uspehi, k a r b i jih nedvom no vzpodbujalo 
k n adaljnjem u raziskovalnem u delu.
Vse to so želje, ki m orda strem ijo 
predaleč. Kot končni zaključek naj avtor­
ju izrečem o p risrčn o zahvalo za njegovo 
naj novejše delo, ki je plod njegovega te ­
m eljitega poznavanja asirioloških p ro ­
blem ov. P repričani smo, da bo njegova 
knjiga dragocen vodič m ladim asiriološ- 
kim generacijam , spočetka predvsem v 
njegovi dom ovini, čedalje bolj p a tu d i 
ostalim širom sveta.
A vtorju ob njegovem letošnjem 70- 
letnem ju b ileju iskreno želimo, da bi v 
trd n em zdravju doživel prevode svojega 
dela in tako še dolgo mnogo prispeval 
k znanstvenem u n apredku asiriologije v 
vseh svetovnih k u ltu rn ih žariščih.
Predvsem p a m u kot 70-letnemu ju- 
b ila rju kličemo:
A d m u lt os p lu rim o s annosi
V ik to r K orošec
E v a Lenneis, Siedlungsfunde 
aus Poigen und Frauenhofen bei H orn.
E in B eitra g zu r E rfo rsc h u n g d er L inear­
u n d S tic h b a n d k e ra m ik in N ied e rö ste r­
reich, P rähistorische Forschungen 8, (ed. 
A nthropologische G esellschaft in Wien), 
Horn-W ien 1977.
P ričujoča p u b lik acija (prvi del zaje­
m a 96 strani te k sta s 16 tablam i, drugi 
del sestavlja 19 slik, 3 načrti, 86 tabel in 
8 k a rt) je p redelana in sk rajšan a dok­
to rsk a d isertacija E. Lenneis, v kateri 
n a podlagi dveh večjih neolitskih najdišč 
(Poigen in Frauenhofen) skuša n a novo 
in terp retiran i k u ltu rn e grupe trak a ste 
keram ike v Nižji A vstriji. Š tudijo je raz­
delila v pet glavnih poglavij, šesto po­
glavje je dodatek dveh avtoric o analizah 
rastlin sk ih in živalskih ostankov z obeh 
najdišč, sedmo poglavje pa je skupni 
seznam literatu re, opom b in razlage h 
kartam .
Prvo poglavje je enostranski uvod, 
v k aterem avtorica razloži m etodo, n a­
m en in cilj tega dela in se zahvaljuje 
m entorjem in m uzejskim sodelavcem za 
pom oč in razum evanje p ri črp a n ju gra­
diva. V drugem poglavju daje k ratek 
pregled k zgodovini in stan ju raziskova­
n ja linearne (L in e a rk e ra m ik ) in vbodeno 
trak a ste keram ike (S tic h b a n d k e r a m ik ) 
n a nižjeavstrijskem in n a sosednjem 
češkem, m oravskem in slovaškem pro­
storu.
V tretjem poglavju predloži m aterial­
ne ostaline. N ajprej za Poigen-Bachrain 
(najdišče leži ob Veliki Taffi 8 km se­
verozahodno od m esta H orn), potem za 
Frauenhofen-N eue B reiten (najdišče ob 
izlivu Male v Veliko Taffo približno 2 km 
seyerozahodno od H orna) in nazadnje 
prikaže še drugo p rim erjaln o gradivo iz 
Nižje^ A vstrije: petindvajset najdišč, ki 
se vežejo na Poigen in deset najdišč, ki 
se vežejo n a Frauenhofen. Četrto poglav­
je vsebuje k u ltu rn o vrednotenje obeh 
najdišč. Tako za Poigen kot Frauen­
hofen avtorica uporabi dom ala ista izho­
dišča: vrednotenje najdb, relativno kro­
nološko m esto, poizkus absolutne kro­
nološke opredelitve, lokalno pripadnost 
z določenim i k ulturnim i odnosi, izvor su­
rovin za glinaste in kam nitne izdelke, 
prim itivno gospodarstvo, stavbne osta­
line in še druge posebnosti.
P eto poglavje d aje povzeto skupno 
vrednotenje predloženega in opisanega 
gradiva s celotne N ižje Avstrije. E. Len­
neis ga začenja z naštetim i zbirkam i, 
k je r so ji nudili gradivo in kako je bilo 
pridobljeno. Zatem analizira kom pleks­
ne najd b e glede n a n jih relativno krono­
loško m esto in na osnovi le-teh gradi na 
dokazne kulturne vplive. Zanimiv je raz­
delek, v katerem se avtorica posveča ob­
likam in okrasnim m otivom keram ike in 
n jen i interpretaciji; tako za starejši ho­
rizont s pozno linearno keram iko tipov 
S ark a in Želiezovce te r keram iko z not­
nim ornam entom (N o te n k o p fk e ra m ik ), 
k o t za m lajši horizont z vbodeno trak a­
sto keram iko stopenj II/III in IV. Na­
slednji razdelek govori o razlikovanjih 
naselbin. Avtorica n ajp re j zvrsti razpro­
stran jen o st posam eznih kulturnih grup 
obeh horizontov znotraj nižjeavstrijske- 
ga ozem lja, potem p a sledijo odnosi po­
sam eznih kulturnih grup z njihovim na­
ravnim okoljem (orohidrografska lega, 
geološka osnova tal, klim atski pogoji). 
Z adnji razdelek tega poglavja je poizkus 
historične interpretacije.
Iz tega lahko povzam em o nekaj glav­
nih značilnosti in dejstev. Od časa tra ­
ja n ja druge stopnje m oravske linearne 
keram ike dalje, se lahko n a podlagi ti­
pičnih m otivov opazita n a Nižje A vstrij­
skem vplivni obm očji vzhodne in zahod­
ne grupe linearne keram ike, ki se m ed 
seboj le delom a prekrivata. Z nastopom 
pozne linearne keram ike se na zahodnih 
nižjeavstrijskih naselbinah s trak asto ke­
ram iko — torej v vplivnem področju za­

hodne grape linearne keram ike — opaža 
učvrstitev neke lokalne podvrste tako 
im enovanega tipa S arka. Izgleda, d a je 
ta lokalna oblika, tako po pojavi kot 
razprostranjenosti, tesno povezana z 
m oravsko S arka grupo in bi bilo zato 
um estno skupno in te rp re tira n je kot mo- 
ravsko-nižjeavstrijska g rap a linearne ke­
ram ike tipa Sarka. Približno h k rati se v 
N ižji A vstriji na najdiščih, ki združuje­
jo tudi keram iko z notnim ornam entom , 
pojavi posam ič k eram ik a tipa Želiezovci; 
še redkeje p a Biikk keram ika. Obe vrsti 
sta tod nedom ač proizvod.
Za časa vbodene trak a ste keram ike 
ozirom a m lajšega horizonta im am o v 
N ižji A vstriji precej sprem enjeno sliko. 
Razločita se lahko dve kulturni grapi, 
čeprav prostorsko izh ajata daleč vsak­
sebi: grupa z vbodeno trak asto keram iko 
in m oravsko - vzhodnoavstrijska grapa 
Lengyel-kulture I. N ajbolj nejasno je 
vprašanje, kako je n a ju g u in vzhodu te 
dežele stekel prehod m ed keram iko z 
notnim ornam entom in moravsko-vzhod- 
noavstrijsko grupo najzgodnejše Lengyel- 
kulture. K er danes vem o le to, da se v 
N ižji A vstriji zgodnja slikana keram ika 
pojavlja skupaj šele z najbolj izobliko­
vano vbodeno tra k a sto keram iko (stop­
n ja II/III), lahko sklepam o, da je v tem 
prehodnem času v obsežnih nižjeavstrij- 
skih predelih k eram ik a z notnim orna­
m entom živela dalje.
Šesto poglavje je dodatek osnovni štu­
diji. R astlinske ostanke: P fla n zen reste 
aus d er lin e a rb a n d kera m isch en S iedlung 
P oigen (str. 97—99) je obdelala M aria 
Hoff; živalske ostanke: D ie T ierreste aus 
den b a n d ke ra m isc h en S ied lu n g en Poigen 
u n d F rauenhofen (str. 99—102) p a Petra 
Wolff.
S to publikacijo sm o dobili za to 
avstrijsko deželo zb ran o in obdelano gra­
divo določenega ob d o b ja m lajše kam ene 
dobe ozirom a nosilcev določene zvrsti in 
ornam entiranja keram ike tistega časa. 
Več kot za vso drugo neolitsko kulturno 
zapuščino velja to za tisto gradivo, ki ga 
poznam o pod im enom vbodena trak a­
sta keram ika (S tic h b a n d k e r a m ik ). — 
O njenem nastanku, razprostranjenosti 
in vplivi v tem delu A vstrije niso bili 
povsem na jasnem . S to študijo je E. 
Lenneis, ko je znova in na novo obdelala 
in z raznih sm eri in postopki in terp reti­
rala najdbe, odprla novo problem atiko 
tega časa. Ce se je avtorica s svojim i 
prizadevanji — dobiti pravi relativni
okvir najdb iz Poigena in Frauenhofena 
— vključila v izsledke češkoslovaških 
raziskovanj, je ubrala pravo pot, dasi 
tu d i tam za tovrstno keram iko tudi še 
niso našli vseh razvojnih poti. Z avstrij­
ske stran i je s pričujočo štu d ijo storjen 
uspešen korak k opredelitvi in izvora 
obravnavane naselbinske keram ike; obe 
dodatni vrednotenji gradiva s pomočjo 
naravoslovnih ved pa delo še bolj obo­
gatita.
F rance L eben
Is tv à n B òna, Die m ittle re Bronzezeit 
U ngarns und ih re südöstlichen Beziehun­
gen, Archaeologia H ungarica s. n. 49, 1975 
(ed. Akadémiai Kiadó, B udapest): 317 
stran i, 27 slik in načrtov m ed tekstom , 
281 slikovnih tabel in 11 k a rt v prilogi.
V srednji bronasti dobi se v K arpat­
ski kotlini — ■ ko se nehajo skozi to pod­
ro čje z vzhoda, juga in zahoda gibati 
lju d stv a — razvijejo nove plem enske in 
kultu rn e grape. N jih značilna kopasta 
(po arabščini im enovana) teli selišča vse­
b u je jo več m etrov zajetne kulturne pla­
sti. K večjim naselbinam pripadajo tudi 
skeletna in žarna grobišča s stoterim i, 
d a tisočerim i pokopi. Bogat grobni in­
v en tar teh naseljencev naj bi bil v pred­
stavljeni publikaciji prvič popolnom a ob­
javljen.
To m onografsko delo o srednji bro­
n asti dobi M adžarske in njenim i jugo­
vzhodnim i odnosi je av to r I. Bòna raz­
delil v devet glavnih poglavij m aterialne 
k u ltu re s tem, da sta n a začetku, pred­
govor in uvodna beseda, n a koncu pa so, 
k o t je navada zaključek, kratice, lite­
ra tu ra pa table in karte.
Že takoj v predgovoru se avtor nepo­
treb n o hvali, da se je edini v letih 1953 do 
1958 bavil s kom pleksnim študijem bro- 
nastodobnih k ultur na M adžarskem . Mi­
slim , da je petletni študij tako bogatega 
gradiva prekratek, da bi ena sam a oseba 
lahko izrazila in opredelila tako bogato 
srednjebronastodobno zapuščino Ma­
džarske; tem m anj, ker avtor jasno piše, 
da je vodil več kot eno izkopavanje (to­
rej le dve!), p ri nekaterih drugih je pač 
le sodeloval ali jih sam o obiskal. V endar 
poznam o tudi osebno še drage m adžar­
ske bronastodobne strokovnjake pred 
n jim ali njegove generacije, ki jim m or­
d a ta pot ali želja za študij gradiva posa­
m eznih bronastodobnih k u ltu r nista bili 
om ogočeni ? Razum ljivo je torej, da je