Politiški pregled. * Protest bosenskih deželnlh nradnlkor in nditeljer. Društyo bosenako-hercegovskih uradnikov je poslalo skupnemu finančnemu ministru Burianu ylogo, v kateri protestira proti zapostavljenju uradništra in učiteljstva ob cesarjevem prihodu. Oboje je postopanje vlade globoko žalilo. * Ladislar rltez Madejski je dne 19. t. in. t Malem Lušina nmrl. Bil je naučni minister v Windischgraetzovem ministratvu. Madejski je najprej deloval y justifinem ministrstyu, kjer se je udeležil sestavov več zakonskih načrtov, ki so veljali za vzorno idealne. Pozneje je bil notar y Galieiji, potem pa profesor na krakovskem vseučilišSu. Eot profesor je bil izvoljen v parlament. Madejski pravzaprav ni pripadal nobeni politiški stranki; bil je konservativee, ne da bi kdajkoli postal napadalen proti kateri stranki. Eot naučni minister jo nagibal bolj k liberalnim nazorom o šolstvu, zaradi česar so ga klerikalci pogosto napadali. Madejski zapušča enega sina, ki je ministerialni svetnik y naužnem ministratvu, in eno hčerko, ki je omožena z namestoiškim svetnikom vitezom Dunajowskim, sinom bivšega finančnega ministra Dunajewakega. * Bosanskl deželni zbor. V bosanskem deželnem zboru je y]ožen proračun. Dohodki so preračunjeni na 74,297.712 K, izdatki pa na 74,222.409 K. * Balkanska zreza. Z Belgrada javljajo, da je balkanska zveza pod vodatvom Turčije gotova stvar. Za pryo bo zveza na gospodarakem polju, a pozneje bi ae pretvorila tudi v vojno zvezo, ki bi imela namen zaataviti pot daljueiuu prodiranju germanstva na Balkan. * Knlturni boj na Španskem. Tudi nad španskim klerikalizmom se zbirajo megle. Med Vatikanom ia Oanalejevim ministrstvom ae vrše že delj časa pogajanja glede izpremembe konkordata, ki je pomenjal za tamkajšnji klerikalizem pravcat raj, nasprutno pa škodoval zemlji in prebivalstvu — ysak duševni in gospodarski capredek je bil zaradi konkordata onemogočen. Ta pogajanja še sicer niso končana, ali iz vedenja španskih klerikalnih krogoy se vidi, kako razburjenje vlada med sledDJimi; napram nameram vlade glede iireditve razmer pri samostanih in kongregacijah so izdali španski škofije akupen protest. Ta protest naglaša, da je ustanovitev in ruzpust različnih kongregacij na Španskem čisto duhovna zadeva, ki podleže odredbam cerkve in ne držaynim zakonom; držara in vlada nimata pri tem baje ničesar govoriti. Canalejaa, španski ministrski predseduik, ni ostal škofom dolžen odgovora. Izdal je naredbo, ki pravi, da so vse duhovne družbe (razen 3 potom kraljevega odloka 1. 1902 odobrenih) podvržene društvenemu zakonu. Novi španski društveni zakon je izdelan po vzoru francoskega društvenega zakona (Waldeck-Eousseauoy). Ako stopi ta zakon v veljavo, bo povzročil enak, 6e še ne ne oatrejši boj proti kongregacijam, boj, ki se je na Francoakem v prilog državi izvojeval; pomenil pa bo obenem boj proti Vatikanu ki je bil do zadnjega čaaa precej bojevit in bo sigurno branil prava kongregacij sploh.