GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 35 — Leto II.
Murska Sobota, 31. avgusta 1950
Cena 2 din
Uredništvo in uprava: M. Sobota, Okrajni komite KPS — Ček. račun: Narodna banka Murska Sobota štev. 641_906_030 — Naročnina: Celoletna din 100.—, polletna din 50.—, četrtletna din 25.—
Ljudsko posojilo je preizkušnja zavesti poštenega državljana
Kolektivi zvišujejo svoje obveznosti — Spoznali so pomen ljudskega posojila
Naknadno nam poročajo še pet kolektivov sindikalnih podružnic o vpisu ljudskega posojila, kot slede: pošta s 60.000 din, mestna ekonomija
60.000	din. Vetserum 15.000 din, Pitališče v Petanjcih 25.000 din in Obutev 30.000 din.
Kolektivi, ki so prejeli prve obveznosti, še iste zvišujejo. Invalidsko podjetje je preseglo prvoten plan za
10.000	din. OZKZ dosedaj že za 20.000 din. Svojo prvotno obveznost 60.000 din je opekama Puconci skoraj podvojila. Okrajno gradbeno podjetje je že dosedaj prekoračilo obveznost za 20.000 din. Tudi ostali kolektivi izražajo, da bodo prvotne obveznosti še zvišali do samega dneva vpisovanja.
Kdor zavestno daje — dvakrat daje!
Po zadnjih prejetih poročilih so se člani soboške invalidske organizacije obvezali vpisati znesek 160.000 din posojila, kar pa da prav lep zgled    nekaterim zakrknjenim soboškim sebičnežem, ki so od države prejeli posojilo za gradnje po 300.000 din na posameznika z dvajsetletnimi in s 3% obresti odplačilne ugodnosti. Ti sebičneži se še doslej niso obvezali niti za dinar, pač pa so vselej pripravljeni kaj zahtevati od države. Ljudska oblast stoji na stališču:	»Kdor
skupnosti daje, od skupnosti prejema!«
V ljudski govorici se pravi, da zgledi vlečejo, ampak ta ljudska govorica ne velja za take osebneže, kot je tov. dr. Sedlaček, ki je kljub dobri ekonomski situiranosti doslej vpisal samo 5000 dinarjev. Pač pa moramo pohvaliti tov. dr. Vučaka, ki se je obvezal vpisati 25.000 din posojila, vemo pa, da bo tov. dr. Vučaku narekovala zavest naprednega državljana, povišati dosedanjo obveznost.
Smodiš Ludvik, zadružnik, se je obvezal za 23.000 dinarjev posojila
V gornjepetrovskem sektorju prednjačijo pri vpisu ljudskega posojila člani KDZ, ki so se dosedaj obvezali za 38.000 din. Pri dosedanjih visokih obveznostih pa ne zaostajajo frontovci iz Gor. Petrovec in Stanejevec. Med njimi se nahaja 531. zadružnik in odbornik KLO tov. Smodiš Ludvik, ki je prisotnim dejal: »Ker gledam na nujnost razvoja našega gospodarstva v graditvi socializma, se obvezujem, da vpišem posojilo v znesku 23.000 dinarjev.
V Fokovcih so presegli plan posojila
Komisija za vpis ljudskega posojila v Fokovcih je pravilno razumela koristi skupnosti in ima velik čut odgovornost do zadane naloge. Požrtvovalno delo komisije, pravilna agitacija in vsestranska objasnitev pomena ljudskega posojila je rodila zaželjene uspehe.
Poleg raznih oblik agitacije, ki se jih je posluževala komisija, so na množičnih sestankih reševali vso nejasnost in probleme, ki so se pojavljali v zvezi z vpisom ljudskega posojila. Tako so na zadnjem množičnem sestanku pregledali možnosti vpisa posameznikov in kritično ocenili gospodarsko zmogljivost poedincev, če lahko vpišejo večjo vsoto, kot so se dosedaj obvezali.
Graje vreden primer nam dajeta Vereš Ludvik, mlatilničar, in Balažič Aleksander, kovač, ki še dosedaj nista hotela vpisati primerne vsote, čeprav je njuna ekonomska zmogljivost visoka. Fokovčani so na sestanku oba strogo grajali ter se namesto obeh obvezali, da določeni plan 100% izpolnijo.
Vzgledni primer naprednega državljanstva nam daje Solar Josip, ki je pred vaščani izjavil:	»V Narodno
osvobodilni borbi sem žrtvoval sina in tudi danes, ko gre za graditev boljšega življenja, hočem prispevati 4000 dinarjev!« Temu primeru v Fokovcih so sledili še ostali vaščani, tako da so plan vpisa ljudskega posojila celo presegli.
Brezbrižnost odbornikov KLO-ja jemlje ugled gornjepetrovskemu sektorju
Odborniki KLO iz Gor. Petrovec, pa ne marajo razumeti gospodarske in politične pomembnosti vpisa ljudskega posojila. Prav brezbrižen in zakrknjen odnos do vpisa posojila in do sprovedbe organizacije v kraju ima podpredsednik KLO tov. Kalamar iz Trdkove, ki ga ne briga in ne mara sodelovati pri vpisovanju, še manj pa, da bi se obvezal. — »Saj je za vpis še čas,« je dejal navzočim aktivistom, ter zamahnil z roko in pokazal na potujočo trgovino, »za to blago se zbira moj denar, ne pa za posojilo«. Nič boljši niso ostali člani KLO iz Trdkove. Ko je imela vpisna komisija iz Boreča sestanek, se odborniki sestanka niso udeležili. Še slabši zgled nam daje predsednik KLO iz Ženavelj, ki sploh ni sklical sestanka vpisne komisije, »češ da v nedeljo moram k maši, končno pa niti ne utegnem«. Nujno je, da se tak odnos organov ljudske oblasti čimprej spremeni in da izvrše zadane naloge.
V radgonskem okraju odpade na člana sindikata 700 din ljudskega posojila
Člani sindikata gostinskega podjetja v Radgoni bodo vpisali 320.000 dinarjev, DES v Radgoni 32.000 dinarjev, nameščenci »Preskrbe« v Radgoni 43.000 dinarjev, odkupno podjetje 64.000 dinarjev, cestarji
43.000	dinarjev, OZKZ 51.000 dinarjev, okrajni magazin 42.000 dinarjev, OKAPP 52.000 dinarjev ljudskega posojila. Poleg navedenih sindikalnih podružnic se prizadevajo tudi v drugih sindikalnih podružnicah dosedanje obveze povišati. Tako so v sindikalni podružnici invalidov sprejeli obveznost vpisa 120.000 dinarjev, čeprav so se prvotno obvezali za
70.000	dinarjev ljudskega posojila.
Mestna vpisna komisija v Radgoni je napovedala tekmovanje vsem komisijam v okraju
Krajevna vpisna komisija pri MOOF v Radgoni je napovedala tekmovanje vsem vpisnim komisijam v radgonskem okraju. Tekmuje v 100 odstotni pritegnitvi vseh članov Fronte za vpis ljudskega posojila.
Vodstvo MOOF je z dobro agitacijo doseglo, da bodo obrtniki Radgone vpisali 64.500 dinarjev, dočim so kmetje Radgone s slabo agitacijo doslej vpisali samo 61.000 dinarjev.
Pri sprejemanju obveznosti kmetov po vaseh prednjačijo le mali kmetje. Tako je agrarni interesent Kodl Janko, mali kmet iz Noričkega vrha. brez vsakega prepričevanja sprejel obveznost za vpis 3.000 dinarjev. Nasprotno pa je Stanjko Jakob iz iste vasi, ki poseduje 10 ha zemlje in svojo mlatilnico obljubil vpisati samo 2.000 dinarjev. Mali kmet s štirimi ha zemlje Kolarič Jakob bo vpisal 1.000 dinarjev, slično obveznost sta sprejela tudi Geder Štefan, ki poseduje 21 ha zemlje, in Sukič Anton s sedmimi ha zemlje, a kmet Jagrarič Ivo z 10 ha zemlje se je prav odločno protivil.
Iz  ljutomerskega okraja
Po zadnjih prejetih poročilih se je 36 mladinskih aktivov obvezalo za 585.500 dinarjev ljudskega posojila, a predvideva se, da bo plan obveznosti do prihodnje nedelje presežen.
V soboškem okraju so se že pričele volitve v delavske svete
Kakšna priprava - takšen uspeh
Zgodaj so 24. avgusta prihajale delavke in delavci Mestne metlarne na delo. S ponosom so odgovarjali na razna vprašanja, da si danes izvolijo svoj delavski svet, ki bo prevzel podjetje v najkrajšem času v svoje roke. Parole v delavnici in pisarni ter sama okrasitev volišča, je pričala, da so se dostojno in slovesno pripravili za ta dan. Že sama izbira kandidatov za delavski svet je dokazala, da je v metlami zdravo delavstvo, ki zna preceniti uspehe poedincev. Tudi samo ljudsko posojilo so povečali na množičnem predvolivnem sestanku. Za nadaljnje upravljanje podjetja se z revolucionarnostjo pripravljajo. Sindikalna organizacija pa naj nudi kolektivu v bodoče več ideološke pomoči, tako da bo eden med najboljšimi v nadaljnjih pogojih.
In opekarne v Nemčavcih . . .
Kolektiv je v enem letu prejel dvakrat prehodno zastavo OLO in OSS Murske Sobote, kot najboljši v izvrševanju plana v proizvodnji lokalnih podjetij. Lansko leto v novembrskem tekmovanju med lokalnimi opekarnami mariborske oblasti si je
kolektiv priboril prvo mesto. Vsi znaki so v tem, da je opekama med najboljšimi v pripravah za volitve delavskih svetov, vendar pa se je 25. avgusta, na dan samih volitev, pokazalo, da ni pri vseh delavcih dovoljne zavesti. Res je, da se partijska organizacija v podjetju zalaga v svojem delu, vendar je občutiti, da daje premalo pomoči sami sindikalni podružnici. Kolektivu je bilo premalo objasnjena vloga delavskega sveta pri izbiri kandidatov, tako da je prišla premalo do izraza demokratičnost in vsled tega ni bilo dovoljne zainteresiranosti poedincev. Tudi ljudsko posojilo s kolektivom še ni na dovoljni višini. Res je, da imajo uveden grafikon za vpis posojila, vendar ne daje slike dobrega kolektiva. Delavski svet in upravni odbor bosta morala skupaj s sindikatom v bodoče polagati več pažnje Poedincem v podjetju, ki si lastijo pravico kritike, ne pa tudi dolžnosti, da s skupnimi napori premagamo težave. Opekarna Nemčavci je dokaz, da ni mogoče ocenjevati kolektivov samo v proizvodnih uspehov, ampak tudi po politični zavesti.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 31. avgusta 1950
Lendavski okraj dosegel plan
ljudskega posojila za 45 odstotkov
Vpis ljudskega posojila je v lendavskem okraju z vidnimi uspehi zajel sleherno vas. Do danes je več kot 10 tisoč kmetov vpisalo 45 odstotkov planiranega posojila, čeprav so  prijavami komaj začeli. Dobra politična priprava in organizacijska elastičnost je pripomogla do prav lepih uspehov. Komisija za vpis posojila v vasi Turnišče je napovedala tekmovanje vsem krajevnim in mestni komisiji v Lendavi. Že do 20. t. m. je komisija iz Turnišča zbrala obveznosti za 260.000 dinarjev. V dosedanjih obveznostih jo je prekosila mestna komisija, ki ima že zbranih za 308.000 dinarjev obveznosti. Tekmovanje komisij je pospešilo akcijo tako, da se ne more reči, katera komisija ali katera vas je najboljša, ko pa pedine vasi stalno povišujejo obveznosti. V mali vasi Lipa so zbrali v dveh dneh 117 tisoč dinarjev. V Dobrovniku, kjer je nad polovico Madžarov, so pravtako sprejeli tekmovanje in v rekordnem času dobili obveznosti za 208. tisoč din. Dobro napreduje še v madžarski vasi Gaberje s 115 tisoč dinarji, v mali vasi Dol. Bistrica 120 tisoč dinarjev, v Bogojini 156 tisoč dinarjev, Gor. Bistrica 100 tisoč dinarjev in v Dolini 100 tisoč dinarjev ljudskega posojila. V ostalih vaseh, kjer so z delom zaostali, težko dohitevajo vasi, ki prednjačijo. Najslabše vasi v okraju so Moste, ki je dosegla plan le 8%, Mala Polana 6%, Sred. Bistrica, ki je zbrala do sedaj le 24 tisoč dinarjev in Motvarjevci 18 tisoč dinarjev. V Črensovcih bi se z boljšo aktivnostjo lahko dosegli lepši rezultati. Velika vas kot so Črensovci ima zbranih le za 70 tisoč dinarjev bveznosti, kar je vsekakor malomarnost aktiva.
V veliki večini so pa vasi lendavskega okraja dosegle nad polovico obveznosti plana in bi rezultat bil še lepši, da ga ne bremenijo zadnje vasi. V okrajnem merilu je plan drugega ljudskega posojila dosežen za 45.06 %.
Grabežljivce in skopuhe, ki žive na račun reveža, bomo iz naše sredine izločili
V sami Gor. Bistrici so mali kmetje, čeprav s težavo, vendar vpisali 47%, za spoznanje manj morda srednji kmetje, na velike kmete, ki jih sicer ni mnogo, vendar je njihov odstotek vpisa z ozirom na dohodnino za 28% manjši od ostalih. To nam jasno priča, da obveznosti velikih kmetov ne dosegajo zavesti malih kmečkih ljudi. V vasi Trimlini je
mali kmet 10. kategorije vpisal 5.000 dinarjev, a precej premožen kmet Horvat Rudi, ki ima poleg posestva še dva dvovprežna voza in izdeluje metle od katerih ne plačuje nobenega davka, pa se še ni obvezal niti za dinar.  Isti slučaj je v vasi Pince, kjer je tov. Adorjan Franc, ki nima zemlje razen nekaj arov vinograda, poleg tega mu je pred kratkim toča uničila ves pridelek in povrhu tega še preživlja dva za delo nezmožna starčka, pa je kljub vsem težavam vpisal 1.000 dinarjev posojila. Kot nasprotje temu revežu je vaški grabežljivec in skopuh, kmet Kiš Franc, ki ima po mnenju ljudi okrog 50 tisoč dinarjev gotovine ter je pred nekaj dnevi prejel za prodani med še 40 tisoč dinarjev, istočasno pa skuša na račun podkupovanja nabaviti gradbeni material za adaptacijo stanovanja, sedaj pa sramotno in izzivalno ponuja okrajnim aktivistom za vpis le 1.000 dinarjev. So pa med vaškimi skopuškimi elementi tudi pošteni državljani. Tovariš Vida Janez iz Doline je pri prvem ljudskem posojilu vpisal 10.000 dinarjev in takoj ob razpisu drugega ljudskega posojila je izjavil, da bo dal isto vsoto. Pred nekaj dnevi pa je zvišal svojo obveznost na 20.000 dinarjev.
Še nešteto drugih obveznosti dokazuje da je med velikimi kmeti mnogo zavednih, jasno pa je, da njihove zavesti ne meri nihče drugi kot oni sami, sami jo merijo in odmerjajo z dejanji, z izpolnjevanjem svojih dolžnosti do države — do skupnosti.
Tudi mladinska organizacija ljutomerskega okraja je pristopila k sprejemanju obvez za vpis drugega ljudskega posojila
Do sedaj je največ vpisal aktiv LMS Libanja—Pavlovski vrh in sicer preko 15.000 dinarjev. Sekretar aktiva tov. Škrinjar Lojze pa se je obvezal za 1.500 dinarjev, prav tako mladinec Kuzman iz Vogrinec. Aktiv Libanja—Pavlovski vrh je napovedal tekmovanje vsem petim aktivom krajevnega komiteja v Vinskih vrhovih, a sekretariat tega aktiva se je obvezal, da bo posodil državi 20 tisoč dinarjev ljudskega posojila. Tudi mladina iz Jeruzalema ne zaostaja saj je vpisala 16.500 dinarjev z izjavo mladincev, da posojeni znesek podarijo v korist državi. Vendar se je sekretariat aktiva obvezal, da bo obveznost vpisa dvignil na 30.000 dinarjev. Aktiv vinogradniške zadruge iz Železnih dveri pa se je obvezal samo za 10.500 dinarjev, zaradi nedovoljne pojasnitve o pomenu drugega ljudskega posojila. Pričakujemo pa, da bo kolektiv vinogradniške zadruge, ki je bil svoj čas najboljši v okraju, pokazal tudi svojo zavest z vpisom večjega zneska.
V ljutomerskem aktivu kmetijske obdelovalne zadruge pa se je mladina obvezala s prav nizkim vpisom 5.50' dinarjev. Ta nizki znesek jim ne bo prinesel blagoslova, vsaj tov. Radohovi ne, ki je vpisala samo petsto dinarjev posojila, čeprav je hčerka bogatega kmeta. Vzgled pri vpisu nam daje mladinka Zalek Tilika, ki je sicer revnih staršev, je pa kljub temu vpisala 1.000 dinarjev posojila, dočim se sekretar aktiva ni obvezal. Mladina iz aktiva Cerovec se je med vsemi aktivi pokazala najbolj zavedna in je vpisala 6.000 dinarjev, čeprav šteje aktiv malo članov, poleg tega pa je v čast ljudskega posojila opravila 400 prostovoljnih ur pri pospravljanju sadja,
prav tako so v nočnih urah pomagali prostovoljno prenašati sadje v shrambe. 
Doslej so svoje obveznosti vpisa ljudskega posojila javili sledeči aktivi: Aktiv LMS okrajne menze 9.500 din, aktiv LMS banke 10.500 din, aktiv LMS OZKZ 49.000 din, aktiv LMS OLO 28.500 din, aktiv LMS ljudska milica 110.000 din, aktiv LMS okrajni magazin 10.500 din, aktiv LMS invalidsko podjetje 10.000 din, aktiv LMS lesno podjetje 12.000 din, aktiv LMS avto in mleko promet
11.000	din, aktiv LMS tovarne usnja
7.000	din, aktiv LMS mestnih podjetij 16.500 din, aktiv LMS Strezetina 4.000 din, aktiv LMS Razkrižje
5.000	din, aktiv LMS Pristava 4.000 din, akiv LMS Podgradje 9.500 din, aktiv LMS Vinski vrh 7.000 din, aktiv LMS Mali Brebrovnik 4.000 din, aktiv LMS Veliki Brebrovnik 6.000 din, aktiv LMS Mala vas 7.000 din, aktiv LMS Staranova vas 12.000 din, aktiv LMS Krapje 15.000 din, aktiv LMS opekarne Lukavci 8.500 din, aktiv LMS opekarne Boreči 48.000 din, aktiv LMS Ustroj Ljutomer 1.500 din in aktiv LMS Bučečovci
6.000	din.
Tudi v Nemčavcih in Markišavcih izpolnjujejo obveznost posojila
Kmetje iz vasi Markišavec in Nemčavec ne marajo tudi pri vpisu ljudskega posojila zaostajati in so se med prvimi obvezali.
V Nemčavcih ni gospodarstva, kjer se ne bi odzvali vpisu ljudskega posojila. Vzgleden primer nam daje tov. Šavel Marija s svojo obveznostjo 6000 dinarjev. Potrebno pa je tudi pohvaliti Baranjo Josipa, katere družinski člani so že vpisali 5.000 dinarjev, a malo pozneje so še dodali 1.000 dinarjev za gospodarstvo, čeprav jih je devet v družini in posedujejo le 0,80 ha njivske površine in še ta ni njihova last.
Tudi Markišavci ne zaostajajo za Nemčavci, vendar poedinci še niso vpisali zaželjene vsote, čeprav bi lahko pogrešali, v obliki posojila,
Slab odnos članov zadružne in frontne vpisne komisije do posojila
Za sekretarja vpisne komisije KDZ Podgorje, je bil predlagan njen blagajnik Puhek Anton. Ko sta ga člana okrajne komisije vprašala, kaj je že storil za vpis ljudskega posojila, je ta odgovoril: »Idi, pa poglej, končno pa ne maram biti sekretar vpisne komisije!« Čeprav redi Puhek na ohišnici svinje in je ekonomsko dobro situiran, je vpisal le 1000 dinarjev. Nič boljši ni knjigovodja Makuc Jože, ki ravno tako nemara biti član komisije. Oba sta jo lepo popihaa, namesto, da bi počakala sestanka, tako da so se ljudje, ki so čakali na sestanek, razšli. Tudi predsednica komisije ni nič boljša, ko je dejala, da brez plačila za njen trud. predsedniškega mesta ne sprejme. Sicer pa je zadruga v Podgorju med dobrimi, saj je znašal njen letošnji hektarski donos pšenice 1665 kg, a krompirja pa so dosedaj oddali že nad 10 vagonov.
Član vpisne komisije Škrinjar pa je celo kritiziral oblast, češ da jim nič ne nudi in ne pomaga pri kapitalni izgradnji, ampak samo zahteva. Njemu se je pridružil skladiščnik zadruge Vesel, ki je na stavljeno vprašanje — če je kaj podpisal — odgovoril: »Podpisal sem že na OLO«, Nedavno je bil zaradi nedovoljenega zakola svinje kaznovan z zneskom 4000 dinarjev, sedaj pa je prepričan, da se mu je zgodila krivica in zaradi tega ne bo niti dinarja vpisal. Tudi predsednik zadruge Mauser nima pravega odnosa do posojila. Na partijskem sestanku se je obvezal vpi-
sati za 1500 din, a na frontnem sestanku je prejšnjo svojo obveznost preklical na 1000 dinarjev. Največjo vsoto je dosedaj vpisal zadružnik Ivan Stražisar, in sicer 5000 din, a med člani Fronte je ravno tako vpisal 5000 dinarjev mali kmet Konečnik Ivan, ter 4000 din kmet Puhan Matija iz Vratje vasi, medtem ko se je mnogo večji kmet Satler I. iz iste vasi, ki bi lahko vpisal najmanj 10.000 din, obvezal le za 4500 dinarjev. Da ni večjih uspehov pri vpisu ljudskega posojila v Podgorju, so temu krivi predvsem člani vpisne komisije, ki ne vrše svoje dolžnosti tako, kot je to potrebno.
Takšnih tajnikov ljudstvo ne rabi!
Naše delovne množice so si izvolile svoje predstavnike v ljudsko oblast in jim zaupale, da jih vodijo po poti novih delovnih zmag k socializmu. Častne naloge predstavnikov ljudske oblasti so zmožni izvrševati samo ljudje, ki s svojo poštenostjo in lastnim vzgledom kažejo pot, ne pa poedinci, ki so se vrinili v ljudsko oblast, da bi ljudstvu škodovali in v oblastni zgradbi minirali ljudske pridobitve. Med slednje spada tudi bivši tajnik KLO Žnidarič Rudolf iz Janževega vrha štev. 103. Izkoriščal je svoj oblastni položaj in je kot odbornik KZ skušal prevariti ljudski oblast in si protipravno prilastil ljudsko imovino. Od skočnine, ki jo je pobiral od rejcev bikov, si je prisvojil 1.100 din gotovine. Opustil je predložitev seznama o plačanih delavcih pri gradnji zadružnega doma, iz katerega je bilo razvidno, koliko denarja je vsak posamezni delavec prejel. Žnidariču ni zadoščalo to, šel je še dalje v svojih škodljivih namenih. Kot blagajniku zadružne veselice mu je namreč uspelo, da je od pobranega izkupička obdržal za sebe 2.966 din in od pobranih davščin, ki jih je pobiral kot tajnik KLO-ja od kmetovalcev, pa si je v času do 15. maja t. 1. prisvojil 37.049 din.
Delovno ljudstvo je razkrinkalo Žnidariča in mu odvzelo pravico, da ga zastopa v ljudski oblasti. Postavilo ga je pred ljudsko sodišče v Radgono, kjer se je moral temeljito zagovarjati in je pravično prejel kazen na eno leto in 4 mesece odvzema prostosti, obenem pa bo moral povrniti prizadetim ustanovam denar v znesku 41.115 dinarjev.
Nezavednost državnega uslužbenca
V podjetju »Slovenija-ceste« je zaposlen tov. Leban — delovodja, ki ima mesečno plačo 9.000 din, pa čeprav je poročen, saj je brez otrok in poleg tega živi žena v Ljubljani, je vpisal samo 1000 din ljudskega posojila. Upokojenec tov. Šiftar v Dol. Lendavi je nameraval vpisati ljudsko posojilo, a hčerke so s prepričevanjem preprečile. Ena je zaposlena  gozdnem gospodarstvu, druga pa na MLO-ju v Dol. Lendavi. Oba primera dokazujeta nezavednost državnih uslužbencev in članov sindikata.
Okensko steklo izdeluje v naši državi edino tovarna v Pančevu. Zmogljivost te tovarne je do skrajnosti izkoriščena, ker so potrebe zaradi naraščajoče gradnje vedno večje. Sedaj gradijo v Pančevu novo moderno peč za proizvodnjo okenskega stekla. Peč bo do konca letošnjega leta gotova. Z novo pečjo se bo proizvodnja okenskega stekla podvojila ter bomo izdelali doma toliko stekla, da bomo krili vse domače potrebe ter bomo del stekla še lahko izvozili
Prva serija tipiziranega, t. j. enotnega pohištva iz nove velike tovarne pohištva v Novi Gorici je pred kratkim prišla na trg. Tovarna v Novi Gorici je ena največjih te vrste v Srednji Evropi. Proizvodnja pohištva je z njo v Sloveniji dvakrat povečana. Tovarno so začeli graditi šele leta 1948. V njej delajo večinoma domači mizarji ter mizarji iz bližnje okolice.
M. Sobota, 31. avgusta 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
V Sloveniji prednjači
v odkupu žita radgonski okraj
Kmetovalci in nekatere kmetijsko obdelovalne zadruge v radgonskem okraju so pri odkupu žitaric med prvimi okraji v Sloveniji ter so se dvignili na republiško povprečje. Z 22. t. m. so v okraju odkupili vsega  vagonov žita in s tem dosegli 66 odstotkov celotnega odkupnega plana žita mlatilniške merice so odkupili 65 odstotkov ali 11 vagonov.
Od količine odkupljenega žita odpade na privatni sektor 85 vagonov, na socialistični sektor pa samo 5 vagonov. V KOZ-jih odkup počasi napreduje, kar je pripisati slabemu zadružnemu vodstvu. Vsled tega je bilo poverjeništvo za državne nabave primorano izdati odločbo vsem KOZ-jem, koliko bo morala posamezna zadruga oddati v državni žitni fond.
Tudi odkup sadja in zelenjave dobro napreduje. Odkupili so 4 vagone zelenjave, 21 vagonov jabolk, 4 vagone hrušk in 40 vagonov raznega krompirja. Slabše pa je pri zdravilnih zeliščih, kjer odkup šepa. Vzrok slabemu odkupu zelišč je nezainteresiranost množičnih organizacij. Člani fronte in drugih organizacij ne bi smeli dopustiti, da ta važna akcija leži samo na ramenih prosvetnih delavcev ali pionirjev, temveč bi morali poskrbeti, da k sodelovanju pritegnejo kar največ delovnih ljudi, V odkupu žita so najboljši sektorji v Zgornji Ščavnici, pri Benediktu, Cerkvenjaku in v Tratah. Okrajno povprečje v odkupu zelenjave so presegli plan v Apačah in v odkupu sadja pa v Zgornji Ščavnici in v Tratah.
Pred razstavo lokalne industrije, obrti in kmetijstva v Ljutomeru
V času od 10. do 24. septembra bo v Ljutomeru velika okrajna razstava, na kateri bodo razstavili številni kolektivi lokalne industrije in obrti svoje izdelke, pa tudi kmetijstvo in zadružništvo bo na razstavi močno zastopano.
Ob otvoritvi bodo na Cvenu velike konjske dirke
Okrajni odbor za konjski šport bo 10. septembra organiziral na Cvenu velike konjske in galopske dirke, na katerih bo sodelovalo večje število domačih rejcev športnih konjev, pa tudi gostje iz raznih krajev Slovenije so obljubili svojo udeležbo. Dirke bodo velik športni dogodek Obmurja, ki bo združeno s proslavo 75 letnice obstoja dirkalnega društva v Ljutomeru.
 Živinorejci se bodo pomerili na veliki živinorejski razstavi, na kateri bodo sodelovali vsi KOZ okraja, kot tudi državna posestva in privatni kmetovalci. Na razstavi bodo razstavljena rodovna goveda, ki bodo komisijsko ocenjena in nagrajena.
Veliko je zanimanje med KOZ in privatnimi kmetovalci za kmetijski del okrajne razstave. Najboljšim zadrugam in državnim posestvom se bodo dodelili posebni razstavni prostori. Vinoze bodo predvsem razstavljale svetovno znana vina s poskušnjo. Iz kmetijske panoge pa bodo razstavili kmetijske stroje od najprimitivnejših do sodobnih traktorjev, nato kmetijske pridelke, semenje zelenjavo, grozdje itd.
Kaj bo razstavila lokalna industrija?
 Novator Štert iz mestnih komunalnih podjetij bo razstavil stroj za vdolbenje okenskih okvirjev, ki ga je
sam izumil in nadomešča 6 delovnih moči. Iz kožne industrije in obrti se je do sedaj prijavilo že 14 razstavljalcev, a iz Tomaža in drugih krajev bodo razstavili keramiko in domačo obrt. Tudi obrtniki in učenci v gospodarstvu bodo razstavili svoje najboljše izdelke. Ljudska tehnika in šport bosta na razstavi prav tako častno zastopana. Na Cvenu bo prire-
jen 17. septembra velik aero miting, na katerem bodo sodelovala poleg jadralnih letal tudi bojna letala, bombniki in lovci. Na ta dan bo obiskovalcem tudi omogočena udeležba pri motociklističnih in kolesarskih dirkah, nogometnih tekmah in športnih nastopih, ki jih bosta organizirali Ljudska tehnika in fizkulturna organizacija.
Tudi KUD-i po vaseh se pridno pripravljajo na razstavo
Na Razkrižju se pridno vadi moški pevski kvintet, a na Stari cesti mešani pevski zbor, tamburaška skupina in dramatska grupa. Nastopale bodo tudi godbe s koncerti, dramatske skupine iz Tomaža, Cvena in mešani pevski zbor iz Veržeja, a SKUD Janeza Kavčiča iz Ljutomera bo nastopil s 4 sekcijami. Ob zaključku razstave bo v Ljutomeru veliko meddruštveno in medokrajno gasilsko tekmovanje, kjer se bodo pomerili gasilci iz okraja Ptuj, Dol. Lendave, Murske Sobote, Gor. Radgone.
Prav lepo število KLO-jev v ljutomerskem okraju uspešno izvršuje odkupne dolžnosti
V ljutomerskem okraju uspešno napreduje odkup žita, kar velja v večji meri privatnemu sektorju. Nekateri KLO-ji posebno v križevskem odkupnem sektorju se približujejo 100 odstotni izvršitvi oddaj planiranih količin žita.
Tako je KLO v Bunčanih izvršil z 19. t. m. 95 odstotkov odkupnega plana pri pšenici in 106 odstotkov pri ovsu, v Bučečovcih 95 odstotkov pri pšenici, pri oddaji ovsa in ječmena pa 100 odstotkov. V KLO-ju Vučja vas so oddali privatni kmetovalci 95 odstotkov pšenice, 88 odstotkov ječmena in 92 odstotkov ovsa, v Ključarovcih pri Ljutomeru 87 odstotkov pšenice in rži ter 60 odstotkov ovsa, V Radomerju 82 odstotkov pšenice in rži ter 73 odstotkov ovsa, na Razkrižju 93 odstotkov belih žitaric, pri Tomažu 109 odstotkov belih žit in 58 odstotkov ovsa, pri Miklavžu pa so pri belih žitaricah dosegli 102 odstotka, pri ovsu pa 42 odstotkov odkupnega plana. Pri Miklavžu so kmetovalci obljubili, da bodo namesto ovsa oddali koruzo, ker jim oves ni dal zaželjenega pridelka.
Mnogo slabše pa je v KLO-ju Luk i, kjer so doslej oddali le 25 odstotkov planiranih količin žita, v Križevcih 28 odstotkov, v Grlavi 24 od-
stotkov, v Godemarcih in v Bolehničicah 8 odstotkov.
V	KLO Solišci, Veržej, Radoslavci, v Savcih in Sejancih kmetje še niso zaključili z mlačvijo, zato tudi v teh krajih ni dosežen zadovoljiv rezultat odkupa.
V	zadružnem sektorju so do sedaj delno oddale prve količine žita KOZ v Bunčanih, Logarovcih, Vučji vasi, Lukavcih in drugod. Radi izgovorov zadružnih vodstev, da je bila slaba letina, čeprav je odkupno podjetje v Križevcih sklenilo z vsemi KOZ-ji pogodbo za 53 vagonov žita, kljub temu odkup v zadružnem sektorju prav počasi napreduje.
 Večina kmetov nasprotuje oddaji svojih pridelkov, posebno veliki kmeti. Tako je kmet Prelog Mirko iz Mote, ki poseduje 10 ha zemlje, oddal od predpisane količine 1780 kg le 392 kg žit, Špur Alojz iz Mote pa je od 2755 kg oddal le 1306 kg pridelka, a Zajdala Anton iz Iljaševec pa je od 3512 oddal samo 1117 kg, čeprav oba spadata v skupino kmetovalcev, ki posedujejo 10 do 15 ha obdelovalne zemlje.
Omenjeni kmetje se izgovarjajo, češ, da bodo takrat oddali predpisano količino svojih pridelkov, kadar bodo KOZ-ji zadostili svojim oddajam. Ta
izgovor pa je samo krinka, pod katero se skriva špekulantsko nasprotovanje odkupnim dolžnostim. Tem in njim podobnim pa bo morala ljud em oblast pokazati pot, čeravno z ostrejšimi ukrepi, da bodo svojo dolžnost napram delovnemu ljudstvu pravočasno izvršili
ohvaliti je okrajno odkupno podjetje v Križevcih, ki ima vzorno in ažurno evidenco o odkupih tako, da je uslužbencem vedno omogočen  poseg v odkupe na terenu.
Na vinogradniškem posestvu v Radgoni
so izvolili delavski svet
Dosedanji uspehi na Vinogradniškem posestvu v Radgoni so plod pridnega dela vestnih vinogradniških brigad in posameznih delavcev, ki so dokazali, da je mogoče uspešno rušiti obstoječe delovne norme tudi v vinogradništvu.
Če se pogleda uspehe najboljših brigad »Tomšičeve« in »Cankarjeve«, v obdobju minulega polletja, se lahko ugotovi, da je na posestvu prav lepo število borcev za uspešno izvršitev planskih nalog. To so brez dvoma vsi »Tomšičevci« in »Cankarjevci«. Med njimi je najboljši 9 kratni udarnik Ivanič Ivan iz Kapele. Tudi delavci, kot so trikratni udarnik Duh Neža, Paučič Anton, Kaučič Neža, Rezman Terezija, Ivanič  Štefka, Trnovec Mirko, Orgolič Greta in drugi brezdvomno ne zaostajajo. Vsi ti so presegli delovne norme za 20% in si s te zaslužili časten naziv udarnika.
Doslej so proglasili 111 udarnikov
Že v mesecu januarju t. 1. so na posestvu proglasili 31 udarnikov. Tomšičeva brigada, ki je v tem mesecu delala na rigolanju, je dosegla normo od 193 do 413%. V mesecu aprilu je bilo iz vrst delavcev »Tomšičeve brigade« ponovno proglašenih za udarnike 12 delavcev. Takrat je brigada delala pri količenju in vla-
ganju trsnice in presegala normo za 120%. Cankarjeva brigada je v mesecu marcu delala pri cepljenju vinske trte in presegala delovno normo od 123 do 185%. Iz vrst delavcev v brigadi je bilo v tem mesecu proglašenih 14 udarnikov. V mesecu juniju pa sta se pri škropljenju vinograda pomerili »Tomšičeva« in »Cankarjeva« brigada, ki je prejela prehodno zastavico. Tudi v tem mesecu je dobilo časten naziv udarnika 54 delavcev. Posestvo je doseglo v tem polletju prav lepe uspehe. Plan proizvodnje v poljedelstvu so izvršili s 103%, pri trsnem materialu so dosegli 109% proizvodnega plana, pri vzreji perutnine 150%, pri odkupovanju poljskih pridelkov pa so dosegli 114% plana. Letos so oddali državi po planu 400 hl vina, preko plana pa 211 hl.
V delovni svet so izvolili udarnike
Dosedanji delovni podvigi teh najboljših brigad nam kažejo, kaj vse zmorejo naš delavci, ki jim je sčasoma vsaka norma prenizka, nobena ovira pa nepremostljiva. Prav tako so v nedeljo izvolili svoj delavski svet in upravni odbor in s tem so prevzeli gospodarstvo posestva. Delavski svet bo moral v bodoče posvečati več pažnje znižanju izostankov od dela.
Ljudsko sodišče je sodilo
Nedavno se je pred ljudskim sodiščem v Ljutomeru zagovarjal Kosi Jakob iz Grab štev. 4, posestnik 17 ha zemlje. Obtožen je bil, da v mesecu juliju t. 1. ni maral oddati 1.81 kg žita in 300 kg ovsa, kar mu je bilo za oddajo z oblastno odločbo določeno. Oddal je samo 821 kg žita in 257 kg ovsa. Kosi je imel tudi skrajno malomaren odnos do obvezne oddaje, saj je pripeljal na odkupni center svoje žito, v katerem je bilo primešanega 14 odstotkov peska.
Kosi se je na javni razpravi za-
govarjal, da ni oddal predpisane količine žita zaradi tega, ker je hotel vložiti pritožbo na Ministrstvo za državne nabave zaradi znižanja obveznega predpisa. Zatrjeval je, da je bil pripravljen zadostiti oddaji, če bi mu Ministrstvo pritožbo ugodno rešilo. S tem svojim zagovorom je samo dokazal, da je namerno nasprotoval oddaji, saj je imel na svoji domačiji razen oddanega še 2.500 kg žita. Prav tako se je branil krivde za primešani pesek k žitu, češ, da so to napravili njegovi otroci. Sodišče je na osnovi dokaznega gradiva ugotovilo in zavrnilo zagovor obtoženca s tem, da bi se Kosi prav lahko -prepričal, kakšno žito je pripeljal na odkupno mesto.
Ker je Kosi nameraval sabotirati in oškodovati narodno gospodarstvo v  delovnega ljudstva, ga je ljudsko sodišče pravično obsodilo z 11 meseci odvzema prostosti.
V ljutomerskem okraja bomo tudi pridobivali nafto. Do sedaj so bila najboij znana nahajališča nafte pri Lendavi v Prekmurju in pri Goliji blizu Siska. Letos smo jo začeli pridobivati tudi blizu Ulcinja v Črni gori. Letos v juliju so pa začeli s pripravami za otvoritev novih naftinih vrelcev pri Kogu v ljutomerskem okraju. Iz Dolnje Lendave je prispela prva vrtalna garnitura.
 Angleška laburistična (delavska)
 stranka pošlje svoje delegate v Jugoslavijo Odzvali so se pozivu našega  nacionalnega komiteja za obrambo miru, da se naj o resnici o Jugoslaviji prepričajo na lastne oči. Delegacijo vodi predsednik stranke Watson.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 31. avgusta 1950
Križevski frontovci so najboljši
v ljutomerskem okraju
Frontna organizacija v Križevcih pri Ljutomeru je zelo aktivna in tudi razširjena, saj je v OF vključenih 82% volivnih upravičencev. Največ pomoči v delu Fronte nudi KOZ, ki je bila ustanovljena na pobudo najzavednejših frontovcev. Njihova zasluga je, da zadruga že dosega začetne uspehe in se uvršča med najboljše zadruge v okraju. Zato so tudi frontovci v zadrugi najmarljivejši zadružniki, ki dajejo ostalim vzgled v delu.
Križevski frontovci so v tem letu opravili 2400 prostovoljnih ur v vrednosti 40.800 dinarjev. Pomagali so pri gradnji zadružnega doma, pa tudi v Tednu cest so se prav dobro odrezali, članarino redno plačujejo po pet dinarjev in jo odvajajo na OOOF. Izmed 136 članov OF je 18 podpornih članov socialnega fonda, ki vsak mesec prispevajo po svojih močeh.
Za frontovski tečaj v Lukovcih se je odzvalo precej frontovcev, kjer so pridobili mnogo koristnega v izboljšanju dela. Posebne uspehe pa so v Križevcih dosegli pri širjenju ljudskega tiska, saj je vsaka hiša naročena na en časopis, nekatere pa celo
na več. Samo v Tednu tiska so pridobili 52 naročnikov za naše časopisje.
Tudi pri vpisu drugega ljudskega posojila nočejo biti med zadnjimi. Ustanovili so krajevno politično komisije in tri vpisne komisije, ki so že pričele z agitacijo med članstvom Fronte. Člani teh komisij hočejo dati vzgled ostalim zadružnikom in frontovcem z obveznostjo 30.000 din ljudskega posojila. Med vsemi se je najbolje odrezal upravitelj sedemletke tov. Kosi Ludvik, ki bo kot zaveden prosvetni delavec in politični aktivist vpisal 7.000 dinarjev. Nasprotno pa bo Skuhala Franc, ki ima v posesti precejšnjo vsoto finančnih sredstev in je premožen zadružnik, vpisal samo 2.000 dinarjev. Pajnhard Alojz bo posodil 2.000 dinarjev, Vrbnjak Alojz 3.000 dinarjev, Tkalec Miha 1.500 dinarjev.
Prvi so se zadružniki obvezali z vpisom 12.000 dinarjev, po liniji Fronte pa presegajo dosedanje obveznosti z vsoto 30.000 dinarjev, a delavci krajevnih obrtnih delavnic, bodo vpisali 10.000 dinarjev ljudskega posojila
Za 6 odst. so presegle ljutomerske opekarne julijski proizvodni plan
Delavci ljutomerskih opekam so si osvojili tekmovanje kot stalen način dela. Tekmujejo med obrati, brigada z brigado, pa tudi posamezniki se med seboj pomerijo.
Proizvodni plan pri žgani opeki so v mesecu juliju dosegli s 106 odstotki, plan surove opeke s 103 odstotki, po vrednosti pa so presegli za 19 odstotkov. Delali so tudi udarniško in prispevali skupnosti 1247 prostovoljnih delovnih ur, delovne norme pa so presegali povprečno za 11 odstotkov.
Med najboljšimi obrati je obrat v Radgoni, ki je dosegel pri. žgani opeki 114 odstotkov proizvodnega plana, pri surovi opeki pa 117 odstotkov. Že dvakrat je prejel prehodno zastavico podjetja, katero pa si hoče priboril' v stalno last.
V	medbrigadnem tekmovanju po obratih je najboljša transportna Stanokov brigada iz obrata Radgona, sledijo ji pa brigada Gorza Ane iz Puconcev, Veračeva brigada iz obrata Borejci, Horvatova brigada iz obrata Lukavci in Sarjaševa brigada iz obrata Ljutomer. Vse te brigade so prejele v juliju obratne prehodne zastavice.
Delavci se hočejo izkazati tudi pri vpisu ljudskega posojila
V	celoti so se delavci obvezali vpisati 0.000 dinarjev. Največ so se obvezali delavci v obratu Borejci, kjer bodo vpisali 100 tisoč dinarjev, prav  nič pa ne zaostajajo v obratu Puconci, kjer bodo vpisali, in plačali v enem obroku 60.000 dinarjev, v Radgoni 45.000 dinarjev, nekoliko slabše je v Ljutomeru, kjer so sprejeli obveznost za vpis 30 000 dinarjev ljudskega posojila.
Udarniki so obiskali zadrugo »Franc Škoberne«
20. t. m. so obiskali udarniki »Nafte iz Dol. Lendave kmetijsko obdelovalno zadrugo v Črensovcih in z udarniškim delom napravili zadrugi veliko uslugo. Popravili so ji poljedelske stroje, vozove, kolesa in gospodinjski pribor kot so. lonci, zajemalke, škropilnice itd. V sedemdesetih urah udarniškega dela so popravili preko 420 kom. raznih gospodarskih in gospodinjskih predmetov in s tem so zadrugi prištedili preko 10 tisoč dinarjev.
KZ v Ljutomeru je presegla plan zdravilnih zelišč za 95 odst.
Kmetijska zadruga v Ljutomeru je do sedaj uresničila 86 odstotkov odkupnega plana pri žitu, pri oljni repi 80 odstotkov in masti je povprečno na mesec odkupila 95 odstotkov planirane količine. Prav posebno se je izkazala pri odkupu zdravilnih zelišč, saj je presegla odkupni plan za 95 odstotkov.
Največ je odkupila šmarničnega listja, pri katerem je presegla plan za 100 odstotkov, pri rženovih rožicah za 125 odstotkov in pri vseh vrstah zelišč, ki pridejo v poštev za odkup, pa je odkupne plane 100 odstotno dosegla. Po odkupnem planu bi KZ morala nakupovati 23 vrst zdravilnih zelišč, odkupovala pa jih je kar 29.
Pitališče za 6.000 prašičev gradijo v bližini Osijeka. Stroški za te gradnje bodo samo letos znašali okrog 40 milijonov dinarjev. V bližini pitališča pa gradijo stanovanjsko kolonijo za delavce pitališča.
Na šahovski olimpiadi, ki se je pričela 20 t. m. v Dubrovniku, je zastopanih 16 držav iz Evrope in Amerike. Jugoslavija je do sedaj na prve mestu.
Nova hidrocentrala na Ozlju pri Karlovcu na reki Kolpi bo ob koncu tega leta začela obratovati. Glavna dela so že zaključena. Delovala bo z zmogljivostjo 10 milijonov kilovatnih ur električnega toka na leto.
Po svetu
Vojna v Koreji. Srdite borbe trajajo dalje. Severokorejske čete še vedno polagoma napredujejo, vendar ne s tako brzino kot v začetku. Južnokorejci se krepko upirajo, kar je pač pripisati izdatni pomoči Amerike. Ameriške čete in ameriško orožje igra v tej borbi največjo in odločilno vlogo. Ameriško letalstvo v sestavu s super trdnjavami dalje uničuje količkaj važne točke v zaledju Severokorejcev. Pri tem je strahotno prizadeto tudi civilno prebivalstvo. Američani pa tudi izvajajo protinapade in protiofenzive ter so tudi dosegli manjše uspehe.
Velik nasip ob Rumeni reki na Kitajskem. Prva dela tega ogromnega nasipa so končana. Dolg bo nad 1000 kilometrov ter bodo v njega vgradili 13 milijonov kubičnih metrov zemlje. Ko bo dograjen, bosta pokrajini Honan in Šantung zavarovani pred poplavami, obenem pa bodo pridobili veliko zemlje za poljedelstvo.
Na Japonskem so razsajale letos kot marsikje drugod hude nevihte, ki so povzročile veliko škode. Po neki izredno hudi nevihti severozahodno od glavnega mesta Tokio je voda poplavila preko 4000 ha rodovitne zemlje. Porušila je nasipe in veliko hiš. Blizu 50.000 ljudi je moralo zapustiti svoje domove. 10 gasilcev je pr reševanju izgubilo življenje.
Atomsko energijo bodo leta 1960 izkoriščali v industrijske namene, pravi direktor angleške tovarne za atomsko energijo. Računajo, da bodo 1960 že izgradili prvo ladjo na atomski pogon, ki bo brez dimnikov.
OKRAJNO NOGOMETNO PRVENSTVO
27. avgusta 1950 se je odigralo II. kolo okrajnih nogometnih tekem v Murski Soboti, ki so prinesle več razgibanosti v vaška društva. Uspeh tekmovanja je naslednji: TD Ledava II, kot favorit tekmovanja ni pokazal posebne igre. To pot se je srečal s TV Gederovci in sicer z rezultatom 4:0 (0:0) v korist TD Ledave II, toda Ledava bi lahko z malo več truda pokazala bolj kvalitetno igro. Drugo srečanje je bilo namenjeno TD Puconci in TV Krog z uspehom 4:2. Rezultat ne odgovarja poteku igre, saj so bili fantje iz Kroga realizatorji igre. Tretja tekma tega dne pa je bila med Rakičanom in Tešanovcem, ki se je končala z rezultatom tekmovanja 8:0 v korist TD Rakičan.
TD Ledava II	2     2	0  0 10:0   4
T Rakičan	2     2	0  0 12:2   4
TD B onci	2     1 1  0  6:6   2
TV Gederovci	2     1 1  0  3:3   2
TV Krog	        2     0 2  0  2:10  0
TV Tešanovci	2     0 2  0  1:11  0
Ledava : NK Panonija 2:0 (0:0) Preteklo nedeljo sta se srečali v Murski Soboti skoraj enakovredni moštvi Ledava in Panonija za Titov pokal, katera tekma pa je prinesla prilično dober rezultat v korist Ledave iz Črnelavec. Vodstvo TD Ledave bo pa moralo posvečati več pažnje vzgoji igralcev. Tekmo je sodil tov. Flisar iz Murske Sobote z manjšimi napakami
ŠD Sobota : TD Radgona 4:2 Odigrana nogometna tekma v Radgoni med FD Radgono in ŠD Soboto se je končala z rezultatom 4:2 v korist ŠD Sobote II. Tekmo je sodil tov Vezjak iz Murske Sobote.
Objava
Vsi dijaki iz okrajev Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer in Radgona, Ki so se vpisali v I. in II. 
razred učiteljišča v Mariboru, bodo pismeno obveščeni o sprejemu v internat in o pričetku pouka na učiteljišču v Murski Soboti.
Prošnje za sprejem v internat se nahajajo na tukajšnjem poverjeništvu.
Podrobnejše informacije na poverjeništvu za prosveto pri OLO v M. Soboti.
Poverjeništvo za prosveto pri OLO v M. Soboti
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 5. do 7. septembra sovjetski film »Povest o pravem človeku«. — Predstave so ob delavnikih vsak dan ob 20. uri; ob nedeljah ob 15., 17,00 in 20. uri.
 PREKLIC. — Razveljavljam izgubljeno knjižico kolesa štev. 020066, štev. tablice S-23-9410 na ime Horvat Ernest, Dolina.
PREKLIC. — Poštenega najditelja naprošam, da vrne proti nagradi izgubljene dokumente, kot so knjižica kolesa S-23-1805, članska izkaznica OF na ime Nemec Marija, Polana 49, in industrijska nakaznica naslovljena, na Gorišek Slavko Gor. Slaveči, ter živilska nakaznica na ime Gorišek Slavko, v nasprotnem slučaju veljavnost razveljavljam.
OBVESTILO
OLC Ljutomer, Uprava cest, obvešča vse vozače motornih vozil, da bo od dne 26. t. m. od 14 ure do 28. t. m. do 6. ure vsled obnove mostu prekinjen promet v tiru Rep. ceste št 51 »Prleške« (Ormož-Pav-lovci—Ivanjkovci—Ljutomer — Bučečovci—Radenci) km 17.900.
Promet se preusmerja: a) Ivanjkovci—Cezanjevci—Radenci; b) Ljutomer — Pristava—Cven—Veržej —! Radenci
OKLIC
o začetku poizvedb radi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko
 občino Puconci v sodnem okraju Murska Sobota.
Z dnem 15. septemb. 1950 se začno poizvedbe zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino Puconci.
Poizvedbe bodo od 15. septembra 1950 dalje vsak delavnik od 8. do 15.
ure v Puconcih hišna štev. 11.
K poizvedbam naj pridejo vsi posestniki hipotekami upniki in vse osebe, ki imajo pravno korist od tega, da se poizvedo lastninske pravice ali da se ugotovi istovetnost sedanjih označb parcel s prejšnjimi označbami, navajati smejo vse, kar utegne služiti za to, da se pojasni stanje in da se očuvajo njihove pravice.
Posestniki zemljišč in drugi upravičenci morajo prinesti k poizvedbam v izvirniku ali v prepisu, vse spise, 
izpiske iz zemljiške knjige, sodne odločbe ali druge listine, kolikor so potrebne za osnovanje nove zemljiške knjige in kolikor jih imajo oni ali njihovi upniki.
Da se vsakomur omogoči vpogled v podatke, ki jih je sodišče do sedaj že zbralo, bodo razgrnjeni posestni listi; seznami parcel in lastnikov ter zemljiško-knjižne mape od 31. avgusta do 14. septembra 1950 vsak dan od 7. do 14. ure na okrajnem sodišču v Murski Soboti soba štev. 7.
Okrajno sodišče v Murski Soboti
OBVESTILO
Obvešča se vse sindikalne podružnico iz okraja Murska Sobota, da se je preseli! Okrajni sindikalni svet v prejšnjo osnovno šolo.
Okrajni sindikalni svet
Urejuje uredniški odbor — Odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna