-----    339    -----
Razne reči.
*  Za napravo prunel je najbolje vzeti še ne popolnoma zrelih češpelj. Delo samo vrši se pa tako: Češplje se olupijo (obelijo) kolikor mogoče natanko. Kadar so olupljene, neso se takoj v zaboj, kjer se puste v žveplenem dimu dobrih par minut, da postanejo lepo rumene, a ne rjave. Potem se denejo na solnce ali pa v dobro sušilnico (naše navadne domače sušilne peči ne ustrezajo), da dobro zvenejo; nato se vzamejo koščice iz njih na nasprotni strani peclja. Po vsem tem se tako stiskajo z dlanmi, da postanejo lepo okrogle in da do-bodo podobo posušenih smokev, kakeršne se v navadnih vencih kupujejo po štacunah. Ko smo jih tako pripravili, denemo jih zopet na lese ali druge deske in na solnce par dni, da se do dobrega osuše. Potem se vlože v zaboje, katerim se strani prevrtajo. Vkladajo se pa tako, da se na dno dene dobra le^a prunel, na njo pa breskovega listja, ali pa še bolje lavorikovega: na to pride zopet lega prunel, lega listja in tako dalje. Zdaj se spravijo prunele za poznejšnjo rabo ali prodajo.
*  Zoper uši po listji vrtnih rož in drugih raslin. Da je ta mrčes silno škodljiv rastlinam, ker jim sok izpira in se strašansko hitro množi, znano je dobro vrtnarjem in raznih cvetlic prijateljem, ki pa tudi vedo, da se mnogo zoper ta mrčes priporoča pomočkov, ki nič ne pomagajo. Časnik bolčanske družbe kmetijske priporoča sledeče sredstvo, katero hvali, da je zanesljivo: Mrtva riba naj se pusti v skledi vode toliko časa ležati, da voda prav zelo smrdi. S to vodo naj se poškropi ušiva rastlina. Če se to par dni zaporedoma stori, pomori se mrčes brez škode rastlini, — seveda treba tako poškropljeno rastlino, če je bila v sobi, ne^ti venkaj, da izgine smrad.
*  Ne obrezovati spomladi živih mej! Navadno je, da ljudje spomladi, večkrat še celo o kresu obrezujejo žive meje belega trnja in druge, pa ne pomislijo, da s tem pokončujejo koristnim ptičkom potrebna gnezdeča, po katerih starke imajo mlade. Vlada v Kaselu je to napako s posebnim ukazom nedavno prepovedala in velela, da se obrezovanje živih mej sme le vršiti od 1. oktobra do 1. marcija.
*  O obiranji sadja. Stara in vsakemu znana je iz-kušuja, da rahlo in varno obiranje obvaruje zrelo sadje, pritiskov in ran, in da se tako obrano sadje drži dolgo. Pri obiranji iztaknili so pa izkušeni sadjarji še drugo : oni namreč ne obero vsega sadja na drevesu na edenkrat, ampak najprej samo najbolj zrelo in debelo sadje, vse slabejše pa še pu^te. S tem se obrne vsa drevesna redilna moč v korist ostalemu sadju, ki se kmalu
doredi in dozori, da je po vsem enako prvič obranemu. Ako se najde pri drugem obiranji še slabejšega sadja, ravna se enako kakor prvič, in s tem se prav izdatno pomnoži pridelek, slabega pa je le prav malo.