—x 181 >~— -^.i^^' Francozi v Kamniku. iwfam, kjer se izliva Nevljica v Bistrico in ob vznožji Starega gradii, stoji V2^«.staroslavno a prijazno mestece Kamnik. Eazprostira se večinoma ob desnem , bregu Bistrice. Obmejeno je na vzhodnej in zahodnej strani z gorami; v 3 sredi njih pa si je divja reka Bistrica naredila pot. Staremu gradu nasproti stoji ] osamljen holmec — Mali grad — z razvalino in znaraenito cerkvico. Na tem J holraci je lepa ravnica, od koder — kakor tudi iz Starega gradii — je prekrasen ] razgled na kamniške planine ter po širokem polji tja do bele Ljubljane. Ob robu j Malega gradu na strmej pečini je znamenita cerkvica, pod katere streho stoje i tri cerkvice jedna vrhu druge. Proti zaliodu na brdovem višku na Zalah stoji stolp, katerega so v 16. stoletji Karaničani postavili, a malo višje cerkev s pokopališčem. Vrh drugega hriba nad pasijonskimi znamenji moli iz zelenih smrek ter nas vabi 1 k sebi eerkvica ,,Kalvarija". Mesto je zelo snažno, ima lepa poslopja ter je pre- j skrbljeno v novejšem času z vodovodom, kakeršnega ima na Kranjskem samo mesto I Ljubljana. Trgovina in obrt sta živahni ter povoljno napredujeti. V okolici pa so j topliee, katere bi celo kakemu velikemu raestu delale čast in največja in jedina : cesarska praharniea v Avstriji. j Oglejmo si sedaj z Žal ali Malega gradii karaniško okolico. Vsacega ta razgled J veselo iznenadi. Malokatero kranjsko mesto ima tako prijazno okolico, toliko lepih 1 sprehajališč, toliko lepih izletov, toliko graščin in drugih posestev v bližini, kakor A Kamnik. Proti severu vidirno na visoeinah in ob vznožji gora prijazne cerkvice, \ osobito cerkvici sv. Prirnoža in sv Petra, mirao katerih pelje pot na Malo in Veliko \ planino. Pod temi gorami teče bistra reka Bistriea, čista kakor ribje oko, krepilna kakor planinska zeljad in mrzla da ti vse ude prešine. Proti jugu razprostira se pa lepa ravan z mnogimi graščinami, vasmi in posameznimi hišami. Sredi te rav-nine pa hiti Bistrica kakor planinska srna do svoje sestre Save. Ker Kamnik sluje ne samo zaradi svoje lepe lege, krasne okolice, nego tudi zaradi zdravega, čistega gorskega zraka, ni čuda, da leto na leto po več ptujcev, ne samo iz Ljubljane, temveč tudi iz daljnih krajev pride na yedrenje v ta prekrasen kraj naše lepe kranjske dežele. Ker je v Kamniku praharnica in več drugih tovaren, ker so v okolici lepe priljubljene toplice, ker je toraj Kamnik priljubljeno letovišče, grade sedaj do njega železnico, katera bode vže letos dodelana. Pred raestom Kamnikom so sezidali kolodvor. Ko so zidali klet, izkopali so veliko človeških kostij. To so bili namree zadnji ostanki tu pokopanih Franeozov. Izrestno vas bode zanimalo, dragi bralci, kdaj in kako so bili Prancozi tu pokopani. Za časa slavohlepnega in bojevitega francoskega cesarja Napoleona so pre-tresale kr?ave in dolgotrajne vojske vso EFropo. Tudi Avstrija je bila mnogokrat zapleteua v te vojske. Isto tako je bilo tudi Kranjsko prizorišče mnogim krvavim bojem; tudi tu je našlo ranogo hrabrih Francozov svoj hladni grob. Ko so nekaj let gospodarili Francozi v našej deželi, vla&ili so kranjske mladeniče v vojske y ptuje dežele, tako celo na Eusko, dokler jih niso Avstrijci prepodili. Kakor Turki tako tudi Francozi niso skritega mesteca preveč nadlegovali. Kadar so prodirali v Štajersko, šli so vedno po dunajskej cesti preko Trojan. Pač —»¦< 182 >¦•— pa so zapirali tu vjote Fiancoze. Vže 1797. 1. bili so tu v meščanskej vojašnici zaprti francoski vjetniki. Tudi v poznejših vojskah so Francoze tu zapirali ter jih potem peljali proti Dunajn. V mekinskem samostanu pa je bila bolniea. Ker je 1800. 1. veliko število bolnikov naraslo, poslalo je deželuo oblastro frančiškana oo. Koliimbijo in Jovijo kot tolažnika in spovednika v omenjeni samostan. Tudi oo. frančiškani so vzprejemali ranjence ter jih leeili v frančiškanskej suknarnici. Bilo je tu vedno nekaj avstrijskih vojakov, ki so nadlegovali Francoze. Kadar se je bližal sovražnik, dalo se je znamenje s topom, katerega so imeli v zaprškej graščiDi. Ko so Francozi zasedli Kranjsko, prišli so v večjem številu v Kamnik. Ostali so uekaj časa v ostrogu pred Kamnikom. Umrle svoje sobrate pokopavali so takoj pred ostrogoin. Pozneje so stanovali v hišah ter bili proti meščanom prav uljudni. Le v verskem obziru so pobožni Kamničani težko shajali s Francozi. Francozi so namreč vpeljali več novostij, s katerimi se Kamničani niso mogli spri-jazniti. Tako so oznanjevali poročence pred mestno hišo a ne na prižnici ter jih poročevali v raestnej hiši. Tudi so odpravili več praznikov, procesij in cerkvenih obredov. Ali Kamničani se niso dali motiti. Trdovratno so se držali svojih cerkvenih obredov. Te so namreč opravljali v frančiškanskej cerkvi pri zaprtih vratih. Ko se je 1813. 1. vojska zopet pričela, postavili so Francozi na vsak gric, v vsak zvouik svoje straže. Avstrijskira vojakom se je vender kmalu posrečilo pregnati Francoze proti Kranji. Glavni ostrog so imeli tain, kjer so ga imeli malo poprej Francozi. Tudi v mestu in v sosednih vaseh je bilo več vojakov. Bili so veeinoma iz spodnjega Stajerskega doma ter sami narodui stražuiki. Bili so tudi zelo po-božni. Na njih prošnjo je prišel v ostrog vsaki dan o. Aleksander Schrag maševat. Po Malej Smarnici je prišlo zopet mnogo Francozov od Kranja proti Kamniku. Neki kraet iz cerkljanske fare je to novico hitro naznanil straži na Gori. Straža je to naznanila straži na Križi, ta onej v Podgorji iu ta zopet vojakotn v Karnniku. Avstrijski vojaki so se takoj podali proti Francozoni. Ti so vže zasedli Komendo, ali avstrijski vojaki so šli skozi Moste pri Kapljivasi ter prijeli sovražnika skoraj za hrbtom. Francozi, da-si so bili v večjera številu, umaknili so se kmalu proti Kranju. Vrnili so se še v veejem številu ter pripeljali s seboj tudi jeden top. Avstrijski vojaki so še o pravein času zvedeli, da se Francozi bližajo ter so v Mostah preko Pešate utrdili most. Navstal je hud boj, v katerem so bili ubiti štirje Francozi. Pokopali so jih za cerkvijo. Žerovčev skedenj v Mostah je še sedaj v steni na več krajih od kfoglic prevrtan; ostrešje pa je od topove krogle raz-klano. Od avstrijskih vojakov je bil samo jeden ranen. Uraaknili so se vender Francozom v Križ. Breznikov skedenj v Križi ima še daaes tri luknje od fraucoskih krogel. Tudi druga poslopja so bila poškodovana, šipe v graščini vse zdrobljene in zid ves razpraskan. Ker so bili Franeozi v mnogo večjera številu, bil je Kamnik v velikej nevarnosti. K sreči je prišlo isti popoludan avstrijskim vojakom vee vo-jakov na pomoč iz Brda in Prevoj. Pripoveduje se tudi, da je šel poveljnik avstrijskih vojakov k Materi bo/j(jj na Holmec ifiolit. Prosil jo je pomoči ter položil svoj meč na oltar. Franeozi so izgubili ves pogum. ker so videli r sredi avstrijskih vojakov prelepo ženo na belera konji s krasnim vencem na glavi. Bila je menda sama Mati božja. Yže se je mračilo, ko so podili naši Franeoze proti Kranji. Kar je bilo krppkejih mož iz kamniške okolice pridružili so se cosarskim. Božeči Francozi so metali orožje od sebe, da je marsikdo po več pušek in mečev dobil v svoje roke. V znamenje hvaležnosti te zmage je podaril poveljnik avstrijskih vojakov cerkvi na Holmci srebvne svečnike. Od tega časa ni bilo vee Francozov na Kranjsko. Oo. frančiškani pa irnajo od tega časa od cesarja, ker so se v francoskih vojskah tako postavno in pošteno obnašali, po 150 gld. na Leto. Ljudevit Stiasni .