VSEBINA UVODNIK Ivana Leskovec Mestni muzej Idrija, Evropski muzej leta..........................................................2 Marko Cigale Zapiranje idrijskega rudnika......................................................................................8 Marko Cigale Proizvodnja rude in metala od leta 1490 do 1995..........................................17 Bojan Režim Raziskave, študije in izvedba injektirnih del v Rudniku živega srebra 20 Cveto Koder Idejna rešitev ureditvenega načrta UTA..............................................................27 Urška Mavri, Mihael J. Toman Ekološke značilnosti Divjega jezera......................................................................36 Marija Cigale Cisto običajna zgodba....................................................................................................44 Olga Kolenc........................................................................................................................52 Im n e N J Al I Z Z G O DOVINE John Russell, prevod Metka Petrič Idrija, Kranjska..................................................................................................................58 Jože Čar Nekaj opomb o Johnu Russellu in njegovem obisku v Idriji................70 Anita Vidic Grah Prenova stavbe Kosovelova 8 ali moja zgodba o Švici..............................73 Bogo Baškovič Ob prenovi Švice..............................................................................................................81 Xande Rupnik Barvno okno v prenovljeni Švici............................................................................86 Jane: Kavčič Ponovno odkritje spominske plošče J. A. Scopoliju 88 Slavica Pavlic Kratek opis Godoviča....................................................................................................91 Lidija Kleindienst Nekje v nekem kotičku svojih src smo še vedno vsi učenci....................97 Jane: Kavčič Rekviem v lesu in barvitost krajine........................................................................101 Saudi Sitar, Peter Svetik Spodnja Idrija Janeza Kavčiča................................................................................105 Jože Janež Branja................................................................................................................................108 Fanči Gostiša Spomini na očeta............................................................................................................110 Ludvik Kovačič Kratek zapis o reševanju arhiva prve slovenske realke v Idriji in nekaj dogodkov v septembru 1943....................................................................114 Ivica Kavčič, Janez Kavčič Idrijski slikarki Fanči Gostiševi v spomin..........................................................116 AVTORJI V TEJ ŠTEVILKI IVANA LESKOVEC Mestni Idrija -Evropski muzej leta Prav je, da prvo številko letošnjih Idrijskih razgledov simbolično posveti- Eminentna nagrada, mo Mestnemu muzeju Idrija oziroma nagradi, ki jo je za svoje delo pred nagrada kratkim prejel. Luigi Micheletti 1997 Forum EMYA (European Museum of the Year Award), ki deluje pod okriljem Sveta Evrope in ima sedež v Bristolu v Angliji, namreč že 20 let OCENJEVALEC ZA EVROPSKI MUZEJ LETA WIM VAN DER WEIDEN V IDRIJSKEM MUZEJU 27. OKTOBRA 1996 redno razpisuje natečaj za najboljši evropski muzej leta. Slovenci oz. slovenski muzeji se ga udeležujejo od leta 1989. Deset udeležencev, deset nominirancev, eno priznanje in dve nagradi je bera. ki sojo pobrali v teh osmih letih. Idrija se lahko pohvali, da v tem kontekstu zavzema svojevrstno mesto. Kar dve leti zapovrstjo je bila med sodelujočimi, obakrat uspešna in opazna. Leta 1996 seje med nominirance EMYA uvrstil turistični rudnik Antonijev rov, letos pa se je za najvišjo nagrado potegoval Mestni muzej Idrija in jo tudi prejel. To v konkurenci številnih evropskih muzejev ni bilo preprosto. Lahko pa rečemo, da so ocenjevalci vedeli, komu jo podeljujejo. V preteklih dveh letih so namreč kar trije evropsko znani muzejski strokovnjaki in člani žirije EMYA obiskali Idrijo in vsi trije tudi naš muzej. To so bili g. Mašimo Negri - industrijski arheolog, g. Keneth Hudson - starosta evropskega muzejskega združenja in njegov predsednik ter g. Wiem Van der Weiden -direktor nacionalnega naravoslovnega muzeja v Leidnu na Nizozemskem. Videli so in imeli priložnost začutiti, da mesto kljub zaprtju rudnika ne izumira. ampak živi naprej in ustvarja. In kaj smo ob tem povedali Najpomembnejši je bil za nas seveda prihod uradnega ocenjevalca EMYA in pokazali'.' in člana žirije g. Wiema Van der Weidna. Obiskal nas je 25. oktobra 1996 in se pri nas zadržal en dan. TAJA ČEPIČ IN IVANA LESKOVEC V FRANJ1 27. OKTOBRA 1996 Današn ja podoba muzeja je rezultat več kot štiridesetletnega dela. V vsem tem obdobju so bila leta ali trenutki, ko so se sprejemale temeljne odločitve, ki so vplivale na naš razvoj. V začetku 50. let so v mestu sprejeli sklep, da na grajsko dvorišče postavijo stare rudniške stroje, ki danes tvorijo jedro tehniškega oddelka v jašku Frančiške in so nekateri med njimi velika redkost. Lahko bi bili končali tudi na odpadu za staro železo. Ena takih je bila tudi odločitev o rešitvi idrijske kamšti. ki ji je grozilo, da se bo podrla zaradi pritiskov drsečega se hriba za njo. S preprosto, elegantno. a smelo odločitvijo strokovnjakov - zunanjih sodelavcev muzeja seje prerezalo povezavo med stavbo in hribino in idrijska kamšt se danes ponovno vrti. Pred skoraj 10 leti pa se je v okviru praznovanja 500-letnice rudnika in mesta Idrije začelo z velikopotezno obnovo idrijskega gradu in tudi drugih objektov v mestu. Obenem smo istočasno uspeli rešiti in v izredno kratkem času obnoviti Partizansko bolnišnico Franjo. ki jo je januarja 1989 prizadela naravna nesreča. Ogromen kamninski plaz je zasul dostopno pot. porušil in poškodoval prve barake, soteski pa je grozil potop. Skupno tako Mestni muzej Idrija danes skrbi za ohranjanje in prezentacijo 13 različnih objektov naravne in kulturne dediščine na območju idrijsko-cerkljanske regije: grad Gewerkenegg, kamšt, klavže na Idrijci, Belci in Kanomljici, tehniški muzej v jašku Frančiške, rudarska hiša. Divje jezero. Partizanska tiskarna Slovenija, magazin z Galerijo, Partizanska bolnišnica Franja in Bevkova domačija v Zakojci. Njihov pomen presega regionalne in državne okvire in posega v evropski prostor. ANNA M1CHELETTI. DARKO VILER IN JANEZ KAVČIČ OB PODELITVI NAGRADE Lokalna zgodovina Cerkljanske pa je predstavljena v posebnem muzejskem oddelku v Cerknem. Grad Gewerkenegg, kjer je sedež Mestnega muzeja Idrija, ima danes popolnoma prenovljeno zunanjo podobo. Vendar ni le arhitektonsko in likovno urejen, ampak predvsem revitaliziran. Poleg nas je v njem še glasbena šola, bistven življenjski utrip pa mu dajejo številni obiskovalci razstav in različnih priložnostnih prireditev, ki potekajo v organizaciji Mestnega muzeja (ciklusi predavanj Muzejski večeri, predstavitve knjig in publikacij, ki jih tudi sami izdajamo - Idrijski razgledi, otvoritve občasnih razstav in gledališko-glasbene prireditve na prostem pod imenom Grajski večeri). Na tem mestu je vsekakor treba posebej omeniti stalno muzejsko razstavo, s katero smo se prijavili na razpis za naslov Evropski muzej leta. Razstavo z naslovom Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije smo odprli 6. aprila 1995. leta. Razprostira se na 800 nr površine v prvem nadstropju grajskega poslopja. V njej predstavljamo zgodovino Idrije, ki je tesno povezana z razvojem rudnika. Dobršen del razstave namenjamo predstavitvi geološke podobe ozemlja, na katerem je ta edinstveni rudnik nastal, prikazani so najstarejši dokumenti, ki pričajo o Idriji, stare in sodobne upodobitve mesta in njegov razvoj. Nanizali smo celo plejado znamenitih osebnosti, ki so se v Idriji rodile ali pa tu živele, saj vemo, da je Idrija v preteklosti privabljala številne znanstvenike in potopisce, prikazan je tehnološki postopek predelave živosrebrove rude in pridobivanja cinobra, gozdarstvo in plavljenje lesa. ki se je razvijalo v tesni povezavi z rudnikom, ter razvoj šolstva in družabno ter društveno življenje. Biser te razstave je prav gotovo živosrebrni stolp, ki simbolizira spust v jamo, na dnu katere se skriva zaklad. Zaklad v obliki živosrebrne kocke, ki jo kot repliko prodajamo tudi v naši muzejski trgovini. Omenjena razstava je rezultat znanja in dela vseh muzejskih strokovnih delavcev, na čelu z zgodovinarjem Janezom Kavčičem in pod vodstvom še takratnega ravnatelja, mojega predhodnika, g. Sama Bevka. Pri mnogih poglavjih so nam pomagali zunanji sodelavci, strokovnjaki za posamezna področja - geologi, gozdarji, kemiki idr. Oblikovno je razstavo zasnovala arhitektka Heda Petrič Moravec. sicer tudi naša stalna sodelavka. To pa seveda ni edina razstava v našem muzeju. Omeniti moram spominski sobi Franceta Bevka in dr. Aleša Beblerja, donacijo slik, življenje idrijskega rudarja, predvsem pa razstavo znanih idrijskih klekljanih čipk, s katero smo v preteklem letu gostovali v več evropskih državah. Ob lepih in sodobnih postavitvah so seveda pomembni tudi obiskovalci. Naša velika skrb je namenjena prav delu z njimi. Vsak, ki prestopi prag naše ustanove, je deležen te skrbi. Naša vrata so odprta 365 dni v letu in zato si upamo reči. da nismo okostenel muzej zaprašenih predmetov. Tudi podatek, da naše objekte letno obišče okrog 60.000 obiskovalcev, priča o tem. Visoka nagrada evropske muzejske organizacije EMYA za leto 1997, ki nam je bila dodeljena, je priznanje nam, ki delamo v tem muzeju, in vsem našim predhodnikom, ki so skozi več desetletij gradili in ustvarjali podobo muzeja. Je pa tudi velika obveza za delo vnaprej. Nagrada je dokaz o pravilni usmerjenosti državne kulturne politike, da financira ne le osrednje nacionalne muzejske hiše v Ljubljani, ampak tudi obrobne - pokrajinske, regionalne, mestne muzeje po Sloveniji. Njen denarje v naših ustanovah oplemeniten z enakovrednim vložkom lokalne skupnosti in delovnih organizacij, predvsem pa z veliko mero entuziazma nas delavcev. NAGRAJENCI V LAUS ANNI 19. APRILA 1997 Sporočilo našega muzeja evropskim strokovnjakom je torej bilo: Duša muzeja niso predmeti, ampak smo ljudje MARKO CIGALE Zapiranje idrijskega rudnika ZAPIHOVALNI KOTLIČEK Uvod Nizke cene na svetovnem trgu so onemogočile normalno poslovanje rudnika, zato je bila v letu 1977 sprejeta odločitev o začasnem prenehanju proizvodnje in v letu 1986 o popolnem zaprtju Rudnika Idrija. Popolna in trajna ustavitev rudarjenja zahteva strokovno zaprtje vseh jamskih objektov. Da bi preprečili škodo na površini in zagotovili prebivalcem mesta Idrije varnost, smo pred dokončno potopitvijo jame predvideli zasutje večine rovov in utrditev zasipov. Na osnovi te odločitve je bil 24. septembra 1987 sprejet Zakon o preprečevanju posledic rudarjenja v RŽS Idrija (Ur. list SRS. št. 37/87). Na podlagi študije Možnosti za nadaljnji razvoj Rudnika živega srebra Idrija, ki jo je v letu 1987 izdelal Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljubljana, in študije Idejne rešitve za popolno in trajno ustavitev proizvodnje v Rudniku živega srebra Idrija, ki jo je v letu 1987 izdelal Rudarski inštitut Ljubljana, je Rudnik živega srebra Idrija v letu 1988 izdelal dolgoročni program postopnega, popolnega in trajnega zapiranja Rudnika živega srebra Idrija. Osnovno izhodišče pri pripravi programa je bilo, da so premiki površine posledica posedanja zaradi rudarjenja in da je za preprečitev nadaljnjega premikanja površine nujna sanacija in konsolidacija jame. Dolgoročni program je bil izdelan na podlagi takratnega poznavanja jame, stabilnosti razmer na območju rudišča in splošne rudniške problematike, vezane na zapiralna dela. Izvajanje zapiralnih del spremlja obsežen program raziskav in meritev, ki smo ga v letu 1988 združili v raziskovalni projekt Vpliv zapiralnih del in potopitve idrijske jame na stabilnostne in hidrološke razmere na območju Idrije in bližnje okolice. Dosedanji rezultati zapiralnih del in raziskav, ki jih izvajamo v sklopu programa zapiranja, kažejo, da je bil koncept zapiranja rudnika v osnovi pravilno izbran. Izvajanje zapiralnega programa pa je potrebno sproti prilagajati doseženim rezultatom. Zapiralna in utrjevalna dela so zelo obsežna. Dela po programu so se pričela v letu 1988 in bodo končana šele v letu 2006. Pregled opravljenih del v letih 1988 do 1996 Način premikov površine kot posledica rudarjenja ob sprejemu programa še ni bil v celoti poznan. Na podlagi maloštevilnih jamomersko-geodetskih podatkov in podrobnega poznavanja rudarsko-geoloških razmer v idrijski jami smo predvideli, da so površinski premiki posledica posedanja zasipov v jami. Posedanje terena pa posredno povzroča oblikovanje površinskih plazov zaradi neugodnih geoloških razmer. Glede na geološko zgradbo in obseg rudarjenja smo v pogledu zapiralnih del jamo ločili na spodnji in zgornji del. Spodnji del je v trdnih sedimentnih kamninah. Za ta del jame nismo predvideli posebnih utrjevalnih del, razen zapolnjevanje in zapiranje glavnih jaškov. Zgornji del jame je v geološkem in rudarskem pogledu veliko bolj zapleten. Dolgoletno in intenzivno odkopa-vanje v tem delu rudišča povzroča posedke in drsenje površine. Zato smo v zgornjem delu rudišča predvideli v okviru zapiralnih del izvedbo utrjevalnih del in kon-solidacijskega odkopavanja. V okviru utrjevalnih del smo se odločili za zasutje vseh jamskih prog v permokarbonskem skrilavcu, zasutje vseh jaškov v zgornjem delu jame, utrjevanje še ne stisnjenih zasipov z vtiskovanjem posebne strjevalne mase (injektiranje), zapolnjevanje praznih prostorov nad zasipi in injektiranje porušenih hribinskih stebrov med odkopi. Z načrtovanim konsolidacijskim odkopava-njem določenih rudnih teles v permokarbonskem skrilavcu smo želeli spremeniti smer deformacijskega polja in s tem zmanjšati možnost drsenja oziroma plazenja površine. Vzporedno s pričetkom izvajanja zapiralnih del smo predvideli še raziskave, opazovanja in meritve, ki služijo za sprotno prilagajanje zapiralnega programa novim spoznanjem. Po dolgoročnem programu naj bi potekala dela postopno. in to od XV. obzorja proti površini. Pred dokončnim zaprtjem je potrebo demontirati vso opremo. V oktobru 1988 smo zaprli vodna vrata na ljubevški progi, iz katere smo predhodno pobrali vso opremo. V naslednjih letih smo postopoma pobrali vso opremo in naprave iz XV., XIV., XIII. in XII. obzorja. Vse slepe jaške na tem področju smo zasuli z jamsko jalovino. V letu 1991 smo pričeli z izdelavo novega črpališča na XI. obzorju. Ko je bilo črpališče zgrajeno, smo opustili in likvidirali glavno črpališče na XIV. obzorju in zaprli jašek Delo med XV. in XI. obzorjem. V začetku oktobra 1992 smo tudi dejansko ustavili zadnjo črpalko na XIV. obzorju in s tem se je pričelo postopno potapljanje idrijskega rudnika. Kot predvideva dolgoročni program, smo jašek Delo zasuli do XI. obzorja s siromašnim betonom. Poleg opustitve vseh prog pod XI. obzorjem smo na tem območju zasuli 510 m jaškov in 261 m obzornih prog. Utrjevanje neslrjenib zasipov in porušenih kamnin z injektiranjem je tehnično-tehnološko in tudi finančno zelo zahteven del zapiranja rudnika Idrija. V letu 1989 smo razpisali mednarodni natečaj za izdelavo načrtov izvedbe injektirnih del. Strokovna komisija za razpis in pregled prispelih ponudb je izbrala madžarsko projek-tantsko-izvajalsko organizacijo. V letu 1991 smo pričeli s poizkusnim injektiranjem na III. obzorju. Z raziskavami smo ugotovili, da je količina vtisnjene injektirne mase v različnih tipih zasipov in kamnin različna. Glede na rezultate smo preusmerili planirana injektirna dela predvsem v zapolnjevanje prostorov in porušenih kamenin nad odklopnimi polji. Pri poizkusnem injekti-ranju smo uporabljali zmes elektrofiltrskega pepela (44%), apna (6%) in vode (50%). S to zmesjo smo presegli zahtevano trdnost (2 MPa). Med tem je prišlo do protestov zaradi uporabe rahlo radioaktivnega elektrofiltrskega pepela. Na javni predstavitvi rezultatov poskusnega utrjevanja, kije bila konee leta 1993, je bilo Rudniku naloženo, da obdela tudi druge možnosti brez uporabe elektrofiltrskega pepela. Po obsežnih raziskavah srno predlagali spremembo recepture. Za injek-tiranje sedaj uporabljamo zmes dolomitne moke (40%). cementa (20%) in vode (40%); z uporabo kamene moke sicer dosežemo zahtevano trdnost, so pa stroški bistveno večji. Dolgoročni program iz leta 1986 zahteva tudi odkopavanje nekaterih rudnih teles v karbonskem skrilavcu. Skupno smo v letih 1988-1995 na III. obzorju izkopali 90.044 ton rude, iz katere smo pridobili 185,2 ton Hg. Za zasip odkopanih jamskih prostorov smo porabili 28.545.8 nr siromašnega betona. Predvidena utrjevalna dela smo preverili tudi z računalniškim modeliranjem. Predvideli smo različna stanja oz. faze, ki so vplivale na spremembo napetostnih polj. in ugotavljali velikost in smer premikov na površini. Pokazalo se je. da bi bili premiki na površini dva do trikrat večji, če se ne izvedejo predlagana utrjevalna dela. Gleda na ugotovitve je povsem nedvoumno, da je potrebno izvesti vsa predvidena dela v jami (zapolnjevanje jamskih prog in jaškov, praznih prostorov nad zasipi in delno injektiranje zasipov in poškodovanih stebrov med zasipi). Da bi dobili jasnejšo prostorsko sliko premikanja območja, smo na območju z največjimi premiki izdelali 16 vrtin in jih opremili za merjenje premikov z inklinometri. Vrtine so bile izdelane postopoma v letih od 1989 do 1993. V vrtine so vgrajene posebne cevi s štirimi utori, kar nam omogoča meritev v dveh legah, tako da lahko ugotavljamo premike po smeri in velikosti. Premike merimo dvakrat letno. Izračunani letni premiki znašajo od nekaj milimetrov do 10 cm. Skupna dolžina teh vrtin je 1103 m (si. 1 ). Ključnega pomena za razlago dogajanj v jami in na površini ter ocenjevanje uspešnosti utrjevalnih del so jamomersko-geodetske meritve. V ta namen se izvajajo meritve horizontalnih in vertikalnih premikov terena nad jamo in meritve vertikalnih premikov v jami (si. 1 in 2). Osnovna mreža za merjenje posedkov (vertikalnih premikov) je povezana z zanko grad-jašek Delo-grad, pri čemer je merska točka v idrijskem gradu upoštevana kot stabilno izhodišče vseh meritev. Intenzivnost posedanja je v zadnjih letih skoraj enakomerna. Največji posedki so izmerjeni na območju lesnega skladišča Barbare, in sicer 7,8 mm/leto, posedki na območju avtobusne postaje so 4,2 mm/leto. Mestnega trga 1,5 mm/leto. osnovne šole 3,5 mm/leto, Mejce 0,3 mm/leto in ob desnem bregu Idrijce od 1,5 do (d) N k HORIZONTALEN! PREMIKJ USTJA IN DNA VRTINE G 4- Barbare 10/96 10/95 10/94 "i/gs 0S/9G ^/94 ^,010/95 gy V j ~~ 010/96 8/93 premiki ustja vrtine premiki dna vrtine DISTANCA 1 cm -s- i—i^L 3 - 1 i 1 i ustje ru J 1 1 dno ? _ 3 _ -A ' (e) SLIKA 1: PRIKAZ REZULTATOV MERITEV INKL1N0METRSKE VRTINE 04 VRTINA G4 JE BILA IZDELANA NA PLATOJU LESNEGA SKLADIŠČA BARBARE IN JE GLOBOKA 37.5 M. LOKACIJA VRTINE JE OZNAČENA NA SLIKI 4. Z VRTINO SMO PREVRTALI NASIP IN SPODNJE SKI-TIJSKE TER ZGORNJE PERMSKE DOLOMITE (SKICA (a)). V VRTINI SO MONTIRANE POSEBNE CEVI Z UTORI. SMERI UT0R0V SO OZNAČENE S +A -A IN +B -B (SKICE (b) IN (e)). MERITVE SE IZVAJAJO DVAKRAT LETNO. MERI SE SMER IN ODKLON V VSAKEM METRU VRTINE. POSEBEN RAČUNALNIŠKI PROGRAM IZMERJENE PODATKE PRERAČUNA IN JIH IZRIŠE KOT DEFORMACIJO VRTINE V PRIMERJAVI Z IZBRANO PREDHODNO MERITVIJO. V PRIMERU NA SLIKI KOT RAZLIKO MED 12. IN 17. MERITVIJO (SKICE (b)). NA SLIKI SO PRIKAZANI PREMIKI VRTINE V ČASU OD AVGUSTA 1994 DO OKTOBRA 1996. NA SKICI (e) JE PRIKAZANA PROJEKCIJA PREMIKA VRTINE OD USTJA DO DNA. POSEBEJ PA SO PRIKAZANI GEODETSKO IZMERJENI HORIZONTALNI PREMIKI USTJA VRTINE OD AVGUSTA 1992 DO OKTOBRA 1996 V PRIMERJAVI Z INKLI-NOMETRSKO IZMERJENIMI PREMIKI DNA VRTINE (SKICA d). PRIMERJAVA MED POSAMEZNIMI [ZMERJENIMI PODATKI KAŽE. DA SE USTJE VRTINE PREMIKA DRUGAČE KOT DNO. KAR JE POSLEDICA PREMIKOV NA GLOBINI 19 M PO SMERI A (SKICA (a)). SLIKA 2: JAMOMERSKA KARTA IH. OBZORJA Z VRISANIMI MERSKIMI TOČKAMI TER PRIKAZ POSEDKOV OD APRILA 1990 DO SEPTEMBRA 1996. IZ DIAGRAMA JE LEPO VIDNO. DA SO NAJVEČJI POSEDK1 V BLIŽINI JAŠKA INZAGHI. KJER SO SE MERSKE TOČKE V TEM OBDOBJU (77 MESECEV) POSEDLE ZA 13 CM. P0SEDK1 SO BILI NAJVEČJI OD JUNIJA 1991 DO JUNIJA 1992. V ZADNJIH LETIH SE LE-T1 ZMANJŠUJEJO. 3 BARBARE 9 DELO 1991 1992 1993 Leto meritve 1991 1992 1993 Leto meritve SEVER SEVER 9/92 10/96 10/95 / 10/93^, o/94 10/93 TO/92 DISTANCA 1 cm DISTANCA 1 cm SLIKA 3: PRIKAZ VERTIKALNIH IN HORIZONTALNIH PREMIKOV TOČKE 3 (MERSKA TOČKA 3 JE LOCIRANA NA PLATOJU LESNEGA SKLADIŠČA BARBARE) IN 9 (MERSKA TOČKA 9 JE LOCIRANA PRED JAŠKOM DELO). VERTIKALNI PREMIKI SE MERIJO ŽE OD LETA 1968. HORIZONTALNI PREMIKI PA ŠELE OD LETA 1992. PREMIKI SE V ZADNJIH LETIH ZMANJŠUJEJO, KAR JE NAJIZRAZITEJŠE PRI VERTIKALNIH PREMIKIH TOČKE 3. 2,3 mm/leto. Največji horizontalni premiki 21 mm so izmerjeni tik pod prelomom pri Poljancu, znašajo pa od 6.1 do 8 mm/leto (si. 3). Dvakrat letno so merjeni tudi horizontalni in vertikalni premiki vseh ustij inklinometrskih vrtin. Posedki ustij znašajo od 1.2 do 6.1 mm. Prav tako dvakrat letno merimo vertikalne premike točk v jami, in sicer na vseh dostopnih obzorjih (od I. obz. do XI. obz.). Glede na prejšnja leta so se premiki v letu 1996 zmanjšali. To bi že lahko kazalo na postopno umirjanje terena nad rudiščem. kar je že posledica prenehanja odkopavanja v jami in že izvedenih utrjevalnih del. Program predvidenih nadaljnjih del Idrijski rudnik je v pretežni meri suh in brez večjih dotokov vode. Posledica zalitja jame bo. da se bodo sedaj suhi zasipi namočili. S tem se bo še poslabšala njihova nosilnost. Utrjevalna dela morajo zato biti izvedena tako, da ne bo prišlo do posedanja, tudi ko bomo jamo potopili. Kljub temu da bodo izvedena vsa predvidena dela, bo potrebno potopitev jame izvajati postopno in vseskozi opazovati vgrajene merilne naprave in morebitne premike hribin. Če bi z opazovanjem ugotovili spremembe, bi ustavili nadaljnje potapljanje jame. Trenutno je jama potopljena do XI. obzorja. Dela bomo tudi v bodoče izvajali od spodaj navzgor. Izjemoma bomo že v letu 1998 pričeli z zapolnjevanjem praznih prostorov nad zasipi rudnega telesa Gugler. Odkopno polje Gugler leži približno 80 m pod površino, in sicer med lesnim skladiščem Barbare ter stanovanjskimi bloki v Lapajnetovi ulici. Ugotovljeno je. daje vpliv odkopnega polja zaradi obsežnih in deloma nezasutih odkopov in prostorske lege na dogajanje na površini zelo velik. Potapljanje jame nad XI. obzorjem bo možno šele, ko bodo izvedena vsa utrjevalna dela do nivoja IV. obzorja in bodo vgrajene sonde za opazovanje sprememb napetosti ter naprave za ugo- tavljanje premikov. Po sedanjih načrtih bomo jamo v prvi fazi potopili do IX. obzorja. Predhodno bo zgrajeno novo črpališče na IV. obzorju v bližini jaška Borba. Projektirano bo tako, da bo omogočeno črpanje vode s potopnimi črpalkami tudi iz nivoja pod IX. obzorjem. Če opazovanja in meritve ne pokažejo sprememb, ki bi nastale zaradi potopitve jame do IX. obzorja, se lahko sprejme odločitev o potopitvi jame do VII. oziroma IV. obzorja. Potapljanje jame med VII. in IV. obzorjem je nevarno predvsem zaradi obsežnih zasipov v tem delu jame. Na nivoju IV. obzorja bomo prekinili potapljanje jame in nadaljevali z opazovanjem. Da preprečimo nadaljnje potapljanje jame nad IV. obzorjem, bo moralo na tem nivoju stalno obratovati črpališče, del jame med IV. obzorjem in površino pa bo potrebno stalno vzdrževati. V projektu so zato predvideni tudi objekti in naprave, ki jih bo potrebno stalno vzdrževati tudi po letu 2006. Prav tako predvidevamo nadaljevanje meritev premikov v ne-zaprtem delu jame in na površini, vse dokler ne bo z njimi dokazano, da se je premikanje nad rudiščem povsem umirilo. Soglasno s programom bomo v naslednjih letih opravili: — Zasipavanje odprtih prog in jaškov v celotnem območju nad XI. obzorjem. Planiramo, da bomo zasuli 20.512 m prog in vanje vgradili 120.785 m1 siromašnega betona. Za zasipavanje bomo uporabljali gramoz z dodatkom cementnega mleka. V tabeli 1 prikazujemo pregled količin, predvidenih za zasip po posameznih obzorjih. Za zasipavanje uporabljamo metodo pihanega zasipa. - Zapolnjevanje praznih prostorov nad večjimi odkop-nimi polji in injektiranje pretrtih kamnin v krovnini teh etaž. V okviru teh del. ki jih v projektu obravnavamo v poglavju injektiranje. bomo iz 37 lokacij izdelali 43.856 m vrtin in vanje vgradili 70.177 nr injektirne mase. Za zračenje jame nad IV. obzorjem bomo ohranili ven-tilatorsko postajo Pravica in zvezni rov na nivoju 111. obzorja. Ventilatorska postaja na jašek Inzaghi se poruši, na jašek Pravica pa bo potrebno montirati nov manjši ventilator. Svež zrak bo vstopal po jašek št. 11, jašek Inzaghi in jašek Borba. V letu 1994 je bil preurejen del rudnika na nivoju Amonijevega rova in 17. etaže, tako da omogoča vodenje turistov v ta del jame. Načrtujemo, da bo muzejsko-turistično dejavnost ter vzdrževanje preostalega dela jame po letu 2006 opravljala enotna firma. V letu 1995 je Rudnik prenehal s proizvodnjo rude in s predelavo le-te v topilnici. Sprejeto je bilo stališče, da se ohrani separacijo in eno rotacijsko peč. ostale objekte pa poruši. Celotno območje bivše topilnice je potrebno ekološko sanirati. Že v letu 1996 je Kolektor na tem prostoru postavil proizvodno halo, ki jo bo v letu 1997 še razširil. Separacijo in eno izmed rotacijskih peči bomo ohranili in preuredili v muzej, v katerem bo z originalnimi predmeti in napravami ter z maketami predstavljena tehnologija predelave rude od začetkov do leta 1995. Rudarska škoda V dopolnitvi dolgoročnega programa preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija za obdobje 1996-2006. ki ga je v letu 1995 izdelal Rudnik živega srebra Idrija in potrdila Vlada Republike Slovenije na svoji 164. seji. je tudi program obnove objektov na površini, ki so bili poškodovani zaradi rudarjenja. Pri pripravi programa smo upošte- vali Elaborat ocene škode, kije bil izdelan v letu 1992. finansirala pa ga je Krajevna skupnost Idrija. Rudarska škoda vključuje škodo na stanovanjskih hišah, poslovnih objektih in komunalni infrastrukturi. Celotno ocenjena škoda zaradi rudarjenja po cenah iz leta 1995 je bila nekaj manj kot 820 milijonov tolarjev (tab. 2). Skoda naj bi bila po sklepu Vlade izplačana v času zapiranja rudnika (do leta 2006). V programu za leto 1996 je bilo za odpravo posledic rudarjenja namenjenih 48.200.000,00 SIT. Na podlagi prijav na razpis je posebna komisija predlagala, da se omenjena sredstva dodelijo 18 upravičencem (slika 4). Zaključek Kljub petstoletni eksploataciji idrijsko rudišče še ni izčipano. Cene na svetovnem trgu pa pri današnji tehnologiji onemogočajo ekonomsko proizvodnjo. Odločitev o dokončnem zaprtju rudnika je bila tako pravilna in edina možna. Rezultati dosedanjih zapiralnih del kažejo, da je bil program pravilno zastavljen. Posebna kvaliteta zapiralnega programa je brez dvoma obsežen spremljevalni program raziskav, meritev in opazovanj. Na podlagi rezultatov opravljenih zapiralnih del ter raziskav namreč program stalno prilagajamo dejanskemu stanju, kar zagotavlja optimalne rezultate ob minimalno vloženih sredstvih. VIRI PROGRAMI IN POROČILA RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA IDRIJA. PREGLED PREDVIDENIH DEL ZA ZAPOLNJEVANJE PROG PO POSAMEZBNIH OBZORJIH obzorje št. lokacij proge predvidene za zasip (m) potrebna količina siromašnega betonu (m1) XI 2 3.948 23,688 X 3 3,864 23,184 IX 3 1,218 7,308 VIII 0 378 2,268 VII 4 2. 890 17,388 VI 2 1,726 10.080 IV 2 1.260 7.560 III 2 1.386 8,316 II 1 2.453 14.717 II med. 1 1.008 6.048 I 1 381 228 skupaj 21 20.512 120,785 RUDARSKA ŠKODA vrsta objektov število objektov vrednost stanovanjske hiše 51 297.657.520.00 poslovni objekti 13 128,824.460.00 podporni zidovi 29 območij 140.723.373.00 vodovodno omrežje 2.657 m 59.863.864.00 kanalizacijsko omrežje 1.244 m 39.859,344.00 ceste 11.148 nr 54.617,461.00 parkirišča 1.200 m2 8,011,985.00 pločniki 445 m 9.903.361.00 nepredvidena dela 78.064.210.00 skupaj 817.525.578.00 \ i SLIKA 4: EKSPLOATACIJSKO POLJE IN VPLIVNO OBMOČJE RUDNI- LEGENDA K SLIKI 4: KA IDRIJA. Z VRISANIMI LOKACIJAMI INKLINOMETRSKIH VRTIN G7 - 1NKLINOMETRSKE VRTINE IN MERSKIH TOČK. VPLIVNO OBMOČJE JE DOLOČENO NA PODLA- S36 - MERSKE TOČKE GI IZMERJENIH PODATKOV (IZRISAL RAFAEL BIZJAK). .ejnškit INZAGHI 'f^/ispßua, rir ßntukcic ^jJptWÌhS jI fi ~ !i'/ U> I lipi Ps MEJA PRIDOBIVALN'EC OBMOČJA RŽS Ä MEJA VPLIVNE« OBMOČJA RŽS MARKO CIGALE Proizvod rude in metala od 1490 do 1995 TEHTANJE JEKLENKE Z ŽIVIM SREBROM V začetku leta 1995 smo dokončno prenehali z odkopavanjem rude v idrijski jami. V decembru tega leta smo tudi prenehali s predelavo v topilnici. Sprejeta je bila odločitev, da se ohrani separacija in ena rotacijska peč. Na tem območju bi postavili muzej v naravi, v katerem bi bili prikazani postopki predelave rude. Ostali objekti pa se porušijo. V letu 1995 je bila tako dokončno končana tako proizvodnja rude kot predelava rude v žgalnici. Sedaj je možno izdelati tudi celotno bilanco proizvodnje rude in živega srebra za idrijsko rudišče. Temeljno delo na tem področju je razprava dr. Ivana Mlakarja Osnovni parametri proizvodnje Rudnika Idrija skozi stoletja do danes (Idrijski razgledi XIX, št. 3-4, 1974). Tu so zbrani podatki o proizvodnji od leta 1490 do 1960 oz. do leta 1973 za proizvodnjo živega srebra. V tabeli 1 in 2 smo tako le dopolnili podatke Mlakarja za obdobje do leta 1995. Celotni bilanci proizvodnje je treba prišteti še količino živega srebra v cinboru in drugih proizvodih (tab. 3). V tabeli 2 in 3 smo izračunali tudi količino metala v rudi (ton metala v rudi), ki je večja od količine pridobljenega Hg. Razlika se je izgubila pri predelavi. DELEŽ PROIZVODNJE ŽIVEGA SREBRA ZA C1NOBER IN OSTALE PROIZVODE PROIZVODNJA IDRIJSKEGA RUDNIKA Dopolnjena tabela 4.1. Mlakar. 1974. obdobje ton rude % Hg izkoristek v ch ton metala 1490-1508 36.000.00 1.00 50.00 180.00 1509-1785 217,867.00 17.00 65.00 24,074.00 1786-1945 5.892.113.00 1.48 75.00 59,350.00 1946-1960 1,871,054.00 0.42 85.00 6.693.00 1961-1977 3,957.911.«) 0.23 91.00 9,229.49 1983-1995 231.278.50 0.24 92.00 547.34 1490-1996 12,206,223.50 100,073.83 stoletje ruda % ton metala izkoristek pridobljen Hg v rudi Hg 1490-1499 344.00 1.00 3.44 50.00 1.72 1500-1599 11.016.83 13.70 1,509.31 59.00 890.49 1600-1699 3.882.44 17.00 660.02 65.00 429.01 1700-1799 4.412.12 15.20 670.64 70.00 469.45 1800-1899 354,340.14 1.96 6.945.07 75.00 5.208.8(1 1900-1995 177,512.20 0.41 727.80 85.00 628.63 1490-1995 551.507.72 : 0.516.27 7.618.10 CELOTNA IDRIJSKA PROIZVODNJA ŽIVEGA SREBRA 1490-1995 ton rude ton metala v rudi ton komercialnega Hg proizvodnja živega srebra od 1490 do 1995 12,206.223.50 134.312.45 100.073.83 delež Hg v cinobru in drugih proizvodih 551.507.72 10,516.27 7.618.10 skupaj 12.757.731.22 144.828.72 107.691.93 stoletje količina rude (t) delež rude % Hg ton metala v rudi izkoristek (%) pridobljeni Hg delež metala 1490-1499 10.000.00 0.08 1.00 100.00 50.00 50.00 0.05 1500-1599 77.660.00 0.64 13.70 10,639.42 59.00 6,277.26 5.86 1600-1699 90,240.00 0.74 17.00 15.340.80 65.00 9,971.52 9.30 1700-1799 170,204.00 1.39 15.20 25.871,01 70.00 18.109.71 16.90 1800-1899 2.170.290.00 17.78 1.96 42.537.68 75.00 31,903.26 29.77 1900-1995 9.687.829.00 79.37 0.41 39,823.54 85.00 33.762.08 31.50 1490-1995 12,206,223.00 100.00 134,312.45 100.073.83 PROIZVODNJA IDRIJSKEGA RUDNIKA PO STOLETJIH Dopolnjena tabela 5.1. Mlakar. 1974. Celotna idrijska proizvodnja živega srebra za obdobje ]490 do 1995 je prikazana v tabeli 4. Podatki kažejo, daje bilo v idrijskem rudniku v petsto letih pridobljeno več kot 12,7 milijonov ton rude s 144.828 tonami živega srebra. Zaradi izgub pri predelavi je prišlo na trg »le« 107.692 ton živega srebra. Poudariti pa je treba, daje iz zgodovinskih virov znana le količina prodanega živega srebra in da je bil izkoristek le približno ocenjen. Po nekaterih ocenah naj bi idrijsko rudišče kot celota ob svojem nastanku vsebovalo okoli 250.000 do 300.000 ton živega srebra (Piacer 1... 1980). Del rudi-šča je bil ob tektonskih premikih dvignjen nad današnjo erozijsko bazo in v celoti erodiran. del pa je zaostal v času nastajanja zapletene geološke zgradbe. Dejstvo je. da se je ob globokih tektonskih prelomih v srednjem zemeljskem veku (pred več kot 235 milijoni let) v takratni tektonski jarek »izlilo« izjemno velike količine živega srebra in da rudišče kljub več kot petstoletni ekspJoataciji še ni izčrpano. Dolgoročno ocenjeni ekonomski pogoji tako ne omogočajo rentabilne proizvodnje te edine tekoče kovine. VIRI MLAKAR. I.: OSNOVNI PARAMETRI PROIZVODNJE RUDNIKA IDRIJA SKOZI STOLETJA DO DANES. IDRIJSKI RAZGLEDI XIX ŠT. 3-4. 1974. PLACER. L.: TEKTONSKI RAZVOJ IDRIJSKEGA RUDIŠČA DOKTORSKA DISERTACIJA. LJUBLJANA. 1980. LETNA POROČILA RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA IDRIJA. TABLA V POLNILNICI - EVIDENCA PROIZVODNJE V ZADNJIH LETIH. BOJAN REZUN Raziskave, študije in izvedba injektirnih del v Rudniku živega srebra Idrija ELEKTRIČNA ČRPALKA ZA IZPLAKO IN POGONSKI AGREGAT VRTALNE GARNITURE NA DELOVIŠČU f NA VII. OBZORJU FOTO BOJAN REZUN. 1996 Študija o nadaljnjem razvoju Rudnika, ki jo je v letu 1986 izdelal Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljubljana, v sodelovanju z Rudarskim inštitutom Ljubljana in Rudnikom živega srebra Idrija, je pokazala, da je edino sprejemljiva različica postopna, popolna in trajna opustitev proizvodnje v Rudniku Idrija. Dolgoročni program postopne, popolne in trajne ustavitve proizvodnje v RŽS Idrija, ki je bil sprejet v letu 1987, je predstavljal podlago za Zakon o preprečevanju posledic rudarjenja v RŽS Idrija. Zasnovan in izdelan je bil s predpostavko, da morajo biti zapiralno-utrjevalna dela izdelana tako. da zaradi posledic rudarjenja ne bo ogroženo mesto Idrija. Vpliv posedanja zasipov skupaj z vplivom potopitve jame bi lahko resno ogrožal del mesta in občane v tem delu mesta, tudi več let po popolni in trajni ustavitvi proizvodnje. Program preprečevanja posledic rudarjenja tako obsega tudi izdelavo varovalnih stebrov z injektiranjem v območjih zasipov starih odkopov. Ti stebri so predvideni med starimi odkopi na severozahodnem območju rudišča, kjer so zasipi najobsežnejši in segajo v skupni višini tudi do 150 m. Z injektirnimi deli bomo izboljšali mehanske lastnosti porušenim kamninam z vezavo le-teh po razpokah in manjših prazninah, istočasno pa tudi preprečili preveliko raz-močenost in pretakanje vode. V letu 1989 smo razpisali mednarodni natečaj za izdelavo tehnične dokumentacije, inženirskih storitev in uvedbo tehnologije pri injektiranju v jami RŽS Idrija. Kot najboljši ponudnik je bila izbrana rudarska, inženirsko projektantska firma BAV iz Budimpešte. Ponudbo so razdelili v dva dela: predhodne raziskave in tehnologija injektiranja. Predhodne raziskave so zahtevale predvsem poznavanje geoloških osnov, določitev obsega zasipov na predvidenem območju ter ugotavljanje njihove sestave, dosedanje stisnjenosti, stopnjo poroznosti, določitev morebitnih praznin. Poseben poudarek pa je bil na izbiri vrste in sestave injektime mase. Zadostiti je morala zahtevam, da bo dovolj »prodorna« in bo zapolnila tudi najmanjše razpoke, po strjevanju (28 dni) pa dosegla predpisano minimalno enoosno tlačno trdnost (G = 2 Mpa). Laboratorijske preiskave možnih injektirnih materialov je opravil energetski inštitut EGI iz Budimpešte. Za možne uporabljene materiale, ki smo jim jih dostavili (elektrofiltrski pepel, cement, dolomit, maltil, cinkov oksid, boksitni rdeči mulj), so opravili tako fizikalno-kemične meritve, geomehanske raziskave kot tudi vpliv posameznih injektirnih zmesi na okolico. Po priporočilu omenjene institucije smo za poiz-kusno injektiranje, v letih 1991 in 1992, na III. obzorju rudnika Idrija, uporabljali zmes: EF pepel (44%), apno (6%), voda (50%). Med poizkusnim injektiranjem smo stalno kontrolirali kvaliteto injektirne mase z odvzemom na ustju vrtin za injektiranje. vzorce pa so po 28 dneh geomehansko preizkusili na Rudarskem inštitutu Ljubljana. Iz poizkusnega injektiranja so sledile naslednje ugotovitve: • sprejemljivost injektirne mase je v posameznih tipih zasipov in kamnin različna, • glede na prejšnjo ugotovitev je potrebno občasno prilagajati sestavo mase pogojem injektiranja (manjša poroznost, upojnost mase, gostota mase), • velikost zrn v injektirni masi je primerna za zahtevano kvaliteto vriskanja (max=l mm), saj z bolj grobo injektirno maso preveč zmanjšamo sprejemljivost mase predvsem v zasipih in tanjših razpokiinskih sistemih. • dobro stisnjeni ali zaglinjeni zasipi in slabo pretrte ali zaglinjene cone praktično ne sprejemajo vtisnjene mase, • nad najvišjo ležečo etažo zasutih odkopnih polj se pojavljajo prazni prostori, ki so nastali zaradi stiskanja zasipov in jih je potrebno zapolniti z injektirno maso, prav tako kot tudi kamnina nad zadnjo etažo in na obrobjih etaž, ki je razpokana in porušena zaradi odkopavanja, • zaradi posedanja v vrtinah ni primerno injektiranje navzgor; boljši učinki so bili doseženi v vrtinah, usmerjenih proti nižje ležečim injektirnim območjem. • dodajanje snovi za preprečevanje posedanja polnila v masi med injektiranjem (bentonit) ni primerno, ker masa izgubi zahtevane geomehanske lastnosti, • pri injektiranju prihaja do viška vode. ki se ne veže in odteka na nižja območja, na kar moramo biti še posebej pozorni. • tehnologija v Idriji uveljavljenega načina vrtanja z jedrnikom je preveč zamudna in ne omogoča večjih učinkov, zato je potrebno uporabiti drugačen način vrtanja. Vse te ugotovitve so pogojevale dodatno poizkusno vrtanje na III. obzorju z novo vrtalno garnituro in povratno metodo vrtanja. Vrtine so bile v pahljači usmerjene predvsem v območja zgornjih delov najvišje ležečih etaž in v predvidene večje prazne prostore (nezasute nedostopne proge, slepi jaški). Za določitev praznih prostorov na predvidenem injek-tirnem območju smo v delu injektirnega območja predvideli geofizikalne meritve, ki jih je v letu 1993 opravil geofizikalni inštitut ELGI iz Budimpešte. Meritve so se izvajale po metodi seizmične tomografije. Na podlagi kasnejših injektirnih del lahko trdimo, da so bile meritve le delno uspešne. Raznovrstna geološka zgradba in pa pogoste tektonske deformacije v idrijskem rudišču zelo otežujejo pravilno in natančnejšo interpretacijo dobljenih geofizikalnih rezultatov meritev. Drugo poizkusno injektiranje je potrdilo dosedanje ugotovitve, daje potrebno injektirati predvsem območja nad zasipi, kjer je tudi največ praznin. Injektiranje je učinkovitejše, če se izvaja z lokacij, ki se nahajajo nad injektirnimi območji. Na osnovi rezultatov poizkusnega injektiranja je bila v jeseni 1993 izdelana Študija o uporabi elektrofiltr-skega pepela za utrjevanje zasutih območij v RZS Idrija in njegovih ekoloških vplivih na okolje, v kateri so bili obdelani vsi dosedanji rezultati raziskav vpliva injektirnih del na okolje. Na javni predstavitvi so krajani Idrije, kljub pozitivnim rezultatom študije, nasprotovali uporabi elektrofiltrskega pepela kot polnila v injektirni masi. Sprejet je bil sklep, naj se poišče, po njihovem prepričanju, manj oporečen material za injektirna dela. Skupno z Rudarskim inštitutom Ljubljana smo pričeli z raziskavami in preizkušanjem novih sestav injek-tirne mase, kjer smo pepel nadomestili s kameno moko, s frakcijo, ki ne presega 1 mm in jo pridobivajo v odpraševalnih filtrih v kamnolomih med fazo mletja različnih frakcij peska. V laboratoriju smo pripravili več vzorcev, ki so vsebovali naslednje sestavine: kamena moka (30-50%), cement (6-10%), apno (6_10%), voda (40-50%). Dobljeni rezultati niso zadostili našim zahtevam, ker so vsi vzorci po 28 dneh dosegli zelo nizko enoosno tlačno trdnost. Zato smo izdelali drugo serijo vzorcev brez uporabe apna. s sestavo: kamena moka (30-45%), cement (15-30%), voda (40%). Na podlagi rezultatov smo izbrali recep-turo: kamena moka 40%, cement 20%, voda 40%. Rezultati obsežnih večletnih raziskav, študij in poizkusnega dela so nas privedli do projekta za izvajanje del. Do zaključka del v letu 2006 bomo izvajali injektirna dela na vseh obzorjih od VII. navzgor, vključno z injektiranjem s površine. Vrtanje in injektiranje se izvaja iz predhodno določenih komor, ki so locirane predvsem na severnem in severozahodnem obrobju rudišča (slika 1), v območjih največjega odkopavanja in sedanjega pogrezanja. Med VII. obzorjem in površino bomo skupno izdelali ali obnovili preko 800 m jamskih prog za dostop do 37 vrtalnih komor, iz katerih bomo izvrtali 43.856 m injektirnih vrtin, vanje pa bo. po izračunu, vtisnjenih 70.177 m! injektirne mase. Kot sem že omenil, smo predvideli tudi injektirna dela s površine. Idrijčanom so dobro poznane težave s premiki terena v okolici avtobusne postaje, pošte in glavne ceste do stare pošte, ki so posledica ugrezanja. V tem območju seje odkopavalo rudno trlo Gugler, katerega najvišje ležeča etaža leži le 80 m pod površino. Zaradi v preteklosti opuščenih in zasutih dostopnih prog injektiranje iz jame ni možno, zato smo se odločili, da bomo to opravili s treh lokacij na površini, v območju lesnega skladišča Barbare (slika 2). Poleg utrditve območja neposredno nad zasipi in zapolnitve možnih praznih prostorov bomo s temi deli dodatno stabilizirali stara nasutja na površini. Z deli na VII. obzorju smo pričeli v letu 1995. Projekt za izvajanje del je vseboval vsa pridobljena znanja in izkušnje. V dveh letih smo dokončali vrtalna dela in izvrtali na predvidenih 10 lokacijah načrtovanih 5.153 m vrtin. Za vriskanje injektirne mase v vrtine smo uporabili novo in zmoglivejšo črpalko, s katero lahko transportiramo injektirno maso po visoko- SLIKA 1: KARTA IV. OBZORJA Z VRISANIMI LOKACIJAMI VRTANJA IN OBMOČJA. PREDVIDENA ZA UTRJEVANJE Z INJEKT1RANJEM. tlačnem cevovodu tudi na daljših razdaljah od mešalne postaje v jami (slika 3). Kljub vtisnjenim 6.749 m' injektirne mase vse lokacije še niso dokončno zain-jektirane, ker prihaja do težav z nabavo kamene moke (predvsem v zimskem času) in transportom injektir-nega materiala do mešalnih postaj v jami. Ta problem bo v veliki meri razrešen z izgradnjo centralne mešalne postaje na površini, ki bo s svojo kapaciteto (10 m'/uro) in glavnim, visokotlačnim cevovodom do najoddaljenejših lokacij injektiranja zadostila potrebam po injektirni masi na deloviščih v jami. Z nabavo dveh novih vrtalnih garnitur RVS-04. ki jih je izdelal Geološki zavod iz Ljubljane, smo tudi zagotovili zadostno kvaliteto in intenziteto vrtanja, da bomo lahko v predvidenem roku dokončali zastavljena dela (naslovna slika). Hidravlična vrtalna garnitura na električni pogon je. ob sodelovanju rudniških vrtalcev, prilagojena za način in pogoje vrtanja, ki so specifični v našem rudniku. Istočasno omogoča enostavnejše izvajanje vrtanja in injektirnih del, saj zahteva novo razvita metoda visoko usklajenost med vrtalnimi deli in injektiranjem. Ko je vrtalna garnitura nameščena v komori, se najprej izvrta uvodna kolona. To je vrtina premera 76 mm in dolžine 3 m, v katero se vstavi obložna cev, ki se utrdi s cementom. Nadaljnje vrtanje injektirne vrtine se opravlja z AQ wireline drogovjem (zunanji premer jeklenega drogovja je 50 mm) po povratni wireline metodi - tip Idrija, ki so jo v 60. letih iz osnovne metode razvili idrijski vrtalci za potrebe raziskovalnega vrtanja. Pri tej BARBARE območje injektiranja ; OPGUGTER^ ^dlM /r/n, tr/r. > -p [J^jggšj T///////////0 ! % y//////7777^P^SSr\< SLIKA 2: PROFIL SKOZI ODKOPNO POLJE GUGLER Z NAČRTOVANIM OBMOČJEM INJEKTIRANJA. INJEKTIRANJE BO POTEKALO S POVRŠINE, nietodi je vrtalno drogovje z vrtalno krono (widia ali diamantna, odvisno od pogojev vrtanja) uvedeno v vrtino skozi izlivko, ki je privita na uvodno kolono. Med vrtanjem priteka pod pritiskom skozi izlivko voda, ki se giblje med steno vrtine in drogovjem do dna vrtine, vrača pa se skozi vrtalno drogovje in pri tem odnaša izvrtano hribino, ki jo prestrežemo na ustju drogovja (slika 6). Ko vrtina zadene območje razpok v hribini ali večji prazen prostor, voda odteče, pritisk v vrtini pade in jedro ne prihaja več po vrtalnem drogovju iz vrtine. To je znak za vrtalce, da prekinejo z vrtanjem, izvlečejo drogovje ter pripravijo vrtino za injektiranje. Na uvodni koloni nadomestijo izlivko z ventilom in injektirnim vodom, po katerem pričnejo injektirati vrtino. Injektirna masa se vtiska skozi vrtino v predhodno navrtane razpoke ali praznine z določenim pritiskom. Ko so vse praznine zapolnjene, začne naraščati pritisk v vrtini, kar zabeleži manometer na ustju vrtine (priloga 5). Najvišji SUKA 3: IZTRESANJE MEŠANICE CEMENTA IN KAMENE MOKE V BAZEN MEŠALNE POSTAJE NA VII. OBZORJU (FOTO: B. REŽUN.1996). dovoljen pritisk v vrtini je 8 barov, saj bi z večjim pritiskom vrtino ali okoliško kamnino, predvsem pa zasipe, porušili in ne zainjektirali. Po prekinitvi injekti-ranja se vrtina povrta po 24 urah, ko je injektirna masa v razpokah in prazninah že delno strjena, ter nadaljuje z vrtanjem, če za že injektiranim območjem pričakujemo nove praznine. Tako postopno dosežemo končno globino vrtine. V času injektiranja vrtalci obrnejo vrtalno garnituro v novo smer vrtan ja in tako istočasno z in jek-tiranjem prve vrtine poteka vrtanje druge, kar s prejšnjo opremo ni bilo mogoče. Tako lahko poteka na eni lokaciji istočasno injektiranje in vrtanje dveh ali celo več vrtin, kar bistveno skrajšuje čas dokončanja posamezne lokacije. Največji problem, ki ostaja še naprej nerazrešen, je določitev količine injektirne mase, ki bo vtisnjena v posamezno vrtino ali v posamezno območje. Kljub SLIKA 4: PRIPRAVA HIDRAVLIČNEGA VRTALNEGA STROJA RVS-04 ZA VRTANJE V KOMORI NA VII. OBZORJU (FOTO: B. REŽUN. 1996). dosedanjim poizkusom določitve praznih prostorov in precej dobremu poznavanju razmer (geologija, območja in sestava zasipov, poroznost, prazni nezasuti jamski objekti...) še vedno ne moremo točno določiti porabe injektirne mase, zato se opiramo na dosedanje rezultate injektibilnosti posameznih področij. Na podlagi teh rezultatov je izračunana tudi količina injektirne mase, ki naj bi jo uporabili za utrjevanje celotnega rudišča. Večletno raziskovalno delo se s pričetkom operativnih del pri utrjevanju rudišča še ni zaključilo, saj lahko po dosedanjih izkušnjah pričakujemo nepredvidene dogodke, ki jih bo potrebno sprotno reševati. Prav tako pa bomo na podlagi meritev, spremljanja in preverjanja rezultatov predvidenih injektirnih del sproti prilagajali potek del pri dokončnem zaprtju idrijskega rudnika. Nenazadnje pa bodo lahko naše raziskovalno delo, ugotovitve in izkušnje s pridom izkoriščene pri zapiralnih delih v drugih rudnikih. VIRI: PROJEKTI. ŠTUDIJE IN ARHIVSKA DOKUMENTACIJA RŽS IDRIJA (1986-1996) SLIKA 5: NA ZGORNJI SKICI JE PRIKAZANO VRTANJE INJEKTIRNE VRTINE S POVRATNO WIRELINE METODO - TIP IDRIJA. KJER NAMESTO IZPLAKE UPORABLJAMO VODO IN STISNJEN ZRAK. PUŠČICE KAŽEJO SMER PRETAKANJA VODE. NA SPODNJI SKICI VIDIMO NAČIN ZAPOLNJEVANJA RAZPOK V KAMNINI IN PRAZNIH PROSTOROV NAD ZASIPI. CVETO KODER Idejna rešitev ureditven načrta UTA SLIKA 1 SITUACIJA S POSEGI IN FASADE HOTEL KULTURNI DOM POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT DOM UPOKOJENCEV POVEZAVA AVTOBUSNA POSTAJA GARAŽNA HIŠA A - 3050 nr nello. 250 sedežev. 100 postelj B - 1750 nr, velika dvorana in galerija 330 sedežev, mala dvorana 100 sedežev, foyer C - 1650 nr D E- 1350 nr. skupno F - 1200 nr, 6 parkirnih mest G - 3000 nr, 115 garažnih mest V prispevku najprej obravnavam potek razpisa natečaja za najboljšo rešitev, v nadaljevanju pa razlagam svojo zamisel ureditvenega načrta Center 4 - Uta. Razpis natečaja 11. marca 1996 je Občina Idrija v sodelovanju s podjetji Kolektor Idrija, Rotomatika Sp. Idrija, Mercator -Poslovni sistem Ljubljana, RŽS Idrija, SGP Zidgrad Idrija in Skladom stavbnih zemljišč razpisala Natečaj za idejno rešitev ureditvenega načrta Center 4 - UTA v Idriji (štev.: 35211.0002/95). Pravico do udeležbe na natečaju so imeli vsi državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ob plačilu pristojbine 30.000 SIT, ki ni bila pogoj za študente. Natečajna naloga je opredelila območje UTE. ki obsega 1.26 ha, od tega 9200 m2 površin, primernih za urbanizacijo. Naloga je omogočala, da se lahko obstoječe objekte predvidi za rušenje, da se jih delno ohrani ali pa se jih vključi v novo zasnovo centra. V natečajnih zahtevah je bilo med drugim zapisano: Kompleks naj bi imel poslovno stanovanjski značaj, z rezervirano površino za kulturno ustanovo - gledališče, možne pa so tudi druge variante po navdihu in predstavah posameznih avtorjev (družbeni center s hotelsko in kulturno dejavnostjo). Višinski gabariti naj ne presegajo pritličja in štirih etaž z izkoriščenimi mansardami. Kulturna dvorana naj bo dimenzionirana na celotno mesto in okolico. SLIKA 2: FASADE Parter, oblikovanje objektov in funkcionalnost naj sledita temeljnim načelom urbanističnega načrtovanja z upoštevanjem tradicionalnosti, lokalne tipike in modernih zasnov. Idejna rešitev mora upoštevati obstoječe javne objekte, ožjo okolico in njihove medsebojne povezave, zasnova kompleksa pa naj bo predvidena tako, da je mogoča postopna izgradnja glede na dinamiko gradnje in odkup zemljšč. Merila za izbiro najugodnejše rešitve so: kvaliteta izdelka (stopnja obdelanosti. obseg izdelave), izvirnost in predvsem uporabnost rešitve, prikaz v treh dimenzijah v obliki simulacij, fotomontaž ali računalniške tridimenzionalne risbe itd. Določena je bila ocenjevalna komisija v sestavi: - eden izmed uveljavljenih arhitektov - Rafael Bizjak, dipl.ing.arh. vodja občinske službe za urejanje prostora in varstvo okolja - predstavniki lastnikov in posameznih podjetij - častni predsednik župan občine prof. Samo Bevk -javno mnenje na razstavi natečajnih del. Rok za oddajo del je bil 1. junij 1996. Prispela dela so bila javno razstavljena v Mestni galeriji med 20. in 29. junijem. Predvideni zneski za prvo. drugo in tretjo nagrado so bili 450.000,00 SIT, 200.000.00 SIT in 150.000,00 SIT. Razpisna komisija je v natečaju zapisala: Avtorju najboljše rešitve poleg nagrade pripada tudi pravica do izdelave Ureditvenega načrta. V primeru, da ni pripravljen prevzeti dela, za to ni strokovno usposobljen ali ne pride do sklenitve pogodbe z investitorjem v roku treh let, se z nagrado odreče pravici in lahko ideja služi najboljšemu ponudniku Ureditvenega načrta. Ce bo na razpis prispelo premalo del ali pa leta po mnenju komisije ne ustrezajo razpisnim pogojem, si komisija pridrži pravico, da nagrad ne podeli. Komisija za izbor najboljše idejne rešitve se je sestala v Idriji 18. junija 1996 ob 10. uri v sestavi: Samo Bevk, prof., župan, častni predsednik Janez Bizjak, dipl.ing.arh. Marjan Likar, RZS v zapiranju d.o.o. Igor Božič, SGP Zidgrad Idrija Ivanka Leskovec, Mercator Rudar Idrija Julij Pavšič, KS Idrija Slavio Hladnik, Sklad stavbnih zemljšč Rafael Bizjak, Občina Idrija Prisotni člani komisije so pooblastili občinsko upravo, da pridobi mnenje in odločitev o nagradah tudi od dveh članov komisije, ki se nista udeležila izbora: Damjana Krapša, Kolektor Idrija, in Srečka Tušarja, Rotomatika Sp. Idrija. Komisija je soglasno odločila, da 1. nagrade ne podeli, ampak drugo in dve tretji. Po izboru rešitev je župan odprl zapečatene kuverte in določil nagrade: 2. nagrado je prejelo delo pod šifro UTA-ATU avtorja Cveta Kodra, Mestni trg 16, Idrija, v višini 200.000,00 SIT. SLIKA 3: FASADE 3. nagrado je prejelo delo pod šifro K34Č16, avtorja Gorazda Trušnovca. Copičeva 16. Idrija, v višini 150.000,00 SIT, in delo pod šifro Hg avtorjev Mladena Marčina in Alenke Sfiligoj, Židovska cesta 4. Ljubljana, v višini 150.000,00 SIT. Obrazložitev je bila sledeča: Komisija je ugotovila, da nobena od rešitev nima vseh elementov, ki bi lahko služili kot osnova za Ureditveni načrt UN UTA, zato se prve nagrade ne podeli, hkrati pa bi bila občina obvezna izpolniti pogoje iz javnega razpisa, za katere niso bili izpolnjeni pogoji. Odločilni kriterij pri izboru je bila uporabnost ideje za izdelavo UN. Ostali kriteriji, ki so vplivali na izbor, pa so bili: izvirnost ideje, stopnja obdelanosti, obseg in usklajenost s pogoji natečaja, katerega so izpolnjevali vsi avtorji. V kolikor bo podobnost Ureditvenega načrta z deli iz natečaja, se občina obveže, da izdelovalec UN v skladu z avtorjem določi odškodnino o avtorstvu. S tem bo zavarovano avtorstvo vseh prispelih rešitev. Pismo o nameri 8. januarja 1997 je Občina Idrija izdelala osnutek Pisma o nameri za ureditev in izgradnjo poslovno-stanovanjskega centra UTA. V tem osnutku dokumenta zastopniki podjetij in občine Idrija v 1. členu ugotavljajo, da obstaja vzajemen interes za sodelovanje na področju izgradnje novega Poslovno-stanovanjskega centra (PSC) UTA zaradi neurejenosti, kvarnega izgleda in neizkoriščenih centralnih mestnih površin, še posebno pa zaradi last- ništva na tem območju. Zato so zastopniki sklenili, da bodo pristopili k financiranju Ureditvenega načrta. V 6. členu se lastniki nepremičnin obvezujejo, da bodo do pričetka gradnje porušili objekte, ki ne služijo svojemu namenu, in uredili svoj del nepremičnin v skladu z začasno podobo območja glede na dinamiko gradnje ter odpovedali najemne pogodbe s podjetji ali zasebniki. ki poslujejo v teh objektih v dogovorjenih rokih. Zaključni 8. člen se glasi: Po sprejetju ureditvenega načrta Uta združenje ustanovi Družbo ali gospodarsko interesno združenje ( G IZ) za izgradnjo PSC Uta in vključi vse zainteresirane pravne in fizične osebe v projekt. SUKA 4: DANAŠNJA UTA Za podpisnike so navedeni: Kolektor Idrija, Rotoma-tika Sp.Idrija, Mercator Poslovni sistem Idrija, SGP Zidgrad d.d. Idrija, Občina Idrija, Sklad stavbnih zemljišč Idrija. Krajevna skupnost Idrija. Opis rešitve UTA-ATU, avtorja Cveta Kodra Obstoječe stanje ponuja klavrno podobo opuščenih, večinoma pritličnih opečnih zgradb z močnimi lesenimi ostrešji. V boljšem stanju so le večnadstropni stanovanjski prhavzi. Rudniška dvorana ter hiša Na Vagi in njena dvojčica ob Rudniški dvorani. Ne glede na sedanjo podobo pa se iz obstoječega stanja da razbrati smisel za čitljiv urbanistični red, ki so ga na tem območju zasnovali naši predniki. Vsi objekti so razvrščeni v kareju vzdolžno in pravokotno na glavno mestno vpadnico. Začetek in konec tvorita zrcalno zasnovani dvojčici, enonadstropni stavbi z racionalno zasnovo okenskih osi. Prav ta ortogonalni red, obe vogalni stavbi z zrcalnima fasadama, vertikalno naglašene okenske osi ter rdeča fasadna opeka so elementi, ki so me vodili pri snovanju celostne podobe kompleksa, za katerega menim, da je zadnji, glede na prostorsko stisko v Idriji. Programska zasnova V času, ko rudniška in mestna dediščina že postajata spomenik svetovnega pomena in ko se na temeljih svetovljanske zgodovine, nove panoge, podprte z znanjem in iskrivostjo sedanje generacije, znova vključujejo v svetovne trge. bi mesto na teh površinah dobilo pečat novega, a v marsičem zgodovinskega obdobja. Tej realnosti morajo slediti nove poslovno-stanovanj-ske površine, nov mestni hotel, ki bo združeval potrebe mesta po družabnih in poslovnih prireditvah, nastanitvenih kapacitetah za poslovne goste in turiste, ki se bodo ob bogati ponudbi mesta in okolice lahko dalj časa zadržali v Idriji. Potrebno bo zagotoviti SLIKA 5: UTA Z VRISANIMI POSEGI tudi apartmaje za mlade kadre in prihajajoče strokovnjake . Domu upokojencev je možno povečati nastanitvene kapacitete, tudi višjega standarda, ter zagotoviti pokrito povezavo med objektoma. Povečati in izboljšati je mogoče pripadajoče parkovne površine. Nenazadnje je potrebno Idrijčanom. okoličanom ter celi regiji omogočiti kulturno dvorano, kot si jo zaslužijo po vseh stoletjih uresničevanja kulturnih potreb v bolj ali manj nemogočih pogojih, če izvzamemo svetel primerek prve zidane gledališke stavbe na Slovenskem, ki je bila zgrajena v Idriji že leta 1770. Kulturni hram bi združeval gledališke in koncertne dejavnosti pa tudi kongresne prireditve in simpozije v povezavi z neposredno lokacijo hotelskih zmogljvosti. Ob vsem naštetem ne smemo pozabiti na množico parkirnih mest, ki jih je možno zagotoviti le na večnivojskih površinah v obliki parkirne garažne hiše. Simbolično bi kare čez Idrijco pomenil »Novo Idrijo«. V natečaju zastavljeni program lahko na teh površinah uresniči tiste funkcije, ki so vezane na dosleden prometni režim, pristopnost ter sorazmerno velike površine in jasno programsko zasnovo. Iz obdobja načrtovanja Doma upokojncev in Zdravstvenega doma izhaja zastavljena peš transverza-la, ki poteka v osi peš mostu od nove osnovne šole do zdravstvenega doma. To pot je potrebno v celoti vključiti v novo strukturo. SLIKA 6: LETALSKI POSNETEK UTE Iz prometnega vidika je mogoče novi kompleks napajati samo z rekonstrukcijo priključka Zupančičeve ulice na magistralko. Z uvedbo tretjega pasu bi bil ta odcep učinkovit in dovolj daleč od glavnega križišča, kar pa za priključek Arkove ulice ne velja. Ob spoznanju, da bi v to strukturo, z urejenim prometnim režimom, sodila tudi pokrita avtobusna postaja, sem presegel razpisne pogoje natečaja, vendar menim, da bi lokaci ja prispevala več dobrega kot slabega. Med drugim bi omogočila povsem mestno oblikovanje Lapajnetove ulice z izgradnjo nove stavbe na mestu sedanje avtobusne postaje. Ne pozabimo tudi na lokacijo za pokriti bazen, ki je zarisana v sklopu športne dvorane. SLIKA 7: SKICA OBMOČJA Z VRISANIMI POSEGI Funkcionalna zasnova kompleksa Na razporeditev posameznih dejavnosti v območju kareja vpliva več vzporednih dejavnikov, med katerimi so najvažnejši funkcionalni, prometni in oblikovalski. Za lokacijo hotela A (glej slike) velja: vogalna zasnova s kuhinjo in servisom med obema kriloma, z jasno prometno orientacijo, parkingom v garažni hiši ali v povezavi s parkiranjem na strehi avtobusne postaje ter dvema parkirnima mestoma za avtobus za hotelom. Oblikovanje vogalne zgradbe hotela pomeni istočasno oblikovanje vzhodnega krila celotnega kompleksa, kar pomeni velik arhitektonski izziv. Zahodni vogal C se kljub enotnim principom oblikovanja kompleksa prilagaja potrebam tržnega in poslovnega komuniciranja. V pritličju omogoča prehod glavne peš transverzale, ki se razširi v prijeten trg z drevesom in fontano. V nadstropjih so površine namenjene stanovanjem ali poslovnim prostorom. Razdalja med vzhodnim in zahodnim vogalom meri natančno 100.00 m. To je naravno merilo, s katerim bo mogoče z južnih obronkov meriti mesto. Kulturnemu domu B je namenjen prostor točno v sredini med hotelom in poslovnim traktom. Vsi javni vhodi so s platoja, ki ga drevored loči od magistralne ceste. Servisna cesta zadaj omogoča neposredno oskrbo odra. Od tu so dostopi do odrske tehnike, garderob in pomožnih prostorov (slika 1 ). Kulturni dom se z gabaritom vključuje v celotni niz, vendar z napetostjo zasteklenega nadstropja (galerije) izstopa iz ravninske osnove fasad, kar simbolično poudarja njegovo vsebino, ki kipi proti mestu. Pomen zgadbi daje tudi osrednji steber, ki se nad strešnim vencem zaključi s simboličnim kipom Merkurja nad zemeljsko kroglo. Razširitev Doma upokojencev D na zahodni stranici kareja predstavlja zgradba, ki se podreja ortogonalni mreži in gabaritom celotnega kompleksa. SLIKA 8: KULTURNI DOM, TLORIS PRITLIČJA. NADSTROPJA. PREREZ IN FASADA Na matično stavbo, ki je orientirana pod drugačnim kotom in je po višini in oblikovno povsem drugačna, jo veže členkasto oblikovana zasteklena terasa v drugem nadstropju, oprta na stebru. Pod njo se pogled iz Alije prosto odpira na razširjen park z vodometom in na novi drevored, ki ločuje prometni del od osrednje peš trans-verzale. Garažna hiša G zaključuje kare v poševni stranici, ki se zgleduje po smeri Zdravstvenega doma, začenši v križišču z Gorsko potjo. Zaključni valji vezniki ramp med nadstropji omogočajo varen in pregleden potek enosmernega prometa ter vkjučevanje avtobusov, osebnih vozil in reševalnih vozil v prometne tokove. Avtobusna postaja F ima šest pokritih avtobusnih postajališč ter postajno zgradbo s celotnim servisom, ki ga potnik potrebuje. Tu je tudi postajališče taksi službe. Arhitektonsko oblikovanje celotnega zazidalnega območja (slike 5.6, d Izhodišča za izbiro materialov in oblikovanje fasad v celotnem kompleksu so razvidna že iz obstoječe dediščine, pri čemer mislim na kombinacijo ometa in vidne rdeče opeke ter na nakazane vertikalne členitve. V tej oblikovalski govorici je zasnovana zgradba ob Idrijci, na začetku Vojkove ulice. Strešine so obdelane v temnorjavi kritini z mansard-nimi elementi, kot so pomoli in frčade ter atike na glavnih vogalih. Med poudarjenimi vertikalnimi sklopi so velike členjene zasteklitve, opremljene s senčili. Pomemben delež pri oblikovanju celote bo imela horti-kulturna ureditev z drevorednimi nasadi in parkovnim oblikovanjem kot tudi mikavna zasnova parterja s površinami za pešce, ambientom trga, fontano, hotelskimi površinami ter zunanjimi površinami. URŠKA MAVRI MIHAEL J. TOMAN O Divjem jezeru je bilo na straneh te revije napisanega že zelo veliko, predvsem so ga opisovali geologi, hidrogeologi, botaniki, zoologi in jamarji-potapljači. Dosedanje biološko zanimanje za življenje v Divjem jezeru je bilo usmerjeno v podzemne ( jamske ) živali, ki so jihjamarji-potapljači srečevali na svojih odpravah v sifon. Kaj živi v sami jezerski kotanji in kakšni so ekološki dejavniki, pa do sedaj še ni bilo raziskano. Te rezultate prinaša pričujoči članek, ki povzema diplomsko nalogo, narejeno na Oddelku za biologijo, v Skupini za limnologi jo. ki jo vodi slika i prof. dr. Mihael J. Toman. z driftnimi mrežami smo vzorčili bentoške živali. ki jih voda iz jezera odplavlja Uvod Klasična limnologia je področje ekologije, ki se ukvarja s stoječimi celin- Limnologija skimi vodami. Proučuje nežive (toplota, svetloba, kemizem...) in žive dejavnike (vrstno pestrost, odnose med organizmi) ter z njimi povezana dogajanja v vodi. V okolju delujejo različni dejavniki hkrati in v medsebojni povezanosti. Voda je življenjski prostor, v katerem potekajo kemični in fizikalni procesi. Vsi ti procesi in dejavniki pa v medsebojni interakciji določajo, kje bodo določeni organizmi živeli, kakšni bodo in kakšna bo njihova gostota. Celinske vode delimo na stoječe (jezera, ribniki, močvirja, podtalnica) in Jezera tekoče vode (izviri, potoki, reke). Jezera so z vodo napolnjene kotanje, večinoma samostojne, lahko pa so z vtokom in iztokom povezane z rečnim sistemom. Za naselitev nudijo vodnim organizmom različne življenjske prostore in pogoje. Pelagial (prosta voda) naseljujeta plankton in nekton (pasivni in aktivni plavalci), litoralno (obalno) območje jezer pa poleg živali običajno poseljujejo tudi vodne rastline, zakoreninjene v podlagi. Na dnu najdemo pestro združbo različnih vodnih žuželk in njihovih ličink, vrtinčarjev, maloščetincev, polžev, pijavk in vodnih pršic. Uspevanje zelenih rastlin (primarnih producentov) v globini je pogojeno predvsem s svetlobo. Jezero lahko navidezno razdelimo na dva dela: zgornji del je trofogena cona s primarnimi producenti, pod njo pa trofolitična cona. kjer so le potrošniki (sekundarni producenti) in razkrojevalci (dekompozitorji). Takšna delitev je le namišljena, saj so dejansko vsi deli jezera med sabo povezani in v tesni zvezi s kopnim okoljem. Med njimi obstajajo prehranjevalne zveze, značilno je kroženje snovi in pretok energije. Po definiciji je izvir naraven iztok podzemne vode na površino in začetek tekoče vode. Pri limnokrenih izvirih se voda najprej zbere v izvirkovi kotanji. na robu katere se oblikuje potok ali reka. Geologi označujejo Divje jezero tudi kot vokliški kraški izvir. Značilnost teh izvirov je pritok vode pod pritiskom iz globin po strmih in ozkih kanalih. Jezero ali izvir ali oboje? Odgovor na vprašanje ponuja ta zapis. Izviri Divje jezero Nekaj ekološko pomembnih ugotovitev iz dosedanjih raziskav Divjega jezera Divje jezero z okolico predstavlja izsek iz zapletene geološke zgradbe Geologija in hidrologija idrijskega ozemlja (Mlakar. 1969). Stene jezerskega kotla gradijo plasmate Divjega jezera spodnjekredne kamnine, ki so bile v času alpske orogeneze narinjene na mlajše eocenske flišne kamnine. Divje jezero se nahaja v široki prelomni coni, ki se odceplja od Zalinega preloma. Po zadnjih ugotovitvah geologov so na oblikovanost izvira najbolj vplivali manj topni in propustni dolomitni vložki in dolomitizirani apnenci ter dobro izražena plastnatost, prelom pa je vzrok za nastanek jezera ob izviru (Car, 1996). Tudi hidrološki režim Divjega jezera je zapleten. Po zadnjih podatkih je površina celotnega hidrološkega zaledja Divjega jezera in izvirov Pod-roteje. glede na geološko zgradbo in dokazane povezave med požiralniki, ocenjena na 125 knr (Janež in Car. 1996). Zaradi razpredenega kraškega vodnega zbiralnika se vodostaj v kotanji Divjega jezera med letom spreminja. Poudariti je potrebno, da so te spremembe zelo hitre in intenzivne. V sušnem obdobju se voda iz kotanje skorajda ne preliva. Količina iztekajoče podzemne vode je odvisna predvsem od razporeda in velikosti padavin na Idrijskem z letnim povprečjem okoli 2200 mm. Po obilnih padavinah se v kraškem zaledju Divje jezero že po nekaj urah odzove s hitrim porastom pretoka. Gladina vode v jezeru se dvigne za 2-3 m, velike količine vode pa odnaša reka Jezernica, ki se izliva v bližnjo Idrijco. Ocenjujejo, da ob največjih nalivih teče iz jezera več kot 100 m1 vode v sekundi. Morfometrični parametri površina 1500 rtv povprečna globina 1.5 m največja globina 15,2 m dolžina ob srednjem vodostaju 65 m širina ob srednjem vodostaju 31 m maksimalni pretok [00 m /s Voda iz podzemlja priteka v izvirkovo kotanjo ovalne oblike, ki je ob srednjem vodostaju dolga 65 tn, široka 31 m, s povprečno površino 1500m2. Na maksimalni globini 15.2 m izmerjeni v navpičnem breznu pod južnim robom jezera, je vhod v podzemni rov (sifon). Osrednji del kotanje ima povprečno globino 1.5 m. Pred umetno betonsko pregrado na severni strani je še ena depresija, globoka do 3 m. Iz Divjega jezera se izliva 55 m dolga Jezernica, ki ima v dolgotrajnem sušnem obdobju vode le za potoček ali pa popolnoma presahne. Ob visokih vodah pa naraste v deročo reko z maksimalnim pretokom 100 m Vsek. Morfometrični parametri imajo pomemben vpliv na fizikalne in kemične lastnosti vode ter tudi na življenjske združbe. Z njimi lahko ocenimo primarno in sekundarno produkcijo, količino hranil, toplotne razmere ipd. Ekološke raziskave Z raziskavami smo začeli januarja 1996 in zajeli zimsko, pomladno ter zgodnje poletno obdobje. Na terenu smo opravili fizikalno-kemijske meritve in vzorčenje različnih življenjskih združb v kotanji Divjega jezera. V laboratorijih Oddelka za limnologijo smo izvrednotili fizikalne in kemijske parametre in določili organizme. Abiotski dejavniki Toplota. Izvirkovo kotanjo s treh strani zapirajo navpične skalne stene in v Divjem jezeru preprečujejo sončnim žarkom neposredno segrevanje vode. Tudi poleti sonce posije v kotanjo le za kakšno uro v opoldanskem času. južni del obrežja pa je pretežni del leta v senci. Zimske temperature površinske vode so znašale v povprečju 8,5 °C (Tabela 2). Poleti je segrevanje vode minimalno, nivo vode v izvirkovi kotanji vpade in iztoka skorajda ni. Julija smo v površinski vodi izmerili temperaturo 9,1°C. Celoletne nizke temperature vode so predvsem posledica močnega podzemnega dotoka hladne vode, velikih pretokov (kratek zadrževalni čas) in senčne lege. datum temperatura °C 0, mg/l 0,% PH prevodnost pS/čm NO' mg/l PO/ mg/l 23. 1. 1996 8.6 10.5 92.1 7,2 258 0,105 < 0,005 6. 3. 1996 8.4 12.0 106 7,4 268 - - 6. 6. 1996 9.5 10.5 95 8,4 272 5.7 < 0,005 16. 7. 1996 9,1 9.6 87.1 8.3 268 5.6 0,018 Tabela 2 Fizikalno-kemijske meritve v Divjem jezeru Za jezera zmernih klimatov je značilna porazdelitev vode v plasti s toplotnimi in gostotnimi razlikami. Poleti pride zaradi intenzivnega segrevanja vode do nastanka zgornje toplejše in gostotno redkejše plasti (epilimnion) in spodnje hladnejše ter gostejše plasti (hipolimnion). Pojav imenujemo poletna plastovitost ali stratifikacija. Kako dolgo se pla-stovitost v jezeru ohrani, je odvisno od mnogih dejavnikov. Izgubljati se začne jeseni, ko se epilimnij ohlaja. Posledica je izenačitev temperature po celem vodnem stolpcu ali izotermija. Meritve temperatur v juliju so pokazale rahel temperaturni gradient v globino (Tabela 3). Površinski sloj je bil za stopinjo toplejši 9,1°C kot voda na ostalih globinah 8,1 °C. V Divjem jezeru jakost in trajanje plastovitosti verjetno nihata od leta do leta, odvisno od poletnih temperatur, količine in razporeditve padavin in časa, ko voda v kotanji popolnoma miruje. Leto 1996 je bilo zelo deževno. globina m temperatura "C raztopljeni kisik mg/l nasičenost % 0 9,1 11.0 93 1 8.2 11.1 95 2 8.2 11,5 97 3 8.2 11.7 99 4 8.2 11,8 101 5 8.2 11,9 103 6 8.1 11.9 103 7 8.1 12,1 104 Tabela 3 Poletne meritve temperature in kisika 16.7.1996 v Divjem jezeru po vertikalnem profilu Kisik. V vodi so raztopljeni plini. ioni. anorganske soli in organske spojine. Organizmi za življenje potrebujejo različne količine in koncentracije snovi. Med plini sta najpomembnejša kisik in ogljikov dioksid. Koncentracija raztopljenega kisika v Divjem jezeru je bila zelo visoka in je v raziskovanem obdobju znašala povprečno 10,7 mg/l oziroma 95,1% nasičenosti vode s kisikom (Tabela 2). V vodno okolje vstopa kisik z difuzijo iz zraka, nastaja pa tudi kot produkt fotosinteze primarnih pro- GRAF 1. PRIKAZ VEČJIH TAKSONOMSK1H SKUPIN BENTOŠKIH ŽIVALI. KI ŽIVIJO NA KAMNITEM LITORALNEM DELU V DIVJEM JEZERU. Življenjske združbe GRAF 2. PRIKAZ VEČJIH TAKSONOMSKIH SKUPIN BENTOŠKIH ŽIVALI. KI ŽIVIJO NA PEŠČENEM SEDIMENTO V DIVJEM JEZERU. ducentov. Visoka vsebnost kisika v Divjem jezeru je bila odraz nizkih temperatur vode, velike difuzije iz zraka ter nizke porabe kisika zaradi razgradnje in dihanja. Specifična prevodnost. Količina raztopljenih snovi in ionov v jezeru (slanost) je povezana z vtoki, iztoki in količino padavin. Januarja so bile vrednosti specifične prevodnosti nizke (obilne zimske padavine, velik pretok vode) glede na ostale mesece vzorčenja (Tabela 2), ko je bila koncentracija ionov v kotanji večja, ob manjšem pretoku in redčenju ter zaradi daljših zadrževalnih časov. Hranila. Za ovrednotenje vodnega ekosistema so zelo pomembne dušikove in fosforjeve spojine. Neuman je že leta 1919 razdelil jezera glede na količino hranil v oligotrofna (revna s hranili) in evtrofna jezera (bogata s hranili). Koncentracija ortofosforja v Divjem jezeru je bila izredno nizka < 0.005 mg/l. Vrednosti nitratov pa so izrazito narasle spomladi, verjetno zaradi spiranja kmeti jskih in erozijskih površin v zaledju Divjega jezera (Tabela 2). S stališča hranil lahko Divje jezero uvrstimo med izrazito oligotrofna, čista jezera. Združba bentosa. Obrežni pas (litoral) Divjega jezera je kamnit, globina počasi narašča proti sredini kotanje. Le pod južnim robom, kjer se začenja brezno, je obrežni pas ozek in strm. V depresijah je dno pokrito s peskom in mivko, brezno pa obdajajo večji kamninski bloki. Združbo bentosa (živali, ki živijo na ali v sedimenti!) smo proučili tako. da smo na štirih mestih v litoralnem predelu pobrali vzorce kamnov in z njih sprali in postrgali živali (Slika 1). Globlje, na sredini kotanje smo s pomočjo grabilca vzeli vzorce usedlin. Vse vzorce smo fiksirali v formal-inu, jih v laboratoriju očistili, izločili živali in jih prešteli ter določili tak-sonomske enote (družine, rodove, vrste). Ugotovili smo, da v usedlinah Divjega jezera živi sorazmerno veliko različnih živali, njihovo število na enoto površine pa je bilo relativno majhno in odvisno od mesta vzorčevanja; od 516 (nad breznom) do 3469 (na desnem bregu, v bližini iztoka) osebkov na nr. V obrežnem pasu so prevladovali vodni polži, dosegli so delež celo do 83,1% celotne združbe (Graf 1). Vrsta Sadleriana fluminensis je bila vedno najbolj pogosta, poleg nje pa še vrste Ancylus fluriatilis, Belgrandiela fontinalis in Limnaea peregra. V osrednjem delu kotanje s peskom in drobnimi usedlinami so življenjski pogoji drugačni kot v kamnitem obrežnem pasu. V drobnih usedlinah so bili najpogostejši maloščetinci (Oligochaeta) z deležem do 75% (Graf 2). Najpogostejša družina so bili Tubificidae z vrsto Spirosperma ferox in redkejšo Potamothh.x hammoniensis, manj pogoste pa Naididae z vrstama Chaetogaster diaphanus in Uncinai s uncinata ter več vrst rodu Nais. Peščeni Sediment je gibljiv, kar ni primerna podlaga za naselitev polžev, mehko podolgovato telo maloščetincev pa se tem razmeram lažje prilagodi. Tudi prehrambene navade obeh skupin so različne. Polži strgajo alge s površine kamnov. Alg je več v obrežnem pasu, kjer so boljše svetlobne razmere. Maloščetinci pa se hranijo z drobnimi organskimi delci, usedeni-mi na dno. Ostale taksonomske skupine so se bolj ali manj redno pojavljale v vseh vzorcih, vendar vse z deležem od 0,1% do največ 21%. Kot navajajo nekateri avtorji (Glazier in Gooch, 1987; Glazier, 1991 ) prevladujejo v hladnih limnokrenih izvirih ne-insektske skupine, medtem ko insekti prevladujejo po toku navzdol. Do podobnih rezultatov smo prišli tudi z našo raziskavo. Skupina enodnevnic je bila zastopana z vrstama Centroptilum luteolum in Habrophlebia lauta, od vrbnic smo našli le rod Nemoura. Vodni hrošči so bili zastopani z dvema družinama Elminthidae (rodova E Imi s ter Limnius) in Haliplidae, mladoletnice pa s tremi Goeridae, Limnephilidae in Psychomyidae. Skupine, katerih predstavniki so se pojavljali le posamično, so bile: vodne pršice, nižji raki (Gammarus fossarum, Niphargus stygius), hidrozoi in dvokrilci (družina Chironomidae). Med njimi smo ugotovili štiri skupine: Chironomini, Tanytarsini, Orthocladiinae in Tanypodinae z rodovi oz. vrstami Microlendipes chi oris gr., Endochiro-nomus dispai' gr, Paratendipes sp., Orthocladius sp., Smittia sp., Thiene -mannimyia sp., Rheotanytarsus sp., Micropsectra sp. Jamarji-potapljači so na skalah v podvodni dvorani že našli nekatere prave podzemske živali: človeško ribico (Proteus anguinus), jamsko kožico ('Troglocaris schmidti), jamskega ježka (Monolistra racovitzai) in jamsko postranico (Niphargus sp.) (Smerdu, 1981). V enem izmed vzorcev smo tudi mi našli slepo jamsko kožico (Niphargus stygius), ki je tipična jamska žival. V jezersko kotanjo jo je prinesla voda, ki z velikim pritiskom priteka po rovih in v svoj tok zajame tudi podzemne živali. Zanimiva je bila tudi najdba prazne hišice jamskega polžka Iglica luxurians. Vrsta je zelo redka in je endemična za porečje Ljubljanice (Bole, 1985). Nekatere bentoške živali voda iz jezera tudi odplavlja. Vzorci, ki smo jih zajeli s t.i. driftnimi mrežami, pa so potrdili, da takoj za prelivom živijo prave potočne živali, na primer enodnevnice iz rodov Ecdyonurus sp. in Ephemerella sp., ličinke dvokrilcev rodu Diamesa sp. in Eukiefferiella sp., ki jih v bentoških vzorcih v kotanji nismo našli v nobenem vzorcu. Plankton so organizmi proste vode (Slika 2). Vzorčili smo jih s planktonsko mrežico. Fitoplankton sestavljajo večinoma mikroskopske, avtotrofne alge, zooplankton pa drobne živali, med njimi so protozoji, kotačniki in nižji raki. Plankton v vodi ne lebdi, temveč zaradi težnosti počasi tone (odvisno od vrste; od nekaj cm do 2 m na dan). Zaviranje tonjenja plank- SLIKA L BENTOŠKE ŽIVALI IZ DIVJEGA JEZERA SADLERIANA FLUMINENStS 3,5-5 mm l mm ELMINTHIDAE -ODRASLA ŽIVAL ANCYLUS FLUVIATILE 4-9 mm ELMINTHIDAE -LIČINKA / mm OLIGOCHAETA 1cm LIMNEPHILIDAE HABROPHLEBIA LAUTA &J-2cm 1cm PSYCHOMYIDAE CENTROPTILUM LUTEOLUM 0.5-2 cm DIPTERA (CHIRONOMIDAE) NEMOURA SP 0,5-1,5 cm NEKATERI PLANKTONTI DIVJEGA JEZERA FITOPLANKTON PER1DINIUM SP. iSÜBl l|51150 ö Dl ATOMA VULGARE NEKATERI PLANKTONTI DIVJEGA JEZERA ZOOPLANKTON KERATELLA COCHLEAR1S tonti dosežejo na različne načine: s kopičenjem oljnih kapljic in plinskih mehurčkov, z združevanjem celic v kolonije, tvorbo galertastih (sluzastih) ovojev in izrastkov ter odstopanjem od kroglaste oblike celice. V jezerih z velikim pretokom se planktonski organizmi v vodnem stolpcu težko obdržijo, saj jih turbulentni tokovi neprestano mešajo, zaradi kratkega zadrževalnega časa pa planktonska celica nima dovolj časa. da bi se v vodi razmnožila. V Divjem jezeru se med letom večkrat pojavi močan pretok, ki "spere" plankton iz jezerske kotanje. Vzorce planktona smo pregledali pod mikroskopom, pred tem smo jih cen-trifugirali, da smo skoncentrirali redke organizme. Po številu vrst so prevladovale kremenaste alge (Diatomeae). Določili smo 11 vrst, najpogostejše so bile iz rodu Cyclotella sp., Cocconeis placentula in Diatonici vulgare, redkejša pa rodova Asterionella sp. in Fragilaria sp. V vzorcih sta bila pogosta tudi dinoflagelata Ceratimi in Peridinium. Še redkejši kot fitoplanktonti pa so bili zooplanktonti. Posamično so se pojavljali parameciji (Paramecium sp.), med kotačniki le splošno razširjena vrsta Keratella cochlearis, med nižjimi raki pa rodova Bosmina sp. in Cyclops sp. Omejitveni dejavnik za fitoplankton v Divjem jezeru ni bila svetloba, saj smo z meritvami prosojnosti po Secchiju ugotovili, da prodre do dna. Manjša številčnost zooplanktona je bila verjetno posledica majhne ponudbe hrane (fitoplanktontov) ter prisotnosti plenilcev (ribe). Glavni omejitveni dejavniki za razvoj planktona v Divjem jezeru pa so: nihanje pretoka - zaradi izvira podzemne vode, kratek zadrževalni čas vode v kotanji in nizka povprečna letna temperatura. Makrofiti. Med makrofite prištevamo makroskopske nitaste alge, vodne mahove in vodne višje rastline. Litoral Divjega jezera ni poraščen z makrofiti. Navpične skalnate stene preprečujejo direkten dostop sončnim žarkom, malo je hranil, gladina vode niha, kamnit obrežni pas je neprimeren za vkoreninjenje rastlin. V litoralu uspeva en sam primerek višje rastline vrste Ludwigia palustris. Dno severnega dela kotanje obraščajo vodni mahovi (Amblystegiuni sp.. Cinclidotus aquaticus, Platiehypnidium riparioides), drugje v kotanji mahov ni. Vodni mahovi namreč uspevajo samo tam, kjer je zagotovljen stalen pretok vode mimo aktivne fotosintetske površine. Le tako je zagotovljen uspešen sprejem ogljika v celico. Zaključek Po predstavljenih, sicer časovno omejenih in delnih ekoloških raziskavah, se samo po sebi postavlja vprašanje, ali nosi Divje jezero ustrezno ime ali pa je termin jezero zavajajoč in smemo govoriti le o izviru? Kot jezero ga l<>nm ASTER! ON ELLA SP. označuje vzpostavitev rahle poletne stratifikacije, ki je značilna samo za stoječe vode in za noben drug vodni ekosistem. Tudi prisoten plankton ni značilen za tekoče vode ali izvire (izjemoma ga najdemo kot potamo-plankton (rečni plankton) v počasnem spodnjem toku velikih rek). V sušnem poletnem obdobju sta pritok in iztok zelo majhna, voda bolj ali manj miruje in življenjski pogoji v kotanji so značilno jezerski. S padavinami pa se pretok poveča in s tem se spremenijo tudi hidrološke značilnosti. Iz podzemlja priteka (izvira) voda. količinsko in časovno neenakomerno. Najlepše se zahvaljujem prof. dr. C. Lindegaardu iz Freshwater BiologicaI Laboratorium Univerze v Copenhagnu za določitev hironomidov in oiigohetov, kolegom za pomoč pri določitvi nekaterih živali, in Civilni zaščiti tovarne Eta v Cerknem, ki je priskrbela čoln. Pretok je dejavnik z največjim vplivom na življenjske združbe v vodah. Zaradi povečanega pretoka se Divje jezero spremeni v močan izvir s konstantno nizko temperaturo vode. Združba bentosa je sicer vrstno raznolika, število osebkov v populaciji pa majhno. Glavni omejitveni dejavnik za razvoj planktona in makrofitov je spreminjajoč se pretok. Zaradi edinstvene kombinacije biotskih in abiotskih dejavnikov Divje jezero ne moremo umestiti niti v klasičen okvir jezera niti izvira. Vsekakor pa mu pristoji pridevnik "divje". LITERATURA BOLE. J.. 1985. PODZEMELJSKI VODNI POLŽI KAŽEJO NA RAZVOJ POREČJA LJUBLJANICE. PROTEUS 48. 16-20. ČAR. J., 1996. GEOLOŠKA ZGRADBA DIVJEGA JEZERA IN NJEGOVE OKOLICE. DIVJE JEZERO PRI IDRIJI. KULTURNI IN NARAVNI SPOMENIKI SLOVENIJE. ZBIRKA VODNIKOV 188. s. 26-37. GLAZIER. D.S.. 1991. THE FAUNA OF NORTH AMERICAN TEMPERATE COLD SPRINGS: PATTERNS AND HYPOTESES. FRESHWATER BIOLOGY, 26, s. 527 - 542. GLAZIER. D.S. / GOOCH. J.L., 1987. MACROINVERTEBRATE ASSEMBLAGES IN PENNSYLVANIA (U.S.A.) SPRINGS. HYDROLOGIA, 150, s. 33-43. JANEŽ. J. / ČAR. J.. 1996. H1DROGEOLOGIJA DIVJEGA JEZERA. DIVJE JEZERO PRI IDRIJI. KULTURNI IN NARAVNI SPOMENIKI SLOVENIJE. ZBIRKA VODNIKOV 188. s. 38 - 44. MAVRI. U„ 1996. LIMNOLOŠKE RAZISKAVE DIVJEGA JEZERA PRI IDRIJI. DIPLOMSKA NALOGA. LJUBLJANA. BTF. ODDELEK ZA BIOLOGIJO. 56 s. MLAKAR, L. 1969. KROVNA ZGRADBA IDRIJSKO ŽIROVSKEGA OZEMLJA.GEOLOGU A 12. LJUBLJANA. SMERDU. R.. 1981. PODZEMLJE DIVJEGA JEZERA PRI IDRIJI. PROTEUS 44. s.73. Sem Marija Ci gale. rojena I. 1942 v Dolali pri Idriji, maturantka idrijske gimnazije, letnik 1960. Po diplomi sociologije leta 1964 sem eno leto učila druge: srčno upam, da jim nisem naredila preveč škode. Potem sem se zapisala uradništvu in za nekaj časa politiki. Dvoje tem me je privlačilo in me še vedno: sodala in pravice žensk. Jezi me, ko vseskozi doživljam, koliko energij morajo ženske trošiti v prazno, samo zato, ker niso moški: in strašno me jezi. ko vseskozi opazujem, koliko bi bilo mogoče narediti za to, da bi bilo okrog nas manj revščine, pa se tistim, ki imajo največ moči, da bi stvari spreminjali, to ne zdi vredno... Leta 1990 je zgodba mojih literarnih junakinj iz mladih dni prišla med bralce v knjigi Višek. Leta 1993 sem spravila skupaj še eno, ki pa ni roman, ampak državljanski vodnik po socialnih pravicah. Ko bom imela čas, bom nemara napisala še kakšno... toda. saj veste, kako smo upokojenci s časom. V Cisto običajna zgodba Zadnjič, pri zajtrku, mi je mož rekel... Vidim, da ste čudno pogledali, moram takoj pojasniti: moj bivši mož... No. zdaj je stvar še slabša, pa moram zares vse pojasniti: moj bivši mož včasih prespi pri meni in če je drugo jutro po naključju sobota, naredim zajtrk in potem se malo pogovarjava. Ampak že vidim, zdaj se vam vse skupaj zdi še bolj čudno, pa moram pojasniti celo zgodbo. Vidite, moj bivši mož... Saj je čisto običajna zgodba. Ko sva se poročila, sem jaz že delala, on pa je bil še študent. Seveda, jaz sem študirala navadno, dolgočasno pravo in sem se takoj zaposlila, v dolgočasnem podjetju, dolgočasna služba. Medicina je pa nekaj drugega, to se razume, čeprav mu kar nekako ni bilo prav, da sem ga nekaj časa jaz vzdrževala. Poročila sva se pa zato, ker sem takrat prišla do tegale stanovanja. Tako se je naključilo. nekaj pred tem mi je umrla mama, oče pa že precej let pred tem, in podedovala sem hišo. Naša hiša je bila stara, bolj na samoti, taka, železniška hiša: moj oče, veste, je bil pri železnici, od tega menda vsi postanejo malo čudni, oče je bil pa sploh tak, nikdar se nisva kaj prida pogovarjala, pa z mamo tudi ne, on je samo na železnico mislil, menda, tudi končal je tako, v železniški nesreči. Skratka, hočem povedati, ko je mama umrla, kar tako nekako, na tiho, kot da bi ugasnila, sem podedovala hišo. Bila je stara, ne veliko vredna, ampak zraven je spadala še nekakšna njiva, precejšen kos zemlje in nek sosed jo je hotel na vsak način imeti in tako sem dobila kar precej denarja, veste, pa še kredit sem vzela in sem si laliko kupila tole stanovanje. Saj zdaj ni videti nič posebnega, dve sobi, ampak takrat se mi je zdelo, da je pol sveta mojega, res! Pa sem rekla, zakaj bi zapravljal za študentski dom, poročiva se. No, vidim, tole je zdaj zvenelo tako, kot da sva se zgolj zaradi stanovanja poročila, ampak kje pa! Seveda sva bila zaljubljena, pa kako! Vsaj jaz, bi rekla, da sem ob belem dnevu zvezde videla, če sem samo pomislila nanj, mislim pa, da on tudi. Jaz vsekakor, čisto nora sem bila nanj, ne /norem povedati kako! Se čevlje sem mu čistila in še rada. toliko da jih še poljubljala nisem zraven! Skratka, bila sem v devetih nebesih... dokler... dokler nisem naenkrat opazila, da mu jaz čistini čevlje. Pa ne samo to. Naenkrat sem opazila, da postajam strašna ljubiteljica filma. Popoldne, iz službe grede, sva .v kakšno kolegico ugotovili, da bi nama strašno prijalo, če bi si ogledali kak film, po filmu pa nama je tako dobro delo, če sva šli še malo kam posedet pa na kakšno kavo. Ali pa malo po trgovinah. Prej nisem nikoli razumela, kaj ženske vidijo v kupovanju, da bi pa hodila po trgovinah, kar tako, samo zaradi ogledovanja, neumnost! Kar naenkrat pa sem odkrila, da je to prav zares užitek, v tistem času sem imela vse v malem prstu, kje je kaj ceneje, pa kje so dobili kaj novega, kje se splača kupovati to. kje ono. Skratka, kakor je bila moja služba dolgočasna, se mi ni in ni dalo oditi domov, vsak dan večji odpor sem čutila do mojega prej tako ljubljenega stanovanja: če sem le mogla, sem odlašala do večera, še malo pa še malo. Celo tako daleč sem padla, da sem se sprijateljila s spodnjo sosedo, saj veste, z gospo Hedo. ki ji moj mož ni rekel drugače kot zoprna stara klepetulja, pa še res je, ampak nekako se je zmeraj zgodilo, da mi je zadišala kava, kadar meje prestregla spodaj in me povabila, kaj morem... V tistem času je moj mož že končal študij in dobil službo. Seveda, on sije zmeraj želel delati v bolnišnici, saj veste, vsi tisti simpatični kirurgi v nadaljevankah, velike operacije, pa tako. pa lepe mlade sestrice, pa ljudje, ki ti iz hvaležnosti padajo okrog vratu... Imel pa je službo v zdravstvenem domu, kamor hodijo, kot se je kar naprej pritoževal, samo hipohondrične stare device, in najbolj sitno, staro sestro so mu dali, pravi strup, nobenega strokovnega napredka, tam bi lahko bil tudi robot, ki bi samo ponavljal, ja, gospa, res je slabo, gospa, strašno ste bolni, ampak preživeli boste, gospa, še to bomo pogledali, še en receptek bomo napisali... Na kratko, kar naprej je bil slabe volje in kadar je on slabe volje, ni čisto nič zabaven, lahko vam rečem. Saj pravzaprav niti ne vem zakaj, ampak v menije zrasel tak odpor, samo da sem pomislila, da moram iti domov, pa se mi je vse uprlo, ne morem povedati, kakšen zoprn občutek. Če stanovanje ne bi bilo moje, se mi zdi, bi pobrala kovček in šla, tako pa... Zakaj pa nisva imela otroka, vprašate? Vidite, dokler je on študiral, sva rekla, bova počakala, potem pa jaz nisem več marala. Kako naj imam otroka, če trpim vsakokrat, ko pomislim, da bom morala oditi domov? Seveda ni bilo tako preprosto, kot se sliši zdaj, ko vam to pripovedujem. Bilo je prav grozno, vam rečem! Toliko sem premišljevala, toliko sem se žrla, dopovedovala sem si to in ono, pa kaj, tisti odpor v meni je ostal, nisem si mogla pomagati, nisem! Kaj sem hotela, nazadnje sem mu morala reči, naj odide. Saj pravzaprav ni bilo nič takega med nama. da bi lahko rekla, da je bilo hudo narobe. Še prepirala se nisva. Noja, toliko in ob takih priložnostih, kot je normalno. Samo tisti moj občutek... prava muka... Nisem mogla več tako naprej, morala sem mu reči. naj odide. Lepo sem mu rekla, hotela sem, da bi se razšla mirno, kulturno. Seveda je preslišal. Morala sem mu reči bolj na glas. Ostreje. Bolj jezno. Nazadnje sem mu morala zabrusiti, naj pobere svoj kovček in odide. Tako, vidite, običajna zgodba. Ko rečeš prvič, se prestisi. Ko se reče drugič, zveni kot šala. Potem, tretjič, se je razjezil... Kaj naj razlagam, vse sva preigrala. običajni repertoar: najprej seje smejal, potem se je jezil, potem se je čudil, potem je prosil, toliko da ni pokleknil pred mano. Ampak tisti moj občutek je ostal. Seveda me je nič kolikokrat mikalo, da bi popustila, da bi rekla, saj ni nič, poskusiva, bova že... In tudi sem, seveda, nič kolikokrat... Zdaj bo drugače, sva rekla, od zdaj naprej bova delala drugače. Pa je šlo, dva dni. tri dni. pa tisti občutek se je vedno znova vrnil, vedno znova malo močnejši... Kaj bi razlagala, vsega je bilo, prepir, jok, kričanje, napadi besa... tako kot običajno pri takšnih ločitvenih zgodbah. Jaz sem hotela, da bi se razšla mirno, prijateljsko, pa kaj hočete. bilo je grozno, krivila sem zdaj sebe. zdaj njega, ce povem po pravici, večkrat sebe. ampak pomagati si pa nisem mogla. Bilo je grozno, ampak nazadnje je le minilo, res je vzel svoje kovčke in se odseli/. Z obrazom, kot da sva smrtna sovražnika, si lahko mislite. Ko sva bila končno na sodišču, se je zelo trudil, da bi bilo videti, da gleda skozme. Strašen občutek krivde sem imela, priznam, on se je na sodišču pokazal kot fin, uglajen gospod, jaz pa sploh nisem znala razložiti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ali naj bi pripovedovala, kako se mi je upiralo priti domov? Tega ne bi mogla razložiti tako. da bi me razumeli, saj še sama nisem. Vseeno pa sem vedela, da sem naredila prav. Zakaj naenkrat me filmi sploh niso več zanimali. Iz službe sem hitela domov s takim veseljem! Saj nisem doma imela početi nič takega, pa mi je vseeno prijalo, kar tako sedeti doma in čutiti, da sem doma, krasen občutek! Nekaj časa po razvezi se je moj mož, hočem reči, moj bivši mož, vedno demonstrativno obrnil stran, kadar sva se srečala na cesti. Saj veste, naše mesto je kar majhno, ne moreš se izogniti temu, da bi se kdaj srečal. Slišala sem, take reči so mi seveda z veseljem nosili na nos, da si je našel žensko, prav privoščila sem mu. res. Kadar je po naključju naneslo, da bi se morala srečati, je stopil okrog kakega vogala ali pa, če ni mogel drugače, šel mimo mene s proč obrnjenim obrazom. Malo me je speklo. ampak v bistvu sem mu dala prav, sama sem kriva, sem si zmeraj rekla. Kaj hočeš, takšno je življenje. Tako je čas mineval. Malo dolgočasno, služba, prijateljice, nič posebnega. Mirno in dolgočasno. Potem sem se celo na novo zaljubila, pa ne preveč, trajalo je samo par tednov in ni bilo kaj posebnega, toliko, daje čas hitreje mineval. Dolgočasno življenje, ampak moje. Potem se je nekoč zgodilo, čisto po naključju, nekoč decembra, malo pred novim letom, da sva se z možem, z bivšim možem, srečala na cesti. Umaknila sem oči, kot običajno, nisem mu hotela delati preglavic, če misli, daje bolje, da se delava, da se ne poznava, pa prav. Ampak, glej čudo, naenkrat me je spoznal! Pokimal in celo pozdravil! Odzdravila sem, kaj pa. Moram priznati, da mi je kar malo odleglo. Je pač prebolel. Zakaj tudi ne, minilo je več kot pol leta in našel sije žensko, se pravi, stvari bodo končno postale normalne. Meni je bilo prav tako, slaba vest je minila in življenje se mi je zazdelo čisto prijetno. Tako, vidite, so se sh'ari kar lepo uredile. Ko sva se srečala drugič, me je že poklical po imenu in pozdravil kar prisrčno. Tretjič me je že povabil na kavo. Zakaj pa ne? Saj sva odrasla človeka, prav je, da preteklost pospraviva v predale in se obnašava kot normalni ljudje. Moram reči. prav prijetno sva poklepetala ob kavici. Prijateljsko. Malo nostalgično, predvsem pa prijateljsko. Dva odrasla človeka, ki imata za sabo skupno zgodbo, ki je bila sicer malo naporna, ampak kaj, treba je pozabiti, življenje gre naprej. Cisto prijeten občutek. Tako, vidite, se je nekako vse poravnalo. S svojim bivšim možem sem se lahko pogovarjala čisto prijateljsko, čisto prijetno. Ce ste morda prej dobili vtis, daje moj mož, mislim, moj bivši mož. kakšna dolgočasna surovina, se motite. Čisto prijeten človek je, včasih je prav zabaven, z njim se lahko zelo prijetno pogovarjaš, tak. prijeten, simpatičen človek je. Včasih sem se kar razveselila, ko sva se srečala, stopila sva kam na kavo, poklepetala, se malce nasmejala, se prijateljsko zbadala... Kot dobra, naklonjena si znanca. No, potlej pa se je nekako, kaj vem kako, obrnilo takole... Saj je slej ali prej moralo priti. Nekega dne sva se srečala čisto blizu mojega stanovanja. Proti večeru je bilo. Le kaj bi posedala v tistem bifeju, ni preveč čist in tako hrupno je tam ; k' zakaj ne bi skočila na kavo k meni? Pa sva. Skuhala sem kavico, poklepetala sva veselo, prav prijetno je bilo. Naenkrat je bila ura polnoč, spomnil se je. da mora poklicati taksi, avtobusi ob tej uri ne vozijo več, stanoval pa je daleč, na drugem koncu mesta. Lahko ti pa posteljem na kavču, sem ponudila, če se ti sredi noči ne da hoditi domov. In. kaj bi razlagala... jasno, končalo seje tako, da sva se zjutraj zbudila skupaj v postelji, precej slabo sem spala, nisem bila več navajena v dvoje in odkar sem bila sama, sem največkrat prespala kar na kavču v dnevni sobi. Zakonska postelja, ki sva si jo kupila - pravzaprav jo je on kupil, za svoj prvi zaslužek, tako da ni imel občutka, daje vse v stanovanju samo moje - mi je bila zmerom malo zoprna. Takšen moderen dizajn, veste, on jo je izbral, za moj okus nekaj groznega, pa mu nisem hotela kvariti veselja, delala sem se. da mi je všeč... No, ko sva se takrat zjutraj spet zbudila skupaj, sem imela malo čuden, skoraj bi rekla, svarilen občutek, ampak on je bil strašno ljubezniv, skuhala sem kavo in popila sva jo v postelji in se šalila in poljubljala in tako... Seveda, lahko si kar mislite, kako je šlo naprej. Od mene je odšel s prisrčnim poljubom, pa ne za dolgo; še isti clan mi je telefoniral v službo, da mi pove, kako... Čez par dni je prišel na kavo kar brez najave in najbrž mi še praviti ni treba, da je čez par dni prišel s kovčki. Bila sva polna načrtov, kako bo to por drugače, zdaj sva zrela, izkušena, zdaj veva, kakšne napake sva delala, zdaj jih ne bo več. Nekaj časa je res izgledalo vse krasno. Pa ne dolgo. Ne morem pomagati, spet seje vrnil tisti občutek, naenkrat se mi spet ni dalo domov. Mož je končno dobil delo v bolnišnici, mislila sem, da bo zdaj vse v redu, zdaj bo zadovoljen, drugačen... ampak... Saj ni bilo nič oprijemljivega, nobene take stvari ne morem povedati, samo... domov se mi je upiralo iti. Saj je toliko zanimivih filmov. Toliko novih reči v trgovinah. Vpisala sem se k nekakšni telovadbi, hi, čeprav se je mož še tako norčeval iz mene, spet sem se spoprijateljila z gospo Hedo. Spočetka, kmalu ko smo se vselili v blok. naju je kar naprej vabila, tako da sva se je morata kar malo izogibati. Taka klepetulja je, ko te dobi v roke, te zlepa ne spusti. Ta stara coprnica, je vedno rekel moj mož. Nekajkrat, na začetku, naju je celo oba pretentala, da sva šla k njej na kavico, potem pa je mož tri dni robantil čeznjo, ta stara zoprnica. je bentil; sicer pa se je njemu posrečilo, da si je bil kaj kmalu navzkriž z vsemi sosedi. Gospa Heda je nekaj časa imela mojega moža strašno v čislili, saj veste, zdravnik in tako, pa mu je nekoč mimogrede, ko smo se srečali na hodniku, potožila, kaj bi ji svetoval za njen kašelj, tako jo stiska v prsih. In on, kakršen je, se ni mogel premagati, pri priči ji je vrnil s tisto staro zdravniško, saj veste, kar na hodniku, da so sosedje slišali, no. se pa slecite gospa, bova pogledala. Seveda mu nikoli ni odpustila in črtita gaje poslej tako zagrizeno, daje bilo že kar čudno. Da ne govorim, kako me je spodbujala, naj ga vendar že vržem ven, potem, takrat, ko so bite stvari že tako daleč... Ko je prišel nazaj, me pa nekaj časa še pozdravljala ni več; in potem, ko se je spet začelo tisto, tisti odpor do doma, je kar prežala name in me vabila na kavo. Si lahko mislite. kako se mi ni dalo domov, če sem raje stopila k Hedi, v njeno majhno, malo preveč natrpano in tako kičasto stanovanje, da ti je šlo kar na smeh. Ampak, kaj morem, nekako mi je kar pri j al o stopiti v tako, pedantno pospravljeno stanovanje, kjer se lahko usedeš na stol, popolnoma prepričan, da se tam ne valja kaka umazana moška nogavica. Kaj naj sploh govorim, saj si lahko mislite, snxv je šla približno tako kot prvič. Morala sem mu reči. naj gre. Najprej blago in nazadnje naglas in grobo. Vmes se je smejal, jezil, grozil, prosil... klasika. Približno tako kot prvič. Samo bolj na hitro je šlo vse. Tudi potem, ko se je spet odselil. Prvič je trajalo skoraj celo leto, ko me po ločitvi ni poznal. Drugič je trajalo komaj par mesecev. In čeprav me je gospa Heda na vse kriplje podpihovala proti njemu, mi je kar kamen padel od srca, ko sva po tistem spet sedla, popila skupaj kavico in prijateljsko poklepetala. Iz tistega časa je tudi ta moja zgodba s priimkom. Sosedje se mi malo posmehujejo, češ, da imam najbolj obrabljen nabiralnik za pisma. Ko sem kupila stanovanje, sem morala na nabiralnik dati svoj dekliški priimek, čeprav je manjkalo samo nekaj dni do moje poroke ; ampak zaradi računov, ki so prihajali, sem morala imeti svoj priimek. Potem sem seveda prvi dan ponosno nalepila zraven novi priimek in čez čas, ko sem presodila, da ni več nevarno, da bi me zgrešili, sem odlepila tistega prvega. Svojega dekliškega priimka tako nikoli nisem marala in bila sem kar vesela, ko sem se lahko podpisala po novem. Ko sva se razvezovala, sem neprevidno omenila, da bi raje ohranila njegov priimek; najbrž je opazil, da mi je veliko do tega in je zelo glasno zahteval, naj njegov priimek opustim. Se na sodišču je imel zelo čustven govor o tem. razumeli hoste, gospod sodnik, da... Ker je moj mož, hočem reči, moj bivši mož. kadar hoče na koga napraviti vtis. zelo prepričljiv, sem vedela, da nima smisla in sem na svoj nabiralnik spet nalepila stari priimek. Že takrat mi je prišlo na misel, da bi kazalo kaj ukreniti v zvezi s tem. Ce povem po pravici, mi je stvar postala čisto jasna takrat, ko sem se malo zaljubila, saj sem vam omenila, v moškega, ki seje pisal Petelin. Ce bi se poročila z njim, sem takrat razmišljala, saj veste, kakšne smo ženske, takele stvari nam pridejo na misel še predilo je treba, če se bom poročila z njim, se ne bom mogla zgovarjati, da nočem zamenjati lepega priimka za Petelina: pisala sem se Ocvirk. veste. In naj na pisemski nabiralnik lepim nov priimek in če se mi potlej zgodi, saj veste, človek, ki že ima izkušnje, misli na vse... Ko se je potem mož spet preselil k meni. sem kajpak morala spet nalepiti tudi njegov priimek, pošta zanj je prihajala, tudi po telefonu so ga včasih klic ali. Ko je spet odšel, je še par mesecev moral viseti tisti listek, saj veste, zdravnik je pa le zdravnik. Takrat sem se tudi odločila, da si dobim nov priimek, svoj, tak, ki mi bo všeč. Hotela sem nekaj posebnega, takšnega, ki ga nima nihče drug, po telefonskem imeniku sem preverjala: nazadnje sem si izbrala Borovšak, nikogar nisem poznala, ki bi se tako pisal in lepo zveni, prav ponosna sem bila nanj. Ampak, ali mi verjamete, še isti dan. ko sem vložila prošnjo, naj mi ga dajo, sem v časopisu našla nekoga, ki se tudi tako podpisuje. Pa. kaj hočete, če že nisem edini Borovšak. sem pa vsaj ena redkih, sem se tolažila. No. zdaj sem zašla, hotela sem pa povedati, kako je potem, čez čas, moj bivši mož spet prišel na kavico k meni. Prvič zaradi previdnosti sredi popoldneva, prijetno sva poklepetala in šel je še pred večerom. Gospa Heda ga je seveda videla, če pravijo, da brez božje vednosti tudi las ne pade z glave, drži še bolj, da brez vednosti gospe Hede ne pade niti smet na tla v našem bloku. Tako je bila jezna, da mi je še pridigo naredila čisto kratko, že vidim, je rekla, spet boš tako trapasta, da ga boš vzela nazaj, a nisi že zadosti nastradala, mi je rekla. Saj pravzaprav nisem nastradala. sem ji odgovorila, nakar je zmogla samo še skrajno zaničljiv pogled. Sploh pa, sem ji rekla, ker sem vseeno imela malo slabo vest. sploh mi pa zdaj kar naprej pripoveduje samo o svoji novi ženski, tokrat gre zares. Prav upala sem. da gre zares; res. zdelo se mi je. da bi to dokončno uredilo stvari. Za vsak primer pa sem potem, ko je odšel drugič, razdrla tisto najino grdo zakonsko posteljo. Kose sem zložila k steni v spalnici, saj nisem imela kam z njimi in kupila sem si ozko. popolnoma samsko posteljo. Za vsak primer, sem si rekla, sicer sem pa največkrat spala kar na kavču. No, izkazalo se je. da je z njegovo žensko tokrat vendarle šlo zares. Tudi pokazali so mi jo: kar čedna in odločna mlada dama. Cisto prava zanj. Tudi njemu sem kasneje rekla tako in. verjamete ali ne. kar razveselil se je pohvale. Nekoč mi je celo predlagal, da bi naju spoznal, pa sem mu rekla, raje ne, bogve, kako bi jaz, preden sem se poročila z njim, sprejela, če bi mi predstavljal svoje bivše. Razmislil je in mi dal prav. Saj sem vam že rekla, moj možje, kadar ni ravno poročen z mano, čisto prijeten človek. Seveda seje potem spet zgodilo, da meje obiskal tudi zvečer in rudi prespal je včasih pri meni, ali naj človeka sredi noči vržem na cesto? Ce povem čisto po pravici - vam lahko, drugim si tako ali tako ne bi upala -večkrat me je tudi kar vztrajno nagovarjal, naj spiva skupaj. Tudi zamikalo me je, priznam. Vendar mi je bilo jasno, da bi to spet vse pokvarilo. Enkrat bi spala z njim. ker bi me zamikalo, pa bi se naslednji dan vrnil, pričakujoč, da mu bom čistila čevlje. Ne vem. zakaj se v moških možganih seks vedno poveže s čiščenjem čevljev ali pranjem gat. Tako sem nekajkrat morala kar odločno nastopiti in od mene je šel užaljen, no. pa je čez nekaj dni spet prišel na prijateljski klepet. Takšno je pač življenje, kaj hočete. Če povem po pravici, sem bila zares vesela, ko je bilo nazadnje tako daleč, da je pomislil na ženitev. Ni bil najboljše volje; ona je bila noseča, odgovornost, stanovanje sta šele čakala... Moram reči, da bi mi njegova žena kar lahko rekla hvala, tolikokrat sem ga v tistem času hrabrila, se trudila, da mu pokažem lepši del zadeve. Obnašal se je tipično moško: bi se poročil, pa mu ni bilo do odgovornosti, kadar se pojavi kakšna težava, bi najraje kar vse pustil... Iskreno povedano, res sem bila zadovoljna, ko je bila poroka mimo. In ko je po prvem zakonskem prepiru pritekel potožit k meni, sem ga kar nekaj ur pregovarjala in poslala nazaj k ženi. Ce verjamete ali ne. veliko mi je bilo do tega, da bi stvar uspela. Takrat sem se končno rešila tudi tiste trapaste zakonske postelje. Dobila sta stanovanje in, saj veste, denarja za vse ni bilo. Zakaj ne bi vzel te, sem mu rekla, meni je v napoto in končno si jo ti kupil, skoraj nova je, saj ni treba, da ženi poveš, od kod jo imaš, sem mu rekla. Odleglo mi je. ko je ta reč dokončno izginila iz moje spalnice. Tako, vidite, seje vse skupaj lepo uredilo. Z možem, hočem reči, z bivšim možem, sva zdaj prav res dobra prijatelja, kadar je domu kaj narobe, zmeraj priteče k meni, če je hudo. se še malo zjoče. Kadar mu gre vse strašansko na živce, pride k meni. klepetava in če se klepet zavleče pozno v noč, prespi pri meni. Ce žena ve? Ne vem. ravno zadnjič sva se o tem pogovarjala, on misli, da ne ve, saj, če ga vpraša, kje je bil čez noč, se lahko zmeraj izgovori na bolnišnico, v tem pogledu je torej res praktična služba. Jaz pa mislim, da ve. saj je pametna ženska; ker je pametna, najbrž ve tudi. daje bolje, če prespi pri meni. kot če bi prespal kje drugje... Tako. vidite, takšno je življenje. Saj je čisto običajna zgodba, čeprav gospa Heda zaviha nos do neha. če ji skušam to dopovedati. Pa kaj hočete, nekateri so pač taki. Vi pa razumete, mar ne? No, zdaj vidite, kako je. Kot sem rekla, zadnjič, pri zajtrku, mi je mož rekel... Olga Kolenc Kdo sem in od kod prihajam? Izognila se bom nostalgičnim čustvom, ki nas tako rada spremljajo skozi življenje, še posebej ob nezavednih trenutkih, ko nočemo odrasti. Moje izhodišče je Vojskarska planota, s svojimi štirimi letnimi časi je kot prispodoba življenja samega. Je izhodišče za vzpon na gori. tisto pravo in tisto duhovno, ki je v meni. Pot se začne sredi cvetočega travnika in se nadaljuje na stičišču različnih smerokazov, kjer moram izbrati v katero smer. Sem pred odločitvijo, a ne vem, katera idilična steza me bo s čim manjšim naporom popeljala na vrh in katera se bo končala pod nepreplezljivim previsom. To je pot vzponov in padcev, porazov in zmag. Umetnost in čar vsakega življenja je v njegovi individualnosti, predvsem na stopnji zavedanja, ko smo sposobni sami prevzeti odgovornost za svoja dejanja in ne dovolimo nikomur več. da nas ovira. Vsak dan, vsak trenutek opravljamo življenjske izpite in padamo na njih. Meni je dano, da lahko nekatere lepe, meni bistvene trenutke in občutke pretvorim v pesem in sliko. Čeprav slika zadovolji gledalca, tako po laični kot po strokovni strani, je zame le bled odsev mojih pravih, notranjih občutkov. Pa vendar, energija je tu, v vsaki drobni črtici, ki je nanešena na pergament. Ker sem del narave, vsa ta pozitivno prevrednotena doživetja in najintimnejša čustva vežem na motive iz narave. Ne jočem za izgubljenim rajem neponovljivega otroštva, preživetega na Vojskem, vračam se vanj in se vedno znova napajam iz njega. Prenesla sem ga vase in ga podoživljam na gorskih poteh po Evropi ter ga istovetim z izhodiščem. OLGA KOLENC. NOSTALGIJA 1996 OLGA KOLENC, IZHODIŠČE 1996 OLGA KOLKNC. HREPENENJE V KAMNU 1996 OLGA KOLENC. UPANJE 1996 . ?;> ./it-.'.''■'Ms.^' OLGA KOLENC. SREČANJE 1997 OLGA KOLENC. IGRA V LESU 1997 Darinka Soban Drago jutro sem se ob pogledu na rosno košenico udarila po čelu. Seveda, v intervjuju EUzejske poljane na Nanosu zlati koren, Asphodus albus, lilijevka iz grške mitologije. Ker se je naslov Marije Merdne glasil na Osnovno šolo v Cerknem, sem za šolarje imenu rože pripisala še Primorska srečanja 188/96 mitološko pravljico, ki jo je ohranil Dioskorid v farmakološkem delu De materia medica (1. stol. n. št.). Po verovanju iz Homerjevega časa naj bi zlati koren rasel v raju na Elizejskih poljanah. Neznani gornik se mi je kasneje zahvalil na drugi strani male grafike (spomni me, da ti jo kdaj pokažem), in tako se je začelo moje poznanstvo s slikarjem in poetom idrijske zemlje Rafkom Terpinom. Od tedaj imenujem cvetoča pobočja Nanosa, ki so kak kilometer daleč od Abramove domačije, Elizejske poljane. Dül'inka Soban Čeprav sem vodila depandanso »B«, »Očkovo postojanko« bolnišnice v intervjuju EUzejske poljane na Nanosu Pavle v Bedrovi grapi nedaleč od Idrije, sem Idrijo prvič obiskala po vojni. Marije Mercine Starodavno mesto nas je vse iz bolnišnice Pavle vzelo za svoje in nam Primorska srečanja 188/96 podelilo domicil. Postala sem stalna obiskovalka muzeja v Idriji. Pri Srečku Logarju, prvem povojnem ravnatelju, sem bila doma po knapovsko postrežena z žlikrofi. Med ravnateljevanjem Jurija Bavdaža in Sama Bevka sem v muzej in bolnišnico Franjo pogosto vodila posameznike in delegacije tujih kirurgov in anesteziologov. V nekem pregledu večletnih obiskov bolnišnice Franje je kustos Tomaž Pavšič, s katerim se takrat še nisva osebno poznala, napisal, da Franjo obišče tudi veliko tujih zdravnikov, ki jih navadno pripelje Darinka Soban. - Večkrat sem v Idriji predavala, na muzejskem večeru o Scopoliju me je čisto pretreslo, koliko ljudi je prišlo poslušat in kako so bili veseli mojih besed. Ljubljančani take želje ne pokažejo. - Večkrat kaj napišem v Idrijske razglede, ki jih vedno preberem do zadnje črke. Med članki se zelo veselim Terpinovih: njegov umetniški gen ali genij ima dva kraka - čopič in pero. - 18. junija so v idrijskem muzeju lepo predstavili moj prevod Linnejevih pisem Scopoliju. Mira Omerzel Terlep Dosedanje domneve, da so naši davni predniki svoje estetske in umetniške v članku Prazgodovinske koščene piši ■aH (torej tudi zvočno-glasbene) instrumentalne vzgibe odkrivali predvsem Kultura l/i. 1997 šele pred 30.000 do 35.000 leti, se s svetovnimi odkritji v zadnjih letih vedno bolj majejo. Tudi lansko odkritje kosti z luknjami v Divjih babah I nad reko Idrijco pod Sebreljami nakazuje, da se je to dogajalo že pred 45.000 leti. Manca Košir Čez leta sem vsa našpičena obiskala dr. Jožeta Felca v idrijski psihiatrični v članku Spomini mi nekoč in potem bolnišnici, ker so takrat tja nasilno privedli nekoga, ki je bil tudi amaterski Razgledi 5/1997 novinar. Svinjarija, da si upa, tale Felc, sem med potjo proti Idriji stiskala zobe. Razkrinkala ga bom s svojim udarnim člankom, da bo odmevalo širom sveta. Vse za resnico in svobodo posameznika, sem dahnila, ko sem potrkala na Felčeva vrata. Tudi o tem primeru nisem nikoli napisala članka. Ker sem Felca pozorno poslušala in se - off the record - prepričala, da je obravnavani pacient v bolnišnici na varnem, ne pa v arestu. Tendenco, ki sem jo imela napisano v novinarski beležnici, sem pustila v zdravnikovi ordinaciji. Kljub temu nisem odšla praznih rok. Med tistim dolgim pogovorom sem spoznala enega svojih najljubših prijateljev, s katerim se globoko pomenkujeva še danes. Hvala ti, Jože! Kaj misliš, koliko današnjih novinarjev pusti svoje tendence v novinarski beležnici in posluša argumente »sovražnikov«? Janez Kavčič Slovenska nacionalna kulturna politika ne bo smela spregledati dejstva, da v rubriki Mnenju so k uveljavitvi slovenske muzejske stroke v svetu odločilno prispevali idrijski razgledi 1/1997 prav krajevni (mestni) muzeji. V tej luči se zdijo naravnost absurdne namere, da bi državna blagajna prevalila vso skrb za financiranje »provin-cialnih« muzejev na ramena lokalnih skupnosti. V času, ko si slovenska »visoka« zunanja politika mrzlično prizadeva ujeti prikl juček k evropskim integracijam, seje Idrija s prezentacijo svoje tehniške in kulturne dediščine v švicarski Lausanni še enkrat uveljavila kot nepogrešljiv evropski civilizacijski dejavnik. Mestni muzej Idrija, dobitnik ene od treh »evropskih« nagrad za leto 1997, je v dneh od 16. do 19. aprila častno zastopal slovensko državo, in to v hudi konkurenci slovečih in svetovljanskih evropskih kulturnih metropol. Idrijčani smo bili ponosni na svojo identiteto, ko nam je poln avditorij Olimpijskega muzeja tri dni izkazoval nedvoumne simpatije. Ob prejemu prestižne Michelettijeve nagrade smo bili deležni iskrenega aplavza in prisrčnih čestitk novih znancev in prijateljev, ki so zastopali dežele in narode od Portugalske do Turčije, od Skandinavije do Grčije. Sivolasi, a izjemno pronicljivi starosta evropskih muzealcev Kenneth Hudson je na zaključni slovesnosti izrecno poudaril, da evropskega znanstvenega in kulturnega makrokozmosa ne bi bilo brez kreativnosti in prispevkov avtentičnih institucij. Po njegovih besedah so tudi uspešni muzeji tisti mikrokozmosi, ki soustvarjajo vsebino evropskega sožitja, ne glede na taktiziranja in špekulacije političnih birokratov v Bruslju, Ženevi in Strasbourgu. Zato nosi slovensko kulturno ministrstvo polno odgovornost, da se ne bi uresničilo grenko spoznanje starih Latincev: Nemo propheta in patria. Idrija, ^r/t.c\Z^j^m. Kranjska METKA PETRIC " EDINBURGH : PRINTED FOR ARCHIBALD CONSTABLE AND CO. EDINBURGH ; AND HURST, ROBINSON, AND CO. LONDON. A TOUR IN GERMANY, AND SOME OF THE SOUTHERN PROVINCES OF THE AUSTRIAN EMPIRE, IN THE YEARS 1820, 1821, 1822. BY JOHN RUSSELL, Ese. IN TWO VOLUMES. VOL. II. SECONB EDITION. 1825. POTOVANJE PO NEMČIJI. IN NEKATERIH JUŽNIH PROVINCAH AVSTRIJSKEGA CESARSTVA V LETIH «20 IS11 182^ V DVEH DELIH AVTOR GOSPOD JOHN RUSSELL 2. DEL. DRUGA IZDAJA, EDINBURGH. TISKANO ZA ARCHIBALD CONSTABLE AND CO.. EDINBURGH IN HURST ROBINSON AND CO LONDON. 1825 At Upper Laybacli. the stage bexond Laybach itself, I quitted the great road for that which runs westw ard imo the mountains to Idria. It was ahoutfinir in the aftemom whcn I entcred it, assuréi that there was not more than tlìree hours driving to Idria; but bere, as elsewhere. the notions ofthe country peopìe, in regard to distance, are extremely indefinite. Düring half an hour, the road ran through a narrow plain; i t then began to ttscend rapidly among dark woods offir running along the edge ofdeep hollows. and we were stili in the woods. and stili ascending, when exen the uncertain light of evening disap-peared, and ci dreary. rainy. and pitch-dark night rendered it eis dangerous to proceed, as the lonettness oftlie country rendered it impossihle to find refuge from the stomi. Moreover, Giacomo, the coachman, had drunk more plentifully than was prudent, and neither he nor Iiis cattle had ever made the jour-ney before. His supplications to theVirgin, and. by the time he wasfairly drenched witli rain, to Bacchus, threw in our way some ofthe carter s employed to convey wood and charcoal to Idrici from the more distant recesses ofthe mountains; but they seemed to deserre the same reputati on for rudeness and feroe-ity which distinguishes them in so many other places. Accordilig to them. we were stili as far from Idria as we had been four hours before. Giacomo's broken Croatian soon informed them that he was a stranger: and all Iiis inquiries ahout iims and ale-liouses were only answered by a horse Iaugh. His patience being already e.xhausted. he could not bear to liave vulgär insult added to misfortune. and let loose itpon them Iiis whole stock ofltalìan oaths. (and it was not a small one.) concluding witli asswing ine, for our mutuai consolation, that they undoubtedly were "Signori della Kruhitza".1 However, satisfied with laughing at our troubles, and increasing them by more than doubling the road we had yet to drive, they neither attempted lo assault nor rob us. We continued to ereep on up the mountain, now plunging into the pine forests, where we learned that we were getting off the road only by the horses running their lieads against the trees, and now emerging upon a harren, hilly lieatli. where the dosest attention only showed that. to avoid being precipitated into a deep dell, it was mitch safer to trust to the animals than to their conduetor. On arriving ata small village where there weis a sort of ititi, nothing could prevail on Giacomo to move afoot farther tili dayliglìt. I was little hiclined to pax any regard to the statements ofthe landlord, that it was positively dangerous to drive on to Idria in the dark, without a persoti who knew every indi of the road; because I took it for granted that he Na Vrhniki, eno postajo za Ljubljano, sem glavno cesto zamenjal za drugo, ki vodi proti zahodu v gore do Idrije. Skrenil sem približno ob štirih popoldne, prepričan, da ni več kot tri ure vožnje do Idrije. Vendar so tudi tukaj pojmi podeželanov glede razdalj ekstrem-no nejasni. Prve pol ure je pot vodila skozi ozko ravnino. potem se je začela hitro vzpenjati med temačnimi jelovimi gozdovi po robu globokih globeli. Se vedno smo bili v gozdu in še vedno smo se vzpenjali, ko je izginila tudi negotova večerna svetloba. Pusta, deževna in kot oglje črna noč je bila nevarna za nadaljevanje, samotnost pokrajine pa ni dajala možnosti, da bi našli zavetje pred nevihto. Se več, kočijaž Giacomo je pil dosti več. kot bi bilo pametno, in tako on kot njegove živali niso še nikoli hodili po tej poti. Njegove ponižne prošnje k Devici in potem, ko je bil že povsem premočen od dežja, tudi k Bakhu, so nam na pot vrgle nekaj vozarjev, ki so prevažali les in oglje iz oddaljenih gorskih predelov v Idrijo. Ti si očitno zaslužijo sloves prostaštva in divjosti, ki se jih drži tudi v številnih drugih krajih. Po njihovem smo bili še vedno enako daleč od Idrije kot pred štirimi urami. Po Giacomovi polomljeni hrvaščini so hitro spoznali, daje tujec in na vsa njegova poizvedovanja o gostiščih in pivnicah so odgovarjali samo s konjskim smehom. Njegovo potrpljenje je bilo pri koncu in ni mogel več prenašati vulgarnih žalitev, ki so se pridružile naši nesreči. Obsul jih je s celotno zalogo italijanskih kletvic (in ta ni bila majhna) ter mi je v najino skupno tolažbo na koncu zagotovil, da so oni brez dvoma »Signori della Kruhitza« - gospodje s Hrušice1. Kakorkoli že, zadovoljili so se s smejanjem našim težavam in jih še povečevali z izjavami, daje pred nami vsaj še dvakrat toliko poti. Niso pa nas poskušali niti napasti niti oropati. Še naprej smo se plazili navkreber. Zdaj smo se zarili v borov gozd. kjer smo samo zaradi konjev, ki so morali izmikati glave med drevesi, spoznali, da smo šli s ceste, zdaj smo se znašli na neplodnem, strmem travniku, kjer je pozorno spremljanje pokazalo, da je bolj varno zaupati živalim kot njihovemu vodiču, če nočemo zgrmeti v globoko globel. Ko smo prišli v majhno vas z gostiščem, ni nič več moglo prepričati Giacoma, da bi pred zoro napravil še kak korak naprej. Nisem posvečal pozornosti gospodarjevi izjavi, da je ponoči res nevarno merely speculateci on the advantage of liaving a guest. 1 dici himfoul wrong. On making the test ofthe journey next morn-ing. I was compelled to acknowledge the aeeuracy of hi s rep-resentations and to he perfectly satisfeci with the obstinacy of Giacomo. The accommodations ofthe little hostelry were mudi more comfortahle than any man has a right to e.xpect in such a part ofsuch a country. In these houses. the landlord, common-ly Iiis wife. and always the female who acts as waiter and chambermaid, speak German. Infact. the language is taught in ali the country schools; but this has hitherto had little effect in making it general among the peasantry ; for the great point always is. not what a child learns in a school. but what it speaks and hears out of the school. It learns German words durin g the short ti me i t is in the pre sence ofthe master; out of Iiis reach. it speaks and hears only its native Croatian dialect. Small traets for the use ofthe peasantry have even been print-ed in Croatian. and some attempts have heen made to wards compiling a dictionary. Ne.xt morning, we proceeded. during an hour, over the same harren country. Ofa sudden the road seems lo disappear right before the eyes of the traveller, and he finds himself on the brink ofa houge hollow in the mountains. The effect in Singular and striking. He looks down iato the whole of this kettle, surrounded on every side by irregulär towering crags, which are here and there tufted with patches of fir. hut. in general, exhibit only the naked and dreary rock. The picture was entire-ly changed by the mist in which every thing was enveloped. The morning was not sufficientiy advanced; the sun, though hright and warm ahove. had not yet penetrated into the gulf, which wasfilled to the brini witli white fleeey Vapour, into which the road seemeci to descend, as if into mere air. AH around, the rugged cliffs rose abore its surface, like the rocky shores ofa mountain lake, and imagination could assign no depili to tlie abyss over which its light and hovering mantle was spread. /4s the sun carne nearer the meridian, the vapour began to rise slowly, but without dividing itselfinto those distinct, and rapid-ly ascending columns, which often produce such fantastic appearances, in the higher passages of the Swiss Alps. In a short time the whole kettle was visihle, terminating helow in a narrow, irregulär volley. The Idria, issuing at once from the mountains on the south. rushed along in the bottoni. On the crags which, circling round, seem to shut out this spot from ali communication with the world. not a cottage was to be seen, for they are too precipitous; and only here and there a few scanty patches of cultivation, for they are too barren. In the nadaljevati pot proti Idriji brez osebe, ki pozna vsako ped poti, saj mi je bilo jasno, daje le računal na to prednost. da bo imel goste. Naredil sem mu veliko krivico. Ko smo naslednje jutro opravili preostanek poti, sem moral priznati pravilnost njegovih navedb in biti povsem zadovoljen z Giacomovo trmo. Nastanitev v majhnem gostišču je bila dosti bolj udobna, kot bi človek lahko pričakoval v takem delu take dežele. V teh hišah so gospodar, pogosto njegova žena in vedno ženska, ki je delala kot natakarica in sobarica, govorili nemško. Jezika so se sicer učili v vseh deželnih šolah, vendar je še posebej pri kmetih to doslej imelo majhen učinek. Pomembno je namreč vedno tisto, kar otroci govorijo in slišijo izven šole, ne pa kar se učijo v šoli. V kratkem času, ko je prisoten učitelj, se učijo nemških besed, izven njegovega dosega pa govorijo in slišijo svoj materni hrvaški dialekt. Za kmete so bile tiskane kratke razprave v hrvaškem jeziku in narejeni so bili tudi nekateri poizkusi za izdelavo slovarja. Naslednji dan smo šli naprej in eno uro potovali po podobni neplodni pokrajini. Nato pa kot da bi prav pred očmi potnika cesta naenkrat izginila in znajde se na robu velike luknje v gorah. Pojav je edinstven in šokanten. Pogleda navzdol v kotliček, ki je na vseh straneh obdan z nepravilnimi previsnimi stenami. Te so tu in tam prekrite z zaplatami jelk, v glavnem pa kažejo le golo in pusto skalo. Slika je bila popolnoma spremenjena zaradi megle, v katero je bilo vse zavito. Dan še ni bil povsem razvit. Sonce, čeprav zgoraj svetlo in toplo, še ni prodrlo v luknjo, ki je bila do roba zapolnjena z belo, volnasto paro, v katero se je cesta navidezno potopila, kot da bi obvisela v zraku. Povsod naokrog so se skalnate pečine dvigale nad njeno površino kot skalne obale gorskega jezera in domišljija ni mogla določiti globine brezna, preko katerega se je raztezal lahek in lebdeč plašč. Ko se je sonce približalo meridianu, se je para začela počasi dvigovati, ne da bi se pri tem razdelila v tiste razločne, hitro se dvigajoče stebre, ki pogosto ustvarjajo tako fantastične oblike na višjih prelazih v Švicarskih Alpah. V kratkem času je bila vidna celotna kotlina, ki se je spodaj zaključevala z ozko. nepravilno dolino. Reka Idrija, ki se naenkrat pojavi iz gora na južni strani, hitro teče po dnu. Na stenah, ki jo obkrožajo in dajejo vtis, da tem krajem onemo- centre of the vallev, und aboiit severi hundred feet below the blink, the eye rested on the little town of Idrici, and the huts scottemi round the base of the mountain which contains the enti-ance tu the mines: The entrarn e to the mine is a little to the southward of the town, in the side afa small hillock which rises in front ofthe mountainous wall that surrounds the dell. The visitor puts on a miner's dress. It is not only necessari to leave behind watch-es. virgs, snujf-boxes, and similar articles which would infal-liblx he qffected by the quicksilver; bui, for the same reason. the accompanying miner insists on your dispensine witli ali coats and waistcoats which have metal buttons. In every case a miner's dress is at once more convenient, und more indepen-dent ofthe moisture and rubbings, which max be encountered below ground, although. in this beautiful mine, there is little to he apprehended from either. The miners luive not yet ceased their jokes on two ladies who went down with some fashion-able company during the Congress in the neighbouring Laybach. and returned, the one with her gold watch converted into a tiri trinket by the quicksilver. and the fair cheeks and neck ofthe other bedaubed with the blackness offalsehood by the siilphur. The descent cari be incide to the very bottoni ofthe mine in less thanfive minutes, in one ofthe large buckets in which the ore is brought abore ground. This mode, tlwugh the lessfatiguing, is not therefore the better;for, in descending the shqft onfoot. one can observe mudi better the care ami regularity with which ali the Operations have been carried on. particulaiiy in later times. From the first step. day-light is excluded.for the passage. hewn in the rock, descends at a very acute angle; were it a smooth suiface. it would be impracticcéle. Excepting the steepness. it has no other inconvenience. Instead ofclam-bering down a wet. slippery. wooden ladder, as in Freyberg, you clescend on successive flights ofsteps, as regulär as ifthey had beeil constructed for a private dwelling. Here and there are ìanding places, where galleries brauch offthrough which veins have beenfollowed, or the shqft descends in a new direction. This is the regulär mode in which the mining is carried on. from the suiface ofthe earth to the lowestpart ofthe mine, forming a subterraneous staircase descending about seven hundred feet, for the mine as yet is no deeper, owing to the superabundance and richness of the ore. Ali is pierced in the hard limestone rock. /1 stili more useful degree of care has been bestowed on the walls and ceiling. Instead of leaving the aočajo vsako komunikacijo s svetom, ni bilo možno videti niti ene koče, saj so stene prestrme: in le tu in tam nekaj bornih zaplat obdelane zemlje, ker je svet neploden. V sredini doline, približno sedemsto čevljev pod robom se oči odpočijejo na majhnem mestu Idriji in kolibah, raztresenih ob vznožju gore, v kateri je vhod v rudnik." Vhod v rudnik je nekoliko južno od mesta na pobočju majhnega hribčka pred gorsko steno, ki obkroža dolino. Obiskovalec si obleče rudarsko obleko. Zunaj mora pustiti ne le ure, prstane, tobačnice in podobne stvari, ki bi jih živo srebro zanesljivo poškodovalo, ampak spremljajoči rudar iz istih razlogov zahteva, da vstopi brez plašča in telovnika s kovinskimi gumbi. V vsakem primeru je rudarska obleka bolj primerna ter manj občutljiva na vlago in odrgnine, ki smo jim izpostavljeni v podzemlju, čeprav je v tem čudovitem rudniku malo nevarnosti za oboje. Rudarji še vedno zbijajo šale na račun dveh gospa, ki sta šli dol z neko modno družbo med kongresom v sosednji Ljubljani in se vrnili ena z zlato uro, spremenjeno zaradi živega srebra v pločevinast okrasek, lepa lička in vrat druge pa zamazani z lažno črnino zaradi žvepla. V enem od velikih veder, v katerih dovažajo rudo na površje, je možen spust do samega dna rudnika v manj kot petih minutah. Čeprav manj utrujajoč pa ta način ni najboljši, saj pri peš spuščanju po jašku lahko dosti bolje opazujemo skrb in pravilnost, s katero še posebej v zadnjem času izvajajo vse operacije. Že po prvih korakih se dnevna svetloba izgubi, saj se v skalo vsekan prehod spušča pod zelo ostrim kotom: če bi bila površina gladka, bi bilo to neizvedljivo. Razen velike strmine nima nobenih drugih neprijetnosti. Namesto plezanja navzdol po mokrih, spolzkih lesenih lestvah kot v Freybergu, se tu spuščaš po zaporedju stopnic, ki so tako pravilne, kot da bi bile zgrajene za privatno bivališče. Tu in tam so na stopnišču podesti. kjer se odcepijo rovi, s katerimi so sledili žilam, ali pa se jaški spuščajo v novi smeri. To je običajen način opreme rudnika - od površja do najnižjega dela rudnika je zgrajeno podzemno stopnišče, ki se spušča okrog sedemsto čevljev globoko, saj rudnik zaradi velikega izobilja in bogatosti rude sedaj ni bolj globok. V celoti je vsekan bare rugged rock, as is stili frequenti}- done elsewhere, or supportine the roqfwitli wood. as was in former times the universal practice, this passage into the earth is lined with a strong wall ofhewn stone, arched above; so that the descent is in real-ity through a eommodious vaniteti passage ahout four feet wide, and, in average height, rather more than si.x. The walling with stone is preferable, both in security and duration, to the old custom oflining and supporting the shafts with wood; tlie increasing scarcity and vaine of wood have likewise made it the cheaper mode. Neither is the labour so great as, at first sight, might he imagined. The stones used are those cut out in carrying the shaft itself downwards. All the trouble oftrans-porting them along a gallery to the bottoni of the perpendicu-lar shaft by which the ore and rubbish are conveyed above ground, is thus saved. No mine could be more fortunate in regard to the absence of water. A slight degree ofmoisture on the walls ancl Seiling is ali tliat con be occasionai Ix traced. The atmosphere is perfectly dry ancl comfortable, e.xcept in the neighbourhood ofrich veins. The spot where the originai adventurers found the first vein of mercury is pointed out rather more than two hunclred feet below ground, that is, at one-third of the depth to which the mine has been earried durili g the four hunclred years that have silice elapsed, a striking proof how abundant and productive the veins must have proved. The original one, however. does not seem to have been followed.for the first gallery is consid-erably lower. The deeperyou go. the more thickly do the veins come upon each other. Their direction, in general, is nearly horizontal, but i t is not a t all uncommon to find them ascend-ing; ili this case, they are not foUowed. Even where they retain the horizontal direction, or rise at a very trifling angle, they are not pur sue d to exhaustion. unless they be uncommonly productive; and this e.xtraordinary richness never continues long. Instead of exhausting the vein. a new one is sought deeper down. The or e s vary considera bly in point of richness. Wliat are reck-oned good ores containfrom sixty-five to seventy-five per cent ofpure quicksilver. and these are common enough. They often go as high as eighty-five per cent. The mercury is seldom found in its pure state, nor, when it does appear, is it always in the neighbourhood of the liehest veins. I observed some globales glittering on tlie walls of one of the galleries which was some-what damp, as if it had been brought out by tlie pressure of moisture. v trdno kamnino. Kljub temu je stenam in stropu posvečena večja stopnja previdnosti. Namesto da bi pustili golo skalo, kot še vedno pogosto delajo drugod, ali da bi podpirali strop z lesom, kar je bila splošna praksa v preteklosti, je ta prehod v zemljo obdan z močno steno iz zgoraj obokanega, klesanega kamna. Spust tako dejansko poteka skozi približno štiri čevlje širok in v povprečju več kot šest čevljev visok, prostoren, obokan rov. Prednost kamnite stene pred staro metodo oblaganja in podpiranja jaška z lesom je tako v varnosti kot v trajnosti; zaradi vse večjega pomanjkanja in vrednosti lesa pa je to tudi cenejša metoda. Tudi delo ni tako veliko, kot se lahko zdi na prvi pogled. Uporabili so kamne, ki so jih odstranili pri odpiranju jaška navzdol. Na ta način je bil prihranjen trud transportiranja teh kamnov vzdolž rova do dna navpičnega jaška, po katerem spravljajo na površje rudo in jalovino. Ni rudnika, ki bi imel več sreče zaradi odsotnosti vode. Vse kar lahko občasno zasledimo, je nizka stopnja vlage na stenah in stropu. Ozračje je povsem suho in udobno, razen v bližini bogatih žil. Na mestu, kjer so prvotni pustolovci našli prvo žilo živega srebra, so kopali več kot dvesto čevljev globoko oz. do ene tretjine globine, do katere so poglobili rudnik v preteklih štiristo letih. To je očiten dokaz, kako bogate in plodne so bile žile. Vendar izgleda, da prvotne niso sledili, saj je prvi rov precej nižje. Z globino se gostota žil veča. Njihova smer je v glavnem skoraj vodoravna, sploh pa niso neobičajne take, ki se dvigajo; v tem primeru jih ne sledijo. Tudi kadar ohranijo vodoravno smer ali se dvigajo pod neznatnim kotom, jih, če niso nenavadno bogate, ne izčrpajo povsem do konca. In ta izredna bogatost se nikoli ne vleče prav dolgo. Namesto da bi žilo povsem izčrpali, poiščejo novo nekoliko globlje. Rude so zelo različno bogate. Za dobre veljajo rude s petinšestdeset do petinsedemdeset odstotkov čistega živega srebra in te so dovolj pogoste. Dostikrat dosežejo tudi petinosemdeset odstotkov. Redko najdemo živo srebro v čistem stanju, kadar pa se pojavi, ni vedno blizu bogatih žil. V enem rovu sem na steni opazoval svetleče kroglice, ki so bile nekoliko vlažne, kot da bi se izločile zaradi pritiska vlage. The only impleasant accompaniment of the ore is the sulphur whieh almost universaliy attends it; itsfumes were stivngest in the lowest galleries. The miners liave learned to consider it eis a prognostic ofgood ore;for it is universaliy ohserved that the rieher the vein is. the greater is the quantity of sulphur: they have never pure air and good ore together. But neither the action of the sulphur nor of the mercury on the health and appearance ofthe workmen is ut all so striking as it has some-times been represented. That the mercury brings on a periodi-cai salivation is merely a joke. Its effects are most observable on the teeth. which are generally defteient and discoloured. The preparatory processes through which the ore must pass before being finally carried to the roasting ovens are per-formed on the other side of the town, on the hanks ofthe Idria. Bit it is only with the inferior ores that such processes are nec-essary; ali that are held to contain sixtyfive per cent of quicksilver, or upwards. are put immediately into the oven. This may he represented as a Square building divided by brick floors into five or six compartments. These floors are not continuous, but are pierced with a number ofholes. that the flame and smoke max ascetici front the one to the other. The ore is spread out upon them. the apertures being left uncovered. Thefìre is kin-dled between the lowest floor and the ground, and every outlet and crevice in the wliole fabric in then carefully sliut. The action of the fire. graduai ly extending itselffrom one layer to another through the openings in the floors. separates the quicksilver from its accompanying fossils; it rises sublimateci, along with the smoke, t o tlie top. from whence i t has no passage but by flues which are led through the walls in a winding direction, that it may coli by condnued circulation. Ai" it cools, the pure quicksilver is precipitateci, and descends, by internai communications between the flues, to the lower part of the wall. The fire is kept up. tili it is ascertaìned by the disappear-ance ofvapours, that ali the mercury has been disengaged; nor are the outlets opened tili the whole is so cool that ali the quicksilver must have been deposited. The metal is found deposited in hollows at the bottoni of the walls, made on pur-pose to receive it, and communicating with the flues. The sulphur is gained at the same time. The quicksilver is then tied up in slieep or goat skins, prepared with alimi, these having been found to be the cheapest and most convenient ofthe materials which will contain mercury without being injured. At stated sensons. n\'ice or thrice a year. it is necessary to sweep out the dust which gathers in the flues, adheres to the Edini neprijetni spremljevalec rude je žveplo, kije skoraj vedno zraven. Njegovi hlapi so bili najmočnejši v spodnjih rovih. Rudarji so se naučili, da jih upoštevajo kot znanilce dobre rude, saj je splošno znano, da imajo bolj bogate žile večjo količino žvepla. Nikoli se ne pojavljata čist zrak in dobra ruda skupaj. Vendar niti delovanje žvepla niti živega srebra na zdravje in videz delavcev nista tako velika, kakor ju včasih prikazujejo. To, da živo srebro povzroča občasno izločanje sline, je samo šala. Njegovi vplivi so najbolj vidni na zobeh, ki v glavnem manjkajo ali so spremenili barvo. Pripravljalne postopke, ki jim je podvržena ruda, preden jo prinesejo do topilniških peči, izvajajo na drugi strani mesta na bregovih reke Idrije. Vendar so ti postopki potrebni le za revno rudo; če pa vsebuje petinšestdeset odstotkov živega srebra ali več, jo dajo takoj v peč. To lahko opišemo kot kvadratno stavbo, ki je s horizontalnimi opečnatimi pregradami razdeljena v pet ali šest oddelkov. Pregrade niso neprekinjene, ampak so predrte s številnimi luknjami, da lahko ogenj in dim prehajata iz enega prostora v drugega. Na njih je razporejena ruda, odprtine pa ostanejo nepokrite. Ogenj zanetijo med najnižjim nadstropjem in tlemi, vsako izhodno odprtino in špranjo v celotni napravi pa pazljivo zaprejo. Delovanje ognja, ki se postopno razširja od enega nivoja do drugega skozi odprtine v pregradah, ločuje živo srebro od ostale kamnine. Živo srebro se dviguje kot para skupaj z dimom do vrha, od koder nima drugega izhoda kot skozi zavite cevi, ki vodijo skozi stene, kjer se lahko zaradi stalnega kroženja ohlaja. Pri ohlajanju se useda čisto živo srebro in se skozi notranje povezave med cevmi spušča v nižji del stene. Ogenj vzdržujejo, dokler odsotnost par ne zagotavlja, da je bilo vse živo srebro sproščeno, in odprtin ne odprejo, dokler ni vse tako hladno, da se je živo srebro že moralo odložiti v celoti. Kovina se nabere v luknjah na dnu sten, ki so narejene zato, da ga prestrezajo in so povezane s cevmi. Hkrati pridobivajo tudi žveplo. Živo srebro nato spravijo v ovčjo ali kozjo kožo, obdelano z alunitom, kar je najcenejši in najbolj primeren material za varno shranjevanje živega srebra. V določenih intervalih, dvakrat ali trikrat na leto. je potrebno pomesti prah. ki se nabira v ceveh, prijemlje na stene in odlaga v kotih v notranjosti peči. To delo je walls, and settles on the corners in the interior of the ovens. this lahour isfound to he so unhealthy, that it is not laici lipon the workmen as a regulär pan oftheir duty: additional wages are paid to those who volunteer to perform it. The wholeface is carefuìly wrapped up; but no precautions ean secare them ejfectuaUy against the prejudicial influenee ofthis dust, loaded with so many noxious partieles, It produces tremblingfits, and frequently convulsioni, which, for a time. disable the workmen for labour. Close bye are the buildingsfor the manufacture of Zinnober, the red sublimate of mercury. For a long time there has been nothing done in them, because the stock on hand far exceeds any probable demandfor it. A great deal ofcaution was always observed in allowing strangers to visit it, owing to a wish to keep secret some particular processes ofthe manufacture. The mine is wrouglit at the expence and for the account ofthe Austrian govemment. The sales and revenues are under the direction of an office in Vienna called the Bergwerks-produc-tion-verschliess Direction, a compound which, notwkkstand-ing itsformidable length. means just, Commissioners qfMines. Among its active members there is always a number of mineroalogists and practica! miners. The great profit of the mine lies, not so much in the quantity, as in the quality of one ore, and the smali expence at which the metal is produced. When the goocl ores are once above ground, the onìy further expence of any consequence is the wood used in the roasting ovens. Even with the inferior ores, although the beating them into dust by machinery. and then wasliing them repeatedlx to separate the partieles which contain mercury from the lighter sand which contains none, he a somewhat tedious process, vet it is not at all an expensive one. The profìts have always been reckoned at fifty per cent on the wholesale price at which the metal is consigned to the mine-directory in Vienna. The people on the spot eitlier did not know, or would not teli the price; but. according to Sartori, about sixteen years ago. the prime cost to the Direction was 110 florins (L. 11) per cwt. To other pur-chasers it was charged at 150 florins, (L. 15.) except to Spaili, who received it at prime cost. This was in consequence of a convention between Joseph li. and Spaili by which the latter, on receiving the minerai at that price. bound itself to take annually ten thousand cwt. of quicksilver, and upwards of one thousand cwt. of red sublimate. The quicksilver was principal-ly for the purposes of amalgamation in the mines of South America, and the enonnous consumption betrays ci faulty mode tako nezdravo, da delavcem ni naloženo v okviru njihovih rednih obveznosti; prostovoljcem, ki ga opravijo, plačajo dodatno mezdo. Celoten obraz si pazljivo zavijejo, vendar jih noben previdnostni ukrep ne more učinkovito obvarovati pred škodljivimi vplivi prahu, ki vsebuje tako velike količine škodljivih delcev. Povzroča napade tresenja in pogosto krče, zaradi katerih so delavci začasno nezmožni za delo. V bližini so stavbe za proizvodnjo cinobra - rdečega sublimata živega srebra. Že dolgo časa delo v njih ne poteka, saj obstoječe zaloge močno presegajo vsa možna povpraševanja. Zaradi želje, da bi določeni procesi izdelave ostali skrivnost, je bila pri izdaji dovoljenj za obisk tujcev v njih zmeraj prisotna velika mera previdnosti. Stroški in dobiček rudnika gredo na račun avstrijske vlade. Plače in dohodki so pod nadzorom pisarne na Dunaju, ki se imenuje Bergwerks-production-ver-schliess-Direction. To je sestavljenka, ki navkljub svoji neznanski dolžini pomeni samo pooblaščenci rudnikov. Med njihovimi aktivnimi člani je vedno tudi nekaj mineralogov in praktičnih rudarjev. Velik dobiček rudnika ne leži toliko v količini kot v kakovosti rude in majhnih stroških pridobivanja kovine. Ko so bogate rude enkrat na površju, so edini nadaljnji omembe vredni stroški za les. ki ga uporabljajo v top-ilniških pečeh. Tudi pri revnejših rudah proces sploh ni drag, čeprav jih je s stroji potrebno zdrobiti v prah in jih nato večkrat sprati, da se ločijo delci z živim srebrom od lažjih, jalovih zrn in je to dolgotrajen postopek. Dobički so bili vedno ocenjeni na petdeset odstotkov celotne prodajne cene, po kateri so kovino predali rudniški direkciji na Dunaju. Ljudje na licu mesta ali niso vedeli ali pa niso hoteli povedati cene, toda po Sartori ju je bila pred šestnajstimi leti prvotna izhodiščna cena za direkcijo 110 florintov ( 11 funtov) za kvintal. Za ostale kupce je bila cena 150 florintov ( 15 funtov), razen za Španijo, ki ga je dobila po prvi ceni. Vzrok za to je bila pogodba med Jožefom II. in Španijo, po kateri se Španija za prejemanje minerala po tej ceni zavezuje, da bo letno vzela deset tisoč kvin-talov živega srebra in več kot tisoč kvintalov rdečega sublimata. Živo srebro je bilo namenjeno predvsem za amalgamiranje v rudnikih v Južni Ameriki. Ogromna of manipulation in Peru: for at Freybéli§ I was assured. that the ioss ofmercury in amalgamation in the Sa.xon mineš does not e.xceed an ounce in the Inmdred weight. Idria. therefore, under these cimimstances, was no unimpmtant item in the viril list revenue of Austria, silice, e.xclusive ofall other modes of consumption, the contract with Spain alone must bave yielded an animai profit ofmore than L. 50.000. From the commence-ment of the contest hetween Spain and her colonies. this great outlet graduali)' hecame more and more confined, and is now entirely cut off. idria at present does not, on an average, produce annually more than three thousand hundred weight of quicksilrer. Even on this narrowed scale, the profits, I was assured, amount annually to above 200,000jlorins. more than L. 20.000 Sterling. The Direction takes care that the supply shall e.xceed the demand as little as possihle. Every two years a statement is sent down to Idria of the quantity which it is thought will he safficient for each ofthe twofollowing, and on this depends the number ofworkmen and the regularìty oftheir employment. This immoderate decline in the consumption. amounting to more than one-fourth ofthe whole. hesides taking money out of the emperor's pocket, has necessarily diminished the popula-tion of Idrici. In its flourishing state, the mine gare bread to hetween 1100 and 1200 men. of whom 300 were employed merelx in felling wood in the neighbouring mountains, and conveving it to idria. The persons employed at present do not amount to a third ofthat number. The diminution, moreover. was the more sensibly felt. because it carne at a time when the most adire prosperity would haxe been required to repair the injurious consequences ofa conflagration which hacl rendered the mine useless durili» nearly three years. It was nerer ascer-tained how the fire originated. The galleries were in many places stili lined and roofed with wood, and in these the fire i s supposed to liave begun. In 1803, on the night between the 15 tli and Iótli of March, the workmen observed a thick smoke issuing from some of the lower galleries. It ascended and spread itself through the higher. No fire was seen. no sound of fi a ni e s was heard; but it was too evident that the mine was on fire below. Some of the workmen, with great intrepidity, endearoured to reach the scene ofthe conflagration. it was in vain; they were forced to retreat from one gallery to another, fixing hefore an enemy wliom they couid not discover, for the smoke, which continued to make its way upwards to the open air, was not merely so dense and suffocating. but so loaded with no.xious fumes and particles let loose from the fossils poraba izdaja nepravilen način proizvodnje v Peruju, saj so mi v Freybergu zagotovili, da izguba živega srebra pri amalgamiranju v saksonskih rudnikih ne presega ene unče na kvintal. Pod temi pogoji Idrija torej ni bila nepomembna postavka v civilnem prihodku Avstrije, saj je brez vseh ostalih načinov porabe samo pogodba s Španijo zagotavljala letni dobiček več kot 50,000 funtov. Po začetku spora med Španijo in njenimi kolonijami je ta velik izvoz postopno postajal bolj in bolj omejen in je sedaj popolnoma odsekan. V povprečju Idrija trenutno ne proizvede več kot tri tisoč kvintalov živega srebra letno. Zagotovili pa so mi. da celo pri tako zmanjšanem obsegu dobički znašajo letno več kot 200,000 florintov. kar je več kot 20,000 funtov šterlingov. Direkcija skrbi, da je presežek ponudbe nad povpraševanjem kar najmanjši možen. Vsaki dve leti pošljejo v Idrijo sporočilo o količini, ki naj bi zadostovala za vsako od dveh naslednjih let in od tega je odvisno število delavcev ter pogoji njihove zaposlitve. Ta ekstremni padec porabe, ki znaša več kot četrtino celote, je ob primanjkljaju v cesarjevem žepu nujno zmanjšal tudi populacijo Idrije. V svojem cvetočem obdobju je rudnik dajal kruh 1 100 do 1200 moškim, od katerih jih je bilo 300 zaposlenih samo za podiranje dreves v bližnjih gorah in njihovo spravljanje v Idrijo. Sedanje število zaposlenih ne doseže niti tretjine tega. Zmanjšanje se je občutilo še močneje zato. ker je prišlo v času. ko bi bil potreben najbolj aktiven razvoj za popravilo škode po požaru, zaradi katerega je bil rudnik neuporaben skoraj tri leta. Izvor ognja ni bil nikoli ugotovljen. Rovi so bili na številnih mestih še vedno podprti in obloženi z lesom in verjetno je v njih izbruhnil požar. V noči med 15. in 16. marcem 1803 je delavec opazil gost dim, ki je izhajal iz enega izmed spodnjih rovov. Dvigal se je in širil navzgor. Ognja ni bilo videti, glasov plamena ni bilo slišati, toda bilo je povsem jasno, daje v rudniku spodaj gorelo. Nekateri izmed delavcev so si z veliko neustrašenostjo prizadevali doseči mesto požara. Bilo je zaman in ko so bežali pred neodkritim sovražnikom, so se bili prisiljeni umikati od enega rova do drugega. Dim, ki si je še naprej utiral pot navzgor proti površju, ni bil namreč samo tako gost in zadušljiv, ampak tudi tako nasičen s škodljivimi hlapi in delci, ki so odpadli ammg which the flames were raging in the bowels of the earth, that no living thing conili safel meet it, mach less penetrate it. They were fortunate enough to sare themselves abore ground, and the idea was adopted of extinguishing the fire b\ excluding the air. Ali the passages were closed as near to the supposed scene ofthe conflagration as they could he reached. The two shufts which lead immediately above ground were stopped up outside, and plastered over with day. Five weeks the mine remained thus sealed up but without effect. Twice, during this period, the coverings above were removed; eaclt time the enemy was found more furious than before. The flames were heard raging below with a sound at which the miner still trembles when he relates it; the smoke, burdened with mercuria! and sulphureous exhalations, rolleclfortli front the mouth of the pit, like steams front the jaws of Acheron, striking down every one that carne within its reach. It was apprehended that the fife had attacked the upper works, and was thus threatening the final destruction ofthe mine. As a last resource, the Director resolved to hazard the experiment of laying the mine under water. /1 stream was burned into the perpendicular shaft, and allowed to flow two days and three nights. During the first day it produced no effect. In the course ofthe second day, whether it was that steam, generateci by the meeting ofthe fi re and the water, was strugglingfor escape, or that an inflammable air had been produced and kindled by the glowingfossils, of a sudden a subterraneous explosion shook the mountain with the noise and violence of an earthquake. The huts of the miners situated near the enti ance were rent; houses farther off, but standing on the slope or near the skirts ofthe Itili, started front theirfoundations: and the panic-struck inhabitants wereflying in dismay fvom the min that seemed to threaten their volley. The whole thing must have been splendid; accidental as i t was, art could go no farther in imitating nature. In the mine itself, as was afterwards found, the explosion had rent the galleries, thrown down the arched roofs, and torn up the stairs. But the victory was gained; the vapours began to diminish. and at the end of some weeks it was possi-ble to venture into the mine. It cost two years to prepare an apparatus and pump out the water. It was carried off into the Idrici, and was found to contain only a small quantity ofmer-cury, but a large proportion ofvitriolic acid, and so mudi iron, that the bed ancl banks of the river were incrusted with iron ochre throughout ist whole course, front Idria to where it falls into the Lisonzo. At the same time, every fish disappearedfrom the stream, exeept the eel, which seems t o bid defiance to every thing exeept actual broiling or roasting. s kamnin, med katerimi so besneli plameni v drobovju zemlje, da se mu nobeno živo bitje ni moglo varno približati, še manj pa vanj vstopiti. Imeli so dovolj sreče, da so se rešili na površje in sprejet je bil predlog, da pogasijo ogenj s prekinitvijo dotoka zraka. Vse prehode so zaprli tako blizu predpostavljenemu območju požara, kot so jih lahko dosegli. Dva jaška, ki vodita direktno na površino, sta bila od zunaj zaprta in zadelana z glino. Pet tednov je rudnik ostal tako zapečaten, vendar brez učinka. Med tem časom je bil zgornji pokrov dvakrat odstranjen; vsakič je bil sovražnik še bolj besen kot prej. Plameni so spodaj besneli z glasovi, ob katerih omembi se rudarji še vedno tresejo. Z živim srebrom in žveplenimi plini nasičen dim seje še naprej valil iz ustja jame kot pare iz čeljusti Acherona, ki podrejo vsakega, ki pride v njihov doseg. Bilo je očitno, daje ogenj napadel zgornja delovišča in zato je grozilo popolno uničenje rudnika. Kot zadnjo možno rešitev je direktor izbral tveganje s poizkusom potopitve rudnika. Voda je bila usmerjena v navpični jašek in pustili sojo teči dva dni in tri noči. Prvi dan ni bilo nobenega učinka. Naslednji dan je nenadna podzemna eksplozija stresla goro s hrupom in silovitostjo potresa, ali je bila para. ki je nastala ob stiku ognja in vode ter je iskala izhod ali pa seje ustvaril negorljiv zrak in se zanetil ob žarečih kamninah. Rudarske koče blizu vhoda so se razklale. Bolj oddaljene, ki so stale na pobočju ali blizu vznožja hriba, pa so se stresle v temeljih. In panični prebivalci so se razbežali osupli nad uničenjem, ki je očitno grozilo njihovi dolini. Vsa stvar je morala biti sijajna. Bila je povsem naključna in niti umetnost ne bi mogla iti dlje v imitaciji narave. Kot so kasneje ugotovili, je v samem rudniku eksplozija podrla rove, porušila obokane strope in izruvala stopnice. Ampak zmaga je bila dosežena, pare so začele izginjati in končno je bilo po nekaj tednih možno tvegati vstop v rudnik. Trajalo je dve leti, da so pripravili napravo in izčrpali vodo. Speljana je bila v reko Idrijo in ugotovili so, da vsebuje le majhno količino živega srebra, toda velik delež žveplene kisline in tako veliko železa, da so bili dno in bregovi reke obloženi s skorjo iz železove okre po njenem celotnem toku od Idrije do sotočja s Sočo. Iz reke so takrat izginile vse ribe z izjemo jegulje, ki očitno kljubuje vsemu, razen seveda peki na žaru ali praženju. Even when the galleries had heen cleared ofthe water, i t wus inipossible to work in them. partly from the heat which they stili retained. but stili more from thefumes of sublimateci mer-cury. which produced in the miners a violent salivation, accompanied with convulsions. and trembling ofthe limbs. To produce an ahnost inhuman zeal, high wages were offered to such as would venture into places reckoned the most danger-ous to explore the consequences ofthe disaster, and collect the quicksilver which had heen deposited in large quantities in the galleries. Many purchased this additional pittance with their lives. and altogether. the atmosphere. which continued for months to infest the mine, was so baneful. tliat it was difficult to muster a sufficient number ofhealthy men for the ordinary Operations. The town of Idria. originating from. and depending on the mines, hasfelt. of course, the fluctuations of their prosperity. The wages which the miners eam, even when in fidi employ-ment. are so trivial, that they never can rise above a state of destitution. Of the inhahitants wlio are not occupied in the mines, some ofthe men manufacture a coarse linen which oth-ers carry about the country, and even into Tower Austria for sale. The women manufacture equaily coarse lace, which is not intended, indeed, for the luxurious market of the capital, but finds purchasers in the peasantry. and in the populace of the stilali towns, not only of corniola itself, but likewise of Upper Styria, and down throughout Civada to thefrontiers ofTurkey. The soil of the ldrian is mudi too unkindly to yield liini the materials of Iiis manufacture; he buys Iiis flax in Bohemia. Witli him the riclies ofthe earth are concealed in her bosom; skill and industry would he equaily wasted on the stubborn rocks that surround Iiis dell. Yet, even on the steep sides oftliis mountain kettle, he has done every thing that labour can accomplish. Wherever a corner could befound that presented something like an evenly and sheltered surface. with a perse-verancedeserving of a more liberal reward, he has brought earth from a distance, formed an artificial soil on the harren rock, and pianteci Iiis scanty crop ofrye. The produce of this cultivation is, of course, far from equalling the toil it has cost. Not only this more naked part of the country, but the whole province of Camiola, like the greater part of the adjoining Croatia, by no means produces that is own consumption requires. The dificiency is mde up by importations from Hungary, that inexhaustible repository of coni and wine, but the impirtations are extremly limited, for Corniola has no money, and produces little that Hungary requires. Tudi ko je bila voda iz rovov odstranjena, v njih ni bilo možno delati. Delno zaradi vročine, ki se je ohranila, še bolj pa zaradi hlapov sublimiranega živega srebra, ki so pri rudarjih povzročili močno slinjenje, spremljano s krči in tresenjem udov. Za ustvarjanje skoraj nehumane delovne vneme so ponudili visoke plače tistim, ki bi si upali raziskovati posledice katastrofe na najbolj nevarnih mestih in nabirati živo srebro, ki se je v velikih količinah odložilo v rovih. Mnogi so za te dodatne drobtinice žrtvovali svoje življenje. Ozračje, ki je mesece okuževa-lo rudnik, je bilo torej tako slabo, da je bilo težko zbrati zadostno število zdravih moških za običajne operacije. Mesto Idrija, ki je nastalo zaradi rudnika in je od njega odvisno, je seveda čutilo nihanje svoje blaginje. Celo pri polni zaposlitvi zaslužijo rudarji tako malo, da se nikoli ne izkopljejo iz revščine. Od prebivalcev, ki niso zaposleni v rudniku, nekateri izdelujejo grobo platno, ki ga drugi nosijo prodajat po deželi in celo v Spodnjo Avstrijo. Ženske izdelujejo enako grobe čipke, ki resda niso namenjene za luksuzni trg prestolnice, najdejo pa kupce med kmeti in med populacijo manjših mest ne samo na Kranjskem, ampak prav tako na Spodnjem Štajerskem in po celotni Hrvaški do meja s Turčijo. Idrijčanova zemlja je dosti preveč neprijazna, da bi mu dala material za njegovo proizvodnjo, zato lan kupuje na Češkem. Zanj je bogastvo zemlje skrito v njenih nedrih. Tako spretnost kot industrija bi bili zapravljeni na trmastih kamninah, ki obkrožajo njegovo dolino. Kljub temu je tudi na strmih pobočjih gorskega kotlička naredil vse, da bi lahko izpeljal delo. Kjerkoli je lahko našel kotiček vsaj približno ravne in zaščitene površine, je z vztrajnostjo, ki bi morala biti bolj velikodušno poplačana, prinašal zemljo od daleč in ustvaril njivo na goli skali ter na to borno ped zemlje posadil rž. Dobljeni pridelek je seveda dosti premajhen, da bi poplačal vloženo garanje. Ne samo ta bolj goli del dežele, ampak celotna provinca Kranjska, kot tudi večji del sosednje Hrvaške, nikakor ne pridela dovolj za pokritje lastnih potreb. Primanjkljaj pokriva z uvozom iz Madžarske, te neizčrpne zakladnice koruze in vina. Ker Kranjska nima denarja in proizvaja le malo stvari, ki jih Madžarska potrebuje, je uvoz ekstremno omejen. Tako kot za kmete v cesarstvu nasploh sta pšenični kruh in meso za Kranjca veliko razkošje. Črna juha, To the Carniolicm. as in general to the peasantry ofthe empire, wheaten hread or animai food is luxury. Black hroth. thiek with vegetables, still blacker hread, and sometimes a scanty platter of snudi, rank, watery potatoes, are Iiis customary food. Even Iiis penury he gains only by incessant toil. He binds on Iiis shoulders Iiis few webs of coarse linen or lace, tied up in a white sheet; thus burdened, dressed in a long, white, woollen coat, and low-crowned, broad-brimmed, rotigli woollen luit. and armed with a long staff, forth he strolls into the wörld to seek a market for Iiis wares. There is not a province of the Austrian empire, unless it he Transylvania or the Buckowina. where he is not to he found, hundreds of mi les from Iiis home, mailing the produce of the industry ofhis wife and daughters. On the apprach of winter he returns to the expectant kit with the profits ofhis little adventure, and materialsfor continuine he is remarkable for frugality; he indulges in no luxury; in a great degree he sets even the allurements of intoxication at defiance, and eonsiders every penny as a sacred deposit, for which he must religiously account to Iiis family in the moun-tains of Corniola. Even amid the bastie and glitter of Vienna, Iiis tali gaunt figure, and swarthy countenance, are seen plod-ding through the crowd, while he calls aloud Iiis "linens and laces", without a look for the host ofpassing gaieties. The Varietes ofpeople with whom he deals, and the caution that always springsfrom the habit ofdriving bargains, sharpen Iiis wit, and make some amends for the total want of education. He even boasts ofsome knowledge ofthe world. In other respects, he is just as ignorant as the Hungarian peasant; he is doomed to a life ofmuch harder toil, and more biting penury ; but he is nei-tlier so brutal, nor so proud, so dilli, nor so lazy. polna zelenjave, še bolj črn kruh in včasih boren pladenj majhnih, neokusnih in vodenih krompirjev so njegova običajna hrana. Tudi do te revščine pride le z nenehnim garanjem. Na ramena si priveže nekaj mrež iz grobega lanenega platna ali čipk. zavitih v belo rjuho. Tako otovorjen, oblečen v dolg, bel, volnen plašč in nizek. grob. volnen klobuk s širokimi krajci ter oborožen z dolgo palico se odpravi po svetu, da bi poiskal trg za svoje blago. Razen v Transilvaniji in Buckowini ga srečamo v vseh provincah avstrijskega imperija na stotine mil j daleč od doma, ko prodaja izdelke svojih žena in hčera. Ob približevanju zime se spet vrne v svojo kolibo z dobički od te majhne pustolovščine in z materiali za nadaljevanje svoje majhne proizvodnje. Med potovanjem je izredno varčen, ne vdaja se razkošju. V veliki meri se obrani tudi pred skušnjavo opijanja in vsak novčič kot svetinjo nadvse pobožno čuva za svojo družino v gorah Kranjske. Celo sredi vrveža in blišča Dunaja sta njegova visoka suha postava in zagorel obraz opazna, ko med prebijanjem skozi množico glasno ponuja »platno in čipke« in se ne zmeni za zabavo okrog sebe. Raznolikost ljudi, s katerimi je posloval, in previdnost, ki se je človek navadi pri sklepanju kupčij, sta izostrili njegov zdrav razum in vsaj delno omilili splošno pomanjkanje izobrazbe. Širokousti se celo z nekim poznavanjem sveta. V drugih pogledih pa je prav tako neveden kot madžarski kmet. Vendar kljub temu, da je obsojen na življenje z dosti bolj trdim garanjem in hujšo revščino, ni niti tako okruten, niti tako ponosen, tako neumen, niti tako len. NOTES ' THE KRUH1TZA IS THE NAME OF /1 MOUNTAIN PASS. PRACT1CABLE ONLY ON FOOT OR HORSEBACK. LEADING THROUGH THE FORESTS DIRECTLY FROM IDRIA TO GORIZIA. IT HAS THE REPUTATION OF BEING INFESTED BY BAN-DITTI. PROB.ABLY THIS DANGER IS EXAGGERATED, AS IT IS EV ERY WHERE: BUTABOUT GORIZIA IT IS /1 PROVERBI AL SAYING. 'CHI VUOL RUBAR 1SE NE VAD' ALLA KRUHITZA". THE DISCOVERY OF THESE MERCURIAL MINEŠ. LIKE THAT OF SO MANY OTHER MINEŠ. IS ATTRIBUTED TO ACCIDENT. /1 CARNI0L1AU PEASANT. WHO DROVE A SMALL TRADE IN W00DEN MESSELS, ITO IN THE HABIT OF GR0PING HIS WAY INTO THIS RECESS. AT THAT TIME ENTIRELY C0VERED WITH WOOD. TO PROCURE MATERIALS FOR HIS TUBS AND PAILS. WHICH HE SOMETIMES FINISHED ON THE SPOT. HE HAD PLACED SOME PAILS 0\ F.R NIGHT IN A SMALL POOL IN A RIVULET WHICH ISSVED FROM THE MOUNTAIN. FOR THE PURPOSE OF SEASONING" THEM. AS WE WOULD EXPRESS IT. TO KEEP THEM UNDER WATER. HE PUT INTO THEM A QUANTITY OF SAND T AKEN FROM THE BED OF THE STREAM. IN THE MORNING. HE FOUND ALL HIS STRENGTH SCAREELY SUFFICIENT TO LIFT ONE OF THEM OUT OF OPOMBE HRUŠICA JE IME GORSKEGA PRELAZA. PREHODNEGA SAMO PEŠ ALI NA KONJIH. KI VODI SKOZI GOZDOVE NARAVNOST IZ IDRIJE V GORICO. DRŽI SE JE SLOVES. DA JE OKUŽENA Z BANDITI. VERIETNO Z OPISOVANJEM NEVARNOSTI PODOBNO KOT DRUGOD PRETIRAVAJO. VENDAR ZA GORICO VELJA PREGOVORNO REKLO: »CHI VUOL RUBAR' SE NE VAD' ALLA KRUHITZA.« (KDOR HOČE ROPATI. MORA NA HRUŠICO) : PODOBNO KOT PRI MNOGIH DRUGIH JE TUDI ODKRITJE TEH RUDNIKOV ŽIVEGA SREBRA POVEZANO Z NAKLJUČJEM. KRANJSKI KMET Z MAJHNO OBRTJO ZA IZDELAVO LESENIH ŠKAFOV JE IMEL NAVADO PRIHAJATI NA TO OBMOČJE. V TEM ČASU POVSEM PREKRITO Z GOZDOVI, DA BI SE OSKRBEL Z MATERIALOM ZA ŠKAFE IN ČEBRE. KI JI H JE VČASIH DOKONČAL KAR NA LICU MESTA. NEKAJ ŠKAFOV JE PUSTIL ČEZ NOČ V MAJHNEM BAZENČKU V POTOKU, KI JE IZVIRAL IZ GORE. DA BI JIH. KOT BI SE SAM IZRAZIL. PREIZKUSIL. DA BI JIH OBDRŽAL POD VODO. JE VANJE NASUL NEKAJ PESKA IZ DNA POTOKA. ZJUTRAJ JE KOMAJ THE WATER. HE COT ED ASCSIBE THIS ONLY TO THE WEICHT OF TIIE UND WHICH HE HAD THROWN IN Bì il ASOM.S THE EVEKING BEFORE: SAND SO HEAVY WAS TO MM A PHENOMENON. AND HE CARRIED SOME OF IT TO THE PASTOR OF HIS VILLAGF.. THE LAUER. SVSPF.CTING WHAT MIGHT BE THE REASON, SENT IT TO THE IMPERIAL DIRECTOR OF MINES. AND. ON EXAMI-NATION. IT UAS TOUND TO CONTAIN ABO\ E HALF ITS W EICHT OF QUICK-SILVF.R. TIIE WHOLE OF WHAT NOW CONSTITUTES THE DEPARTMENT OF IDRIA WAS IMMEDIATELY DECLARED A DOMAIN OF THE CROWN. BUT THE MINES WERE FIRST WORKED BY PRIVATE ADVENTURERS ON LEASES. AND THE MINERS HAVE STILL PRESERVED VARIOUS TRADITIONS OF THE RUIN WHICH SOME. AND THE DIFF1CULT1ES WHICH ALL OF THESE SPECULA-TORS HAD TO ENCOUNTER. THE SHAFTS WERE DRI\ EN DEEP IN THE SOLID ROCK. BUT NO QUICKSIL\ ER APPEARED. ONE AFTER ANOTHER. THE SPEC-ULATORS DREW BACK FROM THE UNDERTAKING. AND IT CENTERED AT LAST IN ONE WHO »'AS MORE SANGUINE AND PERSEVERINO. BUT HE. TOO. HOPED AND LABOURED IN VAIN: AND THE DESTITUTION INTO WHICH HE HAD PLUNGED HIS FAMILY BY THE UNSUCCESSFUL ADVENTURE BROUGHT HIM TO HIS GRAVE. HIS WIDOW WAS COMPELLED TO GIVE UP THE OPERATIONS; BUT THE WORKMEN DECLARED THEY WOULD STILL MAKE AN ATTEM.PT FOR THE FAMILY OF HIM WHO HAD SO LONG GIVEN THEM BREAD. .WD CONTINUE THE SEARCH FOURTEEN DAYS LONGER. WITHOUT WAGES. THE FOUR TEENTH OF THESE DAYS ARRIVED. BUT NO QUICKSIL-VER APPEARED. TOWARDS THE AFTERNOON. AS THE W ORKMEN. WHO HAD BEEN ANNOYED ALL DAY LONG BY SULPHUREOUS \ APOURS AND A MORE UNCOMFORTABLE ATMOSPHERE THAN USUAL. WERE ABOUT TO GIVE UP THEIR TASK FOR E\ ER IN DESPONDENCY. AND PREPARE TO CELEBRATE ABOVE GROUND THE FESTIVAL OF THEIR PATRON SAINT. OF WHICH THIS HAPPENED TO BE THE EVE. A SHOUT FROM THE LOWEST PART OF THE SHAFT ANNOUNCED THAT THE DEEP CONCEALED VEIN HAD AT LENGTH BEEN DRAGGED FROM ITS LURKING PLACE. THE SAINT WAS POSTPONED. AND THE MERCURY PURSUED. IT VV.1S SOON ASCERTAINED THAT THE LABOURS AND EXPENCE OF YEARS WOULD BE AMPLY REPAID. THE REVIVED WIDOW PRUDENTLY SOLD HER REMAINING RIGHE TO THE GOVERNMENT. AND. SINCE THAT PERIOD. DÜRING MORE THAN FOUR HUN-DRED YEARS. IDRIA HAS NOT CEASED TO POUR ITS THOUSANDS INTO THE IMPERIAL TREASURY. ZBRAL ZADOSTI MOČI. DA JE DVIGNIL ENEGA IZMED ŠKAFOV IZ VODE. TO JE LAHKO PRIPISAL LE TEŽI PESKA. KI GA JE NAMETAL VANJ PREJŠNJI VEČER. TAKO TEŽAK PESEK JE BIL ZANJ POSEBEN POJAV IN NEKAJ GA JE ODNESEL K PASTORJU V SVOJO VAS. TA JE SLUTIL. KAJ BI LAHKO BIL VZROK IN GA JE ZATO POSLAL CESARSKEMU DIREKTORJU RUDNIKOV. RAZISKAVE SO POKAZALE. DA VSEBUJE PRIBLIŽNO POLOVICO SVOJE TEŽE ŽIVEGA SREBRA. CELOTNO OZEMLJE. KI SEDAJ TVORI OKROŽJE IDRIJE. JE BILO RAZGLAŠENO ZA POSEST KRONE. VENDAR SO V RUDNIKIH NAJPREJ DELALI PUSTOLOVCI Z NAJEMNIMI POGODBAMI. RUDARJI SO OHRANILI RAZLIČNE SPOMINE NA POLOME, S KATERIMI SO SE SREČEVALI NEKATERI. IN TEŽAVE, KI SO JIH IMELI VSI TI ŠPEKULANTI. IZKOPALI SO JAŠKE GLOBOKO V TRDNO KAMNINO. A ŽIVEGA SREBRA NISO NAŠLI. DRUG ZA DRUGIM SO PREKINJALI POGODBE IN NA KONCU JE OSTAL LE ŠE EDEN. KI JE BIL BOLJ OPTIMISTIČEN IN VZTRAJEN. VENDAR JE TUDI ON UPAL IN DELAL ZAMAN: IN UBOŠTVO. V KATEREGA JE POTEGNIL SVOJO DRUŽINO S TO NEUSPEŠNO AVANTURO, GA JE PRIPELJALO V GROB. NJEGOVO VDOVO SO PRISILILI. DA JE ODSTOPILA OD POSLA. TODA DELAVCI SO RAZGLASILI, DA BODO POIZKUSILI ŠE ENKRAT ZA DRUŽINO ČLOVEKA. KI JIM JE TAKO DOLGO DAJAL KRUH IN SO NADALJEVALI Z RAZISKAVAMI ŠE ŠTIRINAJST DNI BREZ PLAČILA. PRIŠEL JE ŠTIRINAJSTI DAN, A ŽIVEGA SREBRA NI BILO. PROTI POPOLDNEVU. KO SO DELAVCI. KI SO JIH VES DAN MUČILI ŽVEPLENI PLINI IN BOLJ NEPRIJETEN ZRAK KOT OBIČAJNO. ŽE SKORAJ ZA ZMERAJ POTRTI OPUSTILI ISKANJE IN SE PRIPRAVLJALI NA ZABAVO NA POVRŠJU V ČAST SVOJEGA ZAVETNIKA NA PREDVEČER NJEGOVEGA PRAZNIKA. JE VPITJE IZ NAJNIŽJEGA DELA JAŠKA NAZNANILO. DA JE BILA GLOBOKA SKRITA ŽILA PRIVLEČENA IZ SVOJEGA SKRIVALIŠČA. SVETNIKA SO PRELOŽILI IN ZASLEDOVALI ŽIVO SREBRO. KMALU JE BILO JASNO. DA BODO DELO IN STROŠKI VSEH LET VEČ KOT POPLAČANI. REŠENA VDOVA JE PREUDARNO PRODALA PREOSTALE PRAVICE VLADI IN OD TAKRAT NAPREJ SO SE TISOČAKI IZ IDRIJE SKOZI VEČ KOT 400 LET NEPRESTANO STEKALI V CESARSKO BLAGAJNO. JOŽE CAR Nekaj opomb o Johnu Russellu in njegovem obisku v Idriji iN Tli K VARIOVS I)KPAKTA1KXTS — OT — H «at «ms L.ITEjKATTRE,SC 1 ENCE»8?T.fIE AKTS, voi,., .XXX,, TOUR IK GEB.MANY VOL.II. D r , —n hl- G AT M HKHJ-iS EOI^fiJTRCIlj PRETTED F O R € O *T S TAB I, E fe €VD BirttST.CU.CrfS & C9 1828. O Johnu Russellu. ki je obiskal Idrijo in idrijski rudnik v dvajsetih letih 19. stoletja, je na razpolago precej manj podatkov kot o Johannu Georgu Keysslerju, ki smo ga bralcem predstavili v prejšnji številki Idrijskih razgledov (1996/2). S posredovanjem mag. Metke Petrič je podatke o Johnu Russellu zbral dr. Trevor Shaw, angleški zgodovinar in velik ljubitelj Slovenije in predvsem slovenskega krasa. Obema se uredništvo prisrčno zahvaljuje, mag. Metki Petrič pa še posebej za trud s prevajanjem Russellovih popotnih zapisov. Rojstno leto Johna Russella ni povsem zanesljivo znano. V članku za Zgodovinski časopis je dr. Trevor Shaw napisal, da se je Rüssel rodil leta 1795, v pismu mag. Metki Petrič iz aprila 1997 pa je mnenja, da seje rodil po letu 1790, verjetno okrog leta /796. Russell seje rodil kot drugi sin trgovca Jamesa Russella v Glasgowu na Škotskem. Leta 1808 je bil sprejet na univerzo v domačem mestu. Študiral je pravo in postal leta 1824 odvetnik, o čemer pričajo podatki o njegovem sprejetju v združenje škotskih odvetnikov. V letih 1820 do 1822 je potoval po Nemčiji, Poljski, Avstriji in Kranjski. O obiskanih deželah in krajih je zbral veliko zanimivih podatkov in opazovanj, ki jih je kasneje v objavah bogato popestril s svojimi osebnimi vtisi in pogledi. Poleg splošnih geografskih opisov so Russella, kot popotnika s pravno izobrazbo, še posebej zanimali načini vladanja in zakonske ureditve življenja v posameznih deželah. Dalje so v njegovih potopisih zbrani podatki o načinih vzgoje (šolstvo), literaturi, umetnosti in seveda obsežni opisi naravnih znamenitosti. Zbrane podatke s komentarji je objavil leta 1823 ali 1824 v dveh knjigah. O zanimivosti in priljubljenosti Russellovih popotnih zapisov in dogodivščin pričajo ponatisi, prvi je izšel že leta 1825, tri leta kasneje (1828) pa že njihova tretja dopolnjena izdaja. Iz priložene reprodukcije kazala vidimo, daje poročilo o popotovanju po Kranjski in obisku idrijskega rudnika objavljeno v šestem poglavju drugega zvezka. John Russell seje mudil v naših krajih marca leta 1822. Potovanje je začel v Gradcu. Obiskal je Celje in nadaljeval pot do Ljubljane. Preko Vrhnike se je odpravil proti Idriji in si ogledal idrijski rudnik. Iz Idrije ga je vodila pot v Planino na ogled Planinske jame. zanimalo pa ga je tudi izginjanje vode na Planinskem polju. Od tu je odpotoval v Cerknico in si ogledal znamenito Cerkniško jezero. Sledil je še ogled Postojne in Postojnske jame, kjer se je mudil 11. marca 1822. Kot poroča dr. Trevor Shaw, je bil Russell prvi angleški potopisec, ki je obiskal Postojnsko jamo po odkritju notranjih delov leta 1818. Iz Postojne je Russell odpotoval proti Trstu. Prav vznemirljivo je, kako se Russellov opis Idrije in rudniških naprav razlikuje od Keysslerjevega, ki smo ga objavili v prejšnji številki Idrijskih razgledov (1996/2). V obeh primerih gre seveda za obisk z istim namenom - videti in opisati znameniti živosrebrov rudnik v Idriji. Keysslerjev opis je skrajno racionalen, zgrajen na jasnih dejstvih, torej tak. kot se spodobi z a razumsko 18. stoletje. Nekaj alkimističnih dodatkov in vprašanj na svojski način samo še poudarja Keysslerjevo željo po karseda natančnem in globljem razumevanju nenavadnih lastnosti tekoče kovine. John Russell pa je pravi mož romantične dobe in zato so njegovi zapisi značilno drugačni. Iz globoko romantičnega občutenja sveta izhaja Rus-sellovo opisovanje popotnih dogodkov, da ne rečem že kar pustolovščin. Njegovo pripovedovanje o dogodkih na potovanju z Vrhnike v Idrijo je imenitno, romaneskno napisana dogodivščina. Bere se kot kako poglavje iz Manzonijevih Zaročencev. Pijani kočijaž Giacomo in Signori della Kruhitza, ki bi jih starejši obiskovalci idrijskega rudnika niti ne omenjali, pa čeprav bi se jim dogodili, postanejo pri Russellu glavne osebe vznemirljivega popotovanja proti Idriji. Tudi opis idrijske kotline s Kovačevega Rovta je odličen primer romantičnega občutenja pokrajine. Dramatičnost pogleda na jutranje meglice poudari z belo volnasto paro, grabni Tičnice. Kacijanovca in Kobalovih planin pa se mu zdijo kot skalne obale gorskega jezera. Russellov opis pogleda na Idrijo je vreden večkratnega bran ja. Prav gotovo ga bo v prihodnosti še marsikdo omenjal ali citiral. Večkratnega branja je vredna tudi Russellova varianta odkritja živega srebra v idrijski kotlini. Kakšno imenitno storijo je napletel okrog škafarja! Russellu je za natančnejši opis rudniških naprav v Idriji kot pravniku morda manjkalo potrebnega tehniškega znanja. Vendar pa iz njegovega poročila jasno izhaja, da ga stvarni opis celotnega rudnika in žgalnice pravzaprav ni zanimal, pač pa predvsem lastna opazovanja in mnenja o tistih rudniških napravah, ki so nanj naredili poseben vtis. Na začetku rudniškega opisa nekoliko humorno spregovori o pripravah na obisk jame in poteh, ki vodi jo v ta čudoviti rudnik. Tako kot že nekatere starejše opisovalce idrijskega rudniškega podzemlja, posebno še Baltazarja Hacqueta, je tudi Russella presenetila imenitna gradbena izvedba in udobnost idrijskih vpadnikov (rulni) ter zanesljiva podgradnja in urejenost rovov. Russellova predstava o poteku rudnih žil in principih odkopavanja je precej nejasna, pripoved o vsesplošni prisotnosti žvepla pa nestrokovna. Opozarjam še na zelo dober opis žgalniških postopkov in sugestivno poročanje o katastrofalnem požaru leta 1803. Za boljše razumevanje opisa ekonomskih in finančnih razmer pri Rudniku naj dodam, da se je Russell mudil v Idriji prav v dobi recesije in hudih težav z rudnimi zalogami. Dvome o perspektivnosti idrijskega rudnika je pregnala posebna komisija strokovnjakov, ki si je leta 1823 ogledala celotno idrijsko jamo in dala napotke za nadaljnje delo. Russellovo poročilo o obisku Idrije in idri jskega rudnika je značilno popot-niško naravnan zapis, ki nima namena natančno in objektivno poročati o obiskanih znamenitostih. Toda s svojo splošno širino, načinom opisa in predvsem s svojo vpetostjo v prostor in čas močno presega starejše, največkrat strokovno suhoparne opise. Zato moremo šteti Russellovo poročanje med najzanimivejša starejša pričevanja o Idriji in idrijskem rudniku. ANITA VIDIC GRAH Prenova stavbe Kosovelo ali moja zgodba o Švici ŠVICA JE IDRIJSKO DOMAČE IME ZA NEKDANJO STEINBERGOVO HIŠO SREDIŠČE IDRIJE S ŠVICO LETA 1890 NEGATIV JOŽE RUPN1K SPOZNALA sem jo pravzaprav šele spomladi 1995 leta, ko mi je direktor M. Cigale zaupal vodenje njene obnove s strani investitorja, za kar sem mu hvaležna. Prej mi je bila znana samo po rdeči fasadi in po plošči nad prelepim baročnim por-talom. Vrata so vodila tako rekoč v klet. Takrat ni v stavbi živel nihče več. Pustila sem jih široko odprta, ker je bilo notri temačno. G. Ludvik Kovačič mi je rekel, da so se pozimi prisankali z Riž naravnost v Švico. Kar vidim jih. Zidovi so bili debeli, stropovi obokani. Skriti kotički tu spodaj so bili polni šare, zadnja leta so menda znali ponuditi zatočišče marsikateremu paru. Stopnice so vodile v prvo nadstropje, nato v drugo in na podstrešje, ki je bilo prav tako polno starih cunj, časopisov in vsega tistega, čemur se človek kdove zakaj ne zna odpovedati že takrat, ko ni več uporabno. V velikih zapuščenih prostorih sem se ustavljala ob neštetih prezidavah, vzorcih na ploščicah, kamor je otroška roka pritisnila nalepko, in odpadajočem ometu, ki je skrival različne barve in valjčkane vzorce in molčal o življenjskih zgodbah, ki so se tu doživele desetletja nazaj. Zanimivi so bili veliki ornamenti na nekaterih stropovih, detajli vrat, oken. Bogo Boško-vič, ki je projektiral prenovljeno Švico, je staro tako spoštoval, daje kasneje poskušal ohraniti čim več teh podrobnosti in vsega tistega, kar je imenoval duša hiše. Stavba je proglašena kot kulturni spomenik, zaščitena z Odlokom o spomeniškem varstvenem redu občine Idrija, zato smo ves čas sodelovali z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica iz Nove Gorice. Predlog načina varovanja hiše je bil ohranjevanje podobe stavbe. Nameravali smo obdržati vse zunanje nosilne stene in del notranjih prečnih sten, vse lesene stropove pa nadomestiti z AB ploščami. Na žalost se je pokazalo, da je Švica v slabšem stanju, kot so sprva predvidevali. Težka je bila odločitev, ki pravzaprav ni bila odločitev, ampak soočenje z realnostjo. Komentarji Idrijčanov, ki so tiste dni, ko seje v stene zaganjala težka kovinska krogla, hodili mimo Švice, so bili presenetljivo različni. Pričakovala sem, da jim je ene najstarejših stavb v Idriji žal, a jih je veči- na menila, naj poderemo še tiste par sten. ki niso nič vredne. A ohranili smo jih. največ, kar se je dalo. vse, kar je stara Švica lahko ponudila novi. Med podiranjem smo seveda pazili na vse, kar bi nam lahko pomagalo sestaviti pravo zgodbo o Švici. Delavci Zidgrada, ki so bili izvajalci prenove, so med rušenjem stropa našli zlomljene lesene vilice, recept za čaj proti žolčn-im kamnom iz bršljanovega listja, spravili smo nekaj ročno kovanih žebljev, najzanimivejši pa je kos ploha, ki so ga našli pri podiranju stropa zgornje etaže. Na njem piše: Leta 1907. 3018 sta delala tukaj pod Sedej Franc mizar in Lapajne Peter iz Vojski ga. Imevje Sedej 25 let di lista. Lapaj pa 1 leto. Biv je za mojstra Lapajne Viktor ta drugo leto. delal sa pa Tratnik Jok ribnčen in Rejc Georggijas. Šotola /. inšpektor. Svoboda K. bergrat. Slabo je bilo za nas tisti čas. Kdor ta ploh dobi. naj te Ninnare postavi in bo tema dobiv. 7.21.44.62.78. Bog te živi in srečo želim. Ko so s sten, ki so ostale, odstranili star omet, sta se v notranjem zidu pritličja zarisala zazidana okno in vrata. Hiša je bila verjetno res večkrat dozidana. Odločili smo se, da okno odpremo in vanj namestimo vitraž. ki bo posvečen F. A. Steinbergu, ki je v hiši živel za časa bivanja v Idriji še pred J. A. Scopolijem, na čigar bivanje v Švici spominja plošča, vzidana nad glavnim vhodnim portalom stavbe. Idejno rešitev vitraža smo zaupali Nandetu Rupniku. izdelavo pa Sašu Kompa-retu iz Ajdovščine. Švica je čez poletje 1995. leta zrastla. V spodnjem delu adaptirana, v zgornjem nova in kar se najbolj da - na zunaj podobna stari. Znotraj so v pritličju stavbe poslovni prostori, v prvem in drugem nadstropju ter v mansardi šest večjih stanovanj. Švica ni več rdeča, temveč takšna, kot je bila, preden so jo pordečili. Ob hiši smo položili porfido tlak in poleg parkirišča zasadili štiri lipe. Tu je svoj novi prostor dobil vodnjak Karel. S prekritjem Nikove se je delno rešil problem pomanjkanja parkirišč. Scopolia carniolica na žalost ne cveti v vrtu. njen zvončasti cvet pa lahko vidite na ograji med Švico in garažami, lahko jo zaslutite v zelenici ob Nikovi. Švica je zrastla pod budnim očesom arhitekta Bogomila Boškoviča, vodje gradbišča Mirana Podobnika. Braneta Šinkovca, ki je skrbel za gradbeni nadzor, ter mnogih drugih, katerim se v imenu Rudnika lepo zahvaljujem. Idriji v ponos smo tako obnovili še eno njenih najstarejših stavb. IZ ZGODOVINE Švice in ljudi, ki so v njej živeli. Podatki o Švici v tem poglavju so drobci, ki sem jih povzela predvsem iz člankov, vezanih na idrijsko zdravstvo, saj naj bi bilo v Švici nekakšno službeno stanovanje idrijskih zdravnikov, predvsem iz tistih, ki opisujejo življenje ter delo Steinberga in Scopolija, mož, za katera se zagotovo ve. da sta v njej živela. Iz dela B. Korošca (1993) sem izpisala naslednje odstavke, ki omenjajo Steinberga in hišo: KAPELICA PRI SKRIVNI RANI AKVAREL ALBINA VONČINA Sredi pomladi 1724 se je najprej sam, brez družine, pojavil i' Idriji politehnik Franc Anton Steinberg, opravil formalni prevzem poslov od predhodnika Liclitenheimba in se brez oklevanja lotil najnujnejših upravnih in tudi tehniških problemov. Že konec tridesetih let je imel družino pri sebi, najprej v upravniškem stanovanju v rudniškem gradu Gewerke-negg, potem pa v kasneje mogočni hiši, kije postala in je znana še danes po tem. da sta v njej bivala tako Scopoli kot Hacquet, daje bila v njej rudniška apoteka in nekakšna ambulanta prve pomoči ter kar zajetna petrografska in naravoslovna zbirka. To hišo je Steinberg kupil in jo precej preuredil z lastnimi sredstvi. po odhodu iz Idrije pa rudniški upravi ( vsaj tako je brati pri starejših opisovalcih Idrije) drago, z dobičkom prodal. Danes vemo, da je imel Steinberg v Idriji tudi drugo hišo v lasti ali najemu, toda kje naj bi ta bila. ni povsem jasno (katastrska mapa Idrije in stara zemljiška knjiga takih podatkov ne vsebujeta, vsaj zdaj ne več). Steinbergov idrijski rudniški konjiček je postal in ostal zasebni delovni kabinet, ki si ga je uredil v odkupljeni hiši ob Nikovi, v katerem so nastajali ne samo načrti, skice in risbe poznejših drobnih tehničnih izboljšav rudniških naprav, kjer je rad s pedantnostjo urarja popravljal ali sestavljal različno markšajdersko merilno orodje, temveč so v njem ob »svojem upravniku in učitelju« spoznavali osnove zemljemerstva in tudi že kartografije mladi Jožef Mrak in nadarjeni goriški Bonn. Mrakov naraščajoči ugled in uspeh pomenita posredno priznanje Steinbergovemu tutorstvu in šoli. saj se je Mrak v strokovnjaka tehničnega risanja ter zemljemerstva in kartografije razvil v Steinbergovem delovnem kabinetu. Redni uslužbenec idrijske rudniške risalnice je postal namreč zelo kasno, pravzaprav šele tedaj, ko je že bolehni in upravnikovanja naveličani in utrujeni Steinberg pospravil v svojem kabinetu in prenehal z zasebnim delom v njem. Risba na str. 97 v razpravi V. Petkovška naj bi predstavljala Steinbergovo hišo, vendar stavba niti v spodnjem delu, ki je po zapisu v evidenčnem listu spomenika intakten (portal in kletne line), ni podobna Svici. Tudi v delu M. Arka ( 1930) je omenjena Steinbergova hiša: V času okrog leta 1763 seje rodila misel, napraviti v Idriji učno stolico za kemično kovinarski pouk. Takoj, ko je Scapoli za to namero zvedel, je prosil za to lično mesto in opustil misel odhoda iz Idrije. 13. sept. 1763 je to službo dobil. A Sartori, rudniški ravnatelj, ki je prišel za Hauptmanom, je prejel ukaz, naj v ta namen kupi Steinbergovo hišo - preje Fontaniš — za 1600 gld. Za popravila pa se dovoli 1082 gld. 13 kr.. Sola naj se odpre kmalu, jamomerstvo in geometrijo naj predava jamomerec Jože Mrak ali njegov adjunkt Bernard Seber. Sartori je poročal, da se jamomerstvo poučuje že nekaj let sem v gradu. K pouku imajo prost vstop praktikanti in mladi rudarji; prakticira se v jami. Naj ostanejo torej predavanja še dalje v gradu. Steinberg je dobil za hišo 1600 goldinarjev. Ko je v njej živel Scopoli. je večkrat omenjen tudi vrt ob njej. V hišo se je za časa službovanja v Idriji (1754-1769) naselil zdravnik in botanik Joannes Antonius Scopoli ( 1723-1788). Scopoli imenuje hišo. v kateri živi in ordinira. Steinbergova hiša. O Scopolijevem bivanju v Idriji (V. Petkovšek. 1977) sem našla zapisano: da je Scopoli, ko ga je direktor rudnika Sartori leta 1755 hotel vreči iz stanovanja v Steinbergovi hiši, vložil prošnjo pri dvorni pisarni na Dunaju, češ da želi še dalje ostati v njej, ker bi rad uredil vrt okoli hiše in zasadil »mit vielen botanischen Kräutern mir zu meiner einzigen Unterhaltung und dem Publikum zu Nuzen (A. Mullner, 1906)« (zasadil z mnogimi botaničnimi rastlinami v svoje veliko zadovoljstvo in v korist drugih). Jože Pfeifer pa v svoji Zgodovini idrijskega zdravstva piše, »da se je Scopoli selitvi uprl, ker je imel ob tedanjem stanovanju vrtiček z mnogimi botaničnimi zelišči (Berichtbuch. 1754-1758,343-345).« V hiši. kjer je stanoval, je dvakrat gorelo, tu mu je umrla žena in nekaj otrok. Delo v laboratoriju, ki gaje sam opremil, mu je slabilo rahlo zdravje. Znano je, da se je Scopoli redno dopisoval s slavnim botanikom Linnejem in mu poročal o dotlej povsem neraziskanem rastlinstvu slovenske zemlje, ki ga je med bivanjem v Idriji neutrudno zbiral. Iz del o Scopoliju. ki jih je napisala dr. Sobanova. lahko izvemo. da v Linnejevem botaničnem vrtu v Uppsali rastejo potomke volčiča, ki po Scopoliju nosi ime Scopolia carniolica in gaje Linne vzgojili iz semena, ki mu gaja poslal Scopoli. Poleg Uppsale obstaja Linnejev botanični vrt tudi v 10 km oddaljenem Hamarbyu. Po odhodu iz Idrije je živel Scopoli najprej v Stiavnici na Ogrskem, potem pa v Paviji, kjer je ustanovil velik botanični vrt, v katerem je deloval do svoje smrti. Skupno je Scopoli napisal 21 znanstvenih del, ustvaril je slovensko botanično terminologijo ter za številne rastline zapisal lepa, prastara, ljudska imena. URBAR. LIST 92 Ideja o obnovitvi botaničnega vrta svetovno znanega naravoslovca ob prenovljeni Švici je živela, dokler niso idrijski možje ugotovili, da je prostor ob hiši najbolje izkoriščen s parkirišči, predvsem pa rešuje akutni problem parkirišč v starem mestnem jedru. Njegovo bivanje v Idriji je avstrijsko poljedelsko ministrstvo obeležilo ob priliki 100. obletnice njegove smrti (8. maj 1888) z vzidano spominsko ploščo nad portalom. na dan vsakoletnega idrijskega rudarskega praznika, 22. junija 1888. J. Pfeifer (1974) v članku podrobneje omenja tudi stavbe, v katerih so stanovali takratni zdravstveni delavci in so bili v njih sedeži zdravstvenih ustanov. Kirurg (ranocelnik) je stanoval in ordiniral v stavbi št. 146, lekarniški upravitelj v hiši št. 136. Obe stavbi sta stali v 1. mestnem predelu (Ortsplatz), na področju današnjega Ahacijevega trga. Oba zdravstvena delavca sta uporabljala tudi zelenjavna vrtova ob hišah. Zdravnik je bival in ordiniral v hiši št. 229. vsekakor v današnji Kosovelovi ulici (Švica), kjer še danes vidimo Scopol i jevo spominsko ploščo. Ta stavba je takrat sodila v 4. mestni predel, imenovan Pad Prindelnam. Tudi zdravnik je imel v užitku zelenjavni vrt, ki je meril okoli 310 m\ Sploh lahko ugotovimo, da je skoraj ob vsaki hiši v tedanji Idriji bilo nekaj obdelane vrtne površine. Stavba št. 146 je verjetno Padarija, ki jo omenja J. Pfeifer (1986): Rudniški ranocelnik in zdravnik Jožef Glitt (1738 do 1765) je stanoval in ordiniral v stari leseni stavbi, imenovani Padarija (Baaderey ), ki je stala sredi idrijskega naselja ob Nikovi v predelu današnje Ljubljanske ulice in je bila ob zračnem napadu na Idrijo leta 1945 porušena. V njej so ordinirali in stanovali idrijski rudniški ranocelniki. Za Scopolijem je v hiši stanoval najbrž tudi Baltazar Hacquet (B. Korošec, 1993) - idrijski kirurg od 1766 do 1773 in prva tri leta Scopolijev sodelavec. Poleg izobrazbe magistra kirurgije in porodništva je bil mine-ralog, geolog, botanik (po njem se imenuje tevje -Hacquetia cpipactis), zoolog, kemik in nasploh široko razgledan človek. Idrija seje zdela Hacquetu prijazen. čist in lep kraj in po njegovem je mnenje nekaterih, da je v njej nezdravo živeti, zmotno. V Idriji je stanoval v stavbi, kije bila zgrajena nakupu stare jalovine, kjer je včasih našel drobce rude, pa se kljub temu ni nikjer v Evropi bolje počutil kot se je tistih sedem let, ki jih je preživel v Idriji (J. Pfeifer, 1989). Pri rušenju smo na vzhodnem delu zgradbe našli zasutje iz žgalniških ostankov. Kljub temu da meritve niso presegale dovoljenih mej, smo pri gradnji pazili na tesnjenje stikov stena-tla in na izolacijo. Hacquet je znan po zemljepisu kranjske dežele, ki je izšel v štirih knjigah. Skoraj vso drugo knjigo je posvetil Idriji in idrijskemu rudniku. Knjiga je opremljena s 13 bakrorezi, na katere je vrisal vsa pomembnejša poslopja v Idriji. Opis Idrije se začenja na 33. strani. Med opisovanjem zgradb je omenjena dvonadstropna hiša v sedanji Kosovelovi ulici, tako imenovana Švica, ki je služila za ordinacijo in stanovanje rudniškemu zdravniku in blagajniku (I. Mohorič, 1960). Scopolijev naslednik je bil dr. Jožef Knee. za njim je prišel dr. Janez Urbas, kije bil 1792. leta upokojen. Po njegovi upokojitvi so v Idriji nastavili dva stalna zdravnika dr. Jožefa Ignaca Fantona in dr. Blaža Hafnerja. Za nobenega od njih nisem zasledila, kje je živel ali ordiniral. Konec leta 1846 je bil za novega idrijskega kirurga izbran Jurij Dolinar. Dolinar, kije imel diplomo magistra kirurgije in porodništva, je bil tudi znan botanik. V petdesetih letih 19. stoletja so bili idrijski rudniški uradniki razvrščeni v službene plačilne razrede. Vsi razen kirurgovega pomočnika so imeli tudi prosto stanovanje, zdravnik, lekarnar in kirurg tudi brezplačni užitek dodeljenega vrta. Kirurg Dolinar je najbrž tudi stanoval v Švici. V začetku 20. stoletja sta v Idriji delovala dva rudniška zdravnika, višji rudniški zdravnik ali rudniški nadzornik (Bergoberarzt) dr. Janez Štverak (1894—1914) in drugi rudniški zdravnik ali kratko rudniški zdravnik (Bergarzt) dr. Franc Karfik (1899-1904). Oba sta bila po rodu Ceha. Zdravila sta predvsem rudniške zavarovance, torej rudarje, njihove svojce in rudniške upokojence. Po upokojitvi dr. Karfika je bil na njegovo mesto v januarju 1905 imenovan dr. Milan Emil Papež. Dobil je brezplačno erarično stanovanje (J. Pfeifer, 1989). Štverak je delal v Idriji do leta 1914 skupaj s Papežem, ki je bil tega leta vpoklican v vojaško službo. V oktobru 1914 je Stveraka med delom v ordinaciji zadela možganska kap in decembra istega leta je umrl (J. Pfeifer. 1989). Na moje veselje se dr. Stveraka spominja g. Ludvik Kovačič. Sam je bil v njegovi ordinaciji, in to v 1. nadstropju v Švici. G. Janez Pire je iz popisa prebivalstva iz leta 1910 ugotovil, da sta poleg rudarskega nad-zdravnika Stveraka z družinami živela v hiši št. 325 še Anton Danihelka - žgalniški oskrbnik in Rudolf Ples-kovič - učitelj iz Mokronoga. Ob vseh teh podatkih se je porajalo veliko vprašanj: od koga je Steinberg kupil hišo? Morda od svojega predhodnika Franca Leopolda von und zu Lichtenheimba. Ali je hiša celo starejša in je bila last Lichtenheimbo-vega predhodnika Johanna Friedricha Stampfra von Walchenburga ( 1698-1716)? Odgovor smo šli iskat na grad. Mestni muzej v Idriji hrani tri urbarje. Najstarejši nosi letnico 1680, drugi je za obdobje 1723-1737, vendar so vpisi v njem tudi mlajši, in tretji z letnico 1776. Nekaj podatkov o Švici sem. najprej s pomočjo Mire Hodnik iz Zgodovinskega arhiva iz Idrije, nato pa s pomočjo gospe Silve Brence. ukradla pozabi prav iz njih. Obema se lepo zahvaljujem. Gospa Silva mi je poleg prevodov zapisov v urbarju, ki so v meni neberljivi gotici, zapisala takole: V urbarju - predhodniku zemljiške knjige, nepremičnine niso bile označene kot parcele s svojimi parcelnimi številkami. Bili so vpisani le lastniki zemljišč in njihova evidenca je bila vodena zaradi davčnih obveznosti - od tu ime davčna občina. Pri posameznem lastniku so vpisane pravice in znesek obdavčitve teb pravic. V najmlajšem urbarju je poleg imena lastnika napisana tudi številka hiše. Iz lista je ga. Brencetova razbrala, da je bil Liechen-haimb lastnik mlina ob Nikovi in žage, zgrajene 1646, in da je bilo to (verjetno leta 1729) prepisano na Stemberga (glej 1. in 2. alineo lista 92). Verjetno je tedaj tudi prevzel grablje (glej 3. alineo lista 92). Liechtenhaimb je moral plačevati davek od novozgrajene hiše leta 1689, hleva in okolice, ki so bile od gospoda Wolfa Sigmunda Kinpacha poznanega upravnika. Vse to je prodal Martinu Jurmanu (list 93). Če prav sklepamo, je torej Steinberg imel poleg drugega v lasti mlin ob Nikovi in žago. zgrajeno 1646, ki ju je dobil od Franca Leopolda von Liechtenhaimba, ter Gospod Franc Antoni von Stemberg, upravitelj je zavezan F od Marije Wisrin za mlinin vrtiček ob Nikovi za novo žago istotam iz leta 1646 od gospoda Johana Fridrichen Stempferja. upravljalca, za v letu 1706 zgrajene (Retorten Hammer) retortne peči na reki Idrijci nasproti župnišča za najemnino v letu 1729 ~ 2 K 40 20 D od Martina Šamana za užitek polovice vrta 3 3 A 11 i i za z lista 5 pripisano hišo, vrt in hlev 11 — 50 I _ IME STEINBERGA OZ. STEMBERGA za (Retorten-gater) pretočno rešetko. t i SVA NAŠLI V URBARJU žago in mlin ter vrt 3 — - Z LETNICAMA 1723-1737. ostane 1 1 ZAPISANO JE NA LISTU 92 11 za vrt — OP. F-FORINT. K-KRAJCAR. D-DENARIČ ostane - 50 78 Idrijski razgledi 1/97 hišo (novozgrajeno leta 1638), vrt in hlev, ki so bili leta 1941 prepisani z lista gospoda Franca Anthona Tanthona. Na Geodetski upravi je na karti iz leta 1869 razvidno, da je Švica državna last, da nosi hišno številko 325 na parceli št. 51 z dvoriščem in gospodarskim poslopjem (parcelna št. 50 - stavba, ki ni vpisana - verjetno hlev) na obeh straneh gase. Levo in desno od hiše je zelenjavni vrt s številkama 788 in 789. V zemljiško knjigo je bil vpis prenesen leta 1870, ko je bila zemljiška knjiga naložena, in to iz urbarja št. 305 (to je lahko številka hiše, strani... v urbarju nisva našli nič smiselnega). V italijanski knjigi iz leta 1920je zapisano, daje parcela 789 (kjer so danes zasajene lipe) orto, lastnik pa Demanio dello Stato (R. Miniera di mercurio). Po letu 1957 je bila ta parcela prepisana iz RZS na Občino. Podatki po vojni so naslednji: objekt stoji na parcelni številki 1426 (prej 51 ) k.o. Idrija mesto, Kosovelova 8. Na načrtu Švice iz Zgodovinskega arhiva v Idriji je zapisana hišna številka 304 in ne 325 kot v zemljiški knjigi, J. Pfeifer pa za Švico navaja številko 229. V urbarju 1776 nisem našla vpisa obdavčitve za to hišno številko. Morda zato, ker je bila tedaj že v lasti rudnika. Hišni številki iz arhiva in zemljiške knjige 304 in 325 v urbarju nimata povezave s Švico. Številka 325 je napisana poleg imena Simona Seschuna. Ta je dolžan LIST ŠTEVILKA 5 NA STE1NBERGOV LIST 92 SO BILI Z LISTA 5 PO PREJŠNJEM ZAPISU PREPISANI HIŠA. VRT IN HLEV. GA. BRENCE JE RAZMIŠLJALA O PODOBNOSTI ZGORAJ OMENJENEGA IMENA KRASNIK (PREPISANO NA BENIFICIAT) IN DANAŠNJI SKRNIK. KJER JE POKOPALIŠČE. davek od v letu 1790 novozgrajene hiše. Hišna številka 304 je bila last Jakoba Seschuna, dolžan je bil od Štefana Seschuna za vrt in hišo, za hišo za leto 1696. za košček vrta za leto 1696 in za košček vrta do leta 1723. O ZGRADBI. V evidenčnem listu spomenika piše, da je Švica meščanska reprezentančna hiša iz 18. stoletja s kasnejšimi adaptacijami v 19. in 20 stoletju. Najstarejši dokument o naselbini Idriji predstavlja grafika v Valvazorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. V značilni obliki L najdemo v njej upodobljeno tudi Švico (R. Bizjak, 1993). G. Rafko Terpin je zapisal, da sta bila vrt in dvorišče ograjena s stebričasto zidano ograjo, ki je vidna na posnetku iz 1880. leta. Na jugozahodnem vrtnem vogalu je tedaj že stala kapelica, vendar verjetno preprostejša od tiste, ki so jo kasneje porušili. Hiša je bila okrašena z belimi venci, vogali in okenskimi okvirji. Sestavljale so jo enote: hiša. na severozahodni strani hlev in dvorišče, vrt na vzhodno stran proti Lipuščku. Sredi vrta je skoraj zanesljivo stal kamnit vodomet v obliki keliha. Kakšna je bila nekdanja barva zidov? Pri podiranju smo odkrili vidne le tri plasti barve. Prva je bila modro-siva, druga oker in tretja rdeča. plačati K D 21 6 1 16 40 8 4 6 4 46 56 50 Franc Anthoni Fanthon (umrl dne 25. 3. 1740) je zavezan F od Matije Knific-a za polovico hiše in vrta od Gregorja Medarda za vrt - od koščka zemlje in vrta na Krasniku (Anton...) od uživanja gozdarske hiše (Holzmeister haus) in od vrta - od Matije Schwanija za učno sobo in »Laufplatz« od Marije... za polovico vrta - od novozgrajene hišice leta 1638 in od vrta - ~T Leta 1737 prepisan na Beneficiat vrt na Krasniku (list 94) - Leta 1741 prepisano na gospoda Steinberga (list 92) -ni ostalo nič V Zgodovinskem arhivu v Idriji sem našla načrt Švice, ki nima datuma, vendar po mnenju g. J. Pirca sodi v drugo polovico 19. stoletja. Nad portalom ima majhen balkon. V pritličju je bila klet sodnega pisarja, dvorišče, drvarnica, klet gospodarskega upravitelja, soba za posle, kuhinja, klet upravitelja topilnice..., v prvem in drugem nadstropju je bilo stanovanje z gankom, v podstrehi pa je izgleda živel rudniški pisar. Narisan je tudi tloris gospodarskega poslopja s hlevom, ob katerem je zapisano, da ne stoji več. Stara oblika prisekane strehe na klofuto je bila do 2. svetovne vojne krita s šinklni. V strehi je bilo več sprememb, predvsem ajkrli, ki so bili v začetku vsi pravokotni (R. Terpin). Med napadom 21.4. 1945 je bila Švica poškodovana. Vrt ob Švici je bil ograjen vse do leta 1955, ko so delavci Komunalnega podjetja ograjo porušili skupaj s kapelico Pri skrivni rani ali Krvavo znamenje imenovano, ki je stala na jugozahodnem vogalu vrta. V neza-prti vdolbini znamenja je bila oljna podoba Kristusa s trnovo krono na glavi, delo idrijskega slikarja Julčeta Božiča (S. Majnik, 1977). Akvarel s kapelico je naslikal slikar Albin Vončina. Pri rušenju dela Švice smo bili, glede na ime Fontaniš (M. Arko, 1930), pozorni na morebitne sledove starega vodnjaka. Vodnjak, verjetno v obliki keliha, je koncem 19. stoletja dolga leta stal na vrtu; danes nekje na istem mestu vodnjak Karel nadaljuje s tradicijo. O izvoru imena Švica ne vemo ničesar. R. Terpin mi je napisal, da po pogovoru s starejšimi domneva, da sega- jo korenine imena v 19. stoletje. J. Rupnik pravi, da so v Svici živeli ljudje z vseh koncev sveta, govorilo se je v več jezikih, kot v Švici... Sodeč po zapisih v urbarjih, je torej verjetno, da je Steinberg hišo, hlev in vrt leta 1741 dobil od Fanthona. Si lahko drznemo postaviti gradnjo stavbe v leto 1632? (Valvazor jo je leta 1689 že narisal v svoji Slavi vojvo-dine Kranjske.) Švica - taka ali drugačna - je bila okrog 300 let dom mnogih bolj ali manj pomembnih ljudi, ki so prihajali v Idrijo z vsega sveta, zato je prav. da smo razjasnili del njene zanimive zgodbe. LITERATURA M. ARKO. 1930, PONATIS 1994: ZGODOVINA IDRIJE. R. BIZJAK. 1993: URBANISTIČNI RAZVOJ SKOZI STOLETJA. IDRIJSKA OBZORJA, STR. 123-133, MESTNI MUZEJ IDRIJA. B. KOROŠEC. 1993: STE1NBERG0VA IDRIJSKA LETA 1724-1747. IDRIJSKI RAZGLEDI XXXVII. 1992/1-2. STR. 65-75. MESTNI MUZEJ IDRIJA. S. MAJNIK. 1977: ZNAMENJA V IDRIJI. ZBORNIK IDRIJSKI RAZGLEDI XXII. 1977. STR. 55-60. MESTNI MUZEJ IDRIJA. L MOHORIČ, i960: RUDNIK ŽIVEGA SREBRA V IDRIJI - ZGODOVINSKI PRIKAZ NASTANKA RAZVOJA IN DELA 1490-1960, 475 STR.. MESTNI MUZEJ IDRIJA. V. PETKOVŠEK. 1977: J. A. SCOPOLI. NJEGOVO ŽIVLJENJE IN DELO V SLOVENSKEM PROSTORU. 104 STR.. RAZPRAVE IV. RAZREDA S AZU. XX/2. J. PFEIFER. 1974: ZDRAVSTVENI PROBLEMI OB GOSPODARSKEM VZPONU IDRIJSKEGA RUDNIKA KONEC 18. STOLETJA. IDRIJSKI RAZGLEDI XIX. 3-4. STR. 115-126. MESTNI MUZEJ IDRIJA. J. PFEIFER. 1986: ZDRAVSTVENO VARSTVO IDRIJSKIH RUDARJEV V 18. STOLETJU. ZBORNIK IDRIJSKI RAZGLEDI XXIX-XXXI. 1984. 1985. 1986. STR. 15-25. MESTNI MUZEJ IDRIJA. J. PFEIFER. 1989: IDRIJSKI ZDRAVNIK DR. MILAN PAPEŽ IN ZDRAVSTVENE RAZMERE V IDRIJI V NJEGOVEM ČASU. IDRIJSKI RAZGLEDI. XXXIII. 1988/2. STR. 13-18. MESTNI MUZEJ IDRIJA. J. PFEIFER. 1989: ZGODOVINA IDRIJSKEGA ZDRAVSTVA. 215 STR.. MESTNI MUZEJ IDRIJA R. TERPIN. 1996: OSEBNI ZAPISKI STEINBERGOVO IME SE POJAVI TUDI NA LISTU 34 NA TEM LISTU NI OMENJENA NOBENA HIŠA NA LISTU 70 JE PONOVNO ZAVEZANEC GOSPOD FRANC LEOPOLD VON LIECHTENHAIMB Gospod Franc Leopold von Liechtenhaimb. upravitelj (sedaj g. Franc Antoni von Stemberg) je zavezan od uživanja zemljišča proti Lobitzu po Gregorju Seschunu davek in rabat Rissgelt za Gorico prispevek za izboljšave seznam (načrt) za leto 1687 dajalec mernika 1 K 13 33 50 48 D BOGO BOSKOVIC Ob prenovi Švice ;r u f j> ji aè'Iii J -Lf A rp ai r ' 15 ist. ' Witti Jff/i Htjf /ft/S