAVNE ZALOGK: v Ljubljani lekarna n. koczy (zraven rotovžai; na Dunaju \ karnah Triikoczy: VIII., Josefstadter-ti « 30; ill„ Itadetzkyplatz 4; V„ Schonhr 16 se pošljejo 1 pu-Sice, za K7-— pa in puSic poštnine nrosto na vsako postajo nvstro-o trske monarhije. Vsi delt embalaže .ma|o postavno deponovano varstveno znamko. 6 Glavna zaloga B.FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavileJJ lekarna »Pri črnem orla« Praoa, Mala strana, vogal Nerudove alicešt. 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ljubljani: Dr. G. Plccoli, jos. Clžmaf, Riti. SuSnik. 3120 la.auoBiiitimoniaiiijatiBjaHii, BOMO ^ CLIMAX inntori na pefr Najcennisi obrat. m B c Mi«aco. tovarna za moiorie »IINA.I XIX 6, lleiligenilldterstris. Sj I je. jg Rajstarejia Spc^iuina lovar a monarhije dvotaktna milj,, lorje na surovo ol|c. 11A :>i>nniiaB9 . .. e u n »' £5 m u £ E E B & b b b a ta E3 h a k U e & A B Bnrassoa družin se oblač. z izdelk. Iz tkalnice "I -J . TČ' 1'OŠlltltlOV Zli pOnkuŠII!(l |M> JlOVZOt | II VKOtlUJOČa 23 m kanatasa Rek"rdia /.u pt.Htul.no provluko rmlt!("o ali modro pisana H i0'6u, - *J.i in belo tkanino k h srajco Ir ■ s K II.—. — IH m eotlrn za Krajco Permanent sortiran po 3 m satno h 8*60 I tne.at belih platnenih - ilnuiast brisno št. 7 K 6. bursku IkMlnU-a 2'.';i St&rek & Machšne Sj»y itev. 45 f i tiho. a nepovo Jno den r na a». n V/orci zastonj: n E ff. p ta m m bj b t-i y a Pt SS B KE® a HB Filip Fijiia o o n D D O Ljubljana [] Sv. Petra cesta SI. 19 [] priporoča svojo d telilo i ii raznovrstnega n pohištva q 2808 po zalofja pohištva O najnižjih cenah. nnODP""" — C3C3C3C3C3CaCI □ n i kak šartelj, nikako pecivo brez pridatka dr. Oetker-jevega pecilnega praška, ki da lepo obliko in lahko prebavnost ter napravi jedi večje in rahle. Ako se napravi moč-nate jedi z dr. Oetkerjevlm pecilnim praškom prav posebno za otroke, potem imajo iste na vsak način prednost pred mesnimi ali sestavljeni jedili, ker one vsebujejo mleko, moko, mast, jajca, sladkor in za človeški organizem potrebna redilna sredstva v najokusnejši in kar je važno za otroke, v lahko prebavljivi obliki. Napravite toraj za Vaše otroke mnogo močnatih jedil z ki so dobi povsod r. milijoni potrjenimi recepti. Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje I alvoja, dotiretja skuolje-ne'ia i K , uoljfterja l i\ 40, prlmo polbeleiia 2 K Ko; belega 1 K ; )elt>t|tl niha : ii Ki; i 'lil izredno finona, snežno-belena, skuhljenega n K K »,-, K pernice s* cm dntoe, II cm Široke, K .3,' "i K 7n, 17 K k , <1 K : blazine 411 etn tlolt.e, V" 1111 Sirohp, 1 K 5(1, • K 211, S K 70; spodnjo pernice IZ ino(nei|ii, pasasteqn uradla 1K1 etn do.t e, 110 cm Široke, 12 K Ko, i'i K mi Pošilja oroti povzelju od K 12 visie iraiilto. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj In franko. 21l0 S BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko. ---. Najcenejša in najhitrejša vožnja i&m erik o Priznano najboljše vrsti belega platna za perilo sta: Planinsko platno po 40 h in Gorenjsko platno po 52 h Pri večjem naročilu popust. Glavna zaloga v Ljubljani: M GORFJjKi" PogaCarjev irgšl.3. Varstvena znamka „Goren|ka'; Zahtevajte povsod! ===== je s cesarskimi brzoparniki -. , Kroticnn essin Caciiia" „Ha ser V/ilheifT' II." - ..Ktonprinz Wllhelm" ItA) ..Kaiser W Ihelrr der Cioste". Podrobna pojasnila in polrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica St.35, naspro'i stari Tišlerjevl goslllnl. Dobro domačo blago ti. tkulnlce pošiljam po povzetju vsakomur, kdor naznani kar potrebuje. 40—50 m ostasikou za K i7—22. Posebno prikladni so kot darilu za bližajoči so Božič in hočem p. n. naročnikom postreči tako, da postano vsak moj odjemalec. Zajamčeno pralno tkanino v zolo lepih barvah, kanutaze. limona platna za srajce, okstorde. krizeto. sifone, brisačo, tkano barhente pripravno za krila in obleke, dolene, hatiste, flanele cetiro pripravno za bluze in obleko. Tndi zelo krasno modrikasto blago so lahko dobi v kosih 3 do 15 m. Pišite 3000 Fr. maršitt-u, domačemu tkalcu ška Čcrma 104 prt Nachodu (Češko). Samo 6 dni I Samo 6 dni I V UIU« Edino pri EO. SMMD/I, nolovalna pisarno v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 dobiš veljavne vozne liste (šifkarte) za francosko linijo Crez HflVre V NeW-Y0rK in iz Amerike nazaj v domovino. AL brzoparilniki za krmo so Hu)uUl)al! Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine. Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! Zahtevajte cenilce! Dopisuje se slovensko! Delniška družba fflfa S£PWafW Dunaj »IL3. 1 IT37! Dflig Dfll 4 31 Oj 4 'O IfA ft lili J jiimrirai !rr 5 eglstrovaoa zadruqa z omejenim poroštvom KOHpffll iT]] 13 prtjctn« branih« v1o?e del »v ti i k od n^ H* / br" a do 12. u« dopolr.dne m j« obrt*** - ' /4 f® J*"* ' ' brei odb it V«, ^aVo d* dobi vl»t>atrti «J _ •'n^nih 100 K 4 K 75 v « eta SVn^ ^ i^nih) v teden, k i b, oziroma mesečni obrok.lt, ».kor tudi posojil. « »lo* mee in metijice. ^ ,, . o-rtiut A ffHlHit r_ Kanonik I. SnSntk L r, M Dr. Pr. DolSak L r., Prelat * " *TM U p^pmi-a«* % linrtilV v i.niM.nl i.Ml^rfntk, prnheclntlr fr-Vi-M-iJ i^ViifuTiiiV i . j.•,« w v*v< 7. \nuv. m\x>-n\\\ m ^ ./m 3L , | trs-rtfT . A I* I i >. n nUjU •V,':.-: > :•;.; flmJJ fl| ■ A A I U 5 « — ^r Se cflr" HKHH ^^f y gg "ar p? flr H Q S O >,»i » »l " »«.' BENZOL -\3 A S Vfir.770 OLJU BF,NZIN -ELEKTRO - /iiti ,r; tm H KfiffiM M -Vii Sil« 1 M MgrjTO .u-is*dna-mmimmm" HI I ' - fi li- dsk: r/ .jr m s fol « a In najsMurnejSa p r • I i ka za ž t e d e n j e I r 7 C / rr.fliIffOn TtJJ Lastna glavnic a K 608.996 84 i!lil|8 1104 M« 31. lačnima islu čez 21 milijonov kron. ljudska posojilnica fPUiBtrovnri« znflritcjn /. nforne|eno zavezo 6 | Muhijana »iibiodfeva r,«tia sl pritiltji!. v lastni hisi na,proti hotela ..Ualon" za frančiškansko cerkvijo -t-rfjefn-i hranilne tfif,.,c. rHasmik »itI R Ure zjutraj (lo i me tioi"»!'!')n i'1' "hff-sf(ljr. !»0« JinsteriH«, pml«H SI«!*«, Moltil kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton B«lec, posestnik, podjetnik in trgovec v št. Vidu n. L f t nn Pov«e vod|n, f>ra.'čak, državni in deliti! poslan« Union Robi, defelni poslanec, pose»liuk in tigovcc, Urcg p. li. Karoi Kauscheqg, velepo-5BtWfc v I jttbljatli. m«tl)«> Httldr, stolni dfknn v Ljubljani. Ivan Kreuar, podpredsednik, tru. in obrt. zbornice in iiiSni posest, v Ljubljani. Fran t.p»kotlc,hiini in blapajtilk »I jndoi.v posojilnice. Ivan Pollak »nI., tovrainar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor SHbar, iupnik na Rudniku.