E-VREDNOTE I. Niko Toš, ured. VREDNOTE V PREHODU I. Slovensko javno mnenje 1968-1990 Avtorji: Niko Toš Peter Klinar Zdenko Roter Boštjan Markič Zdravko Mlinar Cvto Trampuž in drugi. E-VREDNOTE I./ Ljubljana, 2021 VREDNOTE V PREHODU I. Slovensko javno mnenje 1968-1990 Niko Toš, ured. 1. elektronska izdaja Izdajatelj in založnik: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana Knjižna zbirka: E - VREDNOTE I. Urednica zbirke: Brina Malnar Ureditev besedil in organizacija: Ivana Kecman Likovna oprema in prelom: Polonca Mesec Kurdija To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Dostopno prek: https:/ knjigarna.fdv.si/; www.cjm.si DOI: 10.51936/978-961-235-993-5 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 79255555 ISBN 978-961-235-993-5 (PDF) Knjigo je sofinancirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS. Petru in Bo{tjanu s spomini na skoraj tri desetletja skupnega (raz)isk(ov)anja Zdenko, Zdravko in Niko KAZALO VREDNOTE V PREHODU (N. To{) xi PROJEKT SLOVENSKO JAVNO MNENJE xv NAPOTKI ZA ISKANJE xxvi SLOVENSKO JAVNO MNENJE 68 1 1.00 Zasebni sektor, davki 2 2.00 Razvoj gospodarstva, drùbene dejavnosti 3 3.00 Poloàj Slovenije v Jugoslaviji, delo v tujini 6 4.00 Drùbenopoliti~ne organizacije, volitve 10 5.00 Zunanja politika Jugoslavije, ugled, obramba 12 6.00 Razlike med ljudmi 15 7.00 Mediji 17 8.00 Vernost, krvodajalstvo 19 D. Demografska obelèja 21 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 69 25 1.00 Volitve 26 2.00 Delovanje socialisti~ne zveze in zveze komunistov 27 3.00 Poloàj kmetov in kmetijstva 30 4.00 Odnos do bivalnega okolja, na~ini bivanja, selitve 34 5.00 Razvojna vpra{anja 39 6.00 Odnosi v Jugoslaviji 42 7.00 Zunanja politika, obramba 43 8.00 Vernost 45 9.00 Mediji, obve{~enost, ogla{evanje 47 10.00 Zdravje in zdravstvo 51 D. Demografska obelèja 52 STALI[^A OB^ANOV O RAZVOJU CESTNEGA OMRE@JA V SLOVENIJI 57 1.00 Pomen ceste 58 2.00 Stali{~a v zvezi s sistemom cestnega omrèja 60 3.00 Prostor 66 4.00 Avto, varnost 72 5.00 Cestna kriza 77 6.00 Vrednote 77 7.00 Aktivnosti 78 8.00 Ostala vpra{anja 79 9.00 Podatki o kraju 83 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 70/71 87 1.00 Standard gospodinjstva, drùbenopoliti~ne razmere v Jugoslaviji 88 2.00 Gospodarstvo,var~evanje, delo v tujini 92 3.00 Politi~na angaìranost 96 4.00 Izobraèvanje 101 5.00 Obramba dràve 102 v 6.00 Obve{~enost o dogodkih v Jugoslaviji in zamejstvu 104 7.00 Pokojninski sistem 107 8.00 Mediji 108 9.00 Vernost, cerkev 109 10.00 Ugled, milica, zakonitost 110 11.00 Ostala vpra{anja 112 12.00 Demografija 113 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 72 117 1.00 Socialne razlike, privilegiji 118 2.00 Delovanje in demokrati~nost politi~nega sistema 121 3.00 Delovanje gospodarskega sistema, kmetijstvo, okolje 129 4.00 Odnos do Jugoslavije, odnos do naroda 133 5.00 Osebne vrednote, cilji, vernost 135 6.00 Zunanja politika 139 7.00 Mediji, reklame 140 8.00 Ostala vpra{anja 144 D. Sociodemografska obelèja 145 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 73 149 1.00 Kakovost ‘ivljenja v lokalnem okolju 150 2.00 Kakovost ‘ivljenja v drùbi kot celoti 153 3.00 Spremembe ustave 156 4.00 Politi~na aktivnost, politi~no dogajanje 158 5.00 Poloàj delavcev in kmetov 160 6.00 Delo v tujini, zunanja politika 162 7.00 Vojska, vernost, okolje, promet 165 8.00 [port, mediji, ogla{evanje 167 9.00 Demografska vpra{anja 174 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 75/76 1.00 Drùbeni razvoj, gospodarstvo 186 2.00 Mednarodni odnosi, obramba 196 3.00 Okolje, telesna kultura idr. 199 4.00 Drùbeno uveljavljanje ‘ensk 204 5.00 Drùbenopoliti~na aktivnost in interesi 211 6.00 Delovanje delegatskega sistema 216 7.00 Religija, cerkev 221 8.00 Mnoì~ne komunikacije 222 9.00 Demografska vpra{anja 226 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 78 233 1.00 Volitve in delegatski sistem 234 2.00 Dejavnost drùbenopoliti~nih organizacij 240 3.00 Drùbeni razvoj 244 4.00 Delo, kultura, prosti ~as 253 5.00 Stanovanja, var~evanje, stiki z banko 260 6.00 Poloàj manj{in, mednacionalni odnosi 265 7.00 Mednarodni odnosi, obramba 266 8.00 ^asopisi, radio,televizija 269 9.00 Demografska vpra{anja 272 vi SLOVENSKO JAVNO MNENJE 80 279 1.00 Ocena sprememb, stabilizacija 280 2.00 Ocena razvoja in razvojni cilji 282 3.00 Kulturna dedi{~ina 289 4.00 Drùbenopoliti~ni sistem 292 5.00 Telesna kultura, osebnostni kazalci 297 6.00 Usmerjanje razvoja, delo 300 7.00 Mednacionalni odnosi, mednarodni odnosi 316 8.00 Okolje, oskrba, ceste 321 9.00 (Ne)vernost 325 10.00 Druìna, kultura, komunikacije 327 11.00 Demografija 332 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 81/82 343 1.00 Drùbeni razvoj, gospodarstvo 344 2.00 Drùbenopoliti~ne organizacije, volitve, delegatski sistem 352 3.00 Zunanja politika, ogroènost, obramba 359 4.00 Delo, nagrajevanje, razlike 363 5.00 Zdravstvo, socialno varstvo 374 6.00 Vrednote 381 7.00 Mednacionalni odnosi, medrepubli{ki odnosi 385 8.00 Preskrba, okolje 390 9.00 Religija, cerkev 390 10.00 ^asopisi, radio, televizija 395 11.00 Demografija 397 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 83 405 A. Ocena drùbeno gospodarskih razmer in pripravljenost za premagovanje krize 406 B. Delo, pokojnine, delovni ~as ... 414 C. Razvojne spremembe 421 D. Drùbenopoliti~ne organizacije, delegatski sistem 424 E. Medrepubli{ki, mednacionalni odnosi 429 F. Mednarodni odnosi 432 G. Obramba, varnost in samoza{~ita 434 H. Reforma izobraèvanja 436 I. Kultura, knjiga 438 J. Religija in cerkev 442 K. Telesna kultura, {port 443 L. ^asopisi 445 M. Demografija 446 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 84 455 A. Drùbenoekonomske razmere 456 B. Politi~ni sistem 466 C. Delo, nagrajevanje, vrednote 476 D. Stali{~a o razvoju elektroenergetskega sistema 482 E. Mednacionalni, mednarodni odnosi in obramba 490 F. Knjiga in bralci 493 G. Vernost 501 H. ^asniki, RTV, olimpijada 503 I. Demografija 505 vii SLOVENSKO JAVNO MNENJE 86 513 A. Drùbenoekonomske razmere 514 B. Delo, nagrajevanje 519 C. Politi~ni sistem, volitve 524 D. Drùbena gibanja, mladina 530 E. Mednacionalni odnosi 532 F. Drùbenoprostorski razvoj, ekologija 534 G. Reforma izobraèvanja 538 H. (Ne)vernost 540 I. Zavarovanje 542 J. Mnoì~ni mediji in telesna kultura 545 K. Obramba, mir, varnost 550 L. Demografija 554 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 87 563 A. Gospodarske in drùbene razmere 564 B. Ustavne spremembe, politi~ni sistem, DPO... 567 C. Tehnika, energetika, okolje, ekologija 573 D. Izobraèvanje odraslih 580 E. Problemi Slovencev in odnosi med narodi 586 F. Zunanja politika, varnost, obramba 590 G. Vera, vernost, cerkev... 592 H. ^asopisi 593 I. Vrednote 599 J. Odmevi 601 K. Demografija 606 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 88 613 A. Stali{~a o gospodarskih razmerah 614 B. Stali{~a o ustavnih dopolnilih 621 C. Mednacionalni odnosi 624 D. Varnost, obramba, JLA 631 E. Pojmovanje politike, zveza komunistov, SZDL 635 F. Mednarodni odnosi 641 G. Religija, cerkev 642 H. Kultura, prosti ~as 644 I. Razno 648 J. ^asopisi 651 K. Stali{~a o kaznivih dejanjih 654 L. Podarim-dobim 656 M. Demografija 657 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 88 - STALI[^A O USTAVNIH SPRMEMBAH 663 A. Stali{~a o ustavnih spremembah 664 B. Stali{~a o drùbenih in politi~nih razmerah 668 C. Demografija 672 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 89 - MEDIA 675 A. Vpra{anja o radiu 676 B. Vpra{anja o televiziji 689 C. ^asopisi 697 D. Vpra{anja o zdravju 703 E. Demografija 707 viii SLOVENSKO JAVNO MNENJE 89 - STALI[^A O USTAVNIH DOPOLNILIH 713 A. Drùbena kriza in reforma 714 B. Stali{~a v zvezi s spremembami slovenske ustave 716 C. ^lovekove pravice 728 D. Drùbenopoliti~ne organizacije 731 E. Mednacionalni odnosi 734 F. Druga vpra{anja 739 G. Demografija 744 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 90 751 A. Drùbene in gospodarske razmere 752 B. Mednacionalni, medrepubli{ki odnosi, Kosovo 759 C. Politi~ni pluralizem, volitve 767 D. Suverenost, ustava 772 E. Vojska, obramba, milica 777 F. Prihodnost socializma pri nas in v svetu, mednarodni odnosi 781 G. Verovanja, tradicije, obi~aji, vrenote 782 H. Ekologija 786 I. Aktualno - razno 787 J. Demografija 791 PREGLED PONOVLJENIH VPRA[ANJ 797 STVARNO KAZALO 845 PREGLED RAZISKAV 839 ix x VREDNOTE V PREHODU Spo{tovana bralka, spo{tovani bralec, pred vami leì odprta prva knjiga od skupaj dveh pod naslovom “Vrednote v prehodu”, ki vsebuje popoln dokumentarni pregled vsebin in rezultatov raziskav, opravljenih v obdobju 1968-1990 v okviru projekta Slovensko javno mnenje. Ve~ razlogov govori v prid take publikacije. [ifrirne knjige standardiziranih anket, opravljenih na velikih reprezentativnih vzorcih prebivalstva Slovenije predstavljajo svojevrstne, izvirne avtorske zapise drùbene klime, socialnih razmer ter poloàja posameznikov in skupin v njih, njihovih hotenj, pogledov, verovanj in vrednotenj - vse to ujeto skozi raziskoval~ev “objektiv”, torej skozi njegovo tènjo objektivne odslikave teh pojavov v ~asovnem preseku. V tej zajetni knjigi je torej zbrano in urejeno obilje takih zaznav, ki so plod pripravljenosti sodelovanja, lahko bi rekli celo darèljivosto velikega {tevila slu~ajno izbranih sogovornikov, kar 40.000 vsega skupaj, ki so odgovarjali na dolga sosledja vpra{anj, izoblikovanih v vpra{alnikih, ki skupaj {tejejo kar okoli 7.000 razli~nih vpra{alnih stavkov. Posamezen spra{evanec je torej odgovoril kar na 350 in ve~ vpra{anj, ki smo jih raziskovalci zasnovali, domislili kot prevzemnike individualnih zaznav, pojavov, stanj in odnosov, kot jih opaàjo, ~utijo in vrednotijo posamezniki. Ker gre za sosledje raziskav, opravljenih v 23-letnem obdobju, ki mu bomo z drugo knjigo dodali zaznambe {e nadaljnjih raziskav, ki zaokroàjo predstavo o 30-letnem raziskovanju “Slovenskega javnega mnenja” se zdi, da je vpra{anje o smotrnosti take publikacije odve~. Tri desetletja v ‘ivljenju naroda sicer ne pomenijo mnogo. Tri desetletja v ‘ivljenju - {e posebej zadnja tri desetletja v ‘ivljenju - slovenskega naroda, ko si odlo~ilno oblikuje svojo identiteto in raziskuje poti svojega preìvetja in razvoja, pa pomeni mnogo. Sociolo{ka raziskava, ki odslikava to tridesetletje, je torej vsaj tako pomemben dokument, kot so drugi dokumenti tega ~asa, ki jih s poklicno vnemo hranijo arhivarji in oddelujejo zgodovinarji. Med~asovna analiza in mònost ponovnega oìvljanja in vrednotenja preteklih stanj, kar nam omogo~ajo “ìve” sociolo{ke datoteke, {e dodatno potrdi smiselnost take nalòbe in ravnanja. ^e bi ta potreba po pregledovanju in ponovnem vrednotenju preteklosti ne bila tako izrazita in tako mo~na, bi v razvitem svetu, z razvitim drùboslovjem in empiri~nim raziskovanjem, v vsaki deèli posebej, ne nastale pomembne nove drùboslovne ustanove: arhivi rezultatov drùboslovnih raziskav. Ta zajetna knjiga - in njen drugi del, ki je v pripravi - ni namenjena le zvedavemu, ampak tudi podu~enemu bralcu. Predpostavlja namre~ poznavanje logike in tehnike raziskovalnega dela na drùboslovnem podro~ju. Izobilje posami~nih podatkov, prikazanih v tej knjigi, z le skromnimi ozna~bami metodolo{kega okvira, bo ostalo nepou~enemu, bralcu brez lastne zamisli in imaginacije, brez osnovnega metodskega poznavanja in kriti~nosti, nedosegljivo, zgolj raztreseno zrnje, zgolj razpr{ene posami~ne ozna~be, ki se ne bodo zlivale v razpoznavno impresijo, v predstavo o interesih, hotenjih, vrednotenjih, pa tudi stanjih in odnosih, kot jih izraàjo, ~utijo ljudje v dolo~enem drùbenem preseku. Tistim bralcem, ki imajo danost celovite xi razpoznave, bo ponujen le napotek za poglobljeno lastno analizo empiri~nega gradiva iz posamezne ali ve~ih raziskav. Pri~ujo~a objava torej ni samozadostna, saj zahtevnej{ega bralca usmerja h kritiki in lastni poglobljeni analizi. ^e velja aksiom, da je ~loveka in drùbo treba za~eti prou~evati pri zavesti in da zavest soustvarja resni~nost, potem je ta knjiga tudi svojevrsten dokument za prou~evanje zavesti, kot se je oblikovala in izraàla v obdobju od konca {estdesetih let do devetdesetih let, v slovenskem drùbenem prostoru, torej do to~ke, ki jo ozna~ujemo kot to~ko drùbenega preobrata. Strnjevanje posami~nih podatkov po letih in v vsem obdobju kaè na postopnost pre-oblikovanja in izraànja pogledov ljudi na razmere v ~asu in njihov lasten poloàj v okolju. Ker so v raziskavah zbrani odzivi na vidne, navzven zaznavne, v javnosti, v javnem mnenju prisotne pojave in izraze, nas to zlahka vodi k sklepanju o nekriti~nosti, o nereflektiranosti bistva, o konformnosti kot prevladujo~em izrazu javnega mnenja. Seveda pa skozi podatke, ~e jih opazujemo globlje, v ~asovnem sosledju, spoznavamo spremembe v drùbenih razmerah, v pogojih ‘ivljenja in mònostih, kot jih doìvljajo ljudje. Zaznamo lahko nekak{no valovanje razpoloènja, nek vzpon v kriti~nem razsvetljevanju lastnega poloàja kot posameznika, druìne, skupine, naroda, zaznamo vse bolj izrazito kriti~nost. ^eprav javno mnenje ni izrazito stabilen drùbeni pojav in je zanj zna~ilna njegova vsakokratna situacijska dolo~enost ter ~asovna variabilnost, nam odgovori na vpra{anja, torej podatki, kaèjo na jasno razlo~ljive trende oz. vzorce mi{ljenja v dolo~enem ~asu (Mlinar, Z., 1989). Tako lahko rezultate iz za~etnega obdobja raziskav javnega mnenja (1968-1971), pa ~eprav nimamo primerjav za nazaj, ozna~imo kot obdobje postopno spro{~ujo~e se odprtosti in kriti~ne refleksije razmer v drùbi in politiki. Najdemo lahko nastavke pozitivnega vrednotenja politi~nega pluralizma, oìvljanje funkcionalnega odnosa do zasebne lastnine, dalje, spro{~anje zavor v izraànju osebne religioznosti itd. Odprtost fizi~nega prostora, vizija samoupravne participacije, visoko postavljena socialna varnost pa krepijo iluzijo o dolgoro~nosti, o perspektivi. Raziskovalne zaznave razmer iz za~etka sedemdesetih v za~etek osemdesetih let, pa - tudi vsled samozaznave raziskovalcev - nakazujejo neko zastrtost splo{ne politi~ne in kulturne klime. V tem obdobju prevladuje konformnost javnega mnenja, prevzemanje in pritrjevanje sistemskim postavkam. Tretje obdobje, ki ga zajamejo raziskave v tej knjigi, pa je obdobje poglabljanja drùbene krize in zavra~anja sistemskih postavk. V tem obdobju postaja kriti~nost splo{na sestavina stali{~ in opredelitev ljudi, ki zajame politi~no in socialno zgradbo sistema in njene nosilce. Lahko ponovimo (To{, N., 1987): prehod v osemdeseta leta ozna~uje mnoì~na frustracija, nerazumevanje in pretresenost ljudi zaradi sprememb, ki nastajajo v razmerah njihovega ‘ivljenja. Stali{~a ljudi se spro{~ajo vsakr{nih dogmatskih kopren in pritiskov. Sekularizacijski procesi so hkrati procesi trganja ideolo{kih spon. Izkustvo odpira spoznavni dostop do gole resni~nosti: danes ‘ivim mnogo slab{e kot v~eraj, kot pred desetimi leti; ideja o vplivu mnogih, delavcev, na odlo~anje o bistvenih vpra{anjih dela in ‘ivljenja se zaostruje v kritiko prakse odlo~anja, v spoznavanje o nedemokrati~nosti in prila{~anju odlo~anja; iluzija se razblinja. Ljudje svoje eksisten~ne probleme, ki so se zdeli ‘e v preteklosti razre{eni, postavljajo znova. Vse bolj razpoznavajo krizo xii drùbenih razmer, {e posebej njena ekonomskosocialna razsèja in si zastavljajo vpra{anje o krivdah in krivcih. Zabrisujejo se meje med aktivizmom in fatalizmom, angaìranost nadome{~a apatija - in vendar je angaìranost {e vedno latentna karakteristika zavesti, {e vedno usmerja k iskanju. Ta nova kriti~na zavest, ki se izraà tudi v vrednotenjih, se ne kaè le v odnosu do politi~nih institucij, do dràve, temve~ tudi na drugih podro~jih. Na primer v dedogmatizaciji religiozne zavesti in v spoznanju o minljivosti in kon~nosti ideolo{kih dogem in zavra~anju vsakr{nega dogmati~nega reguliranja drùbe. Na novo se oblikuje in izraà zavest o lastni nacionalni, kulturni samobitnosti, o potrebi varovanja nacionalnih dobrin, o jeziku, o enovitosti kulturnega prostora; oìvlja zavest o {ir{i pripadnosti, o mònostih in potrebah nacije; skratka, oblikuje se nova nacionalna samo- zavest. Dalje, se zavest o krizi {e posebej izraà v vrednotenju materialne sfere ‘ivljenja; v vrednotenju razmer pri delu, gospodarjenju, v odnosu do nove tehnologije, v pripisovanju pomena profesije in znanja itd. Raziskave v tem obdobju nakazujejo postopne ali pa celo sunkovite preobrate v smeri spreminjanja prevladujo~ih vrednot oz. nakazovanja alternativnih re{itev. To se kaè {e posebej v odnosu do sistema oblasti, mo~i in politike, v postopnem odklanjanju totalitarnih prvin sistema, v visokem vrednotenju alternativnih drùbenih gibanj, v uporu proti centralisti~ni dràvi, proti vsakr{ni indoktrinaciji in manipulaciji. Dalje, izraà se v zavzemanju za vi{je vrednotenje osebnosti, svobode, ~lovekovih pravic, demokracije, samoodlo~be, avtonomije nacije, odprtosti v {ir{e kulturne prostore, v usmerjenosti k sestavinam civilne drùbe. Prevladujo~a kriti~nost in dedogmatizacija se v tem obdobju ne izraàta zgolj v odnosu do pojava ideologije, mo~i, oblasti, politike, temve~ tudi v odnosu do drugih podro~ij ‘ivljenja. Na to opozarja tudi religijski izsek raziskave, ki nakazuje dve, navidez protislovni tendenci: relativno stabilno in rahlo nara{~ajo~e izraànje cerkevene religioznosti ob hkratnem spro{~anju njenih dogmatskih okvirov. Religioznost ljudi je torej vse manj cerkveno dogmatska in vse bolj svetna, zemeljska. [e posebej vidne pa so tudi spremembe v vrednotnem razsèju, ki ga ozna~uje pojem “ekolo{ke zavesti”. Raziskave kaèjo, da se naravni pogoji ‘ivljenja privzdigujejo na raven vrednote in kriterija usmerjanja drùbenogospodarskega razvoja. Vse bolj se uveljavlja zavest o potrebi drùbeno-ekolo{kega usmerjanja tehni~nega napredka in ekonomskega razvoja. Odpirajo se novi pogledi na ekonomsko racionalnost za{~ite narave. Nova tehnologija ni apriorna vrednota. Kon~no se kaèjo spremembe tudi v instrumentalnem vrednotenju dela, {e posebej do vseh oblik tako imenovanega neformalnega dela kot nujne osnove za preìvetje. Seveda je prav tak{no razumevanje dela v mnogo~em izraz prevladujo~ih kriznih drùbenih razmer koncem osemdesetih let in odgovor na vse bolj zaostrene ‘ivljenjske nuje, kot jih ob~utijo ljudje. Vse povedano govori v prid teze o “vredotah v prehodu”, ki jo zavzetemu “bralcu” ponujamo v preverjanje. Za raziskave, ki so prikazane v tej publikaciji, so odgovorni raziskovalci, {e posebej ~lani skupine SJM, ki so vpisani kot avtorji. Za ureditev te publikacije pa so {e posebej zaslùni tisti sodelavci projekta SJM, ki so xiii preverili podatke v datotekah in {ifrirnih knjigah, ki so uredili in uvrstili gradivo - in ga tako naredili dostopnega. To so dr. Brina Malnar, Sergio [vara, prof. psihologije in filozofije, Peter Kozmik in Mojca Zgonc, programerja v Ra~unskem centru FDV in {e posebej Ivi Kecman, tajnica CJM. Hvala. N. To{ V Kamniku, dne 1. septembra 1997 xiv PROJEKT SLOVENSKO JAVNO MNENJE Raziskovanje drùbene in politi~ne zavesti Slovencev ima svoje izhodi{~e v projektu Slovensko javno mnenje (SJM) iz leta 1968. Projekt je bil zasnovan konec leta 1966, po ustanovitvi Centra za raziskovanje javnega mnenja pri takratni Visoki {oli za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, predhodnice dana{nje Fakultete za drùbene vede. Projekt je bil izvirna zamisel skupine raziskovalcev in je ustrezal potrebam razvijajo~e se drùboslovne raziskovalne stroke in drùbene oz. politi~ne prakse. Njegova longitudinalna zasnova je prvi~ v prostoru slovenskega drùboslovja obetala in kasneje omogo~ila razkrivanje sprememb v drùbeni in politi~ni zavesti prebivalstva oz. sprememb v individualnih, druìnskih in drùbenih stanjih. Kasneje se je izkazalo, da raziskava po svoji zasnovi ustreza modelom longitudinalnega drùboslovnega empiri~nega raziskovanja v Zahodni Evropi oziroma v Zdruènih dràvah Amerike (ZDA). Naj namenimo najbolj znanim modelom te vrste nekaj vrstic za primerjavo. Tako je, denimo, v ZDA National Opinion Research Centre v Chicagu v obdobju 1963-1968 izvajal kompleksne empiri~ne raziskave, imenovane Amalgams. Z njimi je prou~eval in posredoval reprezentativne podatke o stali{~ih ljudi do klju~nih politi~nih, socialnih, ekonomskih in drugih vpra{anj. Projekt Amalgams je v za~etku 70-ih let prerastel v znan projekt, imenovan General Social Survey (GSS), ki se je do dana{njih dni uveljavil kot nacionalni podatkovni program za podro~je drùbenih ved (J. M. Converse 1987, R. G. Niemi et al. 1988, N. M. Bradburn in S. Sudman 1988). Nekako v istem obdobju se je tudi v Zvezni republiki Nem~iji (ZRN) razvil projekt Allgemainen Bevölkerungsumfrage der Sozialwissenschaften (ALBUSS), ki od leta 1980 kot nem{ki nacionalni projekt poteka v visoko razvitem personalnem in infrastrukturnem okolju, v okviru katerega potekajo tudi mnogi najpomembnej{i mednarodni kooperativni projekti s podro~ja drùboslovja (B. Wegener 1983, W. Müller, P. Mohler et al. 1990). Projekt ALBUSS drùno izvajata Zentrum für Umfragen, Methoden und Analysen (ZUMA), v Mannheimu in Zentralarchiv für Sozialwissenschaften (ZA), Univerza v Kölnu. Obe navedeni ustanovi predstavljata infrastrukturo nem{kega empiri~nega drùboslovja, posebej sociologije; ustanovilo ju je zdruènje nem{kih akademskih raziskovalnih in{titutov in univerz. V okviru ZUMA potekajo razni longitudinalni empiri~ni drùboslovni raziskovalni projekti za potrebe akademskega drùboslovja, med njimi empiri~ni projekti iz mednarodnega sodelovanja ter spremljajo~e metodolo{ke oz. metodolo{ko-razvojne raziskave. Klju~na raziskava te ustanove pa je kljub raznovrstnim programom {e vedno ALLBUS - splo{na prebivalstvena raziskava s podobnimi zna~ilnostmi, kot je projekt SJM v svoji kasnej{i obliki. ALLBUS poteka kot longitudinalna, ponavljajo~a se raziskava na visoki reprezentativni in strokovni ravni. V okviru te raziskave center izvaja kooperativne raziskave iz mednarodnega programa International Social Survey Program (ISSP) in druge mednarodne kooperativne raziskave. Na podobne projektne zasnove naletimo tudi v drugih evropskih dràvah, v zadnjem obdobju po drùbenih preobratih tudi v srednje- in vzhodnoevropskih dràvah, kot npr. na Poljskem, ^e{kem, Madàrskem, pa tudi v Rusiji itd. xv Med zna~ilnosti tovrstnega raziskovanja v Zahodni Evropi {tejemo njegovo visoko povezanost s potrebami sociolo{ke in politolo{ke stroke na eni strani ter aktualnimi drùbenimi potrebami na drugi. Poleg tega se tovrstno raziskovanje obi~ajno intenzivno mednarodno usklajuje, poteka na visoki metodolo{ki ravni in ob uporabi reprezentativnih vzorcev. Problemsko pa je mo~no usmerjeno v modernizacijske procese v Zahodni Evropi oziroma v svetu nasploh, v raziskovanje socialnih sistemov, v raziskovanje pojavov neenakosti, vloge druìne in spolnih vlog, v raziskovanje podro~ja dela in organizacije, v raziskovanje religij in vernosti v sodobnem svetu, v raziskovanje ekolo{ke problematike, notranje drùbene integracije, v raziskovanje antisemitizma in aktualnih izrazov nacionalizma, dalje, v raziskovanje razli~nih vidikov socialne politike, delovanja izobraèvalnega sistema, mnoì~nih ob~il in {e posebej v raziskovanje procesov demokratizacije, razumevanje vloge dràve, odnosa do osrednjih institucij sodobnih drùb, volilnih navad, vrednotenja politi~nih strank idr. Nekaj osnovnih podatkov o Centru za raziskovanje javnega mnenja Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij (CJM), ustanovljen leta 1966, deluje znotraj Fakultete za drùbene vede (FDV), ki je osrednja akademsko izobraèvalna in raziskovalna ustanova na podro~ju sociologije, politi~nih ved in komunikologije v Sloveniji. Center od leta 1968 dalje sistemati~no izvaja projekt Slovensko javno mnenje (SJM), poleg tega pa opravlja {e vrsto strokovno pomembnih drùboslovnih empiri~nih raziskav. Center tako izvaja raziskave na podro~ju socialne stratifikacije in mobilnosti, migracij, politi~nega javnega mnenja, volilnih procesov in politi~nih strank, raz{irjenosti mnoì~nih ob~il, dalje, na podro~ju sociologije religije in kulturne sociologije ipd. Poleg vsebinskih raziskav se Center loteva {e prou~evanj vzor~nih, merskih, semanti~nih in drugih metodolo{kih problemov standardiziranega anketnega raziskovanja. S projektom SJM je center vklju~en v mnoge mednarodne kooperativne programe, kot npr. International Social Survey Programme, World Value Survey, European Value Program, Ostbarometer in druge. V obdobju skoraj 30-letnega delovanja je s CJM in v okviru projekta SJM sodelovalo ve~ desetin uglednih slovenskih drùboslovcev, med njimi v za~etnem obdobju delovanja centra tudi prof. dr. Joè Gori~ar, za~etnik slovenske moderne sociologije, prof. dr. France Vreg, utemeljitelj slovenske moderne komunikologije, prof. dr. Vlado Benko, utemeljitelj znanosti o mednarodnih odnosih in drugi. K snovanje raziskav SJM so v dolgem obdobju njenega razvoja najvidneje prispevali profesorji FDV dr. Peter Klinar (1934-1994), dr. Bo{tjan Marki~ (1934-1994), dr. Zdenko Roter, dr. Zdravko Mlinar, prof. Cveto Trampuìdr. K metodolo{ki zasnovi raziskave je na samem za~etku pomembno prispeval prof. dr. Marijan Blejec (Blejec, M. 1970), ki je zasnoval vzor~ni model raziskave SJM, ki vseskozi ustreza zahtevam visoke reprezentativnosti za polnoletno prebivalstvo Slovenije. V 30-letnem obdobju delovanja raziskave pa so se med sodelavce pomembno zapisali {e mag. Vinko Tr~ek, Stane Saksida, prof. dr. Stane Kranjc, Tomo Martelanc, doc. dr. Drago Zajc, prof. dr. Mirjana Ule, prof. dr. Veljko Rus, prof. dr. Janez [kerjanec, xvi mag. Darka Podmenik, Lidija Herek, dipl. soc., Vera Kozmik, dipl. soc., dr. Janez [tebe, doc. dr. Mitja Hafner-Fink, doc. dr. Sandra Ba{i~, dr. Brina Malnar, prof. dr. Slavko Splichal, prof. dr. Ivan Bernik, doc. dr. Vlado Miheljak, mag. Samo Uhan, Sergio [vara, mag. Slavko Kurdija in drugi. Center in projekt SJM od samega za~etka (1966) vodi prof. dr. Niko To{. V tem letu se izteka 30 let od sproìtve nacionalnega mnenjskega raziskovalnega projekta Slovensko javno mnenje, saj je bila prva letna raziskava SJM izvedena na pomlad 1968. Projekt se je v tem obdobju razvil, utrdil in uveljavil kot temeljni nacionalni, empiri~ni (mnenjski) drùboslovni raziskovalni projekt s prevladujo~imi sociolo{kimi izhodi{~i in pomembnimi navezavami na podro~je politologije, komunikologije, politi~ne psihologije, pa tudi drugih ved (To{, 1987). Projekt je mòno opredeliti tudi kot viden izraz razvoja empiri~nega drùboslovja v Sloveniji (in tudi v Jugoslaviji do njenega razpada). Prispeval je k uveljavljanju raziskovalne kulture ter metodologije empiri~nega drùboslovnega raziskovanja, in se hkrati uveljavil kot pomemben aplikativni drùboslovni projekt, je pa tudi u~na baza za metodolo{ki {tudij {tudentov dodiplomskega in podiplomskega {tudija na FDV. CJM oz. projekt SJM danes razpolaga s podatkovno bazo empiri~nih raziskav, opravljenih v obdobju od leta 1968 dalje. Baza je delno dokumentacijsko obdelana. Rezultat nadaljnje obdelave dokumentacijske baze je tudi publikacija Vrednote v prehodu I, ki zajame raziskovalne datoteke projekta SJM za obdobje 1968-1990; za objavo pripravljeno pa je tudi ‘e podatkovno gradivo za raziskave, ki so bile izvedene od pomladi 1990 do danes. Delitev gradiva v dve knjigi ni zgolj obsegovne narave, saj se z njo zaznamuje to~ka drùbenega “preobrata” oz. prehoda iz enopartijskega socialisti~nega samoupravnega sistema v sistem politi~nega in strankarskega pluralizma, zasnovan na zasebni lastnini - torej to~ka domnevnega prehoda vrednot. Iz ocen projekta SJM K predstavitvi projekta SJM za obdobje prvih dvajset let njegovega razvoja lahko pritegnemo oceno dveh neodvisnih uglednih drùboslovcev (Splichal, Osolnik, 1988), ki opozarjata na nekaj temeljnih zna~ilnosti projekta. Najprej ugotavljata, da raziskava javnega mnenja ni bila usmerjena samo v raziskovanje mnenj o aktualnih politi~nih in ekonomskih dogodkih v Sloveniji, Jugoslaviji in svetu, kar je zlasti zna~ilnost sodobnih ameri{kih in zahodnoevropskih raziskav javnega mnenja (opinion polls), ampak je (bila) hkrati zasnovana kot dolgoro~no, sistemati~no empiri~no utemeljevanje drùboslovnih disciplin. Razvoja nekaterih drùboslovnih disciplin, zlasti posebnih sociologij, si danes enostavno ni ve~ mogo~e predstavljati brez te raziskave, npr. sociologij religije, medetni~nih odnosov, kulture, {porta, socialne strukture, stratifikacije, mobilnosti, politi~ne kulture, strank, mnoì~nih ob~il, vrednot in mednarodnih odnosov. Ista ocenjevalca ugotavljata, da “za~etki raziskovanja javnega mnenja na Slovenskem zaznamujejo obdobje trdne akademske institucionalizacije sociologije. V svetovnih razsènostih, zlasti v primerjavi z Zahodom, javnomnenjske raziskave sicer ne pomenijo kak{ne revolucionalne novosti, imajo pa izrazito xvii vrednost kriti~nega razvojnega impulza v kontekstu ideologizacije drùboslovja, zna~ilne za vse socialisti~ne drùbe. Raziskovalna tradicija Slovenskega javnega mnenja ima dve klju~ni razsènosti: predvsem po metodolo{ki strani je z njo nelo~ljivo povezan zlasti razvoj empiri~nega drùboslovja pri nas, z vidika predmeta raziskovanja - politi~no pomembnih mnenj - pa je to raziskovanje najtesneje povezano z ustvarjanjem dejanskih mònosti za razvoj demokrati~ne drùbe.” Ocenjevalca dalje poudarjata pomen, ki ga ima SJM kot najve~ja datoteka drùboslovnih podatkov za najdalj{e ~asovno obdobje pri nas, ter datoteko SJM uvr{~ata med najpomembnej{e tovrstne datoteke v Evropi, “saj so bili v dvajsetletnem obdobju zbrani, sistemati~no obdelani in iz~rpno dokumentirani podatki o prakti~no vseh razsènostih materialnega in duhovnega razvoja Slovenije in Slovencev, ki jih je mogo~e zbrati z anketnim instrumentarijem”. Posebej pa {e poudarita pomen, ki ga ima raziskava SJM za drùboslovno in zlasti metodolo{ko izobraèvanje na dodiplomski in podiplomski stopnji. Po njunem prepri~anju je raziskava SJM na Slovenskem utemeljila smotrnost in nujnost uvajanja ra~unalni{tva v drùboslovje in s tem pomen drùboslovne metodologije in statistike ter bistveno prispevala k uveljavitvi ra~unalni{tva na drùboslovnem podro~ju. Javnomnenjske raziskave kot sredstvo opazovanja aktualnega drùbenega okolja in zavesti Projekt SJM vseskozi temelji na metodolo{kih predpostavkah reprezentativne prebivalstvene raziskave, izvajane na podlagi standardiziranega vpra{alnika v ‘ivem stiku spra{evanec (respondent) - spra{evalec (anketar). Vpra{alnike javnomnenjske raziskave SJM je mogo~e opredeliti kot vsake druge vpra{alnike za prou~evanje javnega mnenja: so “merilni instrument” oziroma sredstvo dopolnilega opazovanja dogajanj v politi~nem, ekonomskem in drugih drùbenih (pod)sistemih. V obdobju 1968-1990 je raziskovalna skupina zasnovala devetnajst raziskav, torej devetnajst vpra{alnikov SJM. Pogled nazaj zastavlja vpra{anje, kaj je odlo~ilno vplivalo na vsakokratno problemsko zasnovo raziskav, kaj je torej dolo~alo nabor vpra{anj v vpra{alniku. Najprej seveda ne smemo mimo dejstva, da so nabor vpra{anj opravljali sodelujo~i raziskovalci, odlo~ilen vpliv na vsakokraten izbor sta imela najòja raziskovalna skupina in nosilec projekta - torej tudi njihovi profesionalni interesi, pa tudi njihova zaznava pobud in potreb v znanstvenem in drùbenem okolju. Vpra{alnik SJM je praviloma tematsko pestra in vsebinsko nespecializirana raziskava (To{, N., Malnar, B., 1995). Njen cilj je vsakokrat zajeti ~im {ir{i izbor pomembnih javnomnenjskih dilem. Merilo tematske selekcije je “javnomnenjska pomembnost”, ki naro~a, da povpra{ujemo po stvareh, za katere pri~akujemo, da so pri ve~ini ljudi vzbudile pozornost ali so si o tem izoblikovali neko mnenje. Raziskava SJM je pri izbiri tem uporabljala tako lastne znanstvene predikcije (SJM kot del znanstvenega sistema) kot tudi vsebine drugih sistemov opazovanja (zlasti medijsko izpostavljene teme, osrednje politi~ne teme, statisti~ne informacijske vire idr.). Po tem, kaj se v SJM na neki ~asovni to~ki spra{uje, lahko torej ugotovimo, kaj je bilo na tej to~ki “javnomnenjsko pomembno” in s tem zelo verjetno tudi xviii drùbeno ali politi~no pomembno. Velja tudi obratno: skozi mehanizem odsotnosti/prisotnosti lahko vidimo, kateri pojavi na neki ~asovni to~ki javnomnenjsko “niso obstajali” bodisi kot problem bodisi kot alternativa v neki drùbeni dilemi. Iz tega lahko s precej{njo upravi~enostjo sklepamo, da tudi kot politi~na dilema niso bili pomembni. Po tem, kako se spra{uje, pa je najve~krat mogo~e ugotoviti vsakokratno prevladujo~o pozicijo do konkretne (politi~ne, gospodarske ali druge) javnomnenjske dileme. Ob tem pa seveda ne smemo zanemariti tudi ravni metodolo{ke usposobljenosti raziskovalcev, ki je pomembno sodolo~ala uspe{nost metodolo{kih re{itev. Vsak vpra{alnik SJM je izveden na slu~ajnem stratificiranem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije, ki je reprezentativen predvsem za celotno slovensko populacijo. Prevladujo~a mnenja, dobljena z anketo SJM, je tako lahko na neki ~asovni to~ki upravi~eno (z majhnim tveganjem) mogo~e posplo{iti na celo populacijo, kar z drugimi besedami pomeni, da ga je mo~ obravnati kot “nacionalno” javno mnenje. Tveganje o korektnosti tak{nega posplo{evanja se zaradi znanih metodolo{kih predpostavk vzor~enja spreminja z velikostjo/majhnostjo deleèv, ki se interpretirajo. Pri projektu SJM gre torej za interakcijo oziroma opazovanje dveh polov drùbe na eni strani gre za opazovanje diskurza vpra{alnika, ki je dolo~en z znanstveno in medijsko pomembnostjo vsebin, na drugi strani gre za opazovanje odziva na ponujene teme v obliki reprezentativnih javnomnenjskih stali{~ odraslega prebivalstva Slovenije. Gostota raziskav v skoraj tridesetletnem obdobju projekta SJM ni konstantna. V obdobju med letoma 1968 in 1987 je bilo izvedenih 14 raziskav SJM - torej povpre~no vsako leto po ena. Pregled ~asovnega poteka pa kaè, da so med posameznimi raziskavami veliki ~asovni odmiki, {e posebej v preseku 1973-1976, ko sta izpadli dve letni meritvi, v preseku 1976-1978, ko je izpadla ena letna meritev, pa tudi v preseku 1969-1971, ko je bila meritev v letu 1970 nadome{~ena s posebno raziskavo “stali{~ do cest”. Sicer pa ~asovni pregled raziskav SJM pokaè, da je njihova pogostost mo~no nara{~ala z zaostrovanjem drùbene krize in popu{~anjem dogmatskih pritiskov v drugi polovici osemdesetih let, tako da so bile v posameznih letih izvedene po dve in celo tri letne meritve javnega mnenja. Zgornje ~asovno sosledje raziskav nas opozarja na pomemben vpliv drùbenih in politi~nih razmer na snovanje raziskav SJM. Predvsem je o~itna kriza politi~ne “legitimitete SJM”, ki se je izraàla v odtegovanju denarnih sredstev dràvnih skladov za financiranje raziskovanja. Politi~na kritika, ki jo je bila delèna raziskava SJM ‘e ob drugi ponovitvi (SJM 1969), se je izostreno izrazila v sredini sedemdesetih let, v tako imenovanem “svin~enem” obdobju slovenske in takratne jugoslovanske sociologije. Poloàj projekta in skupine SJM v takratnih politi~nih razmerah lepo ponazorita prej navedena ocenjevalca (Splichal, Osolnik, 1989), ko ugotavljata, da je bilo “empiri~no raziskovanje slovenske (in jugoslovanske) drùbe delèno mnogih ideolo{kih in politi~nih o~itkov in pritiskov, ki so popustili {ele v zadnjem obdobju demokratizacije v Sloveniji. Raziskovanje slovenskega javnega mnenja je edini tovrstni projekt xix v Jugoslaviji, ki ni klonil pred takimi pritiski in mu je uspelo ustvariti dragoceno bazo neprekinjenih ~asovnih serij podatkov, katerih velika vrednost ni le v kopi~enju podatkov, ampak zlasti v tem, da omogo~ajo snovanje ~asovno primerjalnih raziskav, s tem pa lahko pomembno prispevajo k razkrivanju bistvenih teènj (zakonitosti) drùbenega razvoja”. V za~etku osemdesetih let je tak pristranski pritisk iz politi~nega podsistema popustil. Raziskava se je odtlej izraziteje odzivala na pojave v drùbenem in politi~nem okolju in {e posebej na vse izrazitej{o dinamiko krize “jugoslovanskih drùb”. Politi~ne in socialne spremembe in gibanja so bili konec osemdesetih v tem drùbenem okolju ‘e v polnem razmahu. To je bil po eni strani ~as prehoda enopartijskega politi~nega sistema v ve~strankarski sistem in s tem ~as pospe{enega spreminjanja ustave. Hkrati s tem prehodom sta se v Jugoslaviji dokon~no postavila drug proti drugemu dva nasprotujo~a si koncepta urejanja mednacionalnih odnosov - centralisti~ni in (kon)- federalisti~ni oz. osamosvojitveni, kar je kon~no privedlo do razpada Jugoslavije. Z vidika teh sprememb je mogo~e pojasniti pove~ano gostoto uporabe anketiranja kot sredstva raziskovalnega podsistema za opazovanje dogajanja v okolju. Z raziskovalnega vidika je {lo zlasti za spremljanje (relativno hitrih) premikov stali{~ anketirancev oziroma za spremljanje obratov znotraj trendov, kar je omogo~ala tudi obstoje~a dvajsetletna zaloga empiri~nih (mnenjskih) podatkov. Hkrati s pove~anim raziskovalnim zanimanjem pa je sondiranje javnega mnenja postalo pomembno sredstvo opazovanja tudi za politi~ni sistem. Z vzpostavitvijo (bolj) demokrati~ne politi~ne ureditve se vzpostavlja novo na~elo selekcije in regulacije politi~nih problemov. Selekcijo in hierarhizacijo politi~nih problemov ~edalje bolj dolo~a tudi merilo javne (volilne) pomembnosti. Sondiranje javnega mnenja se pri tem uveljavlja kot eno najpomembnej{ih sredstev opazovanja. Izsledki (empiri~ne) sociologije so v tem zadnjem obdobju tako postali tudi eden od informativnih virov politi~nih strank pri dolo~anju in izbiri primerne politi~ne strategije ter posredno sredstvo pri dolo~anju regulativnih mehanizmov na posameznih podro~jih izvr{ilne oblasti. [tevilo raziskav, spra{evancev ter {tevilo in vsebinska struktura vpra{anj v projektu SJM (1968-1990) V opazovanem obdobju je bilo izvedenih devetnajst raziskav SJM na reprezentativni prebivalstveni podlagi in s pomo~jo standardiziranega vpra{alnika. Skupaj je bilo v te raziskave vklju~enih in “izpra{anih” 40.374 polnoletnih prebivalcev Slovenije. V ta prikaz pa nista zajeti raziskavi, zasnovani v skupini CJM, ki sta bili izvedeni na reprezentativnih vzorcih prebivalcev vseh republik in pokrajin nekdanje SFRJ. V vsem obdobju 1968-1990 je bilo v omenjenih devetnajstih raziskavah SJM oblikovanih 7130 spremenljivk, ~e upo{tevamo tudi ponovitve, najmanj polovica vseh teh spremenljivk pa je bila izvirnih (Malnar, B., 1994; [vara, S., 1994). xx Med njimi je 4201 originalno vpra{anje, vsa druga pa so bila ve~krat ponovljena (dobra ~etrtina je bila vsaj enkrat ponovljena, {estina vseh je bila ponovljena dvakrat in dobra sedmina tri, {tiri ali ve~krat). Ponavljanje vpra{anj je v celoti prikazano v Pregledu ponovljenih vpra{anj (v prilogi). Med temami, ki jih je obravnavala raziskava SJM v tem obdobju, je najpogostej{a tema, ozna~ljiva s pojmom “politika”. Na drugem mestu po pogostosti so vpra{anja na temo ne-enakosti, nato pa sledijo vpra{anja, ki zadevajo socialne u~inke razvoja gospodarstva oz. gospodarsko problematiko v òjem smislu. Sicer pa okviren tematski obseg raziskave ponazarjajo pojmi, prikazani v stvarnem kazalu (v prilogi). Seveda gre le za okvirno oznako tematskega obsega, ki je pripravljena na ravni spremenljivk in ne na ravni vseh njihovih mònih kazalcev oz. vseh raznovrstnih pojavov, o katerih je raziskava v tem obdobju povpra{evala. Vrednote v prehodu: primera tranzicijskega javnomnenjskega obrata Hipotezo o “vrednotah v prehodu” ponazarja primera tranzicijskega javnomnenjskega obrata: “zasebni sektor” in “vrednotenje neenakosti” (To{, N., Malnar, B., 1995). Tema “zasebni sektor” je primerna za prikazovanje analize obratov (v formulaciji raziskave in dobljenih rezultatih), ker je mogo~e jasno opazovati javnomnenjske obrate v zvezi z njo. Analiza po merilu prisotnosti/odsotnostìzasebnegà kot teme v vpra{alnikih SJM pokaè, da je dolgo obdobje (od leta 1968 do priblìno 1982 oziroma do ~asa javne detekcije “krize”) zasebno kot javnomnenjsko zanimiva tema prakti~no odsotno. `Zasebnò se pojavlja le v zvezi s kapitalisti~nim sistemom, sicer pa se s semanti~nega vidika pojavlja kot “obrt” ali kot zasebna kme~ka posest skozi odnos do t. i. agrarnega maksimuma. Prav skozi slednjega se vseskozi izraà odklanjanje nefunkcionalnega omejevanja posesti oz. lastnine na obdelovalnih povr{inah. V obdobju do leta 1981 jèzasebnò prisotno predvsem kot problem (ne)primernosti oz. (ne)pravi~nosti, torej kot tuj element znotraj podro~ja drùbene lastnine. Cilj zanimanja je predvsem strpnost javnega mnenja do tega “ostanka” zasebnolastninskega in pridobitni{kega vidika v ekonomskem sistemu, njegova “provokativnost” za javno mnenje s stali{~a dohodkovne (ne)enakosti, ki v tem (sicer marginalnem) segmentu nastaja. Izjemoma pa se “zasebno” racionalno vrednoti in se postavlja kot razvojni problem. Sistem drùbene lastnine in nekapitalisti~na razvojna opcija sta v tem prvem obdobju, do leta 1981, pretèno nevpra{ljiva. To velja tako za same vpra{alnike SJM, ki le izjemoma opaàjo alternative drùbena/zasebna lastnina kot pomembne javnomnenjske dileme, kot za javno mnenje samo, ki opaàjo, da drùbenolastninski sistem pretèno zadovoljivo (uspe{no) deluje. Prelomna to~ka v na~inu tematizacijèzasebnegà v vpra{alnikih SJM je pojavitev “krize”, ki se kot politi~no definirani in obenem kot javnomnenjski problem pojavi v osemdesetih letih. Skozi dikcijo vpra{anj SJM o krizi je mogo~e opazovati razvoj zaznavanja te krize in znotraj nje zaznavanje odnosa dòzasebnegà: kriza se ve~ji del osemdesetih let opaà le kot za~asna xxi disfunkcija socialisti~nega sistema in obenem predvsem kot moralni problem neodgovornosti (vodilnih) posameznikov. Z nastopom prave krize prihaja postopoma tudi do zaznavanjàzasebnegà kot ne~esa “pozitivnega”. Kot javnomnenjsko dilemo se v vpra{alnikih SJM najprej poudari {iritev obsegàzasebnegà (obrti, malega gospodarstva), ki pa je {e v funkciji pove~evanja u~inkovitosti obstoje~ega ekonomskopoliti~nega sistema. `Zasebnò se tedaj {e zaznava kot element znotraj socialisti~nega sistema, ki bi lahko s svojo ekonomsko u~inkovitostjo dopolnil ta sistem, saj sta njegova politi~na in ideolo{ka premo~ sicer {e vedno nevpra{ljivi. Do radikalnega obrata pride konec osemdesetih let, ko se najprej zastavi vpra{anjèzasebnegà kot enakopravne alternative drùbeni lastnini, kar se kon~no izte~e v etabliranje lastninjenja kot “zmagovite” sistemske alternative. Z vidikàzasebnegà kot vrednote je mogo~e re~i, da se je v obdobju od leta 1968 do 1990 ta pojem preoblikoval iz marginalne in pretèno negativne vrednote v osrednjo in pretèno pozitivno vrednoto. Vendar pa je treba opozoriti, da tu ni {lo za postopen prehod, pa~ pa za dokaj hiter vrednotni obrat, ki se je zgodil v drugi polovici osemdesetih let. Drugi primer ponazarja obrat v hierarhiji vrednot. Ta obrat zadeva dilemo med enakostjo in u~inkovitostjo, ki je bistvena za javnomnenjsko opredeljevanje med drùbeno in zasebno lastnino. Dobro gospodarjenje je bilo v javnem mnenju ‘e od za~etnih merjenj pozitivna vrednota in obenem vrednota, ki jo jèjavno mnenjè pripisovalo obrtnikom. Hkrati pa je dejstvo, da ima dobi~ek od te u~inkovitosti (predvsem) zasebnik, v javnem mnenju tej u~inkovitosti odvzemalo pozitivni vrednotni naboj. Obratno je bilo pri drùbeni lastnini, ki ji javno mnenje nikoli ni pripisovalo atributa u~inkovitosti, zato pa je vrednotno pridobila prednost pred zasebno lastnino z atributi, kot sta enakost in pravi~nost. Opisano porazdelitev vrednot med kapitalisti~nim in socialisti~nim gospodarstvom potrjujejo tudi odgovori na vpra{anje, zastavljeno kasneje, leta 1992, ki zadeva oceno atributov kapitalisti~nega in socialisti~nega gospodarstva. V {irokem naboru razli~nih lastnosti so tiste, ki jih javno mnenje prepoznava kot izrazite atribute kapitalisti~nega in obenem kot izrazite “neatribute” socialisti~nega gospodarstva: u~inkovitost, dobi~ek, napredek in tehni~ni napredek. Atributi, ki jih spra{evanci bolj pripisujejo socialisti~nemu gospodarstvu, ne opaàjo pa jih pri kapitalisti~nem, so: ~love~nost, pomanjkanje in pravi~nost. Privla~nost “kapitalizma” je torej zlasti v njegovi ekonomski u~inkovitosti in iz nje izvedeni blaginji, njegova neprivla~nost pa je v nepravi~nosti, v meritokratski (“nehumani”) razdelitvi dobi~ka oziroma bogastva. Vse do konca osemdesetih let je v javnem mnenju vztrajala vrednotna hierarhija, pri kateri sta pravi~nost in enakost kot vrednoti zasedali hierarhi~no vi{je mesto kot u~inkovitost, zato ni pri{lo do “stika” med zasebno lastnino (kapitalisti~nim gospodarstvom) in “pozitivnostjo”. Na tej ~asovni to~ki pa se je ‘e zgodil obrat - v javnem mnenju postane u~inkovitost hierarhi~no vi{ji oziroma bolj zaèlen cilj in s tem tudi kapitalizem. xxii Obrat v hierarhiji vrednot ponazarja tudi porazdelitev odgovorov na vpra{anje o povezavi med dobi~kom podjetnikov in ‘ivljenjskim standardom, torej o zvezi med zasebnim dobi~kom in splo{no blaginjo. Vendar pa zlasti meritve v zadnjih raziskavah SJM kaèjo, da pozitivno vrednotenje zasebne lastnine in u~inkovitosti ne pomeni hkrati tudi liberalizacije odnosa do drùbenih razlik. Anketiranci so vse bolj naklonjeni tr`nemu sistemu in zasebni lastnini, ne pa tudi velikim drùbenim razlikam in zmanj{anju socialne vloge dràve. Hierarhija med vrednotama (socialne) varnosti na eni ter negotovosti in tveganja (in morebitnega uspeha) na drugi strani je {e vedno povsem v korist prve. Na prvem mestu so torej socialna varnost, zanesljivost zaposlitve, zanesljiva in univerzalna mreà socialnih storitev itd. Na ravni posameznikovih vrednot, merjenih na razsènosti varnost-tveganje, se torej ni zgodil opazni premik od iskanja varnosti k usmerjenosti v tr`no tekmo, ni pri{lo do zmanj{evanja naklonjenosti paternalisti~ni vlogi socialne dràve (edina izjema so podjetniki). Podatki nasprotno kaèjo, da se skupaj z zaznavo ve~je socialne negotovosti {e krepijo stali{~a v prid mo~ni socialni regulaciji in za{~itni{ki vlogi dràve. Projekt SJM in mednarodno primerjalno raziskovanje CJM oziroma projektna skupina SJM je v zadnjih letih, posebej pa po letu 1989, okrepila stike in sodelovanje s sorodnimi raziskovalnimi in{tituti v Evropi, ZDA in drugje. Poleg omenjenih povezav z ZUMA, ZA in NORC je navezala stike {e z vrsto drugih akademskih raziskovalnih ustanov, kot so ISR, Univerza v Michiganu, Institut za sociologijo pri ^e{ki akademiji znanosti v Pragi, IFES z Dunaja idr. Z vidika programskega in metodolo{ko razvojnega dela sta najpomembnej{i to~ki mednarodnega povezovanja dva mednarodna kooperativna projekta: International Social Survey Program - ISSP in Mednarodna raziskava vrednot (World Value Survey - WVS). Zato zasluìta nekaj dodatnih pojasnil. ISSP - International Social Survey Program ISSP je program mednarodnega empiri~nega drùboslovnega raziskovanja, ki poteka redno v letnih ~asovnih zaporedjih. Program temelji na sodelovanju med ‘e obstoje~imi nacionalnimi drùboslovnimi projekti, vzpodbuja usklajevanje raziskovalnih ciljev, s ~imer posameznim nacionalnim analizam dodaja mednarodno primerjalno razsèje. Projekt ISSP je nastal leta 1983 z ustanovnimi ~lanicami iz Velike Britanije, ZDA, ZR Nem~ije in Avstralije. Od leta 1983 do danes je {tevilo ~lanic ISSP narastlo na 25 dràv. Ustanoviteljicam so se pridruìli {e Avstrija, Bolgarija, Kanada, ^e{ka, Madàrska, Irska, Izrael, Italija, Japonska, Nizozemska, Nova Zelandija, Norve{ka, Filipini, Poljska, Rusija, Slovenija, [panija in [vedska. Zdruèvanje nacionalnih datotek v mednarodno bazo podatkov opravi ZA iz Kölna. Kon~na ina~ica vpra{alnika za letno mednarodno raziskavo ISSP, je dolo~ena na plenarnem sre~anju; vpra{anja morajo biti pomembna v vseh dràvah in postavljena na enak na~in. Dosedanje raziskave ISSP xxiii zajemajo teme: Vloga dràve I (1985), Socialna omrèja (1986), Neenakost I (1987), Druìna in spremenjene vloge med spoloma (1988), Odnos do dela I (1989), Vloga dràve II (1990), Religija (1991), Neenakost II (1992), Okolje (1993), Druìna in spremenjene vloge med spoloma II (1994), Nacionalna identiteta (1995), Vloga dràve III (1996) in Odnos do dela II (1997), v pripravi pa je ponovitev raziskave Religija II (1998). CJM je ~lan programa ISSP od leta 1991 dalje in teko~e sledi dogovorjenemu programu raziskav. Prva raziskava ISSP, ki jo je CJM v celoti izvedel, je bila Religija. Delno je bila izvedena ‘e tudi predhodna raziskava (Vloga dràve II). Po letu 1991 CJM redno izvaja vse raziskave, ki izhajajo iz njegovih obveznosti kot ~lana ISSP. CJM trenutno razpolaga z menarodnimi datotekami za raziskave Religija (1991), Neenakost II (1992), Okolje (1993) in Druìna (1994). WVS - World Value Survey Za kooperativni projekt WVS je dala pobudo skupina sociologov na Univerzi v Tilburgu, Nizozemska, ter ga najprej razvila kot evropsko raziskavo vrednot, ki pa se je po pridruìtvi R. Ingleharta (ISR, Michigan) raz{irila v “World Value Survey” (leta 1980). Problemska teì{~a raziskave o vrednotenju so: neenakost, razumevanje, socialna vloga dràve, vrednotenje druìne in spolnih vlog, odnos do religije in cerkve, odnos do marginalnih drùbenih skupin itd. CJM se je v projekt vklju~il v njegovem drugem valu (1990/92), z empiri~no raziskavo v letu 1992 in nato redno z raziskavo v tretjem valu (1995). WVS je zasnovan na visokih profesionalnih in metodolo{kih standardih sociolo{kega raziskovanja. Prednosti in koristi vklju~itve SJM v mednarodne projekte so naslednje: postopno vklju~evanje slovenskih podatkov v primerjalne sociolo{ke analize tujih raziskovalcev; mònost primerjalnih analiz problematike vrednot in drugih sociolo{ko pomembnih tem, ki jih izvajajo slovenski raziskovalci; pove~ana mònost uveljavitve izsledkov teh analiz v mednarodnem sociolo{kem publicisti~nem prostoru; preizku{anje metri~nih in drugih metodolo{kih standardov, uveljavljenih v raziskovalni praksi v Sloveniji, s standardi osrednjih empiri~nih drùboslovnih ustanov v svetu itd. S tem se je bistveno raz{iril spoznavni domet te “infrastrukturne” drùboslovne raziskave, saj omogo~a primerjavo spoznav v lastnem kulturnem (nacionalnem) okolju s spoznavami v blìnjih in daljnjih kulturnih okoljih, kar je v razmerah prevladujo~e globalizacije v prid ohranjanja lastne identitete. Literatura —Blejec, Marijan (1970): Na~rt in analiza vzorca za anketo SJM. V[SPN, Ljubljana. —Bradburn, N. M. in Sudman, S. (1988): Polls and Surveys: Understanding what they tell us. Jossey Bass, San Francisco. —Converse, J. M. (1987): Survey Research in the United States: Roots and Emergence, 1900-1960. Berkeley, University of California Press. xxiv —Malnar, B. (1994): “SJM - kodirani pregled vsebin”, Ljubljana 1994. —Mlinar, Z. (1989): Razvojne tènje: pluralizem in povezovanje z razvitim svetom, v: To{, N., Slovenski utrip, Javno mnenje 88-89, FSPN, Ljubljana, 1989, str. 1-10. —Mueller, W., Mohler, P.Ph., Erbsloeh, B., Wasmer, M. (1990): Blickpunkt Gesellschaft. Einstellungen und Verhalten der Bundesbuerger. Opladen: Westdeutcher Verlag. —Niemi, R. G., Mueller, J., Smith T. W. (1988): Trends in public opinion: A compendium of survey data. Greenwood Press, New York. —Splichal, S., Osolnik, B. (1989): Recenzija dela raziskovalne skupine SJM, FSPN, 30. 1. 1989 - dokument SBK, Ljubljana. —[vara, S. (1994): Pregled vsebin vpra{anj, ponavljanja vpra{anj ter njihovih mest v vpra{alnikih “Slovensko javno mnenje”, Ljubljana, februar 1995. —To{, N. (1987): Slovensko javno mnenje 1987; Belèka o javnem mnenju, smislu njegovega raziskovanja in rezultatih. Aktualne teme, Delavska enotnost, Ljubljana. —To{, N., Malnar, B. (1995): Projekt Slovensko javno mnenje - Primer infrastrukturne podatkovne baze slovenske sociologije, v: Teorija in praksa, 1995. —Wegener, B. (1983): Methodenstudie zur internationalen Vergleichbarkeit von Einstellungsskalen in der Allgemeinen Bevolkerungs-umfrage der Sozialwissenschaften (ALLBUS). ZUMA, Manheim. xxv NAPOTKI ZA ISKANJE V pri~ujo~i publikaciji so {ifrirne knjige devetnajstih raziskav SJM, opravljenih v obdobju 1968-1990. Tekstovni del vsake {ifrirne knjige je popoln posnetek vpra{alnika, ki je bil uporabljen kot raziskovalni instrument pri posamezni raziskavi. Dodane so oznake spremenljivk in dobljene frekven~ne porazporeditve odgovorov. Oznake vpra{anj omogo~ajo zainteresiranemu raziskovalcu vstop v datoteko, ki bo v kratkem dostopna v arhivu drùboslovnih raziskav na FDV. Da bi iskanje ‘eljenih tem in podatkov bilo uspe{no, bralcu gradiva v oporo ponujamo vsebinsko kazalo, stvarno kazalo, seznam opravljenih raziskav z osnovnimi opisi ter pregled ponovljenih vpra{anj. Poleg tega je v uvodnem delu vsakega {ifrirnega dokumenta podrobnej{i opis raziskave s pregledom osnovnih pojmov, ki jih ta vklju~uje. Vsebinsko kazalo - in {ifrirne knjige - so razporejene v ~asovnem zaporedju z vsebinsko oznako posameznih poglavij. Stvarno kazalo je zasnovano na pojmovnih opredelitvah iz vklju~enih {ifrirnih knjig, tako da nas ustrezni pojmi usmerjajo na konkretno raziskavo SJM. Nadaljnje iskanje znotraj raziskave ({ifrirne knjige) pa je prepu{~eno invenciji iskalca. Dodan je obseèn pregled ponovljenih vpra{anj, ki je uporaben po tem, ko smo odkrili ‘eljeno informacijo in opredelili njen poloàj v katerikoli od {ifrirnih knjig. Pove nam, kolikokrat in kdaj je bilo posamezno vpra{anje ponovljeno - in kje ga najdemo. Priporo~ilo za iskanje ‘eljene teme: —^e i{~emo informacije o pojavu, ki je ~asovno dolo~ljiv, izberimo ~asovno ustrezno raziskavo SJM in preglejmo {ifrirno knjigo. —^e gre za splo{en pojav ali kategorijo, se najprej oprimo na stvarno kazalo in nato i{~emo ustrezna vpra{anja; tako pridemo do ‘eljenega podatka in informacije o ponovitvah. Pri tem vas opozarjamo, da enote v stvarnem kazalu niso pojmi na ravni vpra{alnih stavkov (kazalcev), temve~ na ravni spremenljivk, oziroma {ir{ih pojmovnih konceptov. Odkrivanje zveze med pojmovnimi koncepti in posameznimi vpra{anji je prepu{~eno vam. SJM 68 1 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 1968 Okraj{an naslov projekta: SJM68 Osnovna vsebina projekta: drùbeni in zasebni sektor; (ne)u~inkovitost socialisti~nega gospodarstva; socialna politika, pokojnine, zdravstvo; odnosi med republikami; odnos do zamejskih Slovencev; odhajanje na delo v tujino; drùbenopoliti~ne organizacije; zveza komunistov; ugledni politiki; struktura odlo~anja v drùbi; volilno obna{anje; ugled Jugoslavije v svetu; zunanja politika; socialna diferenciacija; ugled poklicev; mnoì~ni mediji; religija in vloga cerkve; krvodajalstvo, vrednote ^e{koslova{ka, nezadovoljstvo, gospodarska reforma, drùbene dejavnosti, nerazvite republike, pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, nezaposlenost, vzroki migracij, vernost, obramba, primerjave politi~nih sistemov. Naro~nik: Vlada Socialisti~ne Republike Slovenije Ustanova izvajalka: Visoka {ola za politi~ne vede, Center za raziskovanje javnega mnenja Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, Vinko Tr~ek Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 100 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (po 25 respondentov v 100 okoli{ih v SR Sloveniji, N=2500). Realizirani vzorec N=2475. ^as izvedbe raziskave: maj 1968 Datoteka: SJM68 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 1968, V[PV, CJMMK, Ljubljana 1968 2 SJM 68 1.00 ZASEBNI SEKTOR, DAVKI 1.01 VSI VEMO, DA SI LJUDJE @ELIJO SRE^O, ZDRAVJE TER MIR. KAJ PA SI VI [E POLEG TEGA @ELITE? 1 - ve~ mònosti za {olanje in izobraèvanje 6.6 2 - uspeh pri delu in napredovanje v slùbi 0.2 3 - bolj{e ‘ivljenjske pogoje (standard) 52.0 4 - ve~ mònosti za nakup knjig, obisk gledali{~a in sploh za kulturne potrebe 2.9 5 - bolj{e odnose in razumevanje v delovnem kolektivu 5.7 6 - ve~ mònosti, da bi vplival na odlo~itve v delovnem 2.6 kolektivu, ob~ini itd. 7 - bolj{e odnose med jugoslovanskimi narodi 9.2 8 - drugo, navedite kaj 6.5 0 - ne vem 4.3 1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODRO^IJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERI OD TEH BI MORALI PO VA[I SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRU@BENI (SOCIALISTI^NI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ^IM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpi{ite za vsako podro~je posebej, tako da obkroìte ustrezno {tevilko v vsaki vrsti) ____________________________________________________________________________ hitreje hitreje hitreje tako kot bistveno ne vem, drùbeni zasebni oba doslej omejiti premalo sektor sektor sektorja zasebni poznam sektor 1 2 3 4 5 0 ____________________________________________________________________________ A1-trgovina na drobno 23.8 20.9 29.0 14.7 1.1 10.4 A2-gostilne in manj{i penzioni 12.9 28.1 24.5 18.0 3.4 13.1 A3-hoteli 42.1 8.2 13.5 13.8 0.7 21.7 A4-prevozni{tvo 28.7 16.3 25.7 14.3 2.5 12.5 A5-kmetijstvo 9.8 47.9 30.5 4.8 0.4 6.5 A6-uslùnostna obrt, servisi 18.1 31.9 28.5 8.6 0.7 12.2 A7-proizvodna obrt 31.9 17.5 23.1 9.0 0.8 17.6 A8-manj{a industrij- ska podjetja 47.0 8.5 15.5 9.6 0.8 18.5 _____________________________________________________________________________ 1.03 IN KAJ MENITE O DAVKIH,KI JIH PLA~UJEJO PRIVATNI OBRTNIKI? 1 - najbolj donosne dejavnosti in obrti so premalo obdav~ene 15.1 2 - ve~ina teh dejavnosti je premalo obdav~enih 5.8 3 - davki so ve~inoma pravilno odmerjeni 14.1 4 - najmanj donosne dejavnosti in obrti so preve~ obdav~ene 16.6 5 - ve~ina teh dejavnosti je preve~ obdav~enih 21.1 0 - ne vem, premalo poznam 27.2 1.04 VERJETNO STE KAJ SLI[ALI O DOGODKIH NA ^E[KOSLOVA[KEM V ZADNJIH MESECIH. KAJ SODITE O NJIH? 1 - prispevali so k ve~jemu ugledu socializma 20.3 2 - povzro~ili so {kodo socializmu 7.6 3 - {e ne morem oceniti 34.3 0 - ni~ nisem sli{al o tem 37.8 SJM 68 3 2.00 RAZVOJ GOSPODARSTVA, DRU@BENE DEJAVNOSTI 2.01 ALI SE VAM ZDI, DA JE KATERI OD NA[TETIH POJAVOV TAKO POGOST, DA VZBUJA VELIKO NEZADOVOLJSTVO MED LJUDMI (obkroìte najve~ tri odgovore) A1+A2+A3 1 - neurejena vpra{anja v gospodarstvu in gospodarskem sistemu, ki bi jih morali re{iti dràvni organi (neustrezno urejen poloàj posameznih podjetij ali panog, krediti, devize, zunanja trgovina itd.) 17.5 2 - slabo gospodarjenje, slaba organizacija dela in poslovna politika v podjetjih 30.3 3 - primeri samovolje in razli~ne oblike kr{enja demokrati~nih in samoupravnih pravic, zatiranja svobodne kritike, ma{~evalni ukrepi proti posameznikom, ki so po pravici povedali svoje stali{~e 15.5 4 - neustrezna in nepravilna merila pri nagrajevanju (posamezniki dobijo ve~ kot zasluìjo; sistem ne vzpodbuja dovolj osebne odgovornosti in pridnosti itd.) 28.8 5 - na vodilnih mestih ni dovolj ljudi z ustreznimi kvalifika-cijami; sposobnej{i ne dobijo ustreznih delovnih mest itd. 33.3 6 - nara{~anje cen in inflacijske tendence 29.9 7 - ~edalje ve~je razlike v ‘ivljenjskem standardu med ljudmi 31.4 8 - razlike v nagrajevanju za enako delo med posameznimi podjetji in ustanovami 10.8 9 - premajhna drùbena kontrola; posamezniki se lahko okori{~ajo z drùbenim premoènjem 17.3 10 - premalo denarja za {olstvo, zdravstvo in druge drùbene slùbe 22.2 11 - manj{e mònosti zaposlitve 12.0 12 - ni takih pojavov, ne vem; drugo 6.0 2.02 KAJ BI MORALI PREDVSEM STORITI, DA BI BOLJE GOSPODARILI IN HITREJE RAZVIJALI NA[E GOSPODARSTVO? (trije mòni odgovori) 1 - hitreje uvajati najmodernej{e stroje in tehnologijo 45.5 2 - dosledno uveljavljati samoupravne odnose v podjetjih in bolj usposobiti organe delavskega samoupravljanja 18.0 3 - bolj razviti kooperacijo in druge oblike poslovnega in proizvodnega sodelovanja med podjetji 15.3 4 - postaviti dobre strokovnjake na odgovorna mesta in po-ve~ati njihovo odgovornost 68.2 5 - hitreje izpopolniti gospodarski sistem in planiranje (devizni reìm , kreditni sistem itd.) 13.8 6 - preve~ je demokracije, dràva bi morala napraviti red 20.1 7 - klicati na odgovornost politi~ne in gospodarske voditelje zaradi napak in izigravanj drùbenih interesov 45.0 8 - drugo 3.3 9 - ni~ ni treba spremeniti 0.7 0 - ne vem, premalo poznam 8.4 2.03 KAKO SMO URESNI^ILI REFORMO NA POSAMEZNIH PODRO^JIH? ______________________________________________________________________________ v celoti deloma ni~ se ni poloàj ne vem uspe{no spremenilo je slab{i premalo kot je bil poznam 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A1-gospodarstvo 6.6 45.3 10.7 21.8 15.6 A2-{olstvo 9.6 26.5 17.6 15.9 30.3 A3-kultura 9.4 22.1 22.5 14.5 31.5 A4-zdravstvo 7.8 19.6 10.2 47.4 15.0 ______________________________________________________________________________ 4 SJM 68 2.04 IN KAK[NE SO PO VA[I SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJ[E ALI SLAB[E KOT PREJ? _____________________________________________________________________________ sedaj je brez slab{e ne vem ve~ja, sprememb kot prej je bolje 1 2 3 0 _____________________________________________________________________________ A1-ali je torej delovna disciplina 49.7 21.5 7.6 21.1 A2-ali je aktivnost proizvajalcev v samoupravljanju 36.9 25.6 6.3 31.1 A3-ali je interes ljudi za izobrazbo 63.4 15.8 5.2 15.7 A4-ali so odnosi med nadrejenimi in pod- rejenimi 20.7 36.2 14.8 28.3 A5-ali je produktivnost 53.1 17.5 4.8 24.5 A6-ali je odnos delavcev do modernizacije 59.2 12.6 4.8 23.3 A7-ali je ob~utek osebne sigurnosti 25.7 22.4 31.3 20.6 ______________________________________________________________________________ 2.05 PRIMERJAJTE SVOJ SEDANJI POLO@AJ (@IVLJENJSKI STANDARD) S POLO@AJEM, V KAKR[NEM STE BILI PRED REFORMO IN GA PRESODITE. STE BILI NA BOLJ[EM PREJ ALI SEDAJ? 1 - sem v bolj{em poloàju kot pred reformo 15.9 2 - sem v priblìno enakem poloàju kot pred reformo 52.7 3 - sem v slab{em poloàju 28.4 0 - ne vem 2.9 2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLA^EVAL POTRO[NIK V VE^JI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA @EPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMO^JO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DR@AVA ITD.) BREZ PLA^ILA ALI PO NI@JI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTRO[NIKU? ______________________________________________________________________________ ve~ iz ve~ iz naj bo ne vem lastnega drùbenih kot ‘epa sredstev doslej 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ A1-v zdravstvu 4.1 68.2 22.9 4.8 A2-prosveti,{olstvu ({olnine,{tipendije, u~beniki itd.) 7.8 58.7 22.5 11.0 A3-v kulturi (gledali{~e, film,knjige) 24.6 33.7 23.4 18.3 A4-v gradnji stanovanj, najemnine 25.4 39.5 23.6 11.5 A5-v vzdrèvanju otrok (otro{ki dodatki in otro{ko varstvo) 15.2 50.8 21.9 12.2 A6-komunalne usluge 10.9 52.9 22.5 13.7 A7-v telesni kulturi (telovadnice, igri{~a, kopali{~a) 9.0 54.7 18.5 17.8 _____________________________________________________________________________ SJM 68 5 (^e je vsaj enkrat odgovoril, da ve~ iz drùbenih sredstev) 2.07 KJE OZIROMA KAKO NAJ PO VA[EM MNENJU DRU@BENA SKUPNOST DOBI ZA TO POTREBNI DENAR? 01 - z bolj{im in smotrnej{im gospodarjenjem 45.0 02 - z omejevanjem investicij oziroma s smotrnej{imi investicijami 3.9 03 - s progresivnim obdav~enjem visokih osebnih dohodkov 6.5 05 - s po~asnej{im nara{~anjem osebnih dohodkov in hitrej{im ve~anjem drùbenih skladov za skupne potrebe 2.9 06 - z zmanj{anjem obvez republike do federacije 17.2 07 - z ve~jimi davki zasebnim obrtnikom 2.4 08 - s pocenitvijo delovanja oblastnih organov (skup{~ina, dràvne uprave ipd.) 5.2 09 - z zmanj{anjem izdatkov za obrambo 5.5 10 - ne vem; ni nikoli odgovoril “ve~ iz drùbenih sredstev” 0.8 00 - kako druga~e 10.5 2.08 KAK[NE SO POSLEDICE SEDANJEGA NA^INA NAGRAJEVANJA NA ^LOVE[KE ODNOSE V DELOVNIH KOLEKTIVIH? 1 - v med~love{kih odnosih povzro~a motnje (prepirljivost in osebno sovra{tvo, zamere, individualizem itd.) 18.2 2 - utrjuje ob~utek povezanosti posameznikov s kolektivom 3.6 3 - omogo~a kriti~no in objektivno ocenjevanje lastnega dela in dela drugih 5.0 4 - pri starej{ih in slabotnih vzbuja vtis, da se jim dela krivica, in jih odbija od kolektiva 10.6 5 - uvaja razliko in deli ljudi na bolj ali manj vredne 13.2 6 - delo postaja glavno merilo za ugled posameznika v kolektivu 10.1 7 - ljudi navaja, da se brezobzirno borijo za neupravi~eno velik delè v dohodku, zato mnogi ‘elijo nekdanji na~in nagrajevanja 11.9 8 - drugo, opi{ite 0.7 9 - ni nobenih pomembnej{ih posledic 4.0 0 - ne vem 22.7 2.09 ALI STE @E KDAJ SLI[ALI, DA JE PRI NAS ZA INVESTICIJE ^EDALJE MANJ DENARJA. (^e da) KAJ MISLITE, DA JE TEMU VZROK? 1 - preslabo gospodarimo 26.2 2 - delavci pritiskajo na vodstva podjetij, da pove~ujejo pla~e 2.9 3 - vodilni si odmerjajo prevelike pla~e 29.0 4 - dràva zahteva vse ve~ denarja od podjetij 13.6 5 - drugo 2.4 6 - premalo vem o tem 15.1 7 - ni~ nisem sli{al o tem 10.3 0 - b. o. 0.5 6 SJM 68 3.00 POLO@AJ SLOVENIJE V JUGOSLAVIJI, DELO V TUJINI 3.01 KDO BI PREDVSEM MORAL POSKRBETI, DA BI SE V SLOVENIJI ODPRAVILI POGLAVITNI PROBLEMI NA PODRO^JIH, KI JIH BOMO NAVEDLI? ______________________________________________________________________________ delovne ob~ina repub- fede- ne vem organizacije lika racija 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A1-gospodarstvo 30.4 14.3 24.3 16.6 14.4 A2-{olstvo 3.8 29.7 29.3 12.5 14.8 A3-zdravstvo 4.0 14.6 47.9 19.6 13.8 A4-otro{ko varstvo 8.0 46.3 22.6 8.5 14.6 A5-pokojnine 0.7 1.4 45.8 37.9 14.2 ______________________________________________________________________________ 3.02 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENOEKONOMSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razviti naj bi za svoj nadaljnji razvoj skrbeli sami 35.9 2 - to naj bo prvenstveno skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa skrb razvitih republik 10.8 3 - manj razviti bi morali skrbeti zase, jugoslovanska skupnost pa bi jim morala pri tem pomagati 44.0 4 - kaj drugega 0.4 0 - ne vem, premalo poznam 8.8 3.03 IN KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU PREDVSEM POTREBNO STORITI ZA HITREJ[I GOSPODARSKI NAPREDEK SLOVENIJE? (Odprto vpra{anje; mòni so trije odgovori) Odgovor A1 01 - bolj{e gospodarjenje 7.8 02 - bolj na~rtno gospodarjenje 3.2 03 - razviti in modernizirati industrijo, uvesti novo tehnologijo 7.1 04 - podpreti modernizacijo kmetijstva 8.7 05 - modernizirati ceste 1.6 06 - razviti turizem 2.1 07 - pove~ati izvoz 1.4 08 - uvoz tujega kapitala 0.1 09 - urediti devizni sistem, zmanj{ati carinske takse 0.3 10 - dosledno izvajati na~ela reforme 0.7 11 - pove~ati kredite, zmanj{ati obresti, pove~ati investicije 1.3 12 - odgovor A2 ali A3 65.6 Odgovor A2 01 - zagotoviti pogoje enakosti vseh, manj{e razlike v dohodkih 0.6 02 - urediti sistem nagrajevanja 0.4 03 - ve~ mònosti za zasluèk, dvigniti produktivnost in zaposlenost 0.4 04 - izbolj{ati samoupravljanje in odnose v podjetjih 0.6 05 - red na vseh podro~jih, ve~ kontrole med drùbenimi sredstvi, splo{na {tednja 0.7 06 - ustvarjeni dohodek naj v ve~ji meri ostane republiki, zmanj{ati dajatve federaciji 8.2 07 - republika naj dobi ve~ pristojnosti, federacija naj ohrani pristojnosti vsedràvnega pomena 1.7 08 - zmanj{ati {tevilo zaposlenih v administraciji 0.5 09 - izkoristiti moramo mònosti, ki jih imamo 0.3 10 - ni~ ni potrebno 1.9 11 - ne vem, kaj 34.9 12 - odgovor A1 ali A3 49.8 SJM 68 7 Odgovor A3 01 - na vodilna mesta postaviti ljudi, ki bodo znali gospodariti, strokovnjake, ne politike 4.4 02 - pove~ati odgovornost ljudi pri delu 1.4 03 - pove~ati delovno prizadevnost, disciplino in produktivnost 5.0 04 - izbolj{ati organizacijo dela 0.9 05 - razvijati integracijo med podjetji, ne glede na meje republike 1.1 06 - kaj drugega, a e ni dalo uvrstiti 8.9 10 - ni~ ni treba 1.9 11 - ne vem, kaj 34.9 12 - odgovor A1 ali A2 41.5 3.04 KAJ MENITE, ALI SE JE SLOVENIJA ZNOTRAJ JUGOSLOVANSKE SKUPNOSTI V ZADNJIH LETIH RAZVIJALA TAKO, KOT BI SE MORALA? 1 - da 26.2 2 - deloma 39.6 3 - ne 23.8 0 - ne vem 10.4 3.05 ALI SMO SLOVENCI DOVOLJ POVEZANI S SVOJIMI ROJAKI V ZAMEJSTVU (ITALIJA, AVSTRIJA)? 1 - dovolj smo povezani, na{a oblast in organizacije storijo, kar je potrebno 32.7 2 - dovolj smo povezani, saj odprta meja ureja ve~ino problemov 21.7 3 - premalo smo povezani, z na{e strani ne dobijo dovolj politi~ne pomo~i pri obrambi svojih nacionalnih pravic 10.4 4 - premalo je kulturnih stikov in na{e pomo~i za njihovo kulturno dejavnost 6.8 5 - ne upo{tevamo dovolj gospodarskih interesov Slovencev in jih premalo pomagamo 3.8 6 - preve~ smo pozabili nanje, na vseh podro~jih smo premalo storili 5.1 0 - ne vem 19.6 3.06 V BOSNI IN HERCEGOVINI SO RAZPISALI POSOJILO ZA ZGRADITEV MODERNIH CEST. ALI NAJ TUDI PRI NAS RAZPI[EMO TAK[NO POSOJILO, DA BI HITREJE ZGRADILI MODERNO CESTO NOVA GORICA - LJUBLJANA - MARIBOR? 1 - da 66.5 2 - ne 19.6 0 - ne vem 13.9 3.07 KAJ NAJ BI STORILI, DA SE V PRIHODNJE PRI NAS NE BI VE^ DOGODILI TAK[NI PRIMERI, KOT JE ENERGETSKO KEMI^NI KOMBINAT V VELENJU? 01 - vse odgovorne pozvati na odgovornost in jih kaznovati 7.1 02 - strokovnjaki bi morali za svoje delo odgovarjati 3.4 03 - na vodilnih delovnih mestih naj bodo sposobnej{i ljudje 1.3 04 - manj osebnega odlo~anja, (omejene skupine) 0.4 05 - ve~ strokovnega odlo~anja, ni~ ve~ politi~nih tovarn 1.9 06 - ugotoviti ekonomski in drùbeni smisel gradenj, preden se de-lo zastavi; (bolj pametno, premi{ljeno, bolj znanstveno ipd.) 8.9 07 - poostriti je treba kontrolo; (dràva) 1.7 08 - bolj smotrna (realna) slovenska gospodarska politika 0.7 8 SJM 68 09 - bolj{a obve{~enost vseh ljudi, ve~ razprav in upo{tevanje javnega mnenja 0.8 10 - ne vem, kaj storiti 13.1 11 - ni~ ne vem o tem 57.8 12 - kaj drugega 3.0 3.08 MNOGI MISLIJO, DA RAZMERE NA PODRO^JU POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA NISO UREJENE. KAJ BI MORALI PO VA[I SODBI PREDVSEM STORITI, DA BI TE RAZMERE UREDILI? 1 - vse je prav tako kot je 3.4 2 - vse je prav, le pokojnine bi morali uskladiti z dejansko rastjo ‘ivljenjskih stro{kov 22.9 3 - stare upokojence bi morali popolnoma izena~iti z novimi 33.4 4 - uvedli naj bi enotne pokojninske razrede glede na kvalifikacijo in izobrazbo, znotraj njih pa naj bi bila odmera pokojnine odvisna od dohodka 12.3 5 - pokojnine bi morale biti odmerjene glede na kvalifikacijo, ne pa glede na dohodek 15.6 6 - kako druga~e 4.0 0 - ne vem 8.4 3.09 ZDRAVSTVO V SLOVENIJI JE @E NEKAJ LET V DENARNIH TE@AVAH. ALI MISLITE, DA BI BILO POTREBNO SPREMENITI SEDANJI SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA? (^e da) KAKO? 1 - ni potrebno, le zdravstvo naj bolj pametno gospodari z denarjem, ki ga dobiva 56.6 2 - pove~a naj se obvezni prispevek iz dohodka (pla~) vseh zavarovancev, neposredna pla~ila uslug ob bolezni pa naj ostanejo kot do sedaj 6.5 3 - toliko naj se pove~a obvezni prispevek vseh, da bolnim ne bi bilo treba posebej ni~ ve~ pla~evati 17.5 4 - ve~ji del denarja, ki gre sedaj za zdravstvo, naj dobi vsak na roko, ko pa je bolan, naj tudi sam ve~ pla~a 7.9 5 - kako druga~e 2.1 0 - ne vem 9.4 3.10 PRI NAS ZADNJA LETA GOVORIMO O NEZAPOSLENOSTI KOT O PERE^EM PROBLEMU. ZAKAJ JE PO VA[EM MNENJU DO TEGA POJAVA PRI[LO? (Odprto vpra{anje; mòna sta dva odgovora) Odgovor A1 01 - slaba politika zaposlovanja, neracionalno zaposlovanje 2.9 02 - v kmetijstvu ni mònosti za zaposlitev, kmetijstvo je zanemarjeno 8.0 03 - podjetja so odpustila odve~no delovno silo (intenziviranje) 0.9 04 - slabo gospodarimo (slabo proizvajamo, prenasi~en trg, premajhen izvoz) 8.4 05 - stagnacija gospodarstva nasploh, slabo planiranje 1.5 06 - kriva je reforma (hitre spremembe v gospodarstvu, omejitev investicij) 5.2 07 - manj bi morali uvaàti in ve~ delati sami 0.4 08 - kriva je modernizacija proizvodnje 6.5 09 - delovno dobo je treba skraj{ati 4.8 10 - odgovor pod A2 32.1 11 - ne vem 23.4 12 - kaj drugega 5.7 Odgovor A2 SJM 68 9 01 - preve~ zaposlenih ‘ena (zaposlen naj bo le en zakonec) 2.7 02 - preve~ zaposlenih upokojencev 9.4 03 - preve~ honorarcev 4.3 04 - preve~ delavcev iz drugih republik 1.9 05 - preve~ kme~kih ljudi v tovarnah, ki no~ejo nazaj na kmete 6.5 06 - preve~ {olanih ljudi 1.3 07 - preve~ nekvalificiranih ljudi 0.4 08 - na vodilnih mestih nekvalificirani, ki zapirajo vrata mladim, {olanim ljudem 2.0 09 - nekateri no~ejo delati, zamujajo na delo, sprejeti bi morali vsako delo 5.5 10 - odgovor pod A1 39.2 11 - ne vem 23.5 12 - kaj drugega 3.5 3.11 KAJ MENITE, ALI ODHAJANJE NA[IH LJUDI NA DELO V TUJINO [KODUJE UGLEDU JUGOSLAVIJE V SVETU ALI NE? 1 - da, {koduje 50.6 2 - ne {koduje 31.7 3 - mu celo koristi 8.8 0 - ne vem 8.9 3.12 MNOGO NA[IH ROJAKOV ODHAJA NA DELO V TUJINO. KAJ MISLITE, KATERI SO POGLAVITNI RAZLOGI ZA TO? (Mòni so trije odgovori) A1+A2+A3 01 - na tujem imajo bolj{e mònosti za strokovno izpopolnjevanje 13.2 02 - nezadovoljni so z odnosi med delavci in nadrejenimi v na{ih podjetjih, mònostmi napredovanja ipd. 8.3 03 - tam làje napredujejo v skladu s sposobnostmi in làje dobijo sebi ustrezno delovno mesto 10.9 04 - da bi si z zaslùkom ustvarili osnovne pogoje za ‘ivljenje (stanovanje, stroji, orodja...) 59.6 05 - doma se ne morejo zaposliti 53.1 06 - da bi si izbolj{ali ‘ivljenjski standard (bolj{e stanovanje, ve~ji avto, vikend ipd.) 66.4 07 - neurejeno osebno in druìnsko ‘ivljenje (lo~itve, razo~aranja ipd.) 9.8 08 - zaradi prepri~anja, da so mònosti za razvoj posameznika v drùbi s prevladujo~o zasebno lastnino (kapitalizem) in ve~strankarskim sistemom mnogo ugodnej{e 5.9 09 - kaj drugega 2.3 10 - ne vem, premalo poznam 3.0 3.13 ZANIMA NAS ALI IMATE KAKEGA DOBREGA ZNANCA, KI @IVI ALI DELA V TUJINI, PA Z NJIM VZDR@UJETE STIKE (OBISKI, DOANJA)? ^E DA, KJE @IVI OZIROMA DELA? 1 - nimam takega znanca 66.7 2 - v zahodnih dràvah 31.2 3 - v vzhodnih dràvah 1.6 0 - b.o. 0.5 10 SJM 68 4.00 DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE, VOLITVE 4.01 ALI BI LAHKO NAVEDLI DVE OSEBI IZ POLITI^NEGA @IVLJENJA V SLOVENIJI (SLOVENCA), KI IMATA MED LJUDMI NAJVE^JI UGLED? (Odprto vpra{anje; mòna sta dva odgovora) A - v preteklem obdobju (od 1945. do 1960. leta) A1+A2 01 - Boris Kidri~ 31.1 02 - Edvard Kardelj 11.6 03 - Miha Marinko 9.8 04 - Vida Tom{i~ 5.6 05 - Franc Lesko{ek 5.5 06 - Boris Kraigher 5.2 07 - Viktor Avbelj 0.0 08 - Ivan Ma~ek 0.7 09 - Stane Kav~i~ 0.6 10 - kdo drug 11.4 11 - ni takih ljudi 1.8 12 - ne vem 48.5 B - v sedanjem ~asu, sedaj (po letu 1966) B1+B2 01 - Janko Smole 5.7 02 - Edvard Kardelj 5.9 03 - Miha Marinko 3.8 04 - Vida Tom{i~ 8.2 05 - Franc Lesko{ek 1.9 06 - Boris Kraigher 8.1 07 - Sergej Kraigher 2.6 08 - Ivan Ma~ek 1.4 09 - Stane Kav~i~ 16.3 10 - kdo drug 15.2 11 - ni takih ljudi 2.1 12 - ne vem 55.2 4.02 ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE ZAVZEMA ZVEZA KOMUNISTOV, PRI NAS SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI? 1 - da, povsem je skladna 18.7 2 - deloma je skladna 35.5 3 - ni skladna 9.7 4 - jo premalo poznam, da bi lahko ocenil 23.8 0 - ni~ ne vem o tem 12.4 4.03 PO KAK[NIH MERILIH BI MORALI SEDAJ SPREJEMATI LJUDI V ZVEZO KOMUNISTOV? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 01 - dobro delo na delovnem mestu 19.6 02 - govorni{ka sposobnost 2.7 03 - moralne kvalitete (po{tenost, tovari{tvo, skromnost) 65.9 04 - aktivnost v drùbenopoliti~nem delu, v organih samoupravljanja itd. 10.8 05 - politi~na razgledanost 15.4 06 - dobro poznavanje gospodarskih problemov 24.2 07 - {olska izobrazba, strokovno znanje 9.8 08 - dajati prednost neposrednim proizvajalcem 2.9 09 - druga merila 2.4 10 - me ne zanima, to ni moja stvar 6.1 00 - b. o. 40.2 SJM 68 11 4.04 KOLIK[EN VPLIV IMAJO PO VA[EM MNENJU NA ODLO^ITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VA[I OB^INI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI: ______________________________________________________________________________ nobe- majhen srednji velik zelo ne nega vpliv vpliv vpliv velik vem vpliva vpliv 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ A1-ob~ani 10.5 37.7 31.8 5.1 0.6 14.3 A2-odborniki ob~inske skup{~ine 1.8 17.5 43.3 16.8 1.6 19.1 A3-predsednik ob~inske skup{~ine 0.4 4.0 26.8 38.2 9.0 21.5 A4-ob~inska uprava 1.4 9.3 30.7 25.7 5.8 27.0 A5-ob~inska vodstva drùbeno- politi~nih organizacij 1.1 8.3 29.9 23.1 6.9 30.7 A6-najve~ja podjetja v ob~ini 1.5 6.8 25.3 28.6 8.2 29.5 A6-~lani zveze komunistov 2.0 11.7 26.8 21.0 6.8 31.7 ______________________________________________________________________________ 4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OB^ANOV? ______________________________________________________________________________ obi~ajno kakor kdaj obi~ajno ne vem dobro slabo premalo poznam 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A1-odborniki ob~inske skup{~ine 21.6 46.8 14.0 17.6 A2-predsednik ob~inske skup{~ine 37.4 35.3 6.0 21.3 A3-ob~inska uprava 17.5 42.4 14.8 25.3 A4-ob~inska vodstva drùbenopo- liti~nih organizacij 23.6 36.4 9.5 30.5 A5-~lani zveze komunistov 21.6 36.4 10.0 32.0 A6-najve~ja podjetjetja v ob~ini 29.5 33.1 7.1 30.3 ______________________________________________________________________________ 4.06 KAKO PO VA[I SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLI[KIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OB^ANOV? ______________________________________________________________________________ ve~ina ve~ina misli, ve~ina misli, da ne jih dobro da {e kar skr- premalo skrbijo vem ocenjuje bijo za dobro- za dobrobit ob~anov ob~anov 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A1-zvezna skup{~ina 15.6 37.5 25.6 21.3 A2-zvezni izvr{ni svet 16.3 37.9 22.3 23.4 A3-republi{ka skup{~ina 20.7 41.3 16.7 21.3 A4-republi{ki izvr{ni svet 21.3 39.4 16.3 23.0 A5-Centralni komite ZKJ - Beograd 20.0 27.1 16.2 36.7 A6-Centralni komite ZKS - Ljubljana 20.2 30.9 13.6 35.4 ______________________________________________________________________________ 12 SJM 68 4.07 DOSLEJ STE POSLANCA REPUBLI[KEGA IN ZVEZNEGA ZBORA VOLILI NEPOSREDNO. ALI MENITE, DA BI TAK - NEPOSREDEN - NA^IN OHRANILI TUDI V PRIHODNJE, ALI PA NAJ VOLITVE OPRAVI KAR OB^INSKA SKUP[^INA? 1 - vseeno mi je 20.3 2 - da, ohraniti 53.5 3 - ne, naj opravi kar ob^inska skup{~ina 17.8 0 - ne vem, premalo poznam 8.4 4.08 ALI LAHKO POVESTE KAJ JE GLAVNI RAZLOG, DA HODITE NA VOLITVE? 1 - izpolnjevanje dràvljanske dol`nosti 47.7 2 - ni mi vseeno, kdo je poslanec ali odbornik 33.1 3 - ‘e od nekdaj hodim na volitve, iz navade 3.2 4 - menim, da s tem vplivam na politiko 5.8 5 - ~e ne bi hodil na volitve, bi mi lahko {kodovalo 6.9 0 - ne vem 3.3 4.09 KATERE VOLITVE SO PO VA[EM MNENJU NAJBOLJ POMEMBNE? 1 - volitve organov samoupravljanja v delovni organizaciji 9.8 2 - volitve v ob~insko skup{~ino 10.5 3 - volitve poslancev v republi{ko skup{~ino 5.7 4 - volitve poslancev v zvezno skup{~ino 6.9 5 - vse volitve so enako pomembne 54.9 6 - nobene volitve niso pomembne 3.2 0 - ne vem 8.8 4.10 ALI SODITE, DA NOV DELOVNI ^AS USTREZA NA[IM RAZMERAM? 1 - da 12.4 2 - ne 51.3 3 - ustrezal bo, ko bodo izpolnjeni najnujnej{i pogoji 18.3 4 - ne vem 9.3 0 - ni~ {e nisem sli{al o tem 8.8 5.00 ZUNANJA POLITIKA JUGOSLAVIJE, UGLED, OBRAMBA 5.01 KAK[NA ZUNANJA POLITIKA BI NAJBOLJ USTREZALA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - morali bi biti bolj izrazito nevtralni 18.3 2 - biti moramo v ospredju boja vseh miroljubnih sil in proti vojni, ne glede, ali je to velikim silam v{e~ ali ne 38.5 3 - biti moramo za mir, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 30.9 4 - druga~e 1.1 0 - ne vem 11.2 SJM 68 13 5.02 S KATERIMI DE@ELAMI BI PO VA[I SODBI JUGOSLAVIJA MORALA IMETI ZELO DOBRE ODNOSE? (Odprto vpra{anje:) A - Dobri odnosi s skupinami dràv 01 - z vsemi dràvami brez izjem 9.7 02 - s sosednjimi dràvami 20.5 03 - s socialisti~nimi dràvami 12.1 04 - z EGS 7.6 05 - z evropskimi dràvami 1.9 06 - z nevezanimi 2.3 07 - z afri{kimi in azijskimi 0.4 08 - z miroljubnimi, naprednimi 3.1 09 - s tistimi, ki nam kaj nudijo, ki so mo~ne, ki z njimi lahko trgujemo, ki so velike 4.3 10 - s posameznimi 25.7 11 - ne vem 12.5 B Za posamezne dràve 01 - s Sovjetsko zvezo 7.0 02 - z ZDA 13.8 03 - z Italijo 2.8 04 - z Avstrijo 1.6 05 - z ZRN 1.6 06 - s Francijo 0.6 07 - s ^e{koslova{ko 0.2 08 - z Veliko Britanijo 0.2 09 - z ZAR 0.0 10 - z Indijo 0.8 11 - druge posamezne 1.2 12 - odgovor A, ne ve 70.3 5.03 KATERA DVA OD NA[TETIH DR@AVNIKOV STA PO VA[EM MNENJU NAJVE^ STORILA ZA SVETOVNI MIR TER ENAKOPRAVNE ODNOSE MED NARODI? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 01 - De Gaulle 4.5 02 - U Thant 16.7 03 - Johnson 0.5 04 - Hru{~ev 3.9 05 - John Kennedy 43.1 06 - Kosigin 1.6 07 - Papè Pavel VI. 24.8 08 - Tito 82.6 09 - Naser 3.4 10 - Nehru 3.0 11 - Mao Ce Tung 0.3 12 - ne vem, premalo poznam, kdo drug 5.5 14 SJM 68 5.04 POGOJI IN MO@NOSTI ZA @IVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DE@ELAH. DE@ELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRA[ANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DE@ELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPO[TEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DE@ELA IMA PO VA[EM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI? 01 - Jugoslavija 02 - Sovjetska zveza 03 - ZDA 04 - Italija 05 - Avstrija 06 - ZRN 07 - Skandinavske deèle 08 - [vica 09 - druge socialisti~ne dràve 10 - druge zahodne dràve 11 - ni take dràve 12 - ne vem A1-glede na mònosti za napredovanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 47.1 2.3 4.6 0.5 0.7 4.2 1.9 1.5 0.3 1.3 1.1 34.4 A2-glede na mònosti za {olanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 56.7 7.0 1.5 0.0 0.2 1.3 1.1 0.5 0.2 1.6 0.6 29.2 A3-zaradi razvitega kulturnega ‘ivljenja 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 36.3 4.6 1.9 2.1 0.5 2.2 1.3 0.4 0.4 4.7 1.1 44.4 A4-zaradi skrbi za ljudi v bolezni, brezposelnosti 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 56.9 1.5 1.7 0.4 0.8 1.3 3.4 0.7 0.3 1.4 2.3 29.3 A5-zaradi poloàja vere ter odnosov med cerkvijo in dràvo 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 48.3 0.1 1.8 12.7 1.7 1.2 0.2 0.3 0.1 1.4 1.1 31.1 A6-zaradi dobrega gospodarjenja (gospodarskega napredka deèle) 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 24.8 3.6 9.4 1.1 0. 13.5 5.2 3.8 0.2 4.3 1.1 32.0 A7-zaradi miroljubne politike in ugleda dràve v svetu 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 75.6 1.1 0.3 0.2 0.1 0.0 0.8 2.1 0.4 0.8 0.7 17.8 A8-zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnike 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 23.9 24.0 8.6 0.5 0.1 9.6 0.9 0.4 0.2 4.1 0.5 27.1 A9-zaradi naravne lepote deèle 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 68.5 0.1 0.1 2.4 0.4 0.5 0.4 5.7 0.2 2.0 0.2 19.6 A10-zaradi mònosti, ki jih ima ve~ina ljudi za vplivanje na drùbene odlo~itve 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 48.5 0.9 0.5 0.5 0.2 0.3 0.4 0.4 0.2 1.5 2.6 43.9 A11-zaradi tovari{kih odnosov in enakosti med ljudmi 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 51.4 3.1 0.3 0.2 0.2 0.7 1.1 0.3 0.5 0.4 6.3 35.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — SJM 68 15 5.05 ALI BI BILO GLEDE NA SEDANJI MEDNARODNI POLO@AJ POTREBNO PRI NAS KAJ UKRENITI, DA BI BOLJE POSKRBELI ZA LASTNO VARNOST? 1 - dati bi morali ve~ sredstev za obrambo 7.9 2 - bolje bi morali izkoristiti to, kar ‘e dajemo 42.5 3 - vse je prav, tako kot je 14.4 4 - lahko bi dajali manj 5.1 5 - tesneje bi se morali povezati z mo~no dràvo, ki bi 11.0 nas {~itila (navedite, katero) 6 - ni~ ni treba ukreniti 3.1 0 - ne vem 16.0 5.06 KAJ LAHKO NAJVE^ PRISPEVA K NOTRANJI TRDNOSTI IN OBRAMBNI SPOSOBNOSTI NA[E DR@AVE? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 1 - bolj{i odnosi med narodi 48.2 2 - bolj{e gospodarjenje 31.2 3 - manj socialnih razlik med ljudmi 27.4 4 - hitrej{i dvig ‘ivljenjske ravni 13.9 5 - ve~ja demokratizacija in razvoj samoupravljanja 4.2 6 - ve~ja usposobljenost organov javne in dràvne varnosti 8.6 7 - odlo~neje je treba prepre~evati tujo propagandno dejavnost na na{ih tleh 11.1 8 - sistemati~no pripravljanje ob~anov za obrambo 9.7 9 - kaj drugega 0.2 0 - ne vem 12.0 5.07 NA[I VOJA[KI STROKOVNJAKI SODIJO, DA SE LAHKO MAJHNA DE@ELA KOT JE NA[A NAJBOLJ U^INKOVITO ZOPERSTAVI SOVRA@NIKU LE, ^E JE DOBRO PRIPRAVLJENA NA VSELJUDSKO VOJNO. S TEM V ZVEZI JE TUDI PREDLOG, DA BI DEL VOJNIH OBVEZNIKOV IMEL VOJA[KO OPREMO IN OSEBNO ORO@JE DOMA. SEVEDA BI TI BILI IZBRANI PO STROGIH MERILIH, DA BI PREPRE^ILI KAKR[NEKOLI ZLORABE. KAJ MENITE, ALI JE TAK PREDLOG ZA SLOVENIJO PRIMEREN? 1 - da 26.1 2 - ne 58.1 0 - ne vem 15.9 5.08 ALI BI KORISTILO NA[I OBRAMBI, ^E BI VE^INA SLOVENSKIH FANSVOJO OBVEZNOST ODSLU@ILA V VOJA[KIH ENOTAH NA OZEMLJU SLOVENIJE? 1 - da 69.9 2 - ne 22.1 0 - ne vem 8.0 6.00 RAZLIKE MED LJUDMI 6.01 ALI KATERA OD SPODAJ NA[TETIH RAZLIK RAZDVAJA LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI? ______________________________________________________________________________ da zelo da deloma ne ne vem 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A1-v izobrazbi 18.4 46.9 24.1 10.6 A2-v dohodkih in ‘iv- ljenjskem standardu 51.8 35.4 6.3 6.6 A3-med kmeti in delavci 11.2 41.1 40.6 7.2 A4-med vodilnimi in dru- gimi zaposlenimi 33.5 38.2 13.0 15.3 A5-med vernimi in nevernimi ljudmi 12.9 29.9 46.7 10.5 16 SJM 68 6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VA[I SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED ______________________________________________________________________________ zelo velik povpre~en majhen zelo ne vem velik ugled ugled ugled majhen 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ A01-nekvalificirani delavec 0.3 2.7 40.1 36.1 15.1 5.7 A02-visokokvalificirani delavec 1.3 26.8 59.7 5.9 0.6 5.7 A03-u~itelj 5.3 43.8 42.6 3.9 0.6 3.7 A04-kmet 1.1 7.7 46.3 30.3 10.1 4.6 A05-obrtnik 1.7 18.9 60.6 11.6 1.2 5.9 A06-inènir 15.1 58.2 18.9 0.8 0.2 6.8 A07-direktor ve~jega podjetja 31.6 42.7 14.9 1.9 0.6 8.3 A08-pisarni{ki uslùbenec 1.4 12.0 62.4 15.5 2.1 6.6 A09-zdravnik 43.5 44.8 7.8 0.4 0.1 3.3 A10-duhovnik 16.6 28.5 37.1 6.9 2.9 8.0 A11-univerzitetni profesor 34.0 40.2 9.9 0.6 0.1 15.1 A12-mili~nik 3.1 20.0 52.3 14.3 5.1 5.2 A13-oficir 5.5 32.6 42.8 5.9 1.5 11.6 A14-poklicni politik 14.9 32.5 29.4 3.8 1.3 18.1 ______________________________________________________________________________ 6.03 B - KOLIKO V POVPRE^JU BI PO VA[I SODBI MORALI ZASLU@ITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE? ______________________________________________________________________________ do 100 100-150 150-200 200-300 300-400 400 ne vem in ve~ 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ A1-nekvalificirani delavec 78.2 15.1 0.6 0.1 0.0 0.0 6.0 A2-visokokvalifi- cirani delavec 6.0 65.4 19.6 2.1 0.2 0.0 6.6 A3-u~itelj 6.6 56.0 27.4 2.7 0.3 0.1 6.9 A4-inènir 1.1 15.3 47.8 23.5 3.3 0.4 8.7 A5-direktor ve~jega podjetja 0.8 7.9 30.7 38.9 10.3 1.7 9.7 A6-pisarni{ki uslùb. 29.9 50.3 11.0 1.0 0.1 0.0 7.8 A7-zdravnik 0.4 5.0 28.3 43.6 14.0 2.1 6.7 A8-univerzitetni profesor 0.4 5.2 21.9 36.2 15.9 4.6 15.9 A9-poklicni politik 3.3 12.1 26.5 23.2 9.1 3.1 22.8 _____________________________________________________________________________ 6.04 RADI BI VAS VPRA[ALI TUDI O VA[IH PRIJATELJIH. KATERA LASTNOST ALI OKOLI[^INA JE ZA VAS NAJPOMEMBNEJ[A PRI SKLEPANJU PRIJATELJSTVA? (Mòni so trije odgovori) A1+A2+A3 01 - staro poznanstvo, poznanstvo iz mladih let 58.5 02 - delamo skupaj v podjetju 24.8 03 - soroden ali isti poklic 19.7 04 - skladnost zna~ajev 43.4 05 - podobna dejavnost v prostem ~asu 10.3 06 - sorodstvene vezi 21.2 07 - podobni politi~ni pogledi 9.9 08 - ugled v drùbi 15.4 09 - podoben materialni poloàj 7.1 10 - druge, katere 3.2 11 - ne vem 6.9 SJM 68 17 6.05 KAK[NO KVALIFIKACIJO OZIROMA POKLIC IMA VA[ NAJBOLJ[I PRIJATELJ? 01 - visoka, vi{ja 11.1 02 - srednja 19.3 03 - nìja izobrazba, pomòni uslùbenec 2.3 04 - visoko kvalificirani delavec 7.3 05 - kvalificiran delavec 12.8 06 - polkvalificiran, priu~en ali nekvalificiran 7.0 07 - kmet, kme~ka gospodinja in pomagajo~i ~lan 15.7 08 - obrtnik 2.3 09 - gospodinja 6.7 10 - drugo, opi{ite 0.9 11 - nimam prijatelja 14.6 (^e ima prijatelja) 6.06 KAK[EN POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU IMA VA[ NAJBOLJ[I PRIJATELJ? 1 - ni zaposlen 25.4 2 - ima vodilni poloàj na ravni delovne organizacije 7.9 3 - ima vodstveni poloàj na ravni delovne enote 11.6 v okviru delovne organizacije 4 - nima vodilnega ali vodstvenega poloàja 39.9 0 - ne vem, tèko je re~i 15.2 7.00 MEDIJI 7.01 ALI GLEDATE TELEVIZIJO? (^e da) KAKO POGOSTO? 1 - nikoli redkeje kot enkrat na mesec 32.4 2 - nekajkrat na mesec 12.2 3 - vsaj enkrat na teden 16.4 4 - skoraj vsak dan 32.1 0 - ne vem, tèko je re~i 6.9 7.02 ALI GLEDATE RAZEN SPOREDA DOMA^E TELEVIZIJE TUDI SPOREDE DRUGIH TELEVIZIJSKIH POSTAJ? (^e da) KATERIH IN KAKO POGOSTO? avstrijske 01 - redno 1.5 02 - pogosto 1.2 03 - v~asih 8.6 italijanske 04 - redno 0.9 05 - pogosto 1.3 06 - v~asih 4.4 obeh 07 - redno 0.6 08 - pogosto 0.2 09 - v~asih 1.3 10 - gledam le doma~o TV 47.6 11 - ne gledam TV 32.5 18 SJM 68 7.03 VERJETNO @E VESTE, DA JE RTV LJUBLJANA UVEDLA SLOVENSKI ELEVIZIJSKI DNEVNIK. SE VAM ZDI, DA JE BILO TO POTREBNO ALI NE? 1 - da, bilo je potrebno 68.4 2 - je popolnoma vseeno 5.1 3 - ne, ni bilo potrebno 4.0 0 - ne vem 22.6 7.04 ALI MISLITE, DA MORA PRI NAS ^LOVEK, ^E @ELI BITI DOBRO INFORMIRAN, POSLU[ATI TUJE POSTAJE IN BRATI TUJE ^ASOPISE? 1 - da 32.2 2 - kakor kdaj, v~asih ‘e 26.8 3 - ne 30.1 0 - ne vem, premalo poznam 10.9 7.05 ALI POSLU[ATE RADIO (^e da) KAKO POGOSTO? 1 - nikoli, redkeje kot enkrat na mesec 5.2 2 - nekajkrat na mesec 3.5 3 - vsaj enkrat na teden 12.0 4 - skoraj vsak dan 76.8 5 - ne vem, tèko je re~i 2.6 7.06 ALI REDNO BERETE? A1 - Delo 33.6 A2 - Ve~er, Ljubljanski dnevnik 31.3 A3 - lokalni tovarni{ki ~asopis 16.0 A4 - Druìno, Ognji{~e 16.6 A5 - Nedeljski dnevnik 29.1 A6 - Kme~ki glas 13.9 A7 - TT 21.7 8 - ne teh, druge 63.9 9 - ne berem ~asnikov 12.6 7.07 BI LAHKO POVEDALI,KAK[NE ^ASNIKE, REVIJE IN KNJIGE BERET IN V KATERIH JEZIKIH? 1 - le v sloven{~ini 2 - v drugih jugoslovanskih jezikih 3 - v slovenskem in drugih jugoslovanskih jezikih 4 - v tujih jezikih 5 - v slovenskem in tujih jezikih 6 - v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih 7 - v vseh jezikih 0 - ne berem SJM 68 19 % ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 6 7 0 ______________________________________________________________________________ A. ~asopise infor- mativne vsebine 66.8 1.1 8.6 0.5 2.4 0.2 1.6 18.8 B. druìnske, {port- ne in zabavne ~asopise in revije 36.8 4.3 8.6 1.4 2.2 0.2 1.4 45.1 C. strokovni tisk in strokovne knjige 21.2 1.9 4.6 1.4 2.1 0.1 1.9 66.9 D. kriminalke,roma- ne v nadaljevan- jih, stripe v knjigah, ipd. 15.2 2.8 4.1 1.1 0.5 0.1 0.4 75.8 E. romane, klasike, novele 38.5 1.2 3.9 0.8 2.4 0.1 0.8 52.2 ______________________________________________________________________________ 7.08 ALI NA[A DRU@BA DOVOLJ SKRBI ZA BORCE NOB ALI NE? 1 - za vse je dovolj poskrbljeno 14.3 2 - za ve~ino je dobro poskrbljeno 25.5 3 - samo za nekatere je dobro poskrbljeno 43.4 4 - {e preve~ skrbi 3.2 0 - ne vem 13.5 7.09 IN KAKO NAJVE^KRAT IZVESTE ZA NAJPOMEMBNEJ[E DOGODKE, KI VAS ZANIMAJO? 1 - v druìni in v razgovorih z znanci in prijatelji 12.7 2 - iz ~asopisov in revij 15.9 3 - po radiu 45.7 4 - po televiziji 21.6 5 - na sestankih in predavanjih 0.2 6 - uradno, v slùbi 1.3 7 - na kak{en drug na~in, kako 0.1 0 - neopredeljen 2.5 8.00 VERNOST, KRVODAJALSTVO 8.01 ALI BI NAM LAHKO POVEDALI, ^E STE VERNI IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE? 1 - sem veren in redno (vsako nedeljo) obiskujem verske obrede 21.7 2 - sem veren in pogosto (vsaj enkrat mese~no) obiskujem verske obrede 10.3 3 - sem veren in le v~asih (ob velikih praznikih in posebnih nih prilònostih) obiskujem verske obrede 23.2 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 12.6 5 - ne verujem a vendar v~asih obiskujem verske obrede 3.7 6 - ne verujem in ne obiskujem verskih obredov 25.9 0 - ne morem odgovoriti na vpra{anje 2.6 20 SJM 68 8.02 ZNANO JE, DA CERKEV POSEGA S SVOJIM DELOVANJEM IN NAUKOM NA RAZLI^NA PODRO^JA @IVLJENJA. KAKO NAJ BI PO VA[EM MNENJU DELOVALA CERKEV V NA[I DRU@BI? (Mòni so {tirje odgovori) A1+A2+A3+A4 01 - u~i in {iri naj verski pouk in skrbi za verske obrede 54.3 02 - skrbi naj za moralni pouk in moralno obna{anje vernikov 58.1 03 - svoja stali{~a in kritiko drùbenih dogajanj naj bi usklajevala s socialisti~nimi na~eli 33.6 04 - v celoti in brez pridr`kov naj bi podpirala stali{~a in ukrepe oblasti 26.5 05 - zavzemala naj bi stali{~a do drùbenih in politi~nih vpra{anj po lastni presoji ne glede na to, kaj o tem sodi oblast 8.0 06 - organizirala naj bi posebne cerkvene dobrodelne, vzgojno varstvene ipd. ustanove in dejavnosti 12.5 07 - organizirala naj bi posebne verske, kulturne, zabavne, {portne organizacije in dejavnosti 6.8 08 - organizirala naj bi posebne katoli{ke politi~ne organizacije 2.1 09 - prepre~evati ali vsaj ovirati bi bilo treba vsako njeno dejavnost 3.0 10 - za njeno delovanje ne bi smelo biti nobenih omejitev 9.9 11 - ne zanima me, vseeno mi je 9.3 12 - ne vem, premalo poznam 7.2 8.03 KRVODAJALSTVO JE POMEMBNO ^LOVE[KO DEJANJE, KI RE[UJE @IVLJENJA. ALI BI TUDI VI DAROVALI KRI? 1 - da, sem jo ‘e in jo {e bom 28.9 2 - da, sem jo ‘e, a je ne bom ve~ 5.1 3 - daroval bi jo 49.2 4 - ne bi jo daroval 8.1 0 - ne morem se odlo~iti 8.7 8.04 KAJ SODITE O DANA[NJI MLADINI? ALI JE BOLJ[A ALI SLAB[A KOT PREJ[NJE GENERACIJE? 1 - bolj{a kot prej 13.1 2 - ni sprememb 28.3 3 - slab{a kot prej 51.8 0 - ne vem 6.7 8.05 KAJ PA MENITE O PRESAJANJU ^LOVE[KEGA SRCA IN DRUGIH ORGANOV? ALI BI PRISTALI, DA BI PO VA[I SMRTI VA[E SRCE PRESADILI DRUGEMU ^LOVEKU, ^E BI MU S TEM RE[ILI @IVLJENJE? 1 - da 79.8 2 - ne 8.4 0 - ne morem se odlo~iti 11.8 SJM 68 21 8.06 ALI STE VKLJU^ENI V ORGANIZACIJE, DRU[TVA ALI IZVOLJENI V SAMOUPRAVNI ORGAN? IN ^E STE, ALI V NJIH DOSTI DELATE? ______________________________________________________________________________ nisem sem delam vklju~en vklju~en dosti 1 2 3 ______________________________________________________________________________ A1-SZDL 26.6 70.9 2.5 A2-ZKJ 91.0 6.8 2.2 A3-Druge drùbenopoliti~ne organizacije(ZMS,ZSJ,ZB itd.) 51.2 44.1 4.6 A4-Dru{tva (kulturno-prosvet- na, {portna, gasilska itd.) 73.4 20.4 6.2 A5-izvoljeni v samoupravne organe v delovni organizaci- ji, kraju, ob~ini 84.3 9.4 6.3 ______________________________________________________________________________ D. DEMOGRAFSKA OBELE@JA D-1 SPOL 1 - mo{ki 48.2 2 - ‘enski 51.8 D-2 KATEREGA LETA STE ROJENI 1 - 1907 ali prej (61 in ve~) 16.6 2 - 1908 - 1917 (51 - 60) 16.3 3 - 1918 - 1927 (41 - 50) 20.8 4 - 1928 - 1937 (31 - 40) 24.8 5 - 1938 - 1943 (25 - 30) 13.5 6 - po letu 1944 (do 24) 7.9 D-3 ALI STE 1 - poro~eni ali 74.6 2 - neporo~eni (samski, razvezan, vdovec) 24.4 0 - b.o. 0.9 D-4 KAK[NA KVALIFIKACIJA VAM JE V SLU@BI PRIZNANA OZIROMA KAK[EN POKLIC IMATE? 01 - visoka, vi{ja in srednja izobrazba 17.3 02 - nìja izobrazba, pomòni uslùbenec 4.1 03 - visoko kvalificiran delavec 6.3 04 - kvalificiran delavec 14.6 05 - polkvalificiran, priu~en ali nekvalificiran 14.8 06 - kmet, kme~ka gospodinja in pomo~nik pri delu 21.6 07 - obrtnik 1.4 08 - gospodinja 11.2 09 - upokojenec 6.9 10 - drugo 1.8 22 SJM 68 D-5 IN KAM BI GLEDE NA KVALIFIKACIJO UVRSTILI SVOJEGA O^ETA (MATER)? 1 - visoka, vi{ja izobrazba 2.1 2 - srednja izobrazba 5.4 3 - nìja izobrazba, pomòni uslùbenec 2.4 4 - visokokvalificiran delavec 8.4 5 - kvalificiran delavec 19.8 6 - polkvalificiran, priu~en ali nekvalificiran 9.8 7 - kmet, kme~ka gospodinja 43.6 8 - obrtnik 5.7 9 - drugo 2.7 D-6 ALI SE ^LANI VA[EGA GOSPODINJSTVA UKVARJAJO: 1 - izklju~no s kmetijstvom 18.6 2 - s kmetijstvom in nekmetijskimi dejavnostmi 17.8 3 - izklju~no z nekmetijskimi dejavnostmi 62.2 0 - b.o. 1.4 D-7 KAK[EN JE, PO VA[I OSEBNI SODBI, GMOTNI POLO@AJ VA[E DRU@INE IN VAS SAMIH? 1 - sem v izjemno dobrem poloàju 0.7 2 - godi se mi bolje, kot je pri nas povpre~je 5.4 3 - ‘ivim priblìno tako kot drugi 77.2 4 - ‘ivim slab{e kot drugi 11.8 5 - sem v izredno tèkem poloàju 4.8 0 - b.o. 0.2 D-8 KAK[NE NARODNOSTI STE? 1 - slovenske 94.3 2 - druge jugoslovanske narodnosti 3.6 3 - druge narodnosti 1.2 4 - narodnostno neopredeljen 0.3 0 - b.o. 0.7 D-9 KOLIKO IMATE FUNKCIJ? 1 - eno 9.6 2 - dve 4.4 3 - tri 2.5 4 - {tiri 0.9 5 - pet in ve~ 0.9 6 - nima funkcij 80.4 0 - b.o. 1.3 D-10 KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - nisem zaposlen 46.7 2 - imam vodilni poloàj na ravni delovne organizacije 2.6 3 - imam vodstveni poloàj na ravni delovne enote v okviru delovne organizacije 8.6 4 - nimam vodilnega ali vodstvenega poloàja 42.1 D-11 KATERO [OLO STE KON^ALI REDNO ALI IZREDNO? SJM 68 23 1 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 16.2 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole ali 3 ali 4 razrede nìje gimnazije 47.8 3 - nìja strokovna {ola (vajenska, industrijska) 18.3 4 - srednja {ola, gimnazija, TS@, gradbena, ekonomska, u~itelji{~e ipd.) 11.7 5 - vi{ja in visoka {ola (fakulteta) 4.8 0 - b.o. 1.1 9.01 ALI IMATE KAKO POSEBNO @ELJO, PREDLOG ALI KRITIKO, KI BI JO NA[ CENTER LAHKO SPORO^IL IZVR[NEMU SVETU (SLOVENSKI VLADI)? (Odprto vpra{anje) 01 - razlike med ljudmi 2.5 02 - gospodarstvo in gospodarjenje 2.9 03 - vloga strokovnjakov 0.3 04 - ‘ivljenjski standard, stanovanja ipd. 3.8 05 - brezposelnost 2.4 06 - kmetijstvo 8.4 07 - pokojnine in socialno varstvo 7.2 08 - {olstvo in zdravstvo 2.6 09 - odgovornost in kontrola 1.5 10 - odnosi med federacijo in republiko 1.2 11 - drugo 8.2 12 - ni odgovoril 59.0 9.02 CENTER ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNENJA NAMERAVA TUDI V PRIHODNJE RAZISKOVATI STALI[^A LJUDI O POSAMEZNIH VPRA[ANJIH. REZULTATI NAJ BI SLU@ILI KOT OSNOVA ZA ODLO^ANJE. ALI SE VAM ZDI, DA SO TAK[NE RAZISKAVE LAHKO KORISTNE ALI NE? 1 - koristne in jih je treba podpirati 83.1 2 - nekoristne, so le zapravljanje ~asa in denarja 2.0 3 - kakor kdaj 7.1 0 - ne ve 7.8 9.03 ^E BI SE CENTER [E V PRIHODNJE OBRNIL NA VAS S PODOBNO ANKETO - BI SODELOVALI Z NAMI ALI NE? 1 - da 89.9 2 - ne 4.4 0 - ne ve 5.8 24 SJM 68 SJM 69 25 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 1969 Okraj{an naslov projekta: SJM69 Osnovna vsebina projekta: volilno obna{anje, pluralizem, vloga in vpliv socialisti~ne zveze in zveze komunistov, ugledni politiki, poloàj kmetov, odnos z zadrugami, mehanizacija kmetijstva, dedovanje, polkmetje, odnos do naravnega in bivalnega okolja, mesto-podeèlje, navezanost na kraj, odnos do na~ina bivanja, odnos do nagrajevanja, vzroki {tudentskih nemirov, kazniva dejanja, odnosi med jugoslovanskimi narodi, zunanja politika in varnost Jugoslavije, ~lanstvo v politi~nih organizacijah, religija in odnos do cerkve, mediji (doma~i in tuji radio, TV, branje ~asopisov, ogla{evanje), odnos do zdravstvenih ustanov, poloàj starej{ih, splav, kontracepcija, var~evanje, odseljevanje iz podeèlja; progresivne sile, konservativne sile; vzroki kriminala, odnos do nerazvitih; mednacionalni odnosi, dejavniki (raz-)zdruèvanja narodov; mediji, ^e{koslova{ka. Naro~nik: Sklad Borisa Kidri~a - Raziskovalna skupnost Ustanova izvajalka: Visoka {ola za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Center za raziskovanje javnega mnenja Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Zdravko Mlinar, Vlado Benko, Peter Klinar, France Vreg, Zdenko Roter, Vinko Tr~ek, Bo{tjan Marki~ Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 100 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (po 24 respondentov v 100 okoli{ih v SR Sloveniji, N=2400). Realizirani vzorec N=2393. ^as izvedbe raziskave: maj-junij 1969 Datoteka: SJM69 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 1969, V[SPN, CJMMK, Ljubljana 1969. 26 SJM 69 1.00 VOLITVE 1.01 ALI LAHKO POVESTE, KAJ JE GLAVNI RAZLOG, DA HODITE NA VOLITVE? 1 - to je izpolnjevanje dràvljanske dol`nosti 6.2 2 - ni mi vseeno, kdo je poslanec ali odbornik 28.4 3 - ‘e od nekdaj hodim na volitve, iz navade 2.8 4 - menim, da s tem do neke mere vplivam na politiko 7.0 5 - ~e ne bi hodil na volitve, bi mi lahko {kodovalo 2.3 6 - ne hodim na volitve 1.3 7 - ne vem 0.8 8 - b.o. 1.2 1.02 NEDAVNO TEGA SO BILE NEPOSREDNE VOLITVE V REPUBLI[KI ZBOR SLOVENSKE SKUP[^INE. ZANIMA NAS, ^E STE MED KANDIDATI KOGA POZNALI - ALI STE VOLILI ZNANEGA ALI NE? 1 - volil sem kandidata, ki sem ga poznal 51.4 2 - bil sem na voli{~u, a nisem volil 0.5 3 - sploh nisem {el na volitve 3.2 4 - kandidata-ov nisem poznal pa sem enega (med njimi) volil 42.0 5 - ne spomnim se, kako sem volil 2.8 6 - b.o. 0.1 1.03 ^E STA BILA V VA[I VOLILNI ENOTI ZA REPUBLI[KI ZBOR SLOVENSKE SKUP[^INE DVA, TRIJE ALI VE^ KANDIDATOV, KI JIH NISTE POZNALI - KOGA STE PO TEM VOLILI: ALI PRVEGA, DRUGEGA ALI TRETJEGA? 1 - volil sem znanega kandidata 51.7 2 - bil sem na voli{~u, a nisem volil 0.5 3 - sploh nisem {el na volitve 3.2 4 - bil je le en kandidat 12.9 5 - ne spomnim se, kako sem volil 14.9 6 - volil sem prvega na listku 9.9 7 - volil sem drugega na listku 4.6 8 - volil sem tretjega (~etrtega) na listku 0.6 9 - b.o. 1.8 1.04 KDO PREDVSEM JE IMEL OB PRETEKLIH VOLITVAH ODLO^ILEN VPLIV NA PREDLAGANJE IN DOLO^ANJE KANDIDATOV ZA REPUBLI[KO SKUP[^INO? (Mòna sta dva odgovora) A+B 01 - ni~ ne vem o tem 32.6 02 - zbori volivcev in delovnih ljudi, krajevne kandidacijske konference 35.3 03 - ob~inska kandidacijska konferenca (medob~inska) 18.6 04 - vodstvo SZDL v ob~ini 19.8 05 - vodstvo ZK v ob~ini 15.4 06 - vodstva drugih organizacij v ob~ini (ZB, sindikat, strokovna dru{tva ipd.) 3.8 07 - posamezniki iz vodstva SZDL, ZK v ob~ini 4.8 08 - republi{ka politi~na vodstva 3.8 09 - drugi vplivni posamezniki 1.9 10 - kdo drug 0.5 12 - b.o. 0.4 SJM 69 27 1.05 V ZADNJEM ^ASU DOSTI GOVORIMO 0 TEM, DA NAJ SE ZA ENO POSLANSKO MESTO POTEGUJETA DVA ALI VE^ KANDIDATOV. KAJ MISLITE, ALI JE TO POTREBNO (^E DA) ZAKAJ JE TO POTREBNO? 1 - ni potrebno, da kandidirata dva ali ve~ 7.1 2 - ne vem, ~e je potrebno 4.8 3 - potrebna sta najmanj dva, zato, da lahko izbiram med razli~nimi ljudmi, pa ~eprav jih ne poznam 29.7 4 - zato, da med ve~imi izbiram najbolj sposobnega 40.4 5 - zato, da med ve~imi izbiram tistega, ki ima bolj napredna stali{~a 7.6 6 - izbiram med dvema zato, da bi bil izbrani bolj odgovoren do volivcev 8.8 7 - potrebno je - iz drugih razlogov 0.5 8 - potrebno je - brez navedbe razloga 0.6 9 - b.o. 0.4 2.00 DELOVANJE SOCIALISTI^NE ZVEZE IN ZVEZE KOMUNISTOV 2.01 V SREDI MARCA LETOS JE BILO DANO V JAVNO RAZPRAVO IN V TISKU OBJAVLJENO GRADIVO “SOCIALISTI^NA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE DANES”. ALI STE 0 TEM GRADIVU KAJ SLI[ALI ALI GA MORDA SAMI BRALI? 1 - ni~ ne vem o tem 63.8 2 - sli{al sem nekaj (po radiu, na sestanku, drugod), a gradiva nisem bral 28.2 3 - gradivo sem bral 7.5 4 - b.o. 0.6 2.02 ALI STE ^LAN SZDL IN ALI V NJEJ DELUJETE? 1 - ne, nisem ~lan 25.7 2 - da, sem formalno ~lan, a v njej sploh ne delujem 33.7 3 - da, v njej delujem kot ~lan, hodim na sestanke, pogovore in podobno 18.9 4 - da, v njej delujem kot funkcionar 1.4 5 - b.o. 0.3 2.03 ^E BI IZ TEH ALI ONIH RAZLOGOV SOCIALISTI^NA ZVEZA V VA[I OB^INI PRENEHALA S SVOJO DEJAVNOSTJO IN VPLIVOM, ALI MISLITE, DA BI JO VE^INA LJUDI POGRE[ALA ALI NE? 1 - ve~ina ljudi je sploh ne bi pogre{ala 10.8 2 - ve~ina ljudi je ne bi preve~ pogre{ala 21.6 3 - ve~ina ljudi bi jo pogre{ala 46.0 4 - ve~ina ljudi bi jo zelo pogre{ala 6.3 5 - ne vem 14.9 6 - b.o. 0.5 2.04 OBI^AJNO JE TAKO, DA SO ^LANI Z ORGANIZACIJO TEM BOLJ ZADOVOLJNI, ^IM BOLJ VPLIVA NA DOGAJANJE. ALI BI BILI VI BOLJ ZADOVOLJNI Z ORGANIZACIJO SOCIALISTI^NE ZVEZE, ^E BI IMELA VE^JI VPLIV NA DOGAJANJE IN ODLO^ANJE? 1 - nisem ~lan, ne morem soditi 13.6 2 - da, bili bi bolj zadovoljni 64.4 3 - ne, bilo bi jim vseeno 4.9 4 - organizacija SZDL ima dovolj vpliva 8.4 5 - ne vem 8.3 6 - b.o. 0.3 2.05 KAJ SODITE O VLOGI SOCIALISTI^NE ZVEZE OB ZVEZI KOMUNISTOV? ALI JE 28 SJM 69 SOCIALISTI^NA ZVEZA DOVOLJ SAMOSTOJNA ALI NE? 1 - sprejema program ZK, vendar povsem samostojno nastopa 12.9 2 - je povezana z ZK, vendar dokaj samostojno oblikuje svoja stali{~a 30.1 3 - je zgolj sredstvo (transmisija) ZK 12.7 4 - je povsem samostojna in od ZK neodvisna organizacija 8.7 5 - ne vem, nimam mnenja 35.4 6 - b.o. 0.2 2.06 KAKO SOCIALISTI^NA ZVEZA ZASTOPA INTERESE SPODAJ NAVEDENIH SKUPIN LJUDI? (Obkroìte ustrezen odgovor v vsaki vrsti posebej) ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————— ALI ZASTOPA INTERESE v celoti le deloma sploh ne ne vem b.o. 1 2 3 4 5 ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————— A - kmetov 12.1 49.6 12.5 25.3 0.5 B - nekvalificiranih delavcev 15.8 44.8 10.8 28.0 0.7 C - kvalificiranih delavcev 24.8 40.9 6.9 26.8 0.6 D - prosvetnih in kulturnih delavcev 31.2 33.9 3.6 30.7 0.6 E - strokovnjakov 36.4 27.2 3.0 32.7 0.8 F - funkcionarjev in aktivistov 51.3 16.3 1.8 29.8 0.8 G - ljudi na poloàjih v delovnih organizacijah 49.4 18.6 2.2 29.3 0.6 H - mladine in {tudentov 26.8 36.2 6.3 30.1 0.6 ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————— 2.07 KAJ PREDVSEM BI BILO POTREBNO STORITI, DA BI TE SKUPINE LJUDI LAHKO UVELJAVILE SVOJE INTERESE? 1 - jih lahko uveljavljajo v taki SZDL kot je danes 13.2 2 - ni~ ni potrebno storiti, to ni pomembno 1.2 3 - ne vem, kaj bi bilo potrebno storiti 21.9 4 - vodstvo SZDL bi moralo biti bolj povezano z ob~ani 44.3 5 - SZDL mora postati bolj samostojna 3.6 6 - SZDL se mora organizirati tako, da bo omogo~eno bolj samostojno zastopanje interesov teh skupin 9.4 7 - osnovne skupine ljudi naj se samostojno organizirajo 2.0 8 - delovati bi moralo ve~ politi~nih organizacij z lastnimi programi 3.0 9 - kaj drugega 1.0 0 - b.o. 0.4 2.08 KAJ MENITE, ALI IMAJO VERNI LJUDJE ZNOTRAJ SOCIALISTI^NE ZVEZE ENAKE MO@NOSTI ZA SVOJE UVELJAVLJANJE KOT NEVERNI? 1 - ni~ ne vem o tem 9.9 2 - da, imajo povsem enake mònosti 81.9 3 - nimajo enakih mònosti 7.6 4 - sploh nimajo mònosti 0.4 5 - b.o. 0.2 2.09 ALI POZNATE LJUDI, KI SO ^LANI ZVEZE KOMUNISTOV? ALI VE^INOMA VPLIVAJO SJM 69 29 NA DOGAJANJE V OKOLJU, KJER @IVITE IN DELATE? 1 - ne poznam nobenega ~lana ZK 15.7 2 - ve~ina meni znanih ~lanov ZK vpliva na dogajanja 25.8 3 - le del ~lanov ZK vpliva na dogajanja 35.3 4 - ve~ina ~lanov ZK ne vpliva na dogajanje v okolju 15.1 5 - ne vem 7.6 6 - b.o. 0.5 2.10 IN KAKO PREDVSEM VPLIVAJO? 1 - ne poznam nobenega ~lana ZK 15.9 2 - ~lani ZK ne vplivajo na dogajanje 15.6 3 - vplivajo z dobrim osebnim zgledom 27.8 4 - vplivajo predvsem s prepri~ljivimi argumenti 16.6 5 - vplivajo z vsiljevanjem mnenj 3.4 6 - vplivajo, predvsem z oblastnimi ukrepi 3.9 7 - vplivajo, a ne vem kako 8.6 8 - ni~ ne vem o tem 7.6 9 - b.o.0.6 2.11 ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE ZAVZEMA ZVEZA KOMUNISTOV PRI NAS SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI? 1 - da, povsem je skladna 31.3 2 - deloma je skladna 35.2 3 - ni skladna 4.8 4 - jo premalo poznam, da bi jo lahko ocenil 18.0 5 - ni~ ne vem o tem 10.2 6 - b.o. 0.6 2.12 ALI SODITE, DA JE KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE PRISPEVAL K HITREJ[EMU RE[EVANJU PERE^IH PROBLEMOV IN ODPRAVLJANJU POMANJKLJIVOSTI V NA[I DRU@Bl? 1 - kongres je dal odgovore na vsa bistvena vpra{anja in se odlo~il za potrebne ukrepe 21.4 2 - ~eprav sklepov ni mogo~e uresni~evati brez teàv, je bil kongres brez dvoma pomemben 26.3 3 - kongres je prispeval; vendar ne toliko kot nekateri mislijo10.5 4 - bilo je mnogo govorjenja, toda za zdaj se malo pozna 11.4 5 - premalo vem, da bi lahko povedal svoje mnenje 22.0 6 - o tem kongresu nisem ni~ sli{al 7.8 7 - b.o. 0.5 2.13 KAJ SODITE, KATERI @IVE^I SLOVENCI(-KE) IMAJO MED LJUDMI NAJVE^JI UGLED? NAVEDITE JIH NEKAJ IN JIH RAZPOREDITE PO UGLEDU. (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora) A+B 01 - Stane Kav~i~ 36.4 02 - Edvard Kardelj 25.7 03 - Vida Tom{i~ 21.9 04 - Mitja Ribi~i~ 10.4 05 - Sergej Kraigher 11.5 06 - Miha Marinko 10.6 07 - Lidija [entjurc 4.4 08 - Franc Lesko{ek 4.1 30 SJM 69 09 - France Popit 2.0 10 - drugi republi{ki funkcionarji 13.4 11 - oseba iz kulture, umetnosti 12.4 12 - oseba iz gospodarskega podro~ja 0.4 13 - oseba iz {porta 3.5 14 - oseba iz ob~ine 1.5 15 - neznane osebe 11.8 16 - ne ve 8.1 17 - b.o. 21.0 3.00 POLO@AJ KMETOV IN KMETIJSTVA 3.01 KAJ SO PO VA[EM MNENJU GLAVNI VZROKI, ZARADI KATERIH SE KOOPERACIJA MED KMETI IN ZADRUGAMI BOLJ NE RAZVIJE? (Izberite med navedenimi dva najpomembnej{a vzroka) 01 - ker so kmetje zaostali 6.9 02 - ker {ir{a drùbena skupnost oziroma organi ne zagotovijo potrebne pomo~i (krediti ipd.) 18.3 03 - kmetje nimajo dovolj besede pri vodenju zadrug in do-lo~anju zadrùne politike 17.3 04 - zadruga ne zagotovi stalne cene pri odkupu, ne prevzame rizika 31.3 05 - zadruga ne gleda na interese kmetov, temve~ predvsem na dobi~ek in trgovanje, marè so previsoke 44.3 06 - zadruga slabo posluje, je neu~inkovita in nima strokovnjakov 11.1 07 - ker zadruga nima modernih strojev, skladi{~ in dovolj finan~nih sredstev 6.7 08 - ker kmetov ne spodbujajo in usposabljajo (izobraùjejo) za kooperacijo 12.2 09 - ker imajo kmetje premajhna in preve~ razdrobljena posestva11.5 10 - kaj drugega 1.6 11 - glede kooperacije je vse v redu 1.1 12 - ne poznam razmer, ne vem 12.5 14 - b.o. 0.3 3.02 KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU BOLJ[E? 1 - da se ljudje, ki ne morejo ‘iveti od kmetovanja preselju-jejo zaradi zaslùka (dela, zaposlitve) iz podeèlja v mesta 15.3 2 - da bi gradili manj{e industrijske obrate na podeèlju, pa ~etudi bi to morda pomenilo manj{e dohodke ljudi 67.5 3 - niti eno, niti drugo 11.5 4 - ne vem kaj 5.4 5 - b.o. 0.3 3.03 KAJ MENITE, ALI IMAJO KMETJE PRI NAS DOVOLJ M0@NOSTI VPLIVATI NA UREJANJE SVOJEGA POLO@AJA V DRU@Bl? 1 - imajo dovolj mònosti 41.6 (^e ne) KAJ PREDVSEM BI BILO POTREBNO STORITI, DA BI KMETJE TO MO@NOST DOBILI? 2 - kmetje naj glede na lastne potrebe ustanavljajo svoje zadruge in zadrùne zveze 5.9 3 - ustanavljati in aktivirati je potrebno kme~ke sekcije v SZDL 3.7 4 - zagotoviti je potrebno obvezno zastopstvo kmetov v skup{~inah 18.1 5 - zagotoviti je treba trdnost in varno prihodnost (perspek- SJM 69 31 tivnost) kme~ke lastnine 14.1 6 - ustanoviti je treba kme~ko strokovno in interesno zvezo 4.5 7 - kaj drugega, navedite kaj 2.4 8 - ne vem 9.4 9 - b.o. 0.4 3.04 in 3.05 ALI SE V DANA[NJIH RAZMERAH PRI NAS POJAVLJA IZKORI[^ANJE NA VASI? 1 - ne 79.8 2 - da 18.7 3 - b.o. 1.5 3.06 KMETIJSKA PROIZVODNJA SE V ZADNJEM ^ASU VSE BOLJ MEHANIZIRA, KME^KA POSESTVA PA [E VEDNO OSTAJAJO MAJHNA IN RAZDROBLJENA. KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU V ZVEZI S TEM POTREBNO STORITI? 1 - ~im ve~ zemlje naj preide iz rok privatnikov v drùbeno lastnino 4.2 2 - privatna posest naj ostane omejena na 10 ha obdelovalne zemlje, bolj pa je treba razviti razli~ne oblike kooperacije med kmeti in zadrugami, kombinati ipd. 37.2 3 - odpraviti omejitev privatne posesti na 10 ha obdelovalne zemlje (agromaksimum) in dovoliti kmetu, da dokupi toliko zemlje, kolikor jo lahko obdeluje s svojo druìno 51.0 4 - drugo 1.7 5 - ne vem 5.6 6 - b.o. 0.2 3.06 A. ZASEBNA KME^KA POSESTVA SO ZELO MAJHNA IN RAZDROBLJENA. ZATO NEKATERI PREDLAGAJ0, DA BI SKUP[^INA SPREJELA ZAKON, KI BI DOLO^AL, DA SE POSESTVO OB DEDOVANJU NE SME RAZDELITl IN GA LAHKO PODEDUJE LE EN DEDI^. ALI BI SE VI S TAKIM PREDLOGOM STRINJALI ALI NE? 1 - se strinjam 55.7 2 - se strinjam, vendar le pod dolo~enimi pogoji 25.4 3 - se ne strinjam 15.4 4 - nimam mnenja 3.3 5 - b.o. 0.1 3.07 KAJ MENITE GLEDE MO@NOSTl KMETOV ZA KUPOVANJE MALIH KMETIJSKIH STROJEV. ALI NAJ... 1 - dràva to prepre~uje s carinami in drugimi omejitvami, ali 3.3 2 - naj te omejitve sprosti in s tem dopusti kmetu, da si sam pomaga, ali pa 29.8 3 - naj drùba (ob~ine, kmetijske organizacije, banke ipd.) kmeta podpira v tènji za mehanizacijo s posojili, popusti ipd. 63.5 4 - kaj drugega 0.5 5 - ne vem 2.5 6 - b.o. 0.4 3.08 ALI BI PO VA[EM MNENJU MORALI V SLOVENIJI PREPRE^EVATI, DOPU[^ATI ALI CELO POSPE[EVATI DVOJNO DELO - NA ZEMLJI IN V TOVARNI - IN S TEM NASTAJANJE “KMETOV DELAVCEV” (POLPROLETARCEV)? 32 SJM 69 1 - prepre~evati 60.7 2 - dopu{~ati 32.9 3 - pospe{evati 3.7 4 - ne vem 2.6 3.09 ZANIMA NAS [E BOLJ PODROBN0, ALI JE TAK[NO DVOJNO DELO NA ZEMLJI IN V TOVARNI KORISTNO ALI [KODLJIVO. (V vsaki skupini po en odgovor) 309A ZA KME^KO GOSPODARSTV0, KMETIJO 1 - koristno 17.6 2 - ne moti 19.9 3 - {kodljivo, vodi do zanemarjanja v obdelovanju zemlje 59.8 4 - ne vem 2.6 5 - b.o. 0.1 309B ZA TOVARN0, PODJETJE (DELOVNO ORGANIZACIJO) 1 - koristno 6.2 2 - ne moti 20.6 3 - {kodljivo, zmanj{uje storilnost na delovnem mestu 68.3 4 - ne vem 4.9 5 - b.o. 0.1 3.10 NEKATERI KMETJE PREDVSEM GLEDAJO NA TO, DA VAR^UJEJO DENAR, DA BI LAHKO NABAVILI DELOVNE STROJE IN IZBOLJ[ALI RAZNE NAPRAVE, DRUGI PA PRAVIJO, DA JE DANES NESMISELNO HRANITI DENAR IN DA GA JE NAJBOLJ PAMETNO SPROTI PORABITI. S KATERIMI BI SE VI BOLJ STRINJALI? 1 - s prvimi, ki {tedijo 71.6 2 - z drugimi, ki sproti porabijo 20.0 3 - kakor kdaj 7.1 4 - ne vem 1.2 5 - b.o. 0.1 (Odgovarjajo le anketirani kmetje:kmetje, kme~ke gospodinje in pomo~niki pri delu) 3.11 ALI STE VKLJU^ENI V KOOPERACIJ0 S KMETIJSKO ZADRUGO (KOMBINATOM)? 1 - da 8.4 2 - ne 12.8 3 - ni kmet 78.2 4 - b.o. 0.5 SJM 69 33 (Odgovarjajo le anketirani kmetje) 3.12 OD KOD ^RPATE NAJVE^ STROKOVNEGA ZNANJA O KMETIJSTVU IN PREJEMATE NAJVE^ KORISTNIH STROKOVNIH NASVETOV ZA USPE[NEJ[E DELO NA (VA[EM) POSESTVU? (Mòna sta d v a odgovora) A+B 01 - od star{ev, sorodnikov 8.7 02 - od sosedov, znancev, drugih kmetov 5.6 03 - od zadruge, drùbenega posestva 3.1 04 - od tega, kar berem v “Kme~kem glasu” 7.1 05 - iz kmetijskih oddaj na radiu 8.4 06 - iz televizijskih oddaj 0.5 07 - iz {ole 0.6 08 - iz kmetijskih te~ajev 0.5 09 - od drugje, navedite od kod 1.5 1O - ne vem od koga 0.5 12 - ni kmet 78.2 13 - b.o. 0.5 (Odgovarjajo le anketirani kmetje) 3.13 ALI IMATE KAK[NE NA^RTE ALI PRI^AKOVANJA O TEM, DA BI V PRIHODNJIH LETIH IZBOLJ[ALI OZIROMA MODERNIZIRALI VA[O KMETIJO? KAK[NE UKREPE BI @ELELl PREDVSEM STORITI? (Mòna sta d v a odgovora) A+B 01 - nabaviti nove stroje 8.3 02 - obnoviti, pove~ati gospodarsko poslopje 7.3 03 - obnoviti, pove~ati stanovanjske prostore 6.9 04 - kupiti gospodinjsko opremo 2.0 05 - dokupiti novo zemljo ali jo vzeti v zakup 0.5 06 - uvesti nova semena 1.2 07 - uporabljati umetna gnojila, herbicide in insekticide 3.8 08 - specializirati se v pridelovanju 1.0 09 - obnoviti vinograde 1.1 10 - poiskati nameravam dodatne vire zaslùka 0.9 11 - drugo, kaj 0.3 12 - ni~esar ne nameravam spreminjati 2.8 13 - ni kmet 78.2 15 - b.o. 0.7 (Odgovarjajo le anketirani kmetje) 3.14 ALI BI RADI DOKUPILI [E KAJ ZEMLJE, ^E BI BILA PRILO@NOST ZA TO, ALI PA VAM JE MOGO^E [E TE PREVE^, KI JO @E IMATE? 1 - bi {e dokupil 4.7 2 - jo je ravno prav 13.5 3 - nekaj bi jo {e prodal 1.6 4 - najraj{i bi se sploh prenehal ukvarjati s kmetovanjem 0.8 5 - ne vem 0.5 6 - ni kmet 78.2 7 - b.o. 0.8 34 SJM 69 (Odgovarjajo le anketirani kmetje) 3.15 ALI STE ZADOVOLJNI, KER STE KMET? 1 - sem zadovoljen s kme~kim delom, drùba mi daje priznanje za to 4.6 2 - osebno sem s kme~kim delom zadovoljen, vendar smo kmetje pri nas zapostavljani 10.3 3 - osebno me delo na kmetiji ne veseli, ~eprav drùba daje kmetom dovolj mònosti 0.4 4 - delam na kmetiji, ker je pa~ tako naneslo, vendar ni pri nas primernih mònosti in priznanja za kmeta 5.3 5 - kaj drugega .. 0.1 6 - ne vem 0.4 7 - ni kmet 78.2 8 - b.o. 0.8 4.00 ODNOS DO BIVALNEGA OKOLJA, NA^INI BIVANJA, SELITVE (Odgovarjajo vsi anketiranci) 4.01 ALI JE PO VA[EM MNENJU ... 1 - treba pustiti planine nedotaknjene v njihovi naravni lepoti, ~etudi ostajajo nedostopne za veliko {tevilo ljudi 11.9 2 - treba graditi pota, ceste ter ‘i~nice, ~etudi bi s tem nekaj izgubile na svoji lepoti 38.1 3 - nekatere planine je treba ohraniti nedotaknjene, na drugih pa graditi 41.6 4 - drugo 0.3 5 - ne vem 7.6 6 - b.o. 0.5 4.02 KAJ PA V PRIMERU, KO SE PRED URBANISTE POSTAVLJA ALTERNATIVA: 1 - ohraniti lepo staro naselje oziroma zgradbe, ~etudi to predstavlja omejitve za promet, neudobna stanovanja ipd. 27.5 2 - odstraniti staro naselje oziroma zgradbe in predvsem poskrbeti za udobno in prakti~no ureditev naselja 59.0 3 - drugo 4.8 4 - ne vem 8.4 6 - b.o. 0.3 4.03 KAJ VI MISLITE, ALI JE TREBA PRI NAS: 1 - predvsem razvijati velika mestna naselja, pa ~etudi na ra~un razvoja manj{ih krajev 6.7 2 - vsak kraj naj se razvija v skladu s svojimi mònostmi 63.6 3 - predvsem je treba razvijati manj{e kraje, pa ~eprav bi zaostajal razvoj ve~jih mest 22.4 4 - drugo 1.1 5 - ne vem 6.0 6 - b.o. 0.1 4.04 ^E BI LAHKO PROSTO IZBIRALI, V KAK[NEM KRAJU OZIROMA MESTU BI NAJRAJE @IVELI? 1 - stanoval bi na samem, izven naselja 14.2 2 - stanoval bi v majhnem kraju v bliìni mesta 42.0 3 - v majhnem podeèlskem kraju do 500 prebivalcev 13.9 4 - v ve~jem podeèlskem kraju z nad 500 do 2000 prebivalcev 6.4 5 - v kraju z nad 2000 do 10.000 prebivalcev 9.2 SJM 69 35 6 - v mestu z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 5.0 7 - v mestu z nad 50.000 do 500.000 prebivalcev 6.9 8 - v mestu z nad 500.000 prebivalcev 1.6 9 - ne vem 0.7 0 - b.o. 0.1 4.05 KAK[NE PREDNOSTI IN KAK[NE SLABOSTI IMA PO VA[EM MNENJU @IVLJENJE V VELIKEM MESTU? (Odprto vpr{anje; uvr{~eni so po trije odgovori.) A - prednosti... A1+A2+A3 01 - kulturno ‘ivljenje 27.3 02 - zabava, {port 14.1 03 - mònosti {olanja 21.7 04 - mònosti zaposlitve 15.9 05 - bolj{a trgovska mreà 21.6 06 - làje delo 3.6 07 - vi{ji standard 7.5 08 - prometne zveze 20.2 09 - urejenost naselij 4.3 10 - socialno-varstvena slùba 4.3 11 - nisi vsem na o~eh 0.3 12 - drugo 0.8 13 - ni prednosti 3.3 14 - ne ve, b.o. 12.6 B - slabosti ... A1+A2+A3 01 - ni miru, hrup, ropot 39.6 02 - slab zrak, prah, smrad 44.7 03 - nevarnosti prometa 12.9 04 - draginja 13.7 05 - gostota naseljenosti 12.4 06 - socialni problemi 5.1 07 - izoliranost ljudi 2.0 08 - hiter tempo ‘ivljenja 4.0 09 - slab{a prehrana 1.7 10 - povezanost z naravo 4.6 11 - drugo 2.7 12 - ni slabosti 2.0 13 - ne ve, b.o. 13.2 4.06 KAJ PA SO PREDNOSTI IN KAJ SLABOSTI @IVLJENJA V MANJ[EM PODE@ELSKEM KRAJU (NA VASI)? (Odgovorijo naj vsi anketiranci; odprto vpra{anje; uvr{~eni so po trije odgovori.) A - Prednosti... A1+A2+A3 01 - dober zrak 35.7 02 - mir, ti{ina 28.5 03 - nìji ‘ivljenjski stro{ki 27.0 04 - stik z naravo 20.1 05 - neposrednost odnosov 6.4 06 - mirno ‘ivljenje 8.4 07 - delo v naravi 3.7 08 - ve~ zdravja 5.6 09 - preprosto ‘ivljenje 1.5 10 - fizi~na varnost 1.3 11 - drugo 2.5 12 - ni prednosti 2.2 13 - ne ve, b.o. 11.6 36 SJM 69 B - Slabosti ... A1+A2+A3 01 - dolg~as 22.8 02 - mònosti {olanja 10.1 03 - mònosti zaposlitve 7.7 04 - prometne zveze 39.9 05 - slaba preskrba 8.5 06 - celodnevno delo 6.8 07 - komunala 8.4 08 - zaostalost 1.4 09 - preve~ znanstev 1.8 10 - manj{i standard 4.8 11 - ni mònosti prodaje 1.4 12 - drugo 3.3 13 - ni slabosti 2.8 14 - ne ve, b.o. 12.9 4.07 A. ^E BI LAHKO PROSTO IZBIRALI MED VSEMI KRAJI OZIROMA MESTI V SLOVENIJI - V KATEREM BI NAJRAJE @IVELI? (Odprto vpra{anje) 01 - Prekmurje 0.4 02 - Maribor 2.6 03 - Celje 5.3 04 - Gorenjska 6.4 05 - Zasavje 0.2 06 - Dolenjska 1.4 07 - Primorska 2.1 08 - Ljubljana 5.0 09 - isti kraj 49.8 10 - drugi kraj, ista ob~ina 11.7 11 - druga ob~ina, ista regija 11.2 12 - ne ve, b.o. 3.9 B. ZAKAJ BI OSTAL TAM, KJER @IVI SEDAJ? 01 - navezanost 20.2 02 - ugaja mi ta kraj 5.1 03 - tu sem zaposlen 1.4 04 - tu imam zemljo, hi{o 0.9 05 - tu imam druìno 0.8 06 - navajenost 15.3 07 - miren kraj 0.6 08 - drugo 0.5 09 - moderno mesto 3.6 10 - ne ve, b.o. 51.6 C. ZAKAJ BI SE PRESELIL V DRUG KRAJ? 01 - tam sem doma 3.9 02 - ugaja mi 17.0 03 - tam sem zaposlen 1.2 04 - tam imam zemljo 0.2 05 - tam imam druìno 1.5 06 - tam sem navajen 2.8 07 - miren kraj 1.2 08 - drugo 0.8 09 - moderno mesto 17.1 10 - ne vem, b.o. 54.4 SJM 69 37 (Za vse, razen za kmete) 4.08 ^E BI LAHKO IZBIRALI, ZA KAJ BI SE RAJ[I ODLO^ILI? 1 - ‘iveti oz. stanovati v ve~jem mestu blizu delovne organizacije, kjer bi bili zaposleni 38.0 2 - ali pa bi se raj{i dnevno vozili iz okolice na delo, tako da bi lahko stanovali na podeèlju 23.9 3 - odvisno od okoli{~in 11.6 4 - ne vem, nisem o tem razmi{ljal 2.7 5 - kmet 21.6 6 - b.o. 2.1 4.09 KAKO OCENJUJETE ODSELJEVANJE LJUDI (ZLASTI MLADIH) IZ PODE@ELJA V MESTO? 1 - odseljevanje iz podeèlja je v osnovi {kodljivo, in ga je treba prepre~evati 40.8 2 - odseljevanje iz podeèlja je naravna stvar in naj se odvija samo po sebi 51.2 3 - odseljevanje iz podeèlja je koristno in ga je potrebno pospe{evati 7.0 4 - b.o. 1.0 4.10 NEKATERI LJUDJE SO ZELO NAVEZANI NA SVOJ KRAJ, DRUGIM PA NI DOSTI MAR, KJE @IVIJO, DA JIM LE DOBRO GRE. KAM SE PA VI OSEBNO BOLJ NAGIBATE? 1 - k prvim, ki so navezani na doma~i kraj 74.1 2 - k drugim 20.9 3 - se ne morem odlo~iti 3.9 4 - ne vem 0.6 5 - b.o. 0.4 (Le za anketirance iz krajev z nad 2000 prebivalci) 4.11 KOLIKO VI[JI DOHODEK BI VAM MORALI ZAGOTOVITI, DA BI SE PRESELILI V KAK MANJ[I KRAJ NA PODE@ELJU? 1 - preselil bi se, ~e bi le imel prilònost, tudi za enak dohodek 6.6 2 - za 20 % ve~ 2.5 3 - za 50 % ve~ 5.3 4 - za 100 % ve~ 3.0 5 - ponuditi bi mi morali {e dosti ve~ kot 100 % 1.3 6 - zaradi vi{jega dohodka se sploh ne bi preselil v manj{i podeèlski kraj 21.3 7 - ne vem 2.9 8 - ‘ivi v majhnem kraju 56.9 9 - b.o. 0.3 38 SJM 69 (Za vse, razen za kmete) 4.12 NAVEDLI VAM BOMO OBI^AJNE NA^INE BIVANJA, STANOVANJA. POVEJTE NAM, KAKO SEDAJ STANUJETE, IN KAKO BI NAJRAJE STANOVALI, ^E BI IMELI MO@NOST ZA TO? _________________________________________________________________________ 4.12A 4.12B stanuje sedaj bi ‘elel stanovati _________________________________________________________________________ 1 - hi{a na samem 10.4 14.0 2 - hi{a z vrtom v naselju 34.4 52.3 3 - vrstna hi{a 3.6 3.9 4 - stanovanjska zgradba z do 10 stanovanj 15.4 1.9 5 - blok z ve~jim {tevilom stanovanj 11.5 2.8 6 - stolpnica z dvigalom 1.2 1.0 7 - je kmet 21.7 21.8 8 - b.o. 1.8 2.3 _________________________________________________________________________ 4.13 ALI IMATE STANOVANJE, KI USTREZA VA[IM POTREBAM? 1 - da, imam tak{no kakr{no ‘elim 46.7 2 - potreboval bi ve~je 10.1 3 - potreboval bi bolj{e 21.4 4 - potreboval bi ve~je in bolj{e 20.0 5 - imam ve~je kot ga rabim 0.4 6 - b.o. 1.5 4.14 ZAKAJ PREDVSEM SE PO VA[EM MNENJU NEKATERI LJUDJE ODLO^AJO ZA “^RNO GRADNJO", TO JE ZA GRADNJO STANOVANJSKE HI[E NA PROSTORU, KJER TO NI DOVOLJENO? 01 - vloge oz. pro{nje za gradnjo prepo~asi re{ujejo 22.2 02 - ob~ina nima urejenih urbanisti~nih oz. zazidalnih na~rtov 6.9 03 - komunalni prispevki in druge dajatve so previsoke 24.3 04 - neodgovorni graditelj se s tem izogne pla~ilu komunal-nega prispevka 5.9 05 - ker ho~ejo graditi na lastnem zemlji{~u 11.2 06 - ker je cena zazidljivih parcel previsoka 5.7 07 - ker jim je ravno iskani kraj najbolj v{e~ 5.6 08 - ti ljudje so nedisciplinirani in neodgovorni 6.3 09 - kaj drugega 0.8 10 - ne vem kaj 8.9 11 - b.o. 2.4 (Za vse, razen za kmete) 4.15 NEKATERI SO MNENJA, DA PREBIVANJE V ENODRU@INSKI HI[I POVE^UJE INDIVIDUALIZEM (PRRIVATNI[KO ZABUBLJENOST) IN ZMANJ[UJE RAZUMEVANJE ZA SOLJUDI, DRUGI PA SPET PRAVIJO, DA TEMU NI TAKO. KAJ PA VI PRAVITE? 1 - sogla{am s prvimi, to res zmanj{uje razumevanje 13.7 2 - sogla{am z drugimi 54.2 3 - drugo, ne vem 8.4 4 - je kmet 21.9 5- b.o. 2.0 SJM 69 39 5.00 RAZVOJNA VPRA[ANJA 5.01 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BEN0GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI OBMO^JI V SLOVENIJI? 1 - manj razvita obmo~ja naj sama skrbijo za svoj razvoj 4.8 2 - to naj bo predvsem skrb vse slovenske skupnosti, zlasti pa njenih razvitih obmo~ij 25.8 3 - manj razvita obmo~ja morajo skrbeti zase, slovenska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 60.0 4 - nerazvitih podro~ij v Sloveniji ni 1.2 5 - kaj drugega 0.3 6 - ne vem, premalo poznam 7.7 7 - b.o. 0.3 5.02 PRI NAS V JUGOSLAVIJI POGOSTO GOVORIMO O NAPREDNIH (PROGRESIVNIH) IN NAZADNJA[KIH (KONSERVATIVNIH) SILAH, LJUDEH OZIROMA SKUPINAH, KOGA BI VI NAVEDLI KOT PRIMER NAJBOLJ NAPREDNE IN KOGA KOT PRIMER NAJBOLJ NAZADNJA[KE SILE, SKUPINE LJUDI ALI POSAMEZNIKOV? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta po dva odgovora.) A - napredne sile v JU A1+A2 01 - zveza komunistov 20.6 02 - zveza borcev 0.6 03 - mladina, {tudenti 5.3 04 - SZDL, sindikati 12.9 05 - Rde~i krì, dru{tva 0.1 06 - samoupravni organi 1.6 07 - politi~ni voditelji 4.3 08 - Slovenci 2.3 09 - delavci 1.8 10 - premòni ljudje 0.2 11 - kmetje 1.3 12 - inteligenca 4.8 13 - tisti, ki so za samoupravljanje 2.1 14 - tisti, ki upo{tevajo interese 0.7 15 - tisti, ki dobro gospodarijo 5.4 16 - sposobni, delovni 1.5 17 - drugo 4.7 18 - b.o. 44.4 B - nazadnja{ke skupine A1+A2 01 - cerkev 6.1 02 - nacionalisti 1.2 03 - birokracija 2.1 04 - neizobraèni 1.6 05 - starokopitneì 3.5 06 - nezainteresirani 4.8 07 - tisti, ki slabo gospodarijo 2.0 08 - ostanki buròazije 3.5 09 - nasprotniki ZK, SZDL 2.9 10 - koristolovci 2.0 11 - drugo 12.8 12 - b.o. 54.3 13 - ni takih 3.0 40 SJM 69 5.03 KAJ JE PO VA[EM MNENJU TREBA NAPRAVITI? 1 - pove~ati mònosti zaposlitve v Jugoslaviji tudi z uvozom kapitala 76.8 2 - {e naprej dopu{~ati, da ljudje odhajajo v tujino za za-slùkom 12.5 3 - drugo 4.2 4 - ne vem 6.0 5 - b.o. 0.5 5.04 LJUDJE IMAJO V RAZLI^NIH OKOLI[^INAH RAZLI^NE MO@NOSTI ZA UVELJAVLJANJE TISTEGA, ZA KAR SO PREPRI^ANI, DA BI BILO POTREBNO STORITI. ALI SE VI OSEBNO KDAJ ^UTITE UTESNJENEGA, KO POSKU[ATE UVELJAVLJATI SVOJE PREDLOGE ALI KRITIKE? 1 - da 29.7 2 - ne 69.2 3 - b.o. 1.1 5.05 ALI STE VI NA^ELOMA BOLJ ZA T0, DA SE DA: 1 - ve~je nagrade izumiteljem in uspe{nim gospodarstvenikom, ~etudi se s tem pove~ujejo razlike med ljudmi 60.1 2 - ali pa moramo predvsem gledati na to, da ne bo pri{lo do ve~jih razlik med ljudmi, ~etudi to pomeni manj{o vzpodbudo za izumitelje in uspe{ne gospodarstvenike 29.4 3 - drugo 1.9 4 - ne vem 7.9 5 - b.o. 0.7 5.06 KAJ PO VA[EM MNENJU NAJBOLJ ZAVIRA DRU@BENI RAZVOJ PRI NAS? (Odprto vpra{anje; mòna sta dva odgovora.) A+B 01 - neenaki davki 2.0 02 - malo strokovnjakov 8.6 03 - premalo odgovornosti 7.1 04 - materialne mònosti 4.7 05 - slabo gospodarjenje 7.4 06 - zanemarjeno kmetijstvo 4.8 07 - slab gospodarski sistem 1.4 08 - slaba organizacija dela 1.5 09 - birokracija 2.4 10 - slaba delovna disciplina 3.1 11 - razlike med ljudmi 1.5 12 - brezposelnost 7.3 13 - centralizem 1.2 14 - razlike med besedami in dejanji 2.8 15 - druge materialne ovire 0.8 16 - druge ~love{ke ovire 1.2 17 - drugo 15.0 18 - b.o. 35.2 19 - ni~ ga ne zavira 39.0 5.07 ALI JE NAGRAJEVANJE (PLA^E) PRI NAS TAKO UREJEN0, DA JE TISTI, KI VE^ SJM 69 41 DELA TUDI DEJANSKO BOLJ[E PLA^AN? PRESODITE NA OSNOVI LASTNE IZKU[NJE ALI IZKU[NJE VA[IH BLI@NJIH 1 - ne vem, nimam izku{enj 10.5 2 - da, v celoti je tako urejeno 9.7 3 - ve~inoma je tako 24.5 4 - najve~krat ni tako urejeno 39.8 5 - sploh ni tako urejeno 12.3 6 - kakor kdaj 3.2 7 - b.o. 0.1 5.08 KAJ MENITE, ALI BI DIREKTORJI IN DRUGI VODILNI LJUDJE V VE^JIH PODJETJIH MORALI IMETI VISOKO[OLSKO IZOBRAZBO? 1 - to je nujno potrebno 88.6 2 - kakor kdaj 7.8 3 - to ni potrebno 1.3 4 - ne vem 2.1 5 - b.o. 0.3 5.09 KAJ SE VAM ZDI BOLJ POMEMBNO ZAGOTOVITI: 1 - ~im hitrej{e pove~anje proizvodnje, ~etudi ob pove~anju razlik med ljudmi 45.5 2 - ~im ve~ enakosti med ljudmi, ~etudi bi to pomenilo po~asnej{i razvoj 43.4 3 - kaj drugega 3.2 4 - ne vem 7.7 5 - b.o. 0.2 5.10 PO SVETU JE BILO V LANSKEM LETU PA TUDI LETOS VELIKO [TUDENTSKIH NEMIROV IN PROTESTOV. LE-TI SO SE POJAVILI TUDI PRI NAS. KAJ SODITE, KAJ SO VZROKI ZA TE POJAVE PRI NAS? (Mòna sta dva odgovora) A+B 01 - posnemanje {tudentskih protestov po svetu (moda) 25.2 02 - neenakosti v drùbi 4.9 03 - slab materialni poloàj {tudentov, omejene mònosti za {tudij 26.9 04 - majhne mònosti zaposlovanja; nezadostno vrednotenje in izvoz strokovnjakov 37.1 05 - majhne mònosti samoupravljanja na univerzi 6.1 06 - predobro jim gre, sami ne vedo, kaj ho~ejo 24.0 07 - protest proti birokratizmu in nedemokrati~nemu ravna-nju z ljudmi 3.8 08 - izkori{~ajo demokracijo, drùba je preve~ popustljiva 14.4 09 - nasprotja med generacijami 4.0 10 - protest proti razlikam med obljubami, deklaracijami in prakso 10.4 11 - to sploh niso gibanja, ampak dejanja prenapetih posameznikov8.5 12 - kaj drugega, kaj .... 6.0 14 - b.o. 3.5 5.11 V NA[I DRU@Bl JE DOSTI KAZNIVIH DEJANJ IN PRESTOPNIKOV. VSA TUDI NISO 42 SJM 69 ODKRITA IN NE PRIDEJO VSI STORILCI PRED SODI[^A. KAJ MISLITE, DA BI BILO TREBA STORITl, DA BI BILO MANJ KAZNIVIH DEJANJ? (Uvr{~eni so 3 odgovori) A+B+C 01 - izbolj{ati ‘ivljenjske pogoje in dvigniti standard ljudi 24.3 02 - bolje zavarovati objekte in premoènje 5.3 03 - odpraviti prevelike razlike med ljudmi 20.9 04 - {tevil~no in strokovno okrepiti organe javne varnosti 10.3 05 - druìnska vzgoja bi morala imeti ve~jo vlogo 47.7 06 - {ola naj bi bolje vzgajala 24.7 07 - uporabljati stròje kazni 63.4 08 - dajati prednost duhovnim in moralnim vrednotam pred materialnimi 10.2 09 - okrepiti socialno-varstveno slùbo, ustanavljati ve~ vzgoj-nih in socialno-varstvenih zavodov 12.0 10 - pravo~asno odkrivati kazniva dejanja in ukrepati zoper njihove storilce 24.0 11 - ve~ organizirane skrbi za mladino v prostem ~asu 19.3 12 - kaj drugega, kaj .. 1.7 14 - b.o. 0.3 6.00 ODNOSI V JUGOSLAVIJI 6.01 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BEN0-GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike naj same skrbijo za svoj nadaljnji razvoj 20.2 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti zlasti pa skrb razvitih republik 13.9 3 - manj razvite republike morajo skrbeti zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 57.8 4 - kaj drugega 0.6 5 - ne vem, premalo poznam 7.3 6 - b.o. 0.3 6.02 KAJ OD NAVEDENEGA PO VA[EM MNENJU SLOVENCE IN OSTALE JUGOSLOVANSKE NARODE NAJBOLJ ZDRU@UJE IN POVEZUJE, KAJ PA JIH RAZDVAJA IN LO^UJE? Izberite med navedenimi t r i zna~ilnosti, ki najbolj povezujejo in tri, ki najbolj lo~ujejo. I+II+III I+II+III povezuje lo~uje A - narodnostna sorodnost 33.0 2.3 B - bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov 45.2 0.3 C - narodnoosvobodilna borba 60.1 0.3 D - socializem in samoupravljanje 14.5 0.4 E - centralizem 1.7 4.6 F - zveza komunistov 26.8 0.3 G - obramba in varnost navzven 19.2 2.5 H - kulturne tradicije 11.4 11.7 I - delovne navade 14.6 31.0 J - delovna u~inkovitost 2.5 33.5 K - redoljubnost, urejenost 1.0 30.2 L - jeziki 3.4 37.7 M - ‘ivljenjski standard 1.5 26.4 N - gospodarske koristi 6.9 24.7 0 - geografska bliìna 8.9 13.7 Kaj drugega 2.3 6.0 1 - ni~ ne lo~uje - 5.9 2 - ni~ ne povezuje 1.0 - 3 - ne morem se odlo~iti 11.3 12.5 5 - b.o. 1.3 2.8 6.03 KDO PREDVSEM BI MORAL POSKRBETI ZA UREJANJE VPRA[ANJ V ZVEZI S SPODAJ SJM 69 43 NAVEDENIMI PODRO^JI, ALI DELOVNA ORGANIZACIJA, ALI OB^INA, REPUBLIKA OZIROMA FEDERACIJA? (Odgovor vpi{ite za vsako podro~je tako, da v vsaki vrsti obkroìte ustrezno {ifro) _____________________________________________________________________________ delovne organi- ob~ina repub- fede- ne vem b.o. zacije lika racija 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A-gospodarstvo 34.3 21.1 22.5 13.5 8.3 0.4 B-{olstvo 1.7 32.6 47.2 10.2 8.1 0.3 C-zdravstvo 2.4 21.7 51.8 14.2 9.5 0.3 D-otro{ko varstvo 5.7 55.4 23.0 5.7 9.8 0.4 E-pokojnine - - 56.2 32.8 9.7 1.3 F-narodna obramba 0.6 2.3 12.3 75.8 8.7 0.2 G-zunanja politika - - 9.4 78.9 11.5 0.3 _____________________________________________________________________________ 7.00 ZUNANJA POLITIKA, OBRAMBA 7.O1 KAK[NA ZUNANJA POLITIKA BI NAJBOLJ USTREZALA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - biti moramo v ospredju boja vseh naprednih sil za mir in enakopravnost, ne glede, ali je to velikim silam v{e~ ali ne 45.4 2 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 30.1 3 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsak urejuje kot to more in ‘eli 14.8 4 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drug blok 1.3 5 - ne vem 8.2 6 - b.o. 0.2 7.02 ALI SODITE, DA LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA (DR@AVA, SKUPINA DR@AV) OGROZI VARNOST JUGOSLAVIJE S HUJ[IMI GRO@NJAMl ALI CELO Z VOJA- [KIM NAPADOM? 1 - ne, za sedaj ne vidim, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost 40.5 2 - da, mòna je ve~ja nevarnost s strani zahoda 1.7 3 - da, mòna je ve~ja nevarnost s strani vzhoda 25.9 4 - da, ogroèni smo tako z vzhoda kot zahoda 17.9 5 - ne vem 13.8 6 - b.o. 0.2 7.03 ALI SODITE, DA JE VE^INA LJUDI DOBRO SEZNANJENA Z ZAMISLIJO VSELJUDSKE OBRAMBE V PRIMERU NAPADA NA NA[O DE@ELO? 1 - da, v glavnem vedo, za kaj gre 23.4 2 - da, vsaj priblìno vedo, za kaj gre 30.6 3 - mnogo se o tem govori, a ljudem niso jasne glavne stvari13.5 4 - ljudje zelo malo vedo o vseljudski obrambi 15.9 5 - ve~ina ljudi ni~ ne ve o tem 8.0 6 - ne vem 8.4 7 - b.o. 0.2 7.04 ALI JE NA[A VLADA PO VOJA[KI INTERVENCIJI NA ^E[KOSLOVA[KO PRAVILNO RAVNALA? 44 SJM 69 1 - da, v interesu na{e varnosti in v skladu z na~elnostjo na- {e politike, je bila dejavnost na{e vlade pravilna 59.0 2 - na~eloma da, toda lahko bi bili bolj zmerni v nekaterih izjavah in dejanjih 19.1 3 - sicer je ravnala pravilno, toda premalo smo mislili na na- {e interese ker smo poslab{ali odnose s Sovjetsko zvezo 6.9 4 - vlada ni ravnala pravilno, ker ni bilo dovolj upravi~enih razlogov za obsodbo dejanja Sovjetske zveze in drugih socialisti~nih dràv 1.1 5 - ne vem, ne morem soditi 13.7 6 - b.o. 0.2 7.05 KAJ BI BILO PREDVSEM POTREBNO UKRENITI, DA BI BOLJE POSKRBELI ZA LASTNO VARNOST? 1 - dati bi morali ve~ sredstev za obrambo 8.7 2 - tesneje bi se morali povezati z mo~no dràvo, ki bi nas {~itila 14.7 3 - vsi ob~ani bi se morali sistemati~no pripravljati na obrambo 48.1 4 - vse je prav tako kot je, v zadnjem ~asu smo dovolj storili 14.9 5 - vseeno mi je, ni~ ni treba ukreniti 1.5 6 - ne vem, premalo poznam 11.8 7 - b.o. 0.3 7.06 KO GOVORIMO O OBRAMBI DOMOVINE BI VAS RADI VPRA[ALI, KATERA OD NA[TETIH VREDNOT SE ZDI VAM NAJPOMEMBNEJ[A IN BI JO BILI PRIPRAVLJENI BRANITI Z ORO@JEM? (Mòna sta dva odgovora) A+B 1 - doseèna ‘ivljenjska raven (standard) 17.6 2 - samoupravljanje, nagrajevanje po delu ter pravice ob~anov in proizvajalcev 12.2 3 - osebna svoboda ter varnost, odprti stiki s svetom ipd. 50.2 4 - samostojnost in neodvisnost na{e dràve ter bratstvo med narodi 63.4 5 - kaj drugega, navedite kaj.. 0.6 6 - ne vem, nisem razmi{ljal 10.3 7.07 V ZADNJEM ^ASU SMO ZARADI ZAOSTROVANJA V SVETU MARSIKAJ UKRENILI ZA PRIMER VOJNE (ORGANIZACIJA TERITORIALNE OBRAMBE ITD.). KER MORA BITI NA[A OBRAMBA PRILAGOJENA MODERNEMU VOJSKOVANJU (SOVRA@NIKOVA PRESENE^ENJA, BLISKOVITI NAPADI, ZRA^NI DESANTI), BI VAS RADI VPRA[ALI, ALI JE KORISTNO, DA BI DEL VOJNIH OBVEZNIKOV IMEL VOJA[KO OPREMO IN ORO@JE PRIPRAVLJENO DOMA? 1 - da 59.3 2 - ne 31.5 3 - ne vem 9.1 4 - b.o. 0.2 7.08 ALI STE VKLJU^ENI V DRU@BENE ORGANIZACIJE, DRU[TVA - IN ^E STE, ALI V NJIH DOSTI DELATE? (Obkroìte v vsaki vrsti po en odgovor) SJM 69 45 ______________________________________________________________________________ nisem vklju~en delam b.o. vklju~en sem dosti 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A-SZDL 26.9 67.9 4.6 0.6 B-ZKS 87.3 7.7 2.4 2.6 C-Druge drùbeno politi~ne organi- zacije (mladina, sindikati, 45.1 46.8 5.7 2.4 zveza borcev D-Kulturno-prosvetna, {portna in 75.3 15.5 4.6 4.6 druga dru{tva —————————————————————————————————————————————————————————————————————————————— ALI STE IZVOLJENI V ORGANE SAMOUPRAVLJANJA V KRAJU, OB^INI, PODJETJU - ALI V NJIH DOSTI DELATE? (Obkroìte v vsaki vrsti po en odgovor kot zgoraj) ______________________________________________________________________________ nisem vklju~en delam b.o. vklju~en sem dosti 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ E-Ob~inska skup{~ina, krajevna 93.1 2.5 1.7 2.8 skupnost, sveti ipd. F-Delavski svet, upravni odbor, 85.4 7.1 5.1 2.5 komisija ipd. ______________________________________________________________________________ 8.00 VERNOST 8.01 ALI JE PO VA[EM MNENJU VERA (RELIGIJA) ^LOVEKU V NA[I DRU@Bl POTREBNA ALI NE? 1 - vera ~loveku danes ni potrebna 22.8 2 - vera je potrebna ~loveku, ki si ne more ali ne zna druga~e pomagati v stiskah in teàvah vsakodnevnega ‘ivljenja 22.4 3 - vera je potrebna neizobraènemu ~loveku, izobraèn ~lovek pa vere ne potrebuje 4.9 4 - ~loveku danes zado{~ajo osebna verska prepri~anja, medtem ko mu Cerkev ni ve~ potrebna 8.1 5 - vera in povezanost s Cerkvijo sta tudi za dana{njega ~loveka potrebni 28.7 6 - ne morem se odlo~iti 5.6 7 - drugo 1.6 8 - nimam mnenja o tem, nisem razmi{ljal 5.8 9 - b.o. 0.1 8.02 ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI) ALI NE, IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE ALI NE? 1 - sem veren in redno (vsako nedeljo) obiskujem verske obrede 17.6 2 - sem veren in pogosto (vsaj enkrat mese~no) obiskujem verske obrede 12.5 3 - sem veren in le v~asih (ob velikih praznikih in ob posebnih prilònostih) obiskujem verske obrede 22.1 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 8.0 5 - ne morem re~i ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem verske obrede 1.9 6 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, in ne obiskujem 46 SJM 69 verskih obredov 4.6 7 - nisem veren vendar obiskujem verske obrede 2.7 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 28.6 9 - ne morem odgovoriti 2.0 (Le za verne!) To so tisti, ki so na vpra{anje 8.01 odgovorili z 1, 2, 3 ali 4) 8.03 POVEDALI STE NAM, DA STE VERNI. GOTOVO VAM JE ZNAN0, DA CERKEV OBJAVLJA RAZLI^NA STALI[^A O VERSKIH, MORALNIH IN DRU@BENIH VPRA[ANJIH NA[EGA ^ASA (PAPE[KE ENCIKLIKE, PASTIRSKA PISMA [KOFOV, RAZLAGA NAUKA V PRIDIGAH IN PRI SPOVEDI). KAK[EN JE VA[ ODNOS DO TEH CERKVENIH STALI[^? 1 - nisem veren, sem neopredeljen 37.8 2 - Cerkev je mati in u~iteljica, zato sprejemam njena stali- {~a kot obvezujo~a v vseh vpra{anjih (verskih, moralnih in drùbenih) 11.0 3 - kot obvezujo~a sprejemam le stali{~a Cerkve v verskih in moralnih vpra{anjih 8.8 4 - za mene so obvezujo~e le verske resnice in njihova razlaga, ne pa stali{~a Cerkve o drugih (moralnih in drùbenih) vpra{anjih 8.1 5 - sem veren, toda nauke Cerkve sprejemam le kot pripo-ro~ilo za lastno (svobodno) presojo in odlo~itev 20.0 6 - ne ‘elim odgovoriti 3.4 7 - ne morem se odlo~iti, ~eprav o tem razmi{ljam 3.6 8 - ne morem se odlo~iti, ker o tem doslej nisem razmi{ljal 6.1 9 - b.o. 1.3 (Le za neverne in neopredeljene) 8.04 POVEDALI STE NAM, DA NISTE VERNI OZIROMA, DA SE NE MORETE OPREDELITI. KER SE TAKO ALI DRUGA^E SRE^UJETE Z DELOVANJEM CERKVE, NAS ZANIMA VA[E MNENJE 0 TEM. (Izberite le en odgovor.) 01 - sem veren 60.2 02 - na Cerkev in njeno delovanje gledam kot na nezaèljeno nujnost, ki na{i drùbi ve~ {koduje kot koristi 3.5 03 - v kolikor Cerkev ostaja v mejah verskega in moralnega, me njeno delovanje ne moti, nasprotujem pa njenemu po-seganju v politi~ne in drùbene zadeve 21.6 04 - Cerkev je zaradi svojega vzgojnega in moralnega dela koristna tudi za na{o drùbo 2.3 05 - ker je Cerkev drùbena ustanova kot druge, je njen obstoj in delovanje povsem normalno, tudi v na{i drùbi 3.0 06 - v zgodovini je bila Cerkev vedno politi~no in socialno reakcionarna ustanova, zato tudi danes ne moremo pri- ~akovati kaj drugega in bi socialisti~na drùba ne smela tolerirati njenega obstoja in dela 0.7 07 - ker ima Cerkev {e vedno velik vpliv na ljudi, bi jo na{a drùba morala spremeniti v ustanovo, ki bi sluìla pri-dobivanju ljudi za socializem 1.8 08 - ne morem se odlo~iti, ~eprav o tem razmi{ljam 1.3 09 - ne morem se odlo~iti, ker o tem doslej nisem razmi{ljal2.3 10 - ne ‘elim odgovoriti 2.4 11 - b.o. 0.8 (Za vse anketirance) SJM 69 47 8.05 ALI VERUJETE V POSMRTNO @IVLJENJE? 1 - da, trdno sem prepri~an v to 11.8 2 - da, toda v~asih tudi dvomim 8.5 3 - ne morem re~i, da verujem v posmrtno ‘ivljenje, vendar nisem ~isto prepri~an, da je s smrtjo vsega konec 12.9 4 - ne verujem v posmrtno ‘ivljenje 52.6 5 - ne vem, kako bi odgovoril, ne morem se izre~i 8.2 6 - nisem si postavljal tega vpra{anja, ker me ne zanima 5.8 7 - b.o. 0.3 9.00 MEDIJI, OBVE[^ENOST, OGLA[EVANJE 9.01 ALI BERETE ^ASOPISE OZ. REVIJE? (^E DA) NA[TEL VAM BOM NEKATERE SLOVENSKE ^ASOPISE IN REVIJE, VAS PA PROSIM, DA POVESTE, KATERE OD NJIH BERETE? 1 - sploh ne berem ~asopisov in revij 9.7 3 4 2 5 ALI BERETE bere ne bere bere drugo b.o. ———————————————————————————————————— A-Delo 52.2 36.3 0.3 1.4 B-Ve~er (7 dni) 23.7 65.0 0.3 1.3 C-Dnevnik 30.1 58.3 0.4 1.5 D-Kme~ki glas 21.6 67.4 0.3 0.9 E-Druìna, Ognji{~e 23.7 64.9 0.3 1.5 F-Tovari{ 46.8 41.7 0.3 1.5 G-Avto 21.2 67.3 0.3 1.5 H-Nedeljski dnevnik 51.2 37.6 0.3 1.3 I-Na{ dom 11.5 76.9 0.3 1.6 J-TT (Tedenska tribuna) 39.4 49.2 0.3 1.4 K-Na{a ‘ena 33.3 55.0 0.3 1.6 L-Stop 14.7 73.8 0.3 1.5 M-TV-15 17.3 71.2 0.3 1.5 N-Mladina 12.1 76.3 0.3 1.6 O-Pavliha 34.8 53.7 0.4 1.5 P-Antena 24.9 63.6 0.3 1.5 R-ELLE - Ona 5.9 82.4 0.3 1.8 S-lokalni, tovarni{ki ~asopisi 41.5 47.6 0.3 1.0 ——————————————————————————————————— 9.02 IN KAJ V ^ASOPISIH OZ. REVIJAH NAVADNO BERETE? 1 - ne bere ~asopisov 9.7 __________________________________________________________________________ navadno kakor navadno berem kdaj ne berem b.o. 2 3 4 5 __________________________________________________________________________ A - zunanjo politiko 31.8 31.0 26.5 1.0 B - notranjo politiko 32.1 35.1 22.1 1.0 C - govore vodilnih politikov 28.7 31.7 28.9 1.0 D - o gospodarstvu 38.9 35.2 15.3 0.9 E - o kulturi, {olstvu, znanosti 30.8 36.6 22.0 0.9 F - o zdravstvu in social. varstvu 37.8 34.6 17.0 0.8 G - o {portu in rekreaciji 26.5 21.9 41.0 0.9 H - o nesre~ah in kriminalu 67.5 16.4 5.7 0.7 I - lokalne vesti 57.2 20.1 12.1 0.9 J - zanimivosti, romane 33.0 23.7 32.8 0.8 K - fotoreportaè 25.8 23.1 40.2 1.2 L - ‘ensko stran 36.6 19.6 33.3 0.8 M - reklame in obvestila 31.2 31.2 27.2 0.7 N - humor 52.3 19.9 17.4 0.7 9.03 ALI REKLAMA OZIROMA REKLAMNI OGLAS V ^ASOPISU PRITEGNE VA[O POZORNOST? 48 SJM 69 1 - ne berem ~asopisov 9.9 2 - reklama ne pritegne moje pozornosti 33.0 (^e da) IN V KATEREM DELU ^ASOPISA NAJBOLJ PRITEGNE VA[O POZORNOST? 3 - reklama na prvi strani 14.3 4 - reklama med ~lanki, ki jih berem 14.0 5 - na oglasni strani, kjer so same reklame 17.8 6 - na zadnji strani ~asopisa 9.9 7 - b.o. 1.0 9.04 IN KAK[NA REKLAMA OZ. REKLAMNI OGLAS PREDVSEM PRITEGNE VA[O POZORNOST? 1 - ne berem ~asopisov 9.9 2 - ne berem reklam, oglasov 33.2 3 - reklama s fotografijo (sliko) 19.9 4 - risana reklama 2.7 5 - reklama s privla~nim geslom 5.1 6 - reklama z nagradnim razpisom 7.1 7 - reklama z navedbo cene 15.4 8 - reklamna reportaà (~lanek o podjetju, proizvodu) 4.4 9 - ne vem, ne morem se odlo~iti 1.9 0 - b.o. 0.5 9.05 ALI POSLU[ATE RADI0? (^E DA) ALI POSLU[ATE TUDI ODDAJE LOKALNEGA RADIA? 1 - ne poslu{am radia 6.3 2 - ne poslu{am lokalnih oddaj, a poslu{am druge 9.8 3 - poslu{am predvsem oddaje lokalnega radia 5.9 4 - poslu{am Radio Ljubljana in lokalne oddaje 78.1 9.06 KAJ PA OBI^AJNO POSLU[ATE, ^E HKRATI ODDAJATA LOKALNI RADIO IN RADIO LJUBLJANA? 1 - ne poslu{am radia 6.3 2 - ne poslu{am lokalnega radia (ga na tem podro~ju ni) 10.4 3 - poslu{am lokalno oddajo 34.5 4 - poslu{am Radio Ljubljana 48.4 5 - b.o. 0.4 9.07 ALI POSLU[ATE PORO^ILA TUDI DRUGIH RADIJSKIH POSTAJ? (^E DA) KATERI DVE OD NAVEDENIH POSTAJ POSLU[ATE NAJBOLJ POGOSTO? (Mòna dva odgovora) A+B 01 - ne poslu{am radia 7.5 02 - ne poslu{am tujih oddaj 52.8 03 - Celovec 19.6 04 - Trst 15.3 05 - Gradec (avstrijsko) 6.6 06 - Vatikan 2.3 07 - Pariz, London 2.3 08 - Glas Amerike 7.1 09 - Budimpe{ta 1.6 10 - RAI (italijansko) 2.1 11 - Koln (nem{ko) 0.8 12 - Moskva 0.6 SJM 69 49 14 - b.o. 2.0 9.08 KAJ MENITE O TEM, DA IMAMO NA TV POSEBNE KMETIJSKE ODDAJE SAMO V SRBOHRVA[^INI, MEDTEM, KO RTV LJUBLJANA TAKIH ODDAJ NIMA? 1 - to me ne moti 17.3 2 - to ni prav, ker kme~ki ljudje le tèko razumejo srbohrva{~ino 25.8 3 - to ni prav, ker te oddaje ne obravnavajo zadosti problemov slovenskih kmetov 12.9 4 - to ni prav, zaradi obeh gornjih razlogov 26.3 5 - nimam mnenja 17.5 6 - b.o. 0.2 9.09 ALI GLEDATE TELEVIZIJO (^e da) KAKO POGOSTO? 1 - ne gledam TV 32.6 2 - vsak dan 36.0 3 - enkrat ali ve~krat na teden 22.4 4 - manj kot enkrat na teden 9.0 9.10 ALI GLEDATE TUDI PORO^ILA DRUGIH TV POSTAJ? 1 - ne gledam TV 32.6 2 - gledam le doma~o TV 40.2 3 - ne gledam poro~il tujih TV 11.0 Telegiornale (Italija) 4 - gledam vsak dan 2.1 5 - gledam ve~krat 2.8 6 - manj kot enkrat na teden 1.8 Zeit im Bild (Avstrija) 7 - gledam vsak dan 2.0 8 - gledam ve~krat 5.5 9 - manj kot enkrat na teden 1.8 0 - b.o. 0.3 9.11 KATERE TELEVIZIJSKE REKLAMNE ODDAJE NAJBOLJ VZBUDE VA[O POZORNOST? (Le en odgovor!) 1 - ne gledam TV 32.6 2 - ne gledam reklamnih oddaj 10.1 3 - mojo pozornost vzbudijo reklamne oddaje pred TV dnevnikom 16.7 4 - reklamne oddaje po TV dnevniku 8.2 5 - reklamne oddaje med filmi (celove~ernimi, serijskimi) 4.1 6 - reklama v zabavnih oddajah, kvizih ipd. 5.5 7 - samostojne reklamne oddaje o podjetjih in proizvodih 5.9 8 - vse reklamne oddaje enako 11.9 9 - nobena reklamna oddaja ne vzbudi moje pozornosti 5.0 9.12 IN KAK[NE TELEVIZIJSKE REKLAMNE ODDAJE SO VAM NAJLJUB[E, SO NAJBOLJ PRIVLA^NE? (Le en odgovor!) 50 SJM 69 1 - ne gledam TV 32.6 2 - ne gledam reklamnih oddaj 10.2 3 - slika s tekstom 14.2 4 - risani film 17.8 5 - reklamni film 16.0 6 - karikatura 3.3 7 - nobena mi ni ljuba, ni privla~na 5.7 8 - b.o. 0.3 9.13 KATERO SREDSTVO INFORMIRANJA VAS NAJBOLJ INFORMIRA O ... (Po en odgovor v vsaki vrsti posebej) _________________________________________________________________________ ^aso- Revije Radio Tele- ne vem, pisi vizija drugo b.o. 1 2 3 4 5 6 _________________________________________________________________________ A-doma~ih politi~nih dogodkih 23.0 0.5 37.9 30.8 7.0 0.8 B-zunanjepoliti~nih dogodkih 19.4 0.6 35.9 33.8 9.2 1.0 C-gospodarskih dogodkih 32.2 0.5 32.0 27.3 6.8 1.2 D-proizvodih, ki jih potre- bujete v va{em gospo- 17.5 2.8 27.5 37.9 13.0 1.3 dinjstvu (reklame) E-lokalnih novicah 47.5 1.1 33.1 8.1 8.9 1.3 _________________________________________________________________________ 9.14 ^E BI MORALI IZBRATI SAMO ENO SREDSTVO INFORMIRANJA, KATEREMU BI SE NAJTE@JE ODREKLI? 1 - televiziji 30.0 2 - radiu 39.7 3 - dnevnim ~asopisom 15.5 4 - lokalnemu ali pokrajinskemu ~asopisu 1.3 5 - nedeljskemu in zabavnemu tisku 0.5 6 - listom delovnih kolektivov 0.1 7 - nobenemu, ki ga uporabljam se ne bi mogel odre~i 9.0 8 - ne morem se odlo~iti 1.9 9 - nimam stika z nobenim od teh informacijskih sredstev 2.0 0 - b.o. 0.2 9.15 ALI VAS JE MORDA V ZADNJEM ^ASU KAK[NA REKLAMA ALI REKLAMNI OGLAS PRIPRAVIL K TEMU, DA STE SE ODLO^ILI ZA NAKUP? (^E DA) KAJ PREDVSEM VAS JE K TEMU NAJBOLJ VZPODBUDILO? 1 - reklama v dnevnem ~asopisu 5.6 2 - reklama v zabavnem listu 0.1 3 - reklama v ilustrirani reviji 0.9 4 - reklama v radiu 6.1 5 - reklamna oddaja na televiziji 18.5 6 - reklamni plakat, lepak 0.8 7 - reklame ne vplivajo na moje odlo~itve 29.8 8 - nisem ni~esar kupoval 29.8 9 - ne poslu{am in ne berem reklam in oglasov, ne gledam teh oddaj na televiziji 8.2 0 - b.o. 0.1 10.0 ZDRAVJE IN ZDRAVSTVO SJM 69 51 10.1 KAJ MENITE, ALI SEDANJI NA^IN DODELJEVANJA OTRO[KEGA DODATKA USTREZA, ALI NE? 1 - ustreza 24.8 2 - ne vem 24.4 (^e ne ustreza) ZAKAJ NE USTREZA? 3 - na~in dodeljevanja je v redu, le dodatek naj se pove~a 21.3 4 - dodatek za otroke bi morali prejemati vsi zaposleni star- {i, ne glede na dohodek 9.5 5 - dodatek za otroke bi morali prejemati vsi, tudi kme~ki star{i 17.0 6 - ne vem zakaj 2.0 7 - b.o. 1.1 10.2 ALI VAS OB TEM, KO SE ZDRAVITE OZIROMA I[^ETE POMO^ ZDRAVSTVENIH USTANOV KAJ MOTI? 01 - ni~ me ne moti 30.2 02 - nimam izku{nje 9.4 (^e da) KAJ VAS PREDVSEM MOTI? (Moèn je le en odgovor) 03 - da si ne morem izbrati zdravnika, ki bi ga sam ‘elel 3.9 04 - da moram dolgo ~akati na pregled 23.7 05 - da moram dopla~ati pregled in zdravila 16.3 06 - naglica v ordinaciji, povr{nost pregleda 8.4 07 - slab odnos zdravstvenih delavcev 3.8 08 - ker si ne morem sam izbrati bolnice, v kateri bi se zdravil2.1 09 - kaj drugega 1.0 10 - ne vem, kaj me moti 0.8 11 - b.o. 0.5 10.3 KAJ PREDVSEM BI PRI NAS MORALI UKRENITI, DA BI UREDILI POLO@AJ STAREJ[IH LJUDI? (Izberite najve~ dva odgovora) A+B 01 - bolje bi morali urediti zdravstveno varstvo starih ljudi 16.9 02 - uskladiti in pove~ati bi morali pokojnine 49.8 03 - izbolj{ati bi morali odnos mlaj{ih do ostarelih ljudi 17.5 04 - zgraditi bi morali dovolj primernih domov za upokojence in stare ljudi 18.0 05 - ostarelim ljudem bi morali priskrbeti primerna stanovanja11.1 06 - uvesti bi morali pokojnine tudi za kmete 22.4 07 - ob~ine bi morale dati za socialno varstvo ve~ sredstev, tako da bi lahko vsakomur dale ustrezno pomo~ 16.9 08 - z zakoni bi morali obvezati otroke, da morajo skrbeti za svoje star{e, kadar le-ti potrebujejo pomo~ 23.0 09 - starim ljudem bi morali omogo~iti primerno zaposlitev, da bi se ~utili koristne 6.3 10 - storiti bi morali kaj drugega 0.7 11 - ne vem, kaj bi morali storiti 3.1 12 - ni~ ni potrebno storiti 0.5 14 - b.o. 0.7 10.4 KAJ MISLITE O SPLAVU (ABORTUSU)? 52 SJM 69 1 - sem v vsakem primeru popolnoma proti splavu, ~eprav bi se ta zgodil iz zdravstvenih razlogov in za ohranitev ‘ivljenja matere 15.2 2 - sem izjemoma za splav, kadar to zahtevajo izjemno vàni zdravstveni razlogi 27.8 3 - sem za splav iz zdravstvenih ali socialnih razlogov (mla-doletnost matere, slab materialni poloàj star{ev, ‘e pre-veliko {tevilo otrok ipd.) 44.5 4 - sem za splav, gledam nanj kot na normalno sredstvo za uravnavanje rojstev 4.8 5 - ne ‘elim odgovoriti 2.5 6 - ne vem, se ne morem odlo~iti 5.0 7 - b.o. 0.2 10.5 KAJ MISLITE O UPORABI KONTRACEPCIJSKIH SREDSTEV ZA UREJANJE OZIROMA NA^RTOVANJE ROJSTEV IN S TEM PREPRE^EVANJE NEZA@ELENE ZANOSITVE? 1 - sem proti vsaki uporabi teh sredstev, ker je to proti naravnemu zakonu in zato greh 10.3 2 - sem proti vsaki uporabi kontracepcijskih sredstev, ker znanstveno {e ni dokazano, da res niso zdravju {kodljiva 11.8 3 - sem za uporabo, ~e je namen njihove rabe zavestno uravnavanje {tevila druìnskih ~lanov ali skrb za ‘enino zdravje 37.4 4 - sem za uporabo, ker ima vsak pravico, da si ureja spolno ‘ivljenje po lastni presoji 27.8 5 - drugo 0.3 6 - ne ‘elim odgovoriti 4.9 7 - ne vem 7.4 8 - b.o. 0.3 10.6 ^E PRIMERJATE SVOJ SEDANJI POLO@AJ (@IVLJENJSKl STANDARD) S POLO@AJEM, V KAKR[NEM STE BILI PRED LETOM DNI - IN GA PRESODITE: STE BILI NA BOLJ[EM LANI ALI SEDAJ? 1 - sem v bolj{em poloàju kot lani 23.6 2 - sem priblìno v enakem poloàju kot lani 59.4 3 - sem v slab{em poloàju 15.5 4 - ne morem se opredeliti, ne vem 1.3 5 - b.o. 0.2 D. DEMOGRAFSKA OBELE@JA D-1 SPOL 1 - mo{ki 48.9 2 - ‘enski 51.1 D-2 KATEREGA LETA STE ROJENl? 1 - 1908 ali prej (61 in ve~ let) 13.3 2 - 1909-1918 (51-60 let) 15.2 3 - 1919-1928 (41-50 let) 23.8 4 - 1929-1938 (31-40 let) 24.6 5 - 1939-1944 (25-30 let) 12.7 6 - leta 1945 in pozneje (do 25 let) 10.4 D-3 KAK[NA KVALIFIKACIJA VAM JE V SLU@BI PRIZNANA OZIROMA KAK[EN POKLIC IMATE? 01 - visoka, vi{ja in srednja izobrazba 15.3 SJM 69 53 02 - nìja izobrazba, pomòni uslùbenec 3.0 03 - visoko kvalificiran delavec 6.5 04 - kvalificiran delavec 15.7 05 - polkvalificiran, priu~en ali nekvalificiran 14.8 06 - kmet, kme~ka gospodinja in pomo~nik pri delu 21.8 07 - obrtnik 1.6 08 - gospodinja (zunaj kmetijstva) 10.2 09 - upokojenec 9.4 10 - drugo 1.8 D-4 KAK[EN JE, PO VA[I OSEBNI SODBI, GMOTNI POLO@AJ VA[E DRU@INE IN VAS SAMIH? 1 - sem v izjemno dobrem poloàju 0.8 2 - godi se mi bolje, kot je pri nas popre~je 7.6 3 - ‘ivim priblìno tako kot drugi 76.2 4 - ‘ivim slab{e kot drugi 12.2 5 - sem v izredno tèkem poloàju 2.9 6 - b.o. 0.3 D-5 KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - nisem zaposlen 47.4 2 - imam vodilni poloàj na ravni delovne organizacije 2.4 3 - imam vodstveni poloàj na ravni delovne enote v okviru delovne organizacije 3.4 4 - nimam vodilnega ali vodstvenega poloàja 41.5 D-6 KATERO [OLO STE KON^ALI REDNO ALI IZREDNO? 1 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 13.7 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole ali 3 ali 4 razrede nìje gimnazije 48.2 3 - nìja strokovna {ola (vajenska, industrijska) 21.4 4 - srednja {ola (gimnazija, TS[, gradbena, ekonomska, u~itelji{~e ipd.) 12.3 5 - vi{ja in visoka {ola (fakulteta) 4.3 D-7 ALI STE 1 - poro~eni 77.9 2 - neporo~eni (samski, razvezan, vdova) 21.9 3 - b.o. 0.1 D-8 KAK[NE NARODNOSTI STE? 1 - slovenske 94.4 2 - druge 4.9 3 - b.o. 0.7 D-9 ALI SE ^LANI VA[EGA GOSPODINJSTVA UKVARJAJO 1 - izklju~no s kmetijstvom 17.5 2 - s kmetijstvom in nekmetijstvo 9.2 3 - izklju~no z nekmetijstvom 72.2 4 - b.o. 1.1 D-10 ALI IMATE KAKO POSEBNO @ELJO, PREDLOG ALI KRITIKO, KI BI JO NA[ CENTER LAHKO SPORO^IL IZVR[NEMU SVETU (SLOVENSKI VLADI)? ALI NAS @ELITE MORDA 54 SJM 69 OPOZORITI NA KAJ POMEMBNEGA, O ^EMER V ANKETI NI BILO GOVORA? (Vpi{ite prosim) 1 - da, ga pove 36.1 2 - ne 63.9 D-11 ALI STE MORDA KAJ SLI[ALI ALI BRALl O REZULTATIH RAZISKAVE “SLOVENSKO JAVNO MNENJE 68", KI JO JE NA[ CENTER IZVEDEL LANSKO LETO? 1 - ni~ ne vem o tem 65.4 2 - sli{al sem, a nisem bral 26.0 3 - sem bral o rezultatih 8.3 4 - b.o. 0.3 D-12 NA[ CENTER PA NAMERAVA TUDI V PRIHODNJE RAZISKOVATI STALI[^A LJUDI O POSAMEZNIH VPRA[ANJIH. REZULTATI NAJ BI SLU@ILl TUDI KOT OSNOVA ZA ODLO^ANJE. ALI SE VAM ZDI, DA SO TAK[NE RAZISKAVE LAHKO KORISTNE ALI NE? 1 - koristne in jih je treba podpirati 84.3 2 - nekoristne, so le zapravljanje ~asa in denarja 1.9 3 - kakor kdaj 8.0 4 - ne vem 5.5 5 - b.o. 0.3 D-13 ^E BI SE CENTER [E V PRIHODNJE OBRNIL NA VAS S PODOBNO ANKETO - BI SODELOVALI Z NAMI ALI NE? 1 - da 92.5 2 - ne 3.1 3 - ne vem 4.2 4 - b.o. 0.3 Velikost naselja: 1 - hi{e na samem, zaselek ali manj{a vas (oddaljena od {ole, po{te, trgovine itd.) z do 500 prebivalci 38.6 2 - vas (s {olo, trgovino ali po{to), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 18.6 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalcev 6.1 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalcev 12.5 5 - mesto z nad 10.000 do 15.000 prebivalcev 3.6 6 - mesto z nad 15.000 do 50.000 prebivalcev 3.6 7 - Ljubljana, Maribor 16.9 Regija: 1 - Prekmurje 8.0 2 - Maribor 21.1 3 - Celje 11.7 4 - Gorenjska 17.1 5 - Zasavje 8.0 6 - Dolenjska 9.0 7 - Primorska 13.0 8 - Ljubljana 12.0 ^as trajanja razgovora: SJM 69 55 1 - do 45 min 4.0 2 - od 45 min do 1 ure 19.4 3 - 1 ura do 1.15 ure 33.6 4 - od 1.15 do 1.30 ure 24.1 5 - od 1.30 do 1.45 ure 12.3 6 - ve~ kot 1.45 ure 4.6 7 - b.o. 2.0 56 SJM 69 SJM 70 57 STALI[^A OB^ANOV O RAZVOJU CESTNEGA OMRE@JA V SLOVENIJI Okraj{an naslov projekta: CESTE 70 Osnovna vsebina projekta: Pomen ceste (drùbeni, funkcionalni, ekolo{ki, transportni), cestno omrèje v Sloveniji (vzdrèvanje, modernizacija), gradnja avtocest (smeri novogradenj, pomen, financiranje, ljudsko posojilo), mobilnost v slovenskem prostoru, (pogostost, razlogi potovanj, razlogi selitev), potovanja v tujino (pogostost, razlogi), navezanost na kraj, avto (vozni park, vozni{ke navade), varnost v prometu, vrednote, samozavest, varnost, prosto~asne dejavnosti, vzorci druènja; prostorsko-~asovna distanca; solidarnost, samoprispevek, bencinski davek, cestna kriza; aktivizem, fatalizem, konformizem, kulturne aktivnosti. Naro~nik: Cestni sklad Socialisti~ne Republike Slovenije Ustanova izvajalka: Visoka {ola za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Zdravko Mlinar, Stane Saksida, Mi{o Jezernik Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2100. ^as izvedbe raziskave: junij 1970 Datoteka: CESTE 70 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Stali{~a ob~anov o razvoju cestnega omrèja v Sloveniji, V[SPN, CJMMK, Ljubljana 1970. 58 SJM 70 Cestni sklad SR Slovenije ‘e dalj ~asa pripravlja podroben dolgoro~ni na~rt za izgradnjo cestnega omrèja v Sloveniji. Seveda ob tem ni nepomembno, kaj ljudje sodijo o predvidenih re{itvah. Zato vam bomo postavili nekaj vpra{anj, od vas pa pri~akujemo, da boste z nami sodelovali: 1.00 POMEN CESTE 1.01 KAJ MISLITE, DA JE PRI GRADNJI CEST NAJBOLJ POMEMBNO? ______________________________________________________________________________ zelo pomembno manj nepo- b.o. ma{ilo pomembno pomembno membno 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A-da cesta omogo~a ~im hitrej{o vònjo 7.6 24.9 25.9 39.2 0.4 1.9 B-da so stro{ki za izgradnjo ~im manj{i 4.9 25.0 35.2 32.3 0.0 2.5 C-da je cesta ~im varnej{a 74.3 18.3 5.4 1.0 0.0 1.0 D-da je cesta ~im lep{e urejena 12.0 29.4 31.2 25.0 0.1 2.2 ______________________________________________________________________________ 1.02 ZANIMA NAS VA[E MNENJE, ALI NAJ BI NOVE CESTE SPELJALI SKOZI KRAJE (VASI, TRGE, MESTA), ALI V NJIHOVI NEPOSREDNI BLI@INI ALI ^IM DLJE OD KRAJEV? (Obkroìte ustrezen odgovor v vsaki vrsti posebej) ______________________________________________________________________________ CESTE skozi blizu ~im dlje kraje krajev pro~ od ne vem b.o. (do 2 km) krajev 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-avtoceste 4.6 64.7 28.0 2.5 0.2 B-ceste {ir{ega pome- na, pokrajinske regionalne) 35.5 58.5 4.0 1.7 0.3 C-ceste lokalnega pomena 93.2 4.9 0.7 1.0 0.3 ______________________________________________________________________________ 1.03 ^E BI VI LAHKO ODLO^ALI O TEM, KAKO SPELJATI CESTO SKOZI POKRAJINO, ALI BI JO... 1 - speljali skozi ~im lep{o pokrajino, vendar tako, da bi je ne skazili 68.0 2 - speljali tako, da bi se najlep{ih predelov pokrajine izognili 6.7 3 - speljali kar najbolj enostavno ne glede na pokrajino, 23.5 4 - kako druga~e, navedite kako 0.9 5 - b.o. 0.9 1.04 CESTA IMA ZA LJUDI RAZLI^EN POMEN. KAJ VAM OSEBNO PREDSTAVLJA CESTA? (Mòna sta dva odgovora) A+B 01 - komunikacija na sploh 19.1 02 - povezava s kraji 25.1 03 - ugodnej{e potovanje 22.4 04 - gospodarska korist 19.3 SJM 70 59 05 - vsakodnevno ‘ivljenje 5.8 06 - zveza z delom 8.3 07 - stiki med ljudmi 4.1 08 - drugo 3.5 09 - ni~ ne pomeni 1.6 10 - b.o. 5.6 1.05 ALI SODITE, DA SO NOVE OZ. BOLJ[E CESTE, ZGRAJENE V ZADNJIH 15 LETIH V SLOVENIJI VNESLE KA[NE SPREMEMBE V @IVLJENJE LJUDI? (Mòna sta dva odgovora) A+B 01 - bolj{e zveze 15.5 02 - hitrej{i promet 21.9 03 - bolj varen promet 13.0 04 - razvoj turizma 16.3 05 - gospodarske koristi 13.3 06 - stiki med ljudmi 13.0 07 - mònosti za delo 4.9 08 - kulturna sredi{~a so blìje 1.8 09 - tempo ‘ivljenja 11.5 10 - sedaj je ve~ nesre~ 2.4 11 - drugo 1.4 12 - b.o. 0.7 13 - ni sprememb 17.4 1.06 KAJ SODITE, ALI BI KAJ PRIDOBILI OZIROMA ALI BI SE ZA VAS KAJ POSLAB[ALO, ^E BI SKOZI VA[ KRAJ ZGRADILI NOVO (BOLJ[O) CESTO? (Mòna sta dva odgovora) A+B 01 - gospodarska korist 36.6 02 - manj stro{kov za pot 19.8 03 - lep{i videz kraja 5.2 04 - izbolj{al bi se promet 11.7 05 - ve~ bi potoval 2.0 06 - bolj{a povezanost 13.2 07 - bolj varno potovanje 10.7 08 - drugo 1.8 09 - b.o. 1.6 10 - ni~ se ne bi spremenilo 19.7 1.07 ^E BI POIZKU[ALI OCENITI POMEN CESTE S SPODAJ NAVEDENIH VIDIKOV - ZA KATERE BI LAHKO REKLI, DA SO ZA VAS ZELO IN - ZA KATERE, DA SO ZA VAS MALO POMEMBNI? (Obkroìte ustrezen odgovor v vsaki vrsti posebej) ______________________________________________________________________________ VIDIKI zelo srednje malo ne vem b.o. pomembni pomembni pomembni, nepomembni 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-prevoz kupljenega blaga ali blaga za prodajo 64.9 21.6 11.4 1.9 0.2 B-ogledovanje drugih kra- jev (turizem, potovanje na dopust, ipd.) 65.2 23.3 9.8 1.3 0.4 C-pritok turistov 70.4 15.2 12.1 1.8 0.6 D-prevoz na delo 71.4 14.2 12.2 1.4 0.7 E-slùbena potovanja 46.2 21.3 26.6 4.0 1.9 ______________________________________________________________________________ 60 SJM 70 ______________________________________________________________________________ VIDIKI zelo srednje malo ne vem b.o. pomembni pomembni pomembni, nepomembni 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ F-obiskovanje kulturnih prireditev 38.7 35.4 22.9 2.3 0.7 G-obisk {portnih prire- ditev ipd. 34.7 31.8 30.0 2.6 0.9 H-obisk pri sorodnikih, prijateljih in znancih 44.9 40.8 13.0 0.9 0.4 I-uìtek v vònji z avto- mobilom 51.2 20.0 23.3 4.2 1.3 J-povezava s svetom, z drugimi deèlami 73.9 13.4 9.8 2.2 0.8 ______________________________________________________________________________ 2.00 STALI[^A V ZVEZI S SISTEMOM CESTNEGA OMRE@JA 2.01 KAJ SODITE NASPLOH O STANJU CEST NA SLOVENSKEM, ALI JE ZADOVOLJIVO, ALI NE? 1 - da, popolnoma 2.2 2 - deloma zadovoljivo 34.7 3 - ni zadovoljivo 60.7 4 - ne vem, me ne zanima 2.3 5 - b.o. 0.1 2.02 KAKO JE Z VZDR@EVANOSTJO CEST V VA[EM KRAJU? ALI SO... 1 - ceste v glavnem dobro vzdrèvane 14.6 2 - bolj slabo 72.0 3 - ceste sploh niso vzdrèvane 12.1 4 - ne vem 0.7 5 - b.o. 0.5 V2.03A KATERI LOKALNI CESTI NA PODRO^JU VA[E ALI KAKE DRUGE OB^INE BI MORALI DATI PREDNOST PRI MODERNIZACIJI (ASFALTIRANJE, PRENOVITEV CESTI[^A ipd.)? NAVEDITE CESTO: 1 - od kraja, kjer ‘ivi 56.1 2 - od kraja v isti ob~ini 17.0 3 - od kraja v drugi ob~ini 2.6 4 - b.o. 24.3 2.04 ALI STE @E KDAJ TUDI SAMI PRISPEVALI K GRADNJI CEST? 1 - da, z denarjem (samoprispevek), materialom 13.1 2 - da, z delom v svojem kraju, prevaànjem ipd. 14.9 3 - da, 1 + 2 12.3 4 - da, z delom na “mladinskih cestah” 6.2 5 - da, 1 + 4 1.1 6 - da, 2 + 4 0.8 7 - da, 1 + 2 + 4 0.9 8 - da, vendar posredno prek raznih dav{~in 15.8 9 - ne, {e nisem prispeval 34.3 0 - b.o. 0.6 SJM 70 61 2.05 ^E BI VA[A OB^INA SPRO@ILA AKCIJO ZA MODERNIZACIJO LOKALNIH CEST NA VA[EM OBMO^JU, ALI BI BILI PRIPRAVLJENI PRISPEVATI ALI NE? 1 - s posojilom 16.3 2 - s samoprispevkom (brez povra~ila) 26.6 3 - da, 1 + 2 4.7 4 - z delom, materialom ali prevozom 13.1 5 - da, 1 + 4 3.2 6 - da, 2 + 4 7.0 7 - da, 1 + 2 + 4 1.3 8 - {e ne vem ali bi prispeval ali ne, ne bi prispeval 26.8 9 - b.o. 1.0 2.06 ALI STE MORDA UTEGNILI PREBRATI KNJI@ICO O CESTAH V SLOVENIJI, KI SMO VAM JO POSLALI? 1 - da, sem prebral 56.5 2 - nisem utegnil 34.6 3 - je sploh nisem dobil 7.1 4 - b.o. 1.8 2.07 KOT STE (“KOT BI”) LAHKO RAZBRALI IZ KNJI@ICE, PREDVIDEVA OSNUTEK NA^RTA CESTNEGA SKLADA SRS, DA BI V PRIHODNJE ZGRADILI CESTNI SISTEM Z AVTOCESTAMI, PRI TEM PA BI SE MODERNIZIRALO TUDI OSTALO CESTNO OMRE@JE, ZLASTI GLAVNE (REGIONALNE) CESTE, KI SO NAZNA^ENE V PRILO@ENI KARTI. NAVODIL0: Razgrnite pred anketiranca karto cestnega sistema! ALI SODITE, DA TAK NA^RT USTREZA ALI NE? 1 - v celoti ustreza 39.6 2 - v glavnem ustreza 39.3 3 - le deloma ustreza 7.2 4 - ne ustreza 0.6 5 - sploh ne ustreza 0.1 6 - ne vem 12.3 7 - b.o. 0.9 2.08 KATERO POKRAJINSKO CESTO BI MORALI NAJPREJ MODERNIZIRATI? (Anketiranec odgovori na osnovi karte in seznama.) 01 - Ljubelj-Ljubljana-Bregana 4.4 02 - Podtabor-Rate~e 1.7 03 - Podkoren-Korensko sedlo 1.1 04 - [entilj-Maribor-Celje-Ljubljana-Postojna-Seàna 25.9 05 - Kranjska gora-Vr{i~-Gorica-Seàna-Diva~a 4.2 09 - Kalce-Idrija-U{nik 0.9 11 - Razdrto-Ajdov{~ina-Nova Gorica 3.7 12 - Senoè~e-Kozina-kriì{~e Ankaran 0.8 13 - [kofije-Koper-Se~ovlje 1.5 14 - Aver-Kubed-meja SRH 0.0 15 - meja SRH-Kozina-dràvna meja 0.2 16 - Postojna-Ilirska Bistrica-Rupa 2.7 17 - Ba~a-Podbrdo-[kofja Loka-Jeperca 2.5 18 - Lesce-Bled-Bohinj-Savica 1.5 19 - Kranj-Jezersko-dràvna meja 1.3 23 - Planina-Cerknica-Blo{ka polica-meja SRH 1.1 24 - [kofljica-Ko~evje-Brod na Kolpi 2.7 25 - Karteljevo-Novo mesto-Metlika-^rnomelj-Vinica-meja SRH 2.3 26 - Ljubljana-Litija-Zidani most 3.1 62 SJM 70 27 - Trzin-^rnivec-Lu~e-Poljana 2.9 28 - [entrupert-Logarska dolina 0.8 29 - Arja vas-Velenje-Dravograd-Vi~ 2.2 31 - Holmec-Dravograd-Maribor-Ptuj-Ormò-meja SRH 2.5 32 - Ho~e-Areh 0.1 33 - Slovenska Bistrica-Pe~ica-Podplat 0.9 34 - Celje-Rogatec-meja SRH 1.8 35 - Celje-Zidani most-Kr{ko-Drnovo 4.2 36 - ^atè-Breìce-Mestinje 1.3 37 - Slovenska Bistrica-Hajdina 1.0 38 - Ptuj-Macelj 1.7 39 - Po~ehova-Murska Sobota-Lendava 3.5 40 - dràvna meja-Lendava-meja SRH 0.7 42 - meja SRH-Sredi{~e-Ormò-LjutomeR-Krièvci-Bratonci 1.4 44 - Murska Sobota-Ma~kovci-Petrovci-Hodo{ 2.8 45 - b.o. 10.8 2.09 IN KATERIM TREM ODSEKOM AVTOCESTE BI V IZGRADNJI MORALI DATI PREDNOST? A+B+C 01 - [entilj - Pesnica 21.4 02 - Pesnica - Ho~e 22.0 03 - Ho~e - Levec 38.5 04 - Levec - Lo~ica 14.5 05 - Lo~ica - Prevoje 10.7 06 - Prevoje - [entjakob 3.9 07 - [entjakob - Dolgi most 2.7 08 - Dolgi most - Vrhnika 10.1 09 - Vrhnika - Postojna 36.2 10 - Postojna - Razdrto 18.6 11 - Razdrto - Diva~a 9.1 12 - Diva~a - Bertoki 6.4 13 - Postojna - Rupa 6.0 14 - [kofije - Se~ovlje 6.6 15 - Senoè~e - Seàna 2.5 16 - Razdrto - Vipava 6.8 17 - Vipava - ^rni~e 4.8 18 - ^rni~e - Gorica 5.2 19 - Korensko sedlo - Kranjska gora 2.4 20 - Kranjska gora - Jesenice 9.0 21 - Jesenice - ^rnivec 5.5 A+B+C 22 - ^rnivec - Naklo 3.1 23 - Naklo - Vìmarje 7.5 24 - Vìmarje - Cikava 3.0 25 - Cikava - Vi{nja gora 4.4 26 - Vi{nja gora - Oto~ec 5.8 27 - Oto~ec - Bregana 3.5 28 - Rate~e - Kranjska gora 1.2 29 - predor Karavanke 0.6 30 - Ljubelj - Podtabor 1.2 31 - b.o. 8.5 2.10 V ZVEZI Z GRADNJO AVTOCEST JE NERE[ENIH VRSTA VPRA[ANJ. VZEMIMO NAJPREJ NASLEDNJE. ALI NAJ BO AVTOCESTA GRAJENA... 1 - kot cesta z dvema samostojnima cesti{~ema s po dvema pasovoma 86.7 2 - ali kot cesta z raz{irjenim cesti{~em - s tremi pasovi 9.3 3 - kako druga~e 0.1 4 - ne vem 3.9 SJM 70 63 2.11 (^e “avtoceste z dvema cesti{~ema”) ALI NAJ: 1 - gradimo obe cesti{~i isto~asno, ~eprav so takoj potrebna velika sredstva 75.2 2 - gradimo najprej le eno cesti{~e, ki bo sicer nekaj prej prevozno, pa bo celotna gradnja precej dràja 9.2 3 - kaj drugega, kaj 0.1 4 - ne vem 2.4 5 - ne “z dvema cesti{~ema” 13.0 2.12 ^E BI POIZKU[ALI OCENITI KORISTI, KI BODO NASTALE Z GRADNJO AVTOCESTE OD MARIBORA ([ENTILJA) PREKO LJUBLJANE DO NOVE GORICE - IN IZ GORENJSKE LJUBLJANE PROTI ZAGREBU - KAK[NE BODO TE KORISTI? (obkroìte ustrezen odgovor v vsaki vrsti posebej) ______________________________________________________________________________ velike srednje majhne nobenih ne vem b.o. koristi koristi koristi koristi 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A - za vas oz. za va- {o druìno 20.6 37.7 23.0 15.4 2.8 0.5 B - za va{e potomce (prihodnje rodove) 45.4 33.5 7.1 3.8 9.2 1.0 C - za va{ kraj 48.7 29.6 11.4 6.9 2.9 0.5 D - za va{o ob~ino 64.0 24.8 4.7 2.6 3.3 0.7 E - za Slovenijo 92.1 4.8 0.4 0.4 1.9 0.4 F - za Jugoslavijo 91.3 5.4 0.4 0.5 1.8 0.6 G - za delovno organizacijo, kjer ste zaposleni 37.9 12.6 3.9 2.7 0.7 1.7 ______________________________________________________________________________ - ni zaposlen 40.6 2.13 KDO PA BO PO VA[I SODBI NAJBOLJ PRIZADET OZ. O[KODOVAN Z IZGRADNJO AVTOCESTE IN ZAKAJ? 1 - lastniki zemlji{~ 30.1 2 - kraji, ki jih bo ceste ob{la 0.8 3 - va{ki turizem 0.4 4 - prebivalci ob novih cestah 0.3 5 - vsi, ki prispevajo 6.0 6 - ‘eleznica 3.3 7 - ostali 1.3 8 - nih~e 54.9 9 - b.o. 4.4 2.14 STRO[KI V ZVEZI Z GRADNJO AVTOCEST V SLOVENIJI SO VELIKI, SAJ STANE 1 KM TAKE CESTE PRIBLI@NO 1,5 MILIJARDE STARIH DINARJEV. CELOTNI PROGRAM IZGRADNJE PA NAJ BI VELJAL OKOLI 830 MILIJARD STARIH DINARJEV. KAJ MENITE, DA PREDVSEM OPRAVI^UJE TAKO VELIK POTRO[EK (INVESTICIJO) DRU@BENIH SREDSTEV? PROSIMO, DA IZBERETE NAJVE^ TRI NAJVA@NEJ[E RAZLOGE (Mòni so trije odgovori) A+B+C 01 - bolj tesno moramo povezati glavne predele Slovenije (regije) 27.7 02 - povezovanje podeèlskih krajev z mestom 21.7 03 - tesnej{a povezanost Slovenije z drugimi predeli Jugoslavije 35.8 04 - tesnej{a povezanost s svetom (Evropo) 57.5 05 - veliko ~love{kih ‘rtev zaradi slabih cest 75.4 06 - omogo~iti ljudem hitro potovanje 32.1 07 - vse zahodnoevropske deèle ‘e imajo dobre avtoceste 11.9 08 - graditev ceste pove~uje mònosti zaposlovanja 16.1 64 SJM 70 09 - zmanj{anje razlik med ljudmi v mestih in na podeèlju 12.9 10 - kaj drugega, kaj 0.4 11 - b.o. 1.0 12 - ni~ ne opravi~uje tako visokih stro{kov 1.2 (“^e ni~ ne opravi~uje”) 2.15A KAJ BI PO VA[EM MNENJU MORALO IMETI PREDNOST PRED IZGRADNJO CEST? 1 - imajo ceste 97.8 2 - standard, pla~e 0.2 3 - zdravstvo, bolnice 0.4 4 - {ole, kulturne ustanove 0.1 5 - drugo 0.3 0 - b.o. 1.2 2.16 SREDSTVA ZA GRADNJO IN VZDR@EVANJE CEST DAJEJO OB^ANI, DELOVNE ORGANIZACIJE IN UPORABNIKI CEST. KDO NAJ BI PO VA[EM MNENJU IMEL PRAVICO ODLO^ATI O TEM, KAKO NAJ SE TA SREDSTVA UPORABI, ^E GRE ZA GRADNJO ALI VZDR@EVANJE BODO^IH AVTOCEST, REGIONALNIH IN LOKALNIH CEST? ______________________________________________________________________________ krajevne ob~inske repub- fede- ne vem b.o. skupnosti skup{~ine lika racija 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A-bodo~ih avtocest 0.6 3.4 52.9 37.2 5.6 0.3 B-pokrajinskih regional- nih cest I. in II. reda 2.0 33.4 56.9 3.0 4.4 0.3 C-lokalnih cest III. in IV.reda. 21.2 69.0 4.8 0.7 4.0 0.3 ______________________________________________________________________________ 2.17 KAJ MENITE O NASLEDNJIH NA^INIH ZBIRANJA DENARJA ZA GRADNJO AVTOCESTE? ALI SE STRINJATE ALI NE, DA NAJ... ______________________________________________________________________________ zelo se deloma se se ne ne vem b.o. strinjam strinjam strinjam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-davek na bencin naj sluì le za gradnjo avtocest in za ni~ drugega 64.0 22.8 8.4 4.6 0.2 B-davek na bencin, zbran v Sloveniji, naj v celoti sluì za gradnjo sloven- skih cest 85.9 9.0 1.9 3.0 0.2 C-ve~ za gradnjo naj prispe- vajo lastniki avtomobilov s taksami 30.1 37.8 25.6 5.9 0.6 D-uporabniki avtocest naj pla~ujejo cestnino 48.1 30.0 16.3 5.1 0.5 E-k stro{kom naj ve~ prispe- vajo avtoprevozni{ka podjetja 71.5 21.0 3.0 3.8 0.8 F-k stro{kom naj ve~ prispe- vajo vsi ob~ani neposredno 13.9 41.7 38.7 5.3 0.4 G-republika naj vloì v ceste ~im ve~ denarja, ~eprav bi ga za druge potrebe (zdravstvo, {olstvo ipd.) primanjkovalo 7.4 23.3 64.8 4.2 0.3 ______________________________________________________________________________ SJM 70 65 2.18 DENIMO, DA BI SE SLOVENSKA SKUP[^INA ODLO^ILA ZA RAZPIS POSOJILA (OBVEZNIC) ZA GRADNJO AVTOCEST V SLOVENIJI. ALI MISLITE, DA BI SLOVENCI TO PODPRLI ALI NE? 1 - da, v celoti bi podprli 19.5 2 - v glavnem bi podprli 35.2 3 - nekateri da, drugi ne 33.7 4 - v glavnem ne bi podprli 3.4 5 - ve~ina ne bi podprla 3.0 6 - ne vem 5.1 7 - b.o. 0.2 2.19 ALI BI VI KAJ PRISPEVALI K POSOJILU ALI NE? 1 - da, bi prispeval 58.6 2 - ne bi prispeval, ker nimam niti sam dovolj 20.3 3 - ne bi prispeval, ker je to dol`nost drugih 2.0 4 - ne bi prispeval, ker imam slabe izku{nje 1.8 5 - ne bi prispeval iz drugih razlogov 2.5 6 - {e ne vem, kako bi ravnal 14.6 7 - b.o. 0.2 (^e"bi prispeval") 2.20 KAK[NE BI MORALE BITI OBRESTI IN KAK[NA DOBA VRA^ANJA POSOJILA, DA BI BILI PRIPRAVLJENI VPISATI POSOJILO? 01 - 5 let, 6 % obresti 10.7 02 - 10 let, 6 % obresti 12.1 03 - 15 let, 6 % obresti 3.4 04 - 5 let, 7 % obresti 5.2 05 - 10 let, 7 % obresti 9.6 06 - 15 let, 7 % obresti 1.5 07 - 5 let, 8 % obresti 4.1 08 - 10 let, 8 % obresti 4.4 09 - 15 let, 8 % obresti 1.8 10 - ne ve 6.4 11 - ne bi prispeval 40.8 2.21 IN KOLIKO BI POD TAK[NIMI POGOJI BILI PRIPRAVLJENI VPISATI POSOJILA? 01 - do 10.000 SD 8.8 02 - 10.001 do 20.000 SD 7.5 03 - 20.001 do 30.000 SD 2.6 04 - 30.001 do 40.000 SD 0.7 05 - 40.001 do 50.000 SD 9.6 06 - 50.001 do 100.000 SD 9.1 07 - 100.001 do 200.000 SD 1.8 08 - 200.001 in ve~ 1.7 09 - ne ve koliko 17.6 10 - ne bi prispeval 40.8 66 SJM 70 2.22 KDO NAJ UPRAVLJA Z DENARJEM, KI SE ZBIRA ZA CESTE V CESTNEM SKLADU? 1 - cestni sklad SRS oz. republi{ki organ za ceste in lokalni organi za ceste 57.3 2 - cestna pojetja (kot vsa druga podjetja) naj samostojno gospodarijo s tem denarjem 11.0 3 - cestna podjetja ter predstavniki uporabnikov cest, ki za ceste najve~ prispevajo 25.6 4 - kdo drug, kdo 1.0 5 - b.o. 5.1 3.00 PROSTOR 3.01 ZANIMA NAS, V KATERA VE^JA MESTA V SLOVENIJI IN V SOSEDNJIH DE@ELAH STE POTOVALI PO CESTI ALI Z @ELEZNICO V ZADNJEM LETU? (Od lanske pomladi do sedaj) IN KOLIKOKRAT PRIBLI@NO? 301AC______________________________________________________________________________ V ZADNJEM LETU: vsak 10 in 5-9 3-4 1-2 noben- v tem dan, ve~- krat krat krat krat kraju tedensko krat ‘ivim — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — C E S T E 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ A-Ljubljana 5.9 14.3 8.0 9.5 18.9 30.3 13.1 B-Maribor 3.3 7.9 5.4 5.8 16.5 54.2 6.9 C-Novo mesto 1.0 5.1 2.9 5.0 13.9 71.2 0.8 D-Murska Sobota 2.0 3.7 2.1 3.3 9.3 78.6 1.0 E-Celje 2.8 10.2 5.0 7.8 16.3 55.7 2.2 F-Kranj 2.7 7.5 4.6 6.8 13.5 62.9 2.0 G-Nova Gorica 1.7 3.5 2.3 3.3 14.3 73.6 1.2 H-Koper 1.7 4.4 3.0 5.2 17.9 66.4 1.4 I-Jesenice 0.8 3.1 2.5 3.8 12.1 76.7 1.1 J-Slovenj G. 0.5 3.1 1.9 2.7 8.1 83.5 0.2 K-Breìce 0.5 2.3 1.5 2.4 9.3 83.1 0.8 L-Trbovlje 0.4 1.9 1.2 1.8 7.3 86.8 0.7 M-Ptuj 1.9 4.6 3.4 4.0 9.9 75.5 0.8 N-Zagreb 0.4 3.2 2.1 4.5 17.5 72.3 - O-Karlovac 0.0 0.4 0.8 1.1 6.2 91.4 - P-Varàdin 0.3 1.0 0.9 1.2 5.9 90.8 - R-Rijeka 0.2 1.4 1.3 2.4 14.2 80.6 - S-Gradec (tudi Lipnico) 0.4 2.2 1.3 2.7 10.6 82.7 - T-Celovec,Beljak oz.Trbì 0.0 1.5 1.9 4.1 13.8 78.6 - TrbiÙ-Trst 1.1 3.8 2.3 4.0 16.6 72.1 - V-Gorica 1.5 3.1 1.9 2.1 10.2 81.2 - ______________________________________________________________________________ SJM 70 67 301AZ ______________________________________________________________________________ V ZADNJEM LETU: vsak 10 in 5-9 3-4 1-2 noben- v tem dan, ve~- krat krat krat krat kraju tedensko krat ‘ivim — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — @ E L E Z N I C E 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ A-Ljubljana 0.7 1.2 1.1 1.5 4.1 78.1 13.1 B-Maribor 0.2 0.5 0.4 0.6 1.8 89.6 6.9 C-Novo mesto 0.0 0.1 0.1 0.1 1.3 97.5 0.8 D-Murska Sobota 0.1 0.2 0.1 0.2 0.8 97.7 1.0 E-Celje 0.2 0.7 0.5 0.6 1.7 94.1 2.2 F-Kranj 0.0 0.5 0.1 0.3 1.1 96.1 2.0 G-Nova Gorica 0.0 0.1 0.0 0.2 0.9 97.6 1.2 H-Koper 0.0 0.0 0.1 0.1 0.7 97.6 1.4 I-Jesenice 0.1 0.5 0.2 0.5 1.2 96.4 1.1 J-Slovenj G. 0.1 0.0 0.0 0.2 0.3 99.1 0.2 K-Breìce 0.1 0.3 0.1 0.1 1.0 97.6 0.8 L-Trbovlje 0.1 0.3 0.2 0.1 0.8 98.3 0.3 M-Ptuj 0.1 0.4 0.3 0.2 0.5 97.7 0.8 N-Zagreb 0.0 0.4 0.2 0.6 2.5 96.2 - O-Karlovac 0.0 0.0 0.0 0.1 0.4 99.4 - P-Varàdin 0.0 0.0 0.0 0.0 0.4 99.5 - R-Rijeka 0.0 0.1 0.2 0.2 1.6 97.8 - S-Gradec (tudi Lipnico) 0.0 0.0 0.0 0.1 0.7 99.1 - T-Celovec,Be- ljak oz. 0.0 0.0 0.0 0.0 0.4 99.5 - TrbiÙ-Trst 0.0 0.1 0.1 0.1 1.0 98.6 - V-Gorica 0.1 0.4 0.1 0.0 0.3 99.1 - _____________________________________________________________________________ 301AS ______________________________________________________________________________ V ZADNJEM LETU: vsak 10 in 5-9 3-4 1-2 noben- v tem dan, ve~- krat krat krat krat kraju tedensko krat ‘ivim — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ALI SPLOH POTUJETE 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ A-Ljubljana 6.2 15.3 8.5 10.2 19.2 27.6 13.0 B-Maribor 3.3 8.4 5.4 5.7 17.2 53.0 7.0 C-Novo mesto 1.0 5.3 3.0 5.5 13.8 70.6 0.9 D-Murska Sobota 2.0 4.0 2.3 3.4 9.2 78.2 1.0 E-Celje 3.0 10.8 5.4 7.4 16.9 54.3 2.2 F-Kranj 2.8 7.8 4.7 6.9 13.8 62.0 2.2 G-Nova Gorica 1.7 3.7 2.3 3.5 14.9 72.7 1.2 H-Koper 1.7 4.6 3.1 5.2 17.8 66.2 1.4 I-Jesenice 0.9 3.3 2.8 4.0 12.9 75.1 1.1 J-Slovenj G. 0.6 3.1 1.9 2.7 8.2 83.3 0.2 K-Breìce 0.6 2.7 1.7 2.4 9.4 82.5 0.8 L-Trbovlje 0.4 2.0 1.4 2.0 7.7 85.8 0.7 68 SJM 70 M-Ptuj 1.9 4.9 3.4 3.9 10.2 75.0 0.8 ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ V ZADNJEM LETU: vsak 10 in 5-9 3-4 1-2 noben- v tem dan, ve~- krat krat krat krat kraju tedensko krat ‘ivim — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ALI SPLOH POTUJETE 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ N-Zagreb 0.5 3.7 3.6 4.9 18.3 70.0 - O-Karlovac 0.0 0.5 0.8 1.3 6.3 91.1 - P-Varàdin 0.2 1.0 0.9 1.3 5.8 90.7 - R-Rijeka 0.2 1.7 1.4 2.7 14.9 79.1 - S-Gradec (tudi Lipnico) 0.4 2.3 1.4 2.9 10.6 82.4 - T-Celovec,Beljak oz.Trbì 0.0 1.5 1.9 4.2 13.9 78.4 - U-Trst 1.2 4.0 2.6 4.1 16.5 71.6 - V-Gorica 1.5 3.4 1.9 2.2 10.4 80.7 - _____________________________________________________________________________ 3.02 KAJ PA, ^E BI BILA AVTOCESTA MARIBOR ([ENTILJ) - LJUBLJANA - NOVA GORICA @E ZGRAJENA? ALI BI POTEM KAJ VE^ POTOVALI? V KATERA MESTA PREDVSEM BI POTOVALI? ______________________________________________________________________________ KRAJI manj enako nekaj ve~ dosti ve~ ‘ivim v ne vem kot kot kot doslej kot doslej tem doslej doslej kraju 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A-Ljubljana 0.4 50.8 20.9 4.6 12.8 10.6 B-Maribor 0.6 55.6 19.4 5.0 6.4 13.1 C-Novo mesto 0.7 62.0 14.5 2.9 0.8 19.1 D-Murska Sobota 0.7 63.5 11.8 2.9 1.0 20.1 E-Celje 0.6 57.3 17.9 5.3 2.2 16.7 F-Kranj 0.6 60.9 15.2 3.1 2.2 17.9 G-Nova Gorica 0.7 58.2 18.1 3.3 1.0 18.6 H-Koper 0.5 55.4 20.0 5.0 1.8 17.3 I-Jesenice 0.6 62.0 13.6 2.9 1.0 20.1 J-Slovenj G. 0.7 63.7 11.2 2.4 0.3 21.6 K-Breìce 0.7 63.8 10.0 2.5 0.8 22.4 L-Trbovlje 0.7 64.1 9.7 1.9 0.7 22.9 M-Ptuj 0.7 61.9 14.1 3.1 0.8 19.4 N-Zagreb 0.5 59.5 18.0 4.0 0.0 18.0 O-Karlovac 0.7 64.8 9.5 1.7 0.0 23.3 P-Varàdin 0.7 64.9 9.6 1.9 0.0 23.0 R-Rijeka 0.6 59.5 17.0 3.6 0.0 19.4 S-Gradec (tudi Lipnico) 0.6 58.3 17.4 3.3 0.1 20.3 T-Celovec,Be- ljak oz. 0.6 58.9 16.8 3.1 0.1 20.5 TrbiÙ-Trst 0.6 57.0 20.1 3.9 0.1 18.3 V-Gorica 0.5 59.0 17.8 3.3 0.1 19.3 ______________________________________________________________________________ SJM 70 69 3.03 NAVEDITE [E KRAJ, KAMOR POGOSTO HODITE, PA NI NAVEDEN NA PREJ[NJI LISTI. 1 - ob~inski center 11.5 2 - drug kraj v ob~ini 11.6 3 - kraj v isti regiji 14.0 4 - kraj v drugi regiji 20.6 5 - kraj izven Slovenije 3.8 6 - kraj izven Jugoslavije 0.7 7 - b.o. 37.8 3.04 ALI @ELITE, DA BI V PRIHODNJE POTOVALI V DRUGE KRAJE VE^ ALI MANJ KOT DOSLEJ? 1 - mnogo ve~ 11.1 2 - ve~ 46.0 3 - enako kot doslej 34.2 4 - manj kot doslej 2.9 5 - ne vem 4.9 6 - b.o. 1.0 3.05 NEKATERI LJUDJE POGOSTO POTUJEJ0, DRUGI PA LE REDKO, ALI PA SPLOH NE POTUJEJO V DRUGE KRAJE. KAK[NE SO DOBRE IN KAK[NE SO SLABE STRANI OZIROMA POSLEDICE POTOVANJA? (Mònih je ve~ odgovorov) V305ABSK dobre: A+B 01 - gospodarske koristi 3.8 02 - spoznavanje zanimivosti 48.3 03 - seznanjanje z ljudmi 11.3 04 - {irjenje obzorja 16.9 05 - razvedrilo, izleti 14.0 06 - uìtek v potovanju 9.4 07 - obiski, nakupovanja 4.7 08 - ve~ja varnost 1.0 09 - drugo 2.9 10 - jih ni 0.7 11 - b.o. 13.4 V305DESK slabe: D+E 1 - slabe ceste 21.3 2 - stro{ki 14.8 3 - utrujenost, napor 15.2 4 - nevarnost, nesre~e 29.7 5 - izguba ~asa 3.0 6 - druge slabe strani 5.3 7 - jih ni 5.6 8 - b.o. 22.5 3.06 NAVEDITE GLAVNE RAZLOGE, ZARADI KATERIH STE POTOVALI V DRUGE KRAJE? (Obkroì najve~ tri odgovore) V306SK A+B+C 01 - obiski prijateljev, znancev 33.6 02 - obiski sorodnikov 56.4 03 - zaradi nakupovanja v trgovinah 36.3 04 - nabava ozimnice ipd. na podeèlju 2.0 05 - slùbena potovanja 16.5 70 SJM 70 06 - izleti, turizem 48.3 07 - obisk {portnih prireditev 6.4 08 - obisk kulturnih prireditev 4.6 09 - k zdravniku, v bolnico ipd. 27.6 10 - kaj drugega, kaj 0.6 11 - ne potujem v druge kraje 6.2 12 - b.o. 0.2 3.07 ^E POTUJETE VI, OZ. ^LANI VA[E DRU@INE V TRST, GRADEC IPD. OZ. AVSTRIJ0, ITALIJ0: S KAK[NIMI NAMENI PRETE@N0 POTUJETE V TE KRAJE? 1 - nakupovat 23.2 2 - na izlete 19.3 3 - k sorodnikom, prijateljem 8.2 4 - na delo 1.2 5 - slùbeno 1.7 6 - kaj drugega, kaj 0.8 7 - ne potujem v Italijo oz.Avstrijo 45.3 8 - b.o. 0.3 (^e hodi nakupovat) 3.08 KAJ JE TISTO, KAR PREDVSEM VPLIVA NA VAS OZIROMA NA KOGA V VA[I DRU@INl, DA KUPUJETE V TRSTU GRADCU IPD? 1 - cene blaga 7.6 2 - velika izbira blaga 11.7 3 - kvaliteta blaga 1.2 4 - izgled, oblika, vzorec blaga 1.9 5 - postrèljivi prodajalci 0.4 6 - kaj drugega, kaj 0.3 7 - ne hodim nakupovat 31.1 8 - ne potujem v Italijo, Avstrijo 45.3 9 - b.o. 0.3 3.09 ALI IMATE SORODNIKE OZIROMA PRIJATELJE, KI JIH POGOSTO OBISKUJETE? (^E DA) KJE @IVIJO? ______________________________________________________________________________ V309A+B V309D+E SORODNIKI PRIJATELJI ______________________________________________________________________________ 1 - v istem kraju 28.5 38.0 2 - v blìnjih sosednjih krajih 22.4 16.9 (lahko tudi v drugi ob~ini) 3 - kje drugje v ob~ini 9.0 7.1 4 - v blìnji ob~ini 14.6 9.0 5 - kje drugje v Sloveniji 33.9 20.9 6 - drugje v Jugoslaviji 9.2 5.9 7 - izven Jugoslavije 10.9 5.0 8 - jih nimam, jih ne obiskujem pogosto 13.4 21.1 9 - b.o. 3.8 10.4 ______________________________________________________________________________ SJM 70 71 3.10 ^E, OZIROMA KADAR POTUJETE - S KAK[INIM PREVOZNIM SREDSTVOM OBI^AJNO NAJPOGOSTEJE POTUJETE? (Obkroìte ustrezen odgovor v vsaki vrsti posebej) ______________________________________________________________________________ kolo avto- osebni ‘elez- letalo ne moped bus avto nica potujem b.o. motor 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ A-na kraj{e razdalje (v okolici kraja 29.8 38.0 26.3 1.1 - 4.0 0.8 bivanja) B-na srednje razdalje (po Slovniji) 1.0 49.8 33.2 7.1 - 8.0 0.9 C-na velike razdalje (po Jugoslaviji in tujini) 0.3 25.1 23.9 16.4 0.9 32.1 1.3 ______________________________________________________________________________ 3.11 DO KAM NAJDLJE STE V SVOJEM @IVLJENJU DOSLEJ POTOVALI? NAVEDITE IME KRAJA OZIROMA DR@AVE. 1 - kraj v Sloveniji 16.4 2 - kraj, drugje v Jugoslaviji 41.7 3 - v Italiji, Avstriji, Madàrski 21.4 4 - kraj drugje na svetu 1.5 5 - ne potuje 0.7 6 - b.o. 0.1 7 - drugje v Evropi 18.2 3.12 DO KAM NAJDLJE PA STE POTOVALI V ZADNJIH TREH LETIH? 1 - kraj v Sloveniji 32.3 2 - kraj drugje v Jugoslaviji 31.2 3 - v Italiji, Avstriji, Madàrski 21.9 4 - kraj drugje na svetu 0.7 5 - ne potuje 2.0 6 - b.o. 0.3 7 - drugje v Evropi 11.7 3.13 KAKO DOLGO @E @IVITE V TEM KRAJU? 1 - ‘e od rojstva 46.5 2 - manj kot 2 leti 1.2 3 - nad 2 do 4 leta 4.3 4 - nad 4 do 8 let 8.7 5 - ve~ kot 8 let 39.3 (^e ni ‘e od rojstva v tem kraju) 3.14 IZ KATEREGA KRAJA STE SE PRISELILI? 1 - iz vasi z do 500 prebivalcev 20.3 2 - iz kraja od 500 do 2000 prebivalcev 12.0 3 - iz kraja z 2000 do 4000 prebivalcev 5.7 4 - iz ve~jega kraja - nad 4000 prebivalcev 15.4 5 - sem ‘e od rojstva v tem kraju 46.5 (Odgovarjajo vsi anketiranci) 72 SJM 70 3.15 A. DENIMO, DA BI VAM PONUDILI ZAPOSLITEV S [E ENKRAT VE^JIM ZASLU@KOM V KRAJU, KI JE OD VA[EGA KRAJA ODDALJEN 50 KM. - ALI BI PONUDBO SPREJELI? ______________________________________________________________________________ Ponudbo bi sprejel — — — — — — — — — — — — — — — - in se dnevno in se preselil ne bi ne vozil v drug kraj sprejel vem 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A-ob dana{njih pro- metnih razmerah 16.6 22.0 56.7 4.8 B-in kako bi ravnali, ~e bi bile ceste ‘e modernizirane 27.7 14.8 51.9 5.7 ______________________________________________________________________________ (^e ne) 3.15 B. ZAKAJ NE BI PONUDBE SPREJELI? 01 - navezanost na kraj 12.9 02 - navezanost na slùbo 2.7 03 - navezanost na druìno 6.9 04 - navezanost na zemljo 5.6 05 - zdravstveni razlogi 10.1 06 - ~as, stro{ki, razdalja 4.2 07 - raje ima slùbo blizu 1.1 08 - nima lastnega prevoza 0.2 09 - slaba cesta, zveza 3.2 10 - ni zaposlen 4.7 11 - ne ve, zakaj 4.4 12 - b.o. 5.4 13 - ponudbo bi sprejel 38.6 3.16 NEKATERI LJUDJE SO NAVEZANI NA SVOJ DOMA^I KRAJ. PRAVIJO, DA SO NAVAJENI NA LJUDI IN OKOLJE TER SE ZARADI TEGA NISO PRIPRAVLJENI PRESELITI V KAK DRUG KRAJ. DRUGI PA PREDVSEM CENIJO TO, KAR JIM NEK KRAJ NUDI ([OLE, ZASLU@EK, ZABAVO, ITD.) IN SO SE PRIPRAVLJENI PRESELITI, ^E MISLIJO, DA BO DRUGJE BOLJ[E. H KATERIM SE VI OSEBNO BOLJ NAGIBATE? 1 - navezan na doma~ kraj 62.8 2 - bi se preselil 35.3 3 - kaj drugega 0.8 4 - b.o. 1.1 4.00 AVTO, VARNOST 4.01 ALI VOZITE KATEREGA OD NAVEDENIH VOZIL? (Mònih je ve~ odgovorov) 1 - kolo 41.8 2 - moped, motor 2.8 3 - kolo, moped, motor 9.8 4 - osebni, tovorni avto 5.7 5 - se{tevek 1 + 4 7.1 6 - se{tevek 2 + 4 0.8 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 11.3 8 - nisem voznik nobenega od teh vozil 20.8 (^e je voznik avtomobila) SJM 70 73 4.02 KOLIKO ^ASA @E VOZITE AVTOMOBIL? 1 - manj kot 2 leti 5.0 2 - ve~ kot 2 do 4 leta 6.2 3 - ve~ kot 4 do 8 let 5.3 4 - ve~ kot 8 let 8.3 5 - ni voznik avtomobila 75.1 4.03 ALI IMATE VI ALI KDO V VA[I DRU@INl OSEBNI AVTO? 1 - da 38.1 2 - ne 61.9 (^e ima on ali kdo v druìni avto) V404ZN KAK[NO VRSTO AVTOMOBILA IMATE? 01 - Fiat - Zastava 19.4 02 - [koda 2.6 03 - Ford 1.1 04 - Peugeot 0.2 05 - Citroen - Tomos 1.9 06 - Renault 2.4 07 - Simca 0.7 08 - BMW 0.2 09 - DKV - Audi 0.7 10 - Moskvi~ 0.0 11 - Wartburg 0.5 12 - NSU - Prinz 1.5 13 - Opel 1.9 14 - Volkswagen 2.8 15 - Austin - Morris 0.5 16 - ostali zahodni avtomobili 1.2 17 - ostali vzhodni avtomobili 0.0 18 - ne ve 0.4 19 - nima avtomobila 61.8 V404KS KONJSKE SILE: 1 - do 750 ccm 13.6 2 - 751 do 1000 ccm 6.1 3 - 1.001 do 1.300 ccm 8.2 4 - 1.301 do 1.500 ccm 1.4 5 - 1.501 do 1.800 ccm 0.8 6 - na 1.800 ccm 0.5 7 - b.o. 7.6 8 - nima avtomobila 61.9 V404LI LETO IZDELAVE: 1 - 1970, 1969 9.8 2 - 1968, 1967 10.3 3 - 1966, 1955 7.0 4 - 1964, 1963, 1962 5.2 5 - 1961 in prej 3.9 6 - ne ve 2.0 7 - nima avtomobila 61.9 (^e ima on ali kdo v druìni avto) 74 SJM 70 4.05 KOLIKO PRIBLI@NO MESE^NO POTRO[ITE ZA BENCIN? 1 - do 10.000 SD 6.1 2 - 10.001 do 15.000 SD 5.3 3 - 15.001 do 20.000 SD 7.8 4 - 20.001 do 25.000 SD 3.0 5 - 25.001 do 30.000 SD 2.9 6 - 30.001 in ve~ 3.8 7 - ne ve, koliko 9.1 8 - nima avtomobila 61.9 (^e ima on ali kdo v druìni avto) 4.06 KOLIKO KILOMETROV PRIBLI@NO STE PREVOZILI V ZADNJEM LETU? 1 - do 5.000 km 4.0 2 - 5.001 do 10.000 km 6.5 3 - 10.001 do 15.000 km 7.5 4 - 15.001 do 20.000 km 4.5 5 - 20.001 do 25.000 km 2.0 6 - 25.001 do 30.000 km 2.0 7 - 30.001 in ve~ km 2.2 8 - ne ve, koliko 9.4 9 - nima avtomobila 61.9 (^e ima on ali kdo v druìni avto) 4.07 MENITE, DA BOSTE ^EZ l0 LET, KO BO MNOGO NOVIH CEST IN AVTOCEST PREVOZILI LETNO KAJ VE^ KOT SEDAJ? 1 - ni~ ve~, morda celo manj 3.6 2 - malo ve~ 12.1 3 - precej ve~ 18.0 4 - ne vem 4.4 5 - nimamo avta 61.9 4.08 ALI @ELITE VI ALI KDO V VA[I DRU@INI V PRIHODNOSTl KUPITI OSEBNI AVTO? ______________________________________________________________________________ NAMEN za tiste, ki ‘e za tiste, ki imajo sami ali v avtomobila nimajo druìni avto A B ______________________________________________________________________________ 1-sam ga bom kupil 10.4 13.7 2-kupil ga bo kdo drug v moji druìni 7.5 12.4 3-kupil ga bom sam in {e nekdo v moji druìni 1.9 3.0 4-nimamo namena kupiti avta 16.0 31.0 5-ne vem 1.6 2.5 6-nimajo avtomobila - imajo avto 62.5 37.4 ______________________________________________________________________________ SJM 70 75 (Za vse, ki nameravajo kupiti avto) 4.09 KDAJ BOSTE TO @ELJO LAHKO IZPOLNILI - PRIBLI@NO ^EZ KOLIKO LET? 1 - v enem ali dveh letih 24.0 2 - v treh do {tirih letih 10.3 3 - v petih do {estih letih 9.8 4 - v sedmih ali ve~ letih 4.3 5 - ne ve 4.1 6 - ne nameravam(o) kupiti avtomobila 47.5 (Za vse, ki nameravajo kupiti avto) 4.10 IN KAK[EN AVTO NAMERAVATE KUPITI? ______________________________________________________________________________ v e l i k o s t a v t o m o b i l a Kdo ga majhen, srednje velik velik izdeluje do 1000 nad 1000 do nad 1500 ccm ccm 1500 ccm ______________________________________________________________________________ -uvoèn avto 1 - 1.9 2 - 8.6 3 - 1.2 -v Jugoslaviji montiran 4 - 4.7 5 - 9.6 - -jugoslovanski avto (Zastava 750, 850, 1300) 6 - 15.1 7 - 4.6 - ______________________________________________________________________________ 8 - {e ne vedo, kak{nega 7.1 9 - ne nameravam(o) kupiti avtomobila 47.3 (Za vse, ki nameravajo kupiti avto) 4.11 ALI JE NA^RT (VA[ ALI KOGA OD ^LANOV VA[E DRU@INE) O NAKUPU @E TAKO IZOBLIKOVAN, DA LAHKO POVESTE, KATERO ZNAMKO IN TIP AVTOMOBILA NAMERAVATE KUPITI? 411ZN Znamka in tip 01 - Fiat - Zastava 15.4 02 - [koda 1.3 03 - Ford - Taunus 0.6 04 - Peugeot 0.3 05 - Citroen - Tomos 1.9 06 - Renault 2.8 07 - Simca 0.4 08 - BMW 0.3 09 - DKV - Audi 0.2 10 - Moskvi~ 0.0 11 - Wartburg 0.1 12 - NSU - Prinz 0.7 13 - Opel 0.6 14 - Volkswagen 1.3 15 - Austin - Morris 1.5 16 - ostali zahodni avtomobili 0.9 17 - ostali vzhodni avtomobili - 18 - ne ve, katero znamko 3.4 19 - {e nimajo na~rta 20.8 20 - ne nameravajo kupiti 47.4 76 SJM 70 4.12 KAJ BI BILO PREDVSEM POTREBNO STORITI ZA VE^JO VARNOST V PROMETU? PROSIMO, DA IZBERETE TRI NAJVA@NEJ[E UKREPE. 412SK01 - ve~ prometnih znakov in semaforjev 26.9 02 - prometna vzgoja 40.1 03 - stròje kazni za prekr{ke 47.6 04 - poostrena kontrola na cestah 34.9 05 - omejitev hitrosti 33.3 06 - bolj{e ceste 73.9 07 - bolj{a usposobljenost voznikov 26.7 08 - zmanj{ati oziroma omejiti prevoz s tovornjaki 12.9 09 - drugo, kaj 1.1 11 - ni~ ni potrebno storiti 0.1 4.13 IN KATERI OD IZBRANIH TREH UKREPOV SE VAM ZDI NAJPOMEMBNEJ[I? 01 - ve~ prometnih znakov in semaforjev 4.7 02 - prometna vzgoja 10.5 03 - stròje kazni za prekr{ke 15.4 04 - poostrena kontrola na cestah 6.1 05 - omejitev hitrosti 9.8 06 - bolj{e ceste 44.4 07 - bolj{a usposobljenost voznikov 6 6 08 - zmanj{ati oziroma omejiti prevoz s tovornjaki 1.4 09 - drugo, kaj 0.5 10 - b.o. 0.1 11 - ni~ ni potrebno storiti 0.4 4.14 ZANIMA NAS, KDAJ SE V PROMETU PO^UTITE BOLJ IN KDAJ MANJ VARNE? ______________________________________________________________________________ zelo {e kar ne po~utim ne bi mogel ne potujem varno varno se varno odgovoriti, na ta na~in b.o. ne vem 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A-kot pe{ec 17.0 42.4 38.1 0.9 1.2 0.4 B-kolesar 3.7 28.6 38.5 1.4 27.0 0.8 C-motorist, mopedist 1.0 12.8 12.3 1.6 70.3 2.1 D-v osebnem 8.7 47.0 17.4 1.9 23.5 1.5 avtomobilu E-v avtobusu 25.1 58.7 10.2 0.7 4.7 0.6 F-na vlaku 40.9 30.3 3.2 0.6 24.1 1.0 G-v letalu 4.7 5.0 2.2 0.9 84.7 2.5 ______________________________________________________________________________ 4.15 STE MORDA @E KDAJ SAMI, ALI KDO OD ^LANOV VA[E DRU@INE DO@IVELI ALI VIDELI KAKO HUJ[O PROMETNO NESRE^O? (Mònih je ve~ odgovorov) 1 - sem doìvel sam 9.0 2 - je doìvel ~lan druìne 5.6 3 - se{tevek 1 + 2 0.8 4 - sem videl sam 38.4 5 - se{tevek 1 + 4 2.0 6 - se{tevek 2 + 4 1.1 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 0.2 8 - nisem (nismo) doìvel(i), nisem videl 42.7 9 - b.o. 0.3 SJM 70 77 5.00 CESTNA KRIZA 5.01 NA JESEN LANSKEGA LETA JE V ZVEZI S CESTAMI OZIROMA DODELJEVANJEM MEDNARODNEGA POSOJILA ZA CESTE V SLOVENIJI PRI[LO DO DOLO^ENIH ZAOSTRITEV IN NESPORAZUMOV. ALI STE KAJ SLI[ALI O TEM (O “CESTNI AFERI”)? 1 - da, sli{al sem 62.0 2 - ne 38.0 5.02A ALI IMATE V ZVEZI S TEM KAKO STALI[^E? 1 - nima stali{~a 16.7 2 - stali{~e Slovenije je pravilno 14.0 3 - morali bi dobiti posojilo 9.8 4 - zaostreno stali{~e 6.9 5 - objektivni argumenti 10.3 6 - kriti~no stali{~e 2.5 7 - drugo 1.9 8 - ni~ ni sli{al 38.0 6.00 VREDNOTE 6.O1 ZANIMA NAS, S KATERIMI OD SPODAJ NAVEDENIH STALI[^ SE VI OSEBNO STRINJATE ALI NE STRINJATE? (Obkroìte odgovor v vsaki vrsti posebej) ______________________________________________________________________________ se zelo se stri- se ne se zelo b.o. trinjam njam strinjam ne strinjam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-ni vredno, da bi si ~lovek delal skrbi, kar bo pa bo 7.8 28.2 54.3 8.3 1.3 B-raj{i bi zamol~al to kar mislim, kot pa, da bi me ljudje grdo gledali 9.2 34.2 48.0 7.2 1.2 C-nikoli nisem povsem zadovoljen s tem kar sem dosegel 9.6 45.9 40.0 2.7 1.8 D-rad si postavljam teàvne cilje 6.8 36.6 50.0 3.8 2.9 E-kar se dogaja danes po svetu, ni odvisno od volje ljudi 10.6 35.2 45.3 6.2 2.7 F-vsak ~lovek je sam svoje sre~e kova~ 25.0 53.1 18.2 1.8 2.0 G-usoda je tista, ki dolo~a, kak{no bo ‘ivljenje ~loveka 13.7 39.0 36.9 7.2 3.2 H-raj{i povem kar mislim, pa ~etudi bi me zmerjali 25.0 50.4 21.0 1.7 1.9 I-drìm se pregovora: bolje vrabec v roki kot golob na strehi 32.6 54.8 9.2 0.7 2.8 ______________________________________________________________________________ 6.02 KAJ MISLITE, ALI JE TREBA PRI NAS .., 78 SJM 70 1 - predvsem razvijati velika mestna naselja 9.3 2 - vsak kraj naj se razvija v skladu s svojimi mònostmi 57.7 3 - predvsem je treba razvijati manj{e kraje 27.9 4 - drugo, kaj 1.5 5 - ne vem 3.1 6 - b.o. 0.5 7.0O AKTIVNOSTI 7.01 ALI REDNO OZ. POGOSTO DELATE KAJ OD NASLEDNJEGA: ______________________________________________________________________________ DA NE b.o. 1 2 3 ______________________________________________________________________________ A-obiskujete gledali{ke oz. glasbene prireditve 22.1 76.9 1.0 B-obiskujete {portne prireditve 27.5 71.8 0.7 C-hodite v kino 39.4 59.6 1.0 D-gledate televizijo 74.7 24.8 0.5 E-poslu{ate radio 93.1 6.4 0.5 F-berete dnevne ~asopise 80.6 18.4 1.0 G-obiskujete sestanke politi~nih organizacij 31.0 68.2 0.8 H-hodite o cerkev 44.1 54.6 1.3 I-hodite na predavanja 45.0 54.1 1.0 J-si izposojate knjige 33.6 65.7 0.7 R-delujete kot funkcionar 14.0 85.8 0.3 L-ali ste ~lan ZK 9.4 90.2 0.3 ______________________________________________________________________________ 7.02 ALI SE S SVOJIMI PRIJATELJI, ZNANCI ALI SORODNIKI KDAJ POGOVARJATE O PROBLEMIH... ______________________________________________________________________________ pogosto v~asih redko, b.o. nikoli 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A-va{ega kraja 26.4 54.5 18.8 0.3 B-va{e ob~ine 18.8 52.8 27.9 0.5 C-Slovenije 15.9 49.7 33.4 1.0 D-Jugoslavije 15.2 49.8 34.1 1.0 E-o mednarodnih oz. svetovaih problemih 18.8 45.5 34.3 1.4 ______________________________________________________________________________ 7.03 ALI BI LAHKO REKLI, DA SE DOSTI ALI MALO DRU@ITE Z LJUDMI V KRAJU (OKOLJU) KJER @IVITE? 1 - zelo veliko se druìm 11.8 2 - dosti se druìm 24.8 3 - v~asih se druìm 28.8 4 - le malo se druìm 31.9 5 - sploh se ne druìm 2.6 6 - b.o. 0.2 7.04 ALI SE NA SPLO[NO OZIRATE NA TO, KAJ DRUGI LJUDJE MISLIJO O VAS? SJM 70 79 KAKO POMEMBNO JE TO ZA VAS? 1 - zelo pomembno 4.7 2 - pomembno 13.3 3 - kakor kdaj 19.8 4 - nepomembno 12.1 5 - sploh ni pomembno, se ne ozirom 49.0 6 - ne vem 1.0 7.05 NA KOGA SE NAJBOLJ OZIRATE, OZ. ^IGAVA SODBA VAM NAJVE^ POMENI? NAVEDITE KDO JE TO: 01 - na ljudi iz okolja, kjer stanuje - iz kraja kjer ‘ivi 21.7 02 - na ljudi iz delovnega okolja (podjetja) - iz kraja kjer ‘ivi 7.7 03 - na ljudi iz delovnega okolja - iz drugega kraja v isti ob~ini 1.6 04 - na ljudi iz delovnega okolja - iz kraja izven ob~ine 0.8 05 - na sorodnike (~e niso ‘e v skupini 1 in 2) - iz kraja kjer ‘ivi 10.0 06 - na sorodnike (~e niso ‘e v skupini 1 in 2) - iz drugega kraja v isti ob~ini 1.1 07 - na sorodnike (~e niso ‘e v skupini 1 in 2) - iz kraja izven ob~ine 0.8 08 - na prijatelje - iz kraja kjer ‘ivi 1.8 09 - na prijatelje - iz drugega kraja v isti ob~ini 0.1 10 - na prijatelje - iz kraja izven ob~ine 0.3 11 - ni mogo~e razporediti 4.1 12 - ne oziam se na nikogar 49.6 13 - b.o. 0.4 (Za zaposlene) 7.06 DENIMO, DA BI SE V PODJETJU (USTANOVI), KJER DELATE, SPRLI IN BI @ELELl ZAMENJATI SLU@BO. ALI MENITE, DA BI JO LAHKO DOBILI? ______________________________________________________________________________ A B C v istem kraju kje blizu dale~ pro~ tega kraja ______________________________________________________________________________ 1 - enako delo 22.0 14.1 15.3 2 - podobno delo 11.7 9.1 2.1 3 - le kak{no povsem druga~no delo 10.2 3.9 4.1 4 - b.o. 14.4 31.2 36.8 5 - ni zaposlen 41.7 41.7 41.6 ______________________________________________________________________________ 8.OO OSTALA VPRA[ANJA 8.01 ALI STANUJETE V... 1 - najemnem stanovanju 36.9 2 - lastnem stanovanju 12.0 3 - lastni hi{i 44.9 4 - kot podnajemnik 5.2 5 - drugo 1.0 8.02 ALI STE S SVOJIM STANOVANJEM ZADOVOLJNI ALI NE? 80 SJM 70 1 - sem zadovoljen 45.9 2 - {e kar zadovoljen 33.4 3 - nisem zadovoljen 20.5 4 - b.o. 0.2 8.03 ALI IMATE VI ALI KDO V VA[I DRU@INI PO^ITNI[KO HI[ICO (VIKEND)? 1 - da, imam(o) jo oz. gradim(o) jo na morju 0.7 2 - da, imam(o) jo oz. gradim(o) jo v hribih ali 1.8 drugod na podeèlju 3 - nimam(o) vikenda 97.3 4 - b.o. 0.2 8.04 KATEREGA LETA STE ROJENI? 1 - 1909 ali prej (61 in ve~ let) 12.0 2 - 1910 - 1919 (51 do 60 let) 13.7 3 - 1920 - 1929 (41 do 50 let) 23.9 4 - 1930 - 1939 (31 do 40 let) 26.2 5 - 1940 - 1945 (25 do 30 let) 14.1 6 - leta 1946 in pozneje (do 25 let) 9.9 7 - b.o. 0.1 8.05 KATERO [OLO STE KON^ALI REDNO ALI IZREDNO? 1 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 12.9 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole oz. 1 do 4 45.0 razrede nìje gimnazije 3 - nìjo strokovno {olo (vajensko, industrijsko) 21.8 4 - srednjo {olo (gimnazijo, TS[, gradbeno, ES[, u~itelji{~e, ipd.) 14.4 5 - vi{jo in visoko {olo (fakulteto) 5.2 6 - b.o. 0.6 8.06 KAK[NA KVALIFIKACIJA VAM JE V SLU@BI PRIZNANA OZ. KAK[EN POKLIC IMATE? 01 - uslùbenec z visoko, vi{jo ali srednjo izobrazbo 15.7 02 - pomòni uslùbenec, z nìjo izobrazbo 2.6 03 - visokokvalificiran delavec 6.7 04 - kvalificiran delavec 18.4 05 - polkvalificiran, priu~en ali nekvalificiran delavec 16.2 06 - kmet, kme~ka gospodinja in pomagajo~i ~lan 17.3 07 - obrtnik 1.4 08 - gospodinja (zunaj kmetijstva) 9.4 09 - upokojenec 9.5 10 - drugo 2.3 11 - b.o. 0.5 8.07 KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - nisem za zaposlen 41.6 2 - imam vodilni poloàj na ravni delovne organizacije 3.1 3 - imam vodstveni poloàj na ravni delovne enote v 9.3 okviru delovne organizacije 4 - nimam vodilnega ali vodstvenega poloàja (sem zaposlen) 46.0 (Za zaposlene) SJM 70 81 8.08 ALI DELATE V ISTEM KRAJU KOT STANUJETE? (^e ne) KAKO DALE^ JE OD VA[EGA STALNEGA PREBIVALI[^A DO KRAJA ZAPOSLITVE (DO TAM, KJER DELATE)? 1 - delam v istem kraju 35.9 2 - delam v drugem kraju, oddaljenem do 5 km 8.9 3 - nad 5 do 10 km 5.9 4 - nad 10 do 15 km 2.9 5 - nad 15 do 2o km 1.9 6 - nad 20 km 2.7 7 - ne vem 0.0 8 - b.o. 0.2 9 - nisem zaposlen 41.6 (Za zaposlene) V809SK KAKO PRETE@NO PRIHAJATE NA DELO? (Mòna sta dva odgovora) 1 - pe{ 24.0 2 - s kolesom 10.5 3 - z mopedom, motornim kolesom 4.8 4 - z avtobusom 15.5 5 - z vlakom 1.8 6 - z osebnim avtom 9.4 7 - b.o. 0.1 8 - nisem zaposlen 41.6 (Za zaposlene) 8.10 ALI PRI SVOJEM POKLICNEM DELU POTUJETE? 1 - da 14.5 2 - ne 43.9 3 - ni zaposlen 41.6 (Za zaposlene, ki potujejo pri svojem poklicnem delu) 8.11 IN KAKO DALE^ POTUJETE PRI SVOJEM POKLICNEM DELU? 01 - znotraj (enega) nekaj blìnjih krajev 1.2 02 - po ob~ini (tudi Ljubljane) 2.0 03 - v glavnem po [tajerskem 1.2 04 - v glavnem po Gorenjskem 0.2 05 - v glavnem po Primorskem 1.3 06 - v glavnem po Pomurju 0.1 07 - v glavnem po Dolenjskem 0.4 08 - po vsej Sloveniji 4.0 09 - po Jugoslaviji 3.0 10 - preko meja Jugoslavije 0.9 11 - ne potujem pri svojem poklicnem delu 44.0 12 - nisem zaposlen 41.6 (Za zaposlene, ki potujejo pri svojem poklicnem delu) 8.12 IN KAKO POGOSTO POTUJETE PRI SVOJEM POKLICNEM DELU? 1 - dnevno 3.3 2 - nekajkrat tedensko 2.8 3 - nekajkrat mese~no 4.8 4 - nekajkrat letno 3.2 5 - ne morem oceniti 0.3 6 - ne potujem pri svojem poklicnem delu 44.0 82 SJM 70 7 - nisem zaposlen 41.6 8.13 VIR DOHODKOV VA[E DRU@INE 1 - izklju~no kmetijstvo 11.6 2 - kmetijstvo in nekmetijska dejavnost 14.7 3 - izklju~no nekmetijska dejavnost 71.3 4 - b.o. 2.4 (Za vse, razen za kmete, kme~ke gospodinje in pomagajo~e ~lane) 8.14 KOLIKO ZNA[A VA[ POVPRE^NI MESE^NI ZASLU@EK (^E NI ZAPOSLEN, ZASLU@EK POGLAVARJA VA[E DRU@INE)? 1 - do 75.000 16.2 2 - 75.001 do 100.000 24.5 3 - 100.001 do 150.000 24.4 4 - 150.001 do 200.000 10.1 5 - 200.001 do 250.000 3.5 6 - 250.001 in ve^ 2.0 7 - ne vem 0.5 8 - b.o. 1.4 9 - kmet, kme~ka gospodinja in pomagajo~i ~lani 17.3 (Za kmete, kme~ke gospodinje in pomagajo~e ~lane) 8.15 KOLIKO OBDELOVALNE ZEMLJE IMATE VI OZ. VA[A DRU@INA? (njive, travniki, vinograd, sadovnjaki, vrtovi) 1 - do 0,5 ha 1.5 2 - nad 0,5 - 1 ha 1.5 3 - nad 1 - 3 ha 4.6 4 - nad 3 - 6 ha 5.2 5 - nad 6 - 9 ha 2.4 6 - nad 9 ha 1.5 7 - ni ugotovljeno 0.2 8 - b.o. 0.5 9 - ni kmet, kme~ka gospodinja ali pomagajo~i ~lan 82.7 8.16 SPOL 1 - mo{ki 48.3 2 - ‘enski 51.7 8.17 ALI NAS @ELITE MORDA OPOZORITI NA KAJ POMEMBNEGA, BODISI, DA JE V ZVEZI S CESTAMI ALI PA NE, O ^EMER PA V ANKETI NI BILO GOVORA? (Vpi{ite prosim) Opozorilo v zvezi... 1 - b.o. 74.4 2 - s cestami 16.5 3 - z gospodarstvom 3.3 4 - s socialo, zdravstvom 2.1 5 - s {olstvom, kulturo 0.5 6 - z drugimi vpra{anji 3.1 8.18 NA[ CENTER NAMERAVA TUDI V PRIHODNJE RAZISKOVATI STALI[^A LJUDI O POSAMEZNIH VPRA[ANJIH. REZULTATI NAJ BI SLU@ILI TUDI KOT OSNOVA ZA SJM 70 83 ODLO^ANJE. ALI SE VAM ZDI, DA SO TAK[NE RAZISKAVE LAHKO KORISTNE ALI NE? 1 - koristne in jih je treba podpirati 85.9 2 - nekoristne, so le zapravljanje ~asa in denarja 1.0 3 - kakor kdaj 7.0 4 - ne vem 4.5 5 - b.o. 1.6 8.19 JESENI BO NA[ CENTER - KOT @E DVE LETI DOSLEJ - IZVEDEL RAZISKAVO “SLOVENSRO JAVNO MNENJE 1970" O NAJAKTUALNEJ[IH DRU@BENIH VPRA[ANJIH SLOVENIJE. KATERE PROBLEME BI PO VA[I SODBI MORALI PREDVSEM RAZISKATI? 819A+B 01 - politi~ni sistem 2.0 02 - gospodarstvo na splo{no 12.2 03 - neurejeno kmetijstvo 11.9 04 - Slovenija v federaciji 2.6 05 - socialne razlike 3.9 06 - standard 2.6 07 - zaposlovanje 5.4 08 - stanovanjska problematika 4.4 09 - vpra{anja kulture 1.6 10 - socialna vpra{anja 11.3 11 - {olstvo, otro{ko varstvo 8.3 12 - ostalo 6.0 13 - ne ve 44.3 8.20A OB TEJ RAZISKAVI (SJM-70") PA SE NAMERAVAMO OZ. @ELIMO OBRNITI NA VAS - - V OKTOBRU - IN VAS ANKETIRATI. ALI BOSTE SODELOVALI Z NAMI ALI NE? 1 - da 84.0 2 - {e ne vem 9.4 3 - ne bo v tem kraju 0.8 4 - ne ~uti se sposobnega 2.2 5 - ne, zdravstveni razlogi 1.4 6 - ne, nima interesa 0.9 7 - ne bo sodeloval 1.1 8 - b.o. 0.3 9.00 PODATKI O KRAJU 9.01 VELIKOST NASELJA 1 - hi{a na samem, zaselek ali manj{a vas z do 500 prebivalci 31.4 2 - vas, trg z nad 500 do 2000 prebivalci 16.3 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalcev 9.8 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalcev 12.0 5 - mesto z nad 10.000 do 15.000 prebivalcev 3.3 6 - mesto z nad 15.000 do 50.000 prebivalcev 7.6 7 - Ljubljana, Maribor 19.5 9.02 KAK[NE SO ZNA^ILNOSTI KRAJA, KJER @IVl ANKETIRANEC? 1 - Ljubljana 12.9 84 SJM 70 2 - Maribor 6.6 3 - Koper, Nova Gorica, Kranj, Celje, Novo mesto, Breìce, 11.2 Murska Sobota, Jesenice, Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje 4 - drugi centri ob~in 17.7 5 - kraj s {olo in po{to 16.8 6 - samo po{ta ali {ola 7.4 7 - ni~esar od navedenega, pa~ pa avtobusna postaja 13.4 8 - prav ni~ od navedenega 14.0 9.03 ^AS IZGRADNJE NAJBLI@JE CESTE V KRAJU ANKETIRAN^EVEGA BIVANJA 1 - pred 1918 76.5 2 - od 1918 do 1940 7.1 3 - od 1940 do 1960 7.6 4 - po letu 1960 8.8 9.04 KAK[NA JE ODDALJENOST KRAJA ANKETIRAN^EVEGA BIVANJA OD CEST? ______________________________________________________________________________ ODDALJENOST OD A cesta {ir{ega B cesta regio- C cesta lokalnega CESTE slovenskega nalnega, po- ob~inskega pomena pomena (I.reda) dro~nega pomena ______________________________________________________________________________ 1 - cesta je v kraju 40.7 14.0 36.9 2 - oddaljena do 1 km 4.6 3.3 2.9 3 - oddaljena do 2 km 8.6 3.6 2.1 4 - oddaljena do 5 km 10.5 6.4 1.6 5 - oddaljena do 10 km 9.0 4.6 0.2 6 - oddaljena nad 10 km 26.0 1.7 - 7 - blìje je pomemb- nej{a cesta - 66.1 56.2 8 - b.o. 0.0 0.2 0.0 ______________________________________________________________________________ 9.05 [TEVILO AVTOBUSNIH IN (ALI) @ELEZNI[KIH ZVEZ NA DAN? 1 - brez zvez, nad 1 uro hoda 4.9 2 - z 1 do 4 zvezami 11.7 3 - s 5 do 10 zvezami 13.3 4 - z 11 do 20 zvezami 15.3 5 - z 21 do 50 zvezami 15.6 6 - nad 50 zvez 39.2 9.06 ODDALJENOST OD NAJBLI@JEGA CESTNEGA MEJNEGA PREHODA? 1 - do 15 km 17.9 2 - nad 15 do 30 km 19.8 3 - nad 30 do 60 km 30.9 4 - nad 60 do 90 km 13.1 5 - nad 90 do 120 km 9.4 6 - nad 120 do 150 km 3.1 7 - nad 150 km 5.7 8 - b.o. 0.2 REGIJA: 01 - Prekmurje 7.1 SJM 70 85 02 - Mariborska 18.6 03 - Koro{ka 2.9 04 - Celjska 12.7 05 - Zasavje 6.4 06 - Dolenjska 5.7 07 - Ko~evska 0.7 08 - Ljubljanska kotlina - jug 5.7 09 - Ljubljanska kotlina - sever 10.7 10 - Ljubljana - mesto 13.1 11 - Zgornjesavska 2.9 12 - Gori{ka 6.4 13 - Notranjska 3.6 14 - Koprska 3.6 86 SJM 70 SJM 70/71 87 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 70/71 Okraj{an naslov projekta: SJM70/71 Osnovna vsebina projekta: materialni poloàj gospodinjstva (standard), spremembe jugoslovanske ustave (uvedba predsedstva), drùbenopoliti~na aktivnost anketiranca, financiranje drùbenih dejavnosti, gospodarska stabilizacija, var~evalne navade, odhajanje na delo na tuje, vpliv posameznika na politiko, neenakosti v izobrazbi, ogroènost Jugoslavije, teritorialna obramba, odnos Slovencev do vojske, znanje jezikov, seznanjenost z dogajanji v drugih republikah in zamejstvu, odnosi z Italijo (slovenska manj{ina), pokojnine, mediji (spremljanje, ocena), vernost, odnosi dràva-cerkev, zaèljene lastnosti voditeljev, odnos do zakonov, zveza komunistov, na~rtovanje ‘ivljenja, priseljevanje v Slovenijo, svoboda govora, mònost za izobraèvanje, zanimanje za voja{ke poklice, pokojninsko zavarovanje, svoboda verovanja, ugled politikov. Naro~nik: Sklad Borisa Kidri~a - Raziskovalna skupnost Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Zdravko Mlinar, Vlado Benko, Peter Klinar, France Vreg, Zdenko Roter, Bo{tjan Marki~, Janez [kerjanec, Tomo Martelanc, Stane Kranjc, Drago Zajc Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 140 okoli{ih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2100. ^as izvedbe raziskave: december 1970 - januar 1971 Datoteka: SJM70/71 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 1970/71, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1971 88 SJM 70/71 1.00 STANDARD GOSPODINJSTVA, DRU@BENOPOLITI^NE RAZMERE V JUGOSLAVIJI ^E PRIMERJATE SVOJ (TUDI DRU@INSKI) SEDANJI MATERIALNI POLO@AJ.. 1.01 KAK[EN JE BIL VA[ MATERIALNI POLO@AJ PRED LETOM DNI? 1 - bolj{i kot sedaj 16.8 2 - enak kot sedaj 50.0 3 - slab{i kot sedaj 32.7 4 - ne bi vedel odgovoriti 0.5 1.02 IN KAK[EN JE BIL VA[ MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) PRED PETIMI LETI? 1 - bolj{i kot sedaj 8.5 2 - enak kot sedaj 15.6 3 - slab{i kot sedaj 64.1 4 - ne bi vedel odgovoriti 1.7 5 - b.o. 0.1 1.03 KAJ MISLITE, KAK[EN BO VA[ MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) ^EZ LETO DNI? 1 - bolj{i kot sedaj 37.2 2 - enak kot sedaj 28.7 3 - slab{i kot sedaj 13.7 4 - ne bi vedel odgovoriti 20.1 5 - b.o. 0.2 1.04 IN KAJ MISLITE, KAK[EN BO VA[ MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) ^EZ PET LET? 1 - bolj{i kot sedaj 47.4 2 - enak kot sedaj 9.2 3 - slab{i kot sedaj 7.6 4 - ne bi vedel odgovoriti 35.8 1.05 ^E POGLEDATE NEKAJ MESECEV NAZAJ: KATERI DOGODKI NA PODRO^JU POLITIKE IN GOSPODARSTVA V JUGOSLAVIJI SE VAM ZDE NAJPOMEMBNEJ[I? (^e anketiranec navede ve~ dogodkov, vpra{ajte, kateri od teh se mu zdi najpomembnej{i in ga zapi{ite prvega) A+B+C 01 - stabilizacija 19.8 02 - zamrznjenje cen 5.1 03 - spremembe ustave 12.6 04 - prva konferenca ZKJ 2.9 05 - kmetijstvo 1.6 06 - notranji politi~ni dogodki 4.4 07 - odnosi SFRJ - Italija 4.7 08 - Nixonov obisk 1.5 09 - zunanje-politi~ni dogodki 2.9 10 - b.o. 60.4 (^e je navedel problem) 1.06 IN KAKO TA NAJPOMEMBNEJ[I DOGODEK OCENJUJETE GLEDE NA POSLEDICE, KI JIH IMA ZA VAS IN LJUDI V VA[EM OKOLJU? 1 - posledice bodo (so) v glavnem dobre 24.3 2 - posledice bodo (so) v glavnem slabe 5.8 SJM 70/71 89 3 - ne bo (ni) nobenih posledic 3.2 4 - ne vem kak{ne posledice bodo(so) nastopile 6.2 5 - ni navedel problema 60.5 1.07 V ZADNJIH MESECIH TE^E V JUGOSLAVIJI POLITI^NA RAZPRAVA O POMEMBNIH VPRA[ANJIH, V ZVEZI S KATERIMI JE TREBA SPREMENITI TUDI USTAVO. ALI MORDA VESTE, ZA KATERE SPREMEMBE GRE? (Mònih je ve~ odgovorov) 01 - spremenjena vloga federacije in republik 5.3 02 - spremembe v gospodarskem sistemu 3.9 03 - odgovor 1 + 2 2.3 04 - predsedstvo namesto predsednika republike 11.8 05 - odgovor 1 + 4 5.6 06 - odgovor 2 + 4 3.4 07 - odgovor 1 + 2 + 4 10.9 08 - sli{al je nekaj, a ne more navesti za kaj gre 20.0 09 - navaja druge probleme 1.6 10 - brez odgovora 0.5 00 - ni~ ne ve o tem 34.9 1.08 MED PREDLAGANIMI SPREMEMBAMI USTAVE JE TUDI FORMIRANJE PREDSEDSTVA REPUBLIKE, KI BI GA SESTAVLJALI PREDSTAVNIKI IZ VSEH JUGOSLOVANSKIH REPUBLIK. ALI KAJ VESTE O TEM? (~e da) ALI JE TAK[NA SPREMEMBA USTAVE SMOTRNA? 1 - ni~ ne vem o te 32.2 2 - je smotrna 46.2 3 - ni smotrna (ostane naj tako, kot doslej) 17.0 4 - vseeno je 4.1 5 - b.o. 0.5 1.09 ALI JE V SEDANJIH DRU@BENOPOLITI^NIH RAZMERAH V JUGOSLAVIJI KAJ, KAR VAM POVZRO^A OB^UTKE NEGOTOVOSTI, NESIGURNOSTI, VAS MOTI, VZNEMIRJA? (^e da) KAJ JE TO? 01 - ni~ ga ne vznemirja 64.5 02 - da, ne ve kaj 5.4 03 - nestabilnost gospodarstva 7.3 04 - inflacija 7.2 05 - drugi gospodarski razlogi 2.5 06 - socialne razlike 2.0 07 - notranje-politi~ni razlogi 4.0 08 - zunanje-politi~ni razlogi 1.7 09 - poloàj ljudi 0.4 10 - korupcija 0.2 11 - drugo 4.0 12 - b.o. 0.9 1.10 ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE ZAVZEMA ZVEZA KOMUNISTOV PRI NAS, SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI - ALI NE? 1 - da, povsem je skladna 29.3 2 - deloma je skladna 36.9 3 - ni skladna 6.3 4 - jo premalo poznam, da bi jo lahko oceni 20.3 5 - ni~ ne vem o tem 6.9 6 - b.o. 0.3 1.11 ALI SE MORDA SPOMNITE, KATERA OSNOVNA VPRA[ANJA JE OBRAVNAVALA NEDAVNA 90 SJM 70/71 PRVA KONFERENCA ZK V BEOGRADU, NA KATERI STA GOVORILA TUDI PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO IN PREDSEDNIK VLADE RIBI^I^? ([ifriran en odgovor.) 01 - vpra{anje o politi~nem sistemu (predsedstvo SFRJ) 5.1 02 - spremembe v ekonomskih funkcijah federacije 4.0 03 - odgovor 1 + 2 7.1 04 - probleme kmetijstva 2.6 05 - odgovor 1 + 4 2.7 06 - odgovor 2 + 4 2.1 07 - odgovor 1 + 2 + 4 6.9 08 - drugi odgovori 2.4 09 - se ne spomni, katera vpra{anja 33.0 10 - ni~ ne ve o konferenci 33.8 11 - b.o. 0.4 1.12 ZA KOLIKO ^ASA VNAPREJ NA^RTUJETE (PLANIRATE, RAZMI[LJATE O...) SVOJE @IVLJENJE IN DELO? 1 - ne planiram vnaprej 18.1 2 - za nekaj dni vnaprej, od danes do jutri 7.7 3 - za nekaj tednov 3.4 4 - za nekaj mesecev 10.3 5 - za leto vnaprej 31.4 6 - za 2 do 3 leta vnaprej 12.7 7 - za 4 do 5 let 6.8 8 - za ve~ kot 5 let 9.6 9 - b.o. 0.1 1.13 STARO LETO SE IZTEKA (1971: SE JE IZTEKLO). ALI IMATE VI OZIROMA VA[A DRU@INA KAK[NE DOLO^ENE NA^RTE (NAMENE) ZA LETO 1971? 1 - ne, nimam-o na~rtov 39.6 2 - ne vem, kak{ni 4.8 3 - da, imam-o 55.1 4 - b.o. 0.5 1.13A. IN V ZVEZI S ^EM SO TI NA^RTI? NAVEDITE: 01 - popraviti hi{o 8.8 02 - zgraditi hi{o 12.3 03 - kupiti stanovanje 4.4 04 - urediti stanovanje 7.8 05 - obnoviti hlev 3.4 06 - izbolj{ati gospodarstvo 2.7 07 - nakup avtomobila 3.1 08 - v slùbi 1.6 09 - izobraèvanje 2.9 10 - odhod v tujino 0.5 11 - izbolj{ati standard 2.0 12 - na~rti z denarjem 3.4 13 - ostali na~rti 1.4 14 - ne pove kaj 0.8 15 - nima na~rtov 44.9 1.14 ALI STE VKLJU^ENI V DRU@BENE ORGANIZACIJE, DRU[TVA - IN ^E STE, ALI V SJM 70/71 91 NJIH DOSTI DELATE? ______________________________________________________________________________ nisem sem dosti vklju~en vklju~en delam 1 2 3 ______________________________________________________________________________ A - SZDL 26.5 70.0 3.5 B - ZKS 90.1 7.4 2.4 C - sindikati 45.8 49.1 5.1 D - zveza borcev 83.6 14.3 1.9 E - zveza mladine 93.9 5.1 1.0 F - kulturno prosvetna organizacija 95.3 2.9 1.8 G - telovadna in {portna dru{tva 92.2 5.0 2.9 H - strokovna dru{tva 90.6 7.4 2.0 I - druga dru{tva in organizacije 75.4 20.2 4.4 ______________________________________________________________________________ 1.15 ALI STE IZVOLJENI V ORGANE SAMOUPRAVLJANJA V KRAJU, OB^INI, DELOVNI ORGANIZACIJI - IN ALI V NJIH DOSTI DELATE? ______________________________________________________________________________ nisem sem delam izvoljen izvoljen dosti 1 2 3 ______________________________________________________________________________ A - krajevna skupnost in njeni organi 96.1 2.0 1.9 B - ob~inska skup{~ina in njeni sveti, republi{ka skup{~ina, interesne skupnosti 98.0 0.8 1.2 C - svet (tudi delavski), delovne organizacije, upravni odbor in komisije 86.3 6.8 6.9 ______________________________________________________________________________ 1.16 KDO PREDVSEM (NA KATERI RAVNI) BI MORAL POSKRBETI ZA UREJANJE VPRA[ANJ V ZVEZI S SPODAJ NAVEDENIMI PODRO^JI, ALI DELOVNA ORGANIZACIJA, OB^INA, REPUBLIKA OZ. FEDERACIJA? ______________________________________________________________________________ delovne ob~ina republika federa- ne vem b.o. organi- (tudi sam. cija zacije skupnosti) 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A - gospodarstvo 20.2 23.3 30.3 16.6 9.4 0.8 B - osnovno {olstvo 1.5 44.8 41.0 5.8 6.8 0.5 C - zdravstvo 2.2 26.7 53.7 9.6 7.8 0.5 D - otro{ko varstvo 4.3 61.9 23.3 3.2 7.3 0.5 E - pokojnine 2.0 11.8 60.0 18.0 8.3 0.4 F - narodna obramba 0.2 6.5 14.6 71.0 7.0 0.5 G - zunanja politika 0.1 0.7 7.4 82.1 9.6 0.5 ______________________________________________________________________________ 1.17 KAM BI NA SPLO[NO UVRSTILI SEBE PRI SPREJEMANJU RAZLI^NIH NOVOSTI V PRIMERJAVI Z DRUGIMI? 1 - med prve, ki se odlo~ijo za kaj novega 18.8 2 - po~akam, da se jih nekaj odlo~i pred mano 22.1 3 - med tiste, ki se odlo~ajo takrat kot ve~ina 25.7 4 - odlo~im se kmalu za tem, ko je to storila ‘e ve~ina 7.7 5 - med tiste, ki raj{i po~akajo in so bolj previdni pri novotarijah 25.1 6 - b.o. 0.6 2.00 GOSPODARSTVO, VAR^EVANJE, DELO V TUJINI 92 SJM 70/71 POSTAVILI VAM BOMO NEKAJ VPRA[ANJ V ZVEZI Z GOSPODARSTVOM. KAJ MENITE.... 2.01 KATERE USLUGE NAJ BI PLA^EVAL POTRO[NIK VE^ KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA @EPA - (OB VE^JIH PLA^AH IN MANJ[IH DAVKIH, PRISPEVKIH) - KATERE PA NAJ BI BILE S POMO^JO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DR@AVA ITD.) BREZ PLA^ILA ALI PO NI@JI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTRO[NIKU - OB MANJ[IH PLA^AH IN VE^- JIH DAVKIH IN PRISPEVKIH? ______________________________________________________________________________ ve~ iz ve~ iz naj bo ne vem b.o. USLUGE lastnega drùbe- kot dos- ‘epa nih sred- lej stev 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A - v zdravstvu 6.5 54.7 33.2 5.1 0.5 B - v prosveti, {olstvu ({tipendije,u~beniki itd.) 5.2 63.0 23.2 8.0 0.5 C - v kulturi (gledali{~a, film, knjige) 20.9 41.8 24.5 12.0 0.8 D - v gradnji stanovanj (najemnine) 28.4 40.5 21.8 8.5 0.9 E - v vzdrèvanju otrok (otro{ki dodatki in otro{ko varstvo) 17.6 54.8 18.7 8.0 1.0 F - komunalne usluge 10.9 53.7 24.6 10.0 0.8 G - v telesni kulturi (telovad- nice, igri{~a, kopali{~a) 9.5 55.8 20.2 13.8 0.7 ______________________________________________________________________________ 2.02 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENOGOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike naj same skrbijo za svoj nadaljnji razvoj 22.8 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa skrb razvitih republik 13.0 3 - manj razvite republike morajo skrbeti zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 58.4 4 - kaj drugega 0.3 5 - ne vem, premalo poznam 5.3 6 - b.o. 0.3 2.03 (STABILIZACIJA) UREDITEV RAZMER V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU TERJA V PREHODNEM OBDOBJU NEKAJ LET TUDI DOLO^ENE @RTVE OZIROMA ODPOVEDI IN NAPORE LJUDI IN KOLEKTIVOV (ZATEGOVANJE PASU). KAJ SODITE O NASLEDNJIH @RTVAH, ODPOVEDIH IN NAPORIH - ALI JIH LAHKO SPREJMEMO ALI NE? ______________________________________________________________________________ moramo lahko sprej- ne smemo ne vem b.o. sprejeti memo ni pa sprejeti nujno ______________________________________________________________________________ A - manj denarja za pove~eva- nje osebnih dohodkov in ‘ivljenjskega standarda 13.4 18.4 59.2 8.4 0.6 B - ljudje naj bi ve~ delali 58.2 18.8 16.0 6.5 0.6 C - manj denarja za {olstvo, zdravstvo, kulturo 3.1 10.2 78.0 8.0 0.7 ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ moramo lahko sprej- ne smemo ne vem b.o. SJM 70/71 93 sprejeti memo ni pa sprejeti nujno ______________________________________________________________________________ D - gradili naj bi manj novih tovarn, elektrarn 19.5 24.0 44.4 11.4 0.8 E - manj naj bi modernizirali stare 15.0 20.8 51.2 12.1 1.0 F - manj ljudi bi dobilo novo zaposlitev 4.2 6.2 81.5 7.0 1.0 G - ukiniti bi morali ne- rentabilna podjetja 69.1 14.3 6.6 9.4 0.6 H - manj bi morali uvaàti in ve~ izvaàti 82.8 5.9 2.2 8.3 0.8 ______________________________________________________________________________ 2.04 NEKATERI LJUDJE PREDVSEM GLEDAJO NA TO, DA VAR^UJEJO DENAR, DA BI LAHKO KAJ KUPILI IN SI S TEM IZBOLJ[ALI SVOJE @IVLJENJE, DRUGI PA PRAVIJO, DA JE DANES NESMISELNO HRANITI DENAR IN GA JE NAJBOLJ PAMETNO SPROTI PORABITI. S KATERIMI BI SE VI BOLJ STRINJALI? 1 - s prvimi, ki {tedijo 62.6 2 - z drugimi, ki sproti porabijo 25.2 3 - kakor kdaj 11.2 4 - ne vem 0.9 5 - b.o. 0.1 2.05 PRI NAS VELIKO LJUDI HRANI DENAR (TUDI DEVIZE) V HRANILNICAH, BANKAH, NA PO[TI IPD. (CELO TISTI, KI MALO ZASLU@IJO). ALI IMATE KAKR[NOKOLI HRANILNO VLOGO (KNJI@NICO) (~e da) KOLIKO PRIBLI@NO IMATE SKUPAJ VLO@ENEGA DENARJA? 1 - nimam hranilne knjiìce 49.5 2 - do 1.000 Ndin 15.3 3 - od 1.000 do 5.000 Ndin 17.1 4 - nad 5.000 Ndin 11.6 5 - ne ‘eli odgovoriti 6.5 2.06 KOLIKO MESE^NO ODPLA^UJETE ZA POSOJILO? 1 - nimam posojila 56.5 2 - do 50 Ndin 5.7 3 - 51 do 100 Ndin 6.2 4 - 101 do 200 Ndin 9.7 5 - od 201 do 300 Ndin 8.3 6 - od 301 do 400 Ndin 5.1 7 - 401 in ve~ 7.2 8 - ne ‘eli odgovoriti 1.3 2.07 KAJ MENITE, ALI BI LAHKO DOVOLILI, DA BI LJUDJE PRI NAS NAMESTO V BANKE (ZA OBRESTI) VLAGALI SVOJ DENAR V PODJETJA (NA OBVEZNICE) IN ZA TO OD 94 SJM 70/71 NJIH PREJEMALI DEL DOBI^KA. 1 - tega ne razumem, ne vem 17.7 2 - to moramo dovoliti, saj je koristno tako za podjetje kot za ljudi 39.5 3 - to bi lahko dovolili le za~asno, da se izvle~emo iz gospodarske krize 20.0 4 - tega ne bi smeli dovoliti 20.9 5 - kaj drugega 1.8 6 - b.o. 0.2 2.08 A - KDO OD SPODAJ NAVEDENIH IMA PO VA[EM MNENJU PRVENSTVEN VPLIV NA RAZVOJ NA[E DRU@BE? 1 - politi~ne organizacije 34.0 2 - vodilni kadri v gospodarstvu 16.8 3 - ob~ani neposredno 3.5 4 - strokovnjaki in znanstveniki 4.9 5 - organi samoupravljanja 6.0 6 - dràvni organi 20.8 7 - nekdo drug 0.4 8 - ne vem 12.2 9 - b.o. 1.5 B - IN KDO NAJ BI IMEL VE^ VPLIVA V PRIHODNJE, DA BI SE NA[A DRU@BA USPE[NEJE RAZVIJALA 1 - politi~ne organizacije 9.2 2 - vodilni kadri v gospodarstvu 12.3 3 - ob~ani neposredno 14.9 4 - strokovnjaki in znanstveniki 26.1 5 - organi samoupravljanja 13.2 6 - dràvni organi 10.0 7 - nekdo drug 0.5 8 - ne vem 12.1 9 - b.o. 1.7 2.09 MNOGO LJUDI ODHAJA IZ SLOVENIJE NA DELO V TUJINO. KAJ MISLITE, KATERI SO POGLAVITNI RAZLOGI ZA TO? (Mòni so trije odgovori) A+B+C 01 - da bi si z zaslùkom ustvarili osnovne pogoje za ‘ivljenje (stanovanje, stroji, orodja) 62.8 02 - da bi si izbolj{ali kar dober ‘ivljenjski standard (bolj{e stanovanje, ve~ji avto, vikend ipd....) 65.1 03 - odnosi med delavci in nadrejenimi so tam bolj{i kot v na{ih podjetjih 6.7 04 - na tujem so bolj{e mònosti za strokovno izpopolnjevanje 18.6 05 - tam làje napredujejo, ~e so sposobni 38.6 06 - ker se doma ne morejo zaposliti 32.9 07 - neurejeno osebno in druìnsko ‘ivljenje (lo~itve, razo- ~aranje ipd.) 4.5 08 - zaradi prepri~anja, da so mònosti za njih v kapitalisti~ni drùbi (z zasebno lastnino) mnogo ugodnej{e 11.6 09 - da bi videli svet, ker je na tujem ‘ivljenje bolj pestro 13.3 10 - kaj drugega 1.8 11 - ne vem, premalo poznam 44.3 2.10 DELAVCI SE VRA^AJO IZ TUJINE. DENIMO, DA SE JE NEKDO PO VE^ LETIH DELA VRNIL S PRECEJ TUJEGA DENARJA. KAKO NAJ BI GA PORABIL? (izberite tri odgovore, ki se vam zde smotrni) SJM 70/71 95 A+B+C 1 - denar naj naloì v na{i banki za obresti 80.1 2 - devize naj naloì v tuji banki 7.0 3 - denar naj posodi dobremu podjetju, ki bi mu poleg obresti pla~alo {e del dobi~ka 45.7 4 - denar naj za visoke obresti posoja drugim posameznikom 7.6 5 - kupi naj si stroje in postane samostojen obrtnik 65.2 6 - zgradi naj si vikend hi{o 19.3 7 - denar naj porabi za svojo zabavo, naj ga “zalumpa” 1.5 8 - kupi naj si umetnine, ki imajo trajno vrednost 9.9 9 - kaj drugega, kaj 15.1 0 - ne vem 45.3 2.11 KAJ MENITE, ALI BI NA[A PODJETJA MORALA SVOJIM NEKDANJIM DELAVCEM, KO SE VRNEJO IZ DELA NA TUJEM ZAGOTOVITI NJIHOVI KVALIFIKACIJI IN IZKU[NJI PRIMERNO DELO - ALI PA SE JIH TO NI^ NE TI^E? 1 - da, zagotoviti bi morala ustrezno delo 40.5 2 - zagotoviti bi morala, pa ~eprav neustrezno delo 8.3 3 - ~e jih ravno potrebujejo, jih lahko vzamejo na delo, dol`na pa niso 29.3 4 - to je stvar celotne drùbe (dràve) in podjetje nima nikakr{ne obveze 5.8 5 - to je le problem povratnikov, naj ga re{ijo, kakor ga 12.3 znajo 6 - kaj drugega 0.8 7 - ne vem 3.0 2.12 ALI STE KDAJ V ZADNJIH LETIH RAZMI[LJALI O TEM, DA BI OD[LI DELAT NA TUJE? 1 - ne, sem prestar, bolan, nesposoben 20.2 2 - nisem razmi{ljal-a o tem 58.7 IN ^E STE RAZMI[LJALI - ^EPRAV SE NISTE IN SE MORDA SPLOH NE BOSTE ODLO^ILI - KAM, V KATERO DE@ELO BI [LI DELAT? 3 - Avstrija 2.1 4 - Italija 0.7 5 - ZR Nem~ija 10.8 6 - [vedska, skandinavske deèle 1.6 7 - Francija 0.3 8 - [vica 3.0 9 - Kanada, ZDA 1.2 10 - Sovjetska zveza in druge socialisti~ne deèle - 11 - Avstralija 0.4 12 - neopredeljeno, drugo 1.0 2.13 V ZADNJIH LETIH PRIHAJA VSE VE^ LJUDI IZ DRUGIH REPUBLIK NA DELO V SLOVENIJO? ALI SE VAM ZDI TO V GLAVNEM DOBRO ALI SLABO? 1 - v glavnem dobro 28.6 2 - kakor kdaj 19.6 3 - v glavnem slabo 42.5 4 - ne vem 9.0 5 - b.o. 0.4 2.13A. ZAKAJ MISLI, DA JE TO DOBRO? 01 - primanjkuje nekvalificiranih delavcev 12.4 96 SJM 70/71 02 - delajo vse 4.4 03 - dobro je za na{ razvoj 1.0 04 - pri nas se u~ijo 1.8 05 - doma nimajo dela 1.4 06 - bolje kot v tujino 0.3 07 - narodi se zbliùjejo 1.9 08 - ne smemo biti zaprti 0.4 09 - drugo 2.5 10 - ne pove zakaj 2.6 11 - ni odgovoril na vpr. 2.13 42.6 12 - na vpr. 2.13 odgovoril 2, 4, 5 28.8 2.13B. ZAKAJ MISLI, DA JE TO SLABO? 01 - dovolj je Slovencev 19.9 02 - gre na na{ ra~un 9.1 03 - niso usposobljeni 1.1 04 - neradi delajo, so leni 2.3 05 - z njimi so sitnosti 2.7 06 - slabo za Slovence 2.9 07 - doma imajo delo 1.6 08 - tu tèko ‘ivijo 0.3 09 - vsaka republika naj zaposluje svoje ljudi 0.9 10 - ne pove zakaj 1.8 11 - na vpr. 2.13 je odgovoril, da je dobro 28.6 12 - na vpr. 2.13 je odgovoril 2, 3 ali 4. 28.8 3.00 POLITI^NA ANGA@IRANOST 3.01 ^E BI TAKO NANESLO, ALI BI BILI PRIPRAVLJENI PREVZETI KAK[NO FUNKCIJO V ORGANIZACIJAH, DRU[TVIH ALI SAMOUPRAVNIH ORGANIH V VA[EM KRAJU? 1 - ‘e ima funkcijo 11.4 2 - bi 36.5 3 - ne bi 42.3 4 - ne vem 9.4 5 - b.o. 0.3 3.02 ALI POZNATE ODBORNIKA IZ VA[EGA KRAJA - DELOVNE ORGANIZACIJE, KI VAS ZASTOPA V OB^INSKI SKUP[^INI? (^e da) ALI STE SE MORDA KDAJ POGOVARJALI Z NJIM? 1 - ne poznam ga 34.9 2 - poznam, se nisem pogovarjal 30.5 3 - pogovarjal sem se 34.3 4 - b.o. 0.4 3.03 ALI SO PRI NAS [E KAK[NE STVARI, KI SE O NJIH LJUDJE NE UPAJO ODKRITO IN JAVNO GOVORITI? 1 - da 30.6 2 - ne 67.6 3 - b.o. 1.8 (^e da) 303A ZA KAK[NE STVARI GRE: SJM 70/71 97 01 - kritika sistema 1.1 02 - kritika vodilnih 5.0 03 - odnosi med republikami 0.2 04 - druga politi~na vpra{anja 5.0 05 - o socialnih razlikah 2.5 06 - o gospodarskem kriminalu 1.1 07 - nepravilnosti v samoupravljanju 3.5 08 - druga gospodarska vpra{anja 3.7 09 - kme~ka vpra{anja 0.6 10 - ostalo 2.0 11 - ne pove o ~em 5.9 12 - odgovoril je “ne” 69.3 3.04 ALI VAS MOTI (TE@I) KAK[EN DRU@BENI PROBLEM OZIROMA ZADEVA, ZA KATERE RE[EVANJE BI SE BILI PRIPRAVLJENI TUDI OSEBNO MO^NO ZAVZETI IN PRISPEVATI PO SVOJIH MO@NOSTIH? 1 - da 30.2 2 - ne 69.2 3 - b.o. 0.6 (^e da) ZA KAK[EN PROBLEM GRE: 01 - socialne razlike 2.2 02 - kme~ki problemi 2.0 03 - zdravstvo 1.3 04 - socialno varstveni problemi 5.4 05 - {olstvo 2.0 06 - komunalne zadeve 5.8 07 - samoupravljanje 0.8 08 - gospodarski problemi 2.7 09 - delovanje DPO 0.5 10 - drugo 6.8 11 - ne pove 0.9 12 - odgovoril je “ne” 69.7 3.05 NA[TELI VAM BOMO NEKATERA PODRO^JA DRU@BENEGA @IVLJENJA, VI PA NAM POVEJTE: A - ZA KATERA OD TEH SE VI OSEBNO ZAVZEMATE, B - ALI IMATE KAK[EN VPLIV NA DOGAJANJE NA KATEREM OD TEH PODRO^IJ @IVLJENJA V VA[I OB^INI, C - ALI SE VAM ZDI, DA BI SE MORALO NA KATEREM OD TEH PODRO^IJ KAJ POMEMBNEGA NAPRAVITI (KAJ SPREMENITI), DA BI ZADOVOLJILI POTREBE LJUDI V VA[EM KRAJU OZIROMA OB^INI? 3.05 A. [OLSTVO, IZOBRA@EVANJE 1 - se zanima 38.0 2 - ima vpliv 1.2 98 SJM 70/71 3 - se{tevek 1 + 2 1.9 4 - terja spremembe 8.6 5 - se{tevek 1 + 4 20.0 6 - se{tevek 2 + 4 0.2 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 4.7 8 - b.o. 25.4 B. ZDRAVSTVENE ZADEVE 1 - se zanima 35.8 2 - ima vpliv 0.8 3 - se{tevek 1 + 2 1.2 4 - terja spremembe 11.8 5 - se{tevek 1 + 4 25.4 6 - se{tevek 2 + 4 0.1 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 2.5 8 - b.o. 22.5 C. KULTURNO DOGAJANJE 1 - se zanima 29.0 2 - ima vpliv 1.7 3 - se{tevek 1 + 2 1.3 4 - terja spremembe 8.4 5 - se{tevek 1 + 4 11.5 6 - se{tevek 2 + 4 - 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 1.6 8 - b.o. 46.6 D. KOMUNALNE ZADEVE 1 - se zanima 25.7 2 - ima vpliv 1.0 3 - se{tevek 1 + 2 1.3 4 - terja spremembe 12.7 5 - se{tevek 1 + 4 18.2 6 - se{tevek 2 + 4 0.1 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 3.4 8 - b.o. 37.5 E. STANOVANJSKE IN URBANISTI^NE ZADEVE 1 - se zanima 27.8 2 - ima vpliv 0.7 3 - se{tevek 1 + 2 1.2 4 - terja spremembe 12.0 5 - se{tevek 1 + 4 19.1 6 - se{tevek 2 + 4 0.1 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 2.1 8 - b.o. 37.1 F. KMETIJSTVO 1 - se zanima 18.8 2 - ima vpliv 0.7 3 - se{tevek 1 + 2 0.9 SJM 70/71 99 4 - terja spremembe 17.1 5 - se{tevek 1 + 4 22.0 6 - se{tevek 2 + 4 0.1 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 3.6 8 - b.o. 36.8 G. GOSPODARSKE ZADEVE 1 - se zanima 26.0 2 - ima vpliv 1.2 3 - se{tevek 1 + 2 0.9 4 - terja spremembe 13.0 5 - se{tevek 1 + 4 21.2 6 - se{tevek 2 + 4 0.2 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 3.7 8 - b.o. 33.8 H. UPRAVNE IN POLITI^NE ZADEVE 1 - se zanima 20.8 2 - ima vpliv 1.1 3 - se{tevek 1 + 2 1.6 4 - terja spremembe 8.5 5 - se{tevek 1 + 4 5.4 6 - se{tevek 2 + 4 - 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 1.3 8 - b.o. 61.2 I. SOCIALNO-VARSTVENI PROBLEMI 1 - se zanima 28.5 2 - ima vpliv 1.1 3 - se{tevek 1 + 2 0.7 4 - terja spremembe 12.0 5 - se{tevek 1 + 4 19.5 6 - se{tevek 2 + 4 0.1 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 2.3 8 - b.o. 35.9 J. [PORT IN RAZVEDRILO 1 - se zanima 25.7 2 - ima vpliv 1.7 3 - se{tevek 1 + 2 2.1 4 - terja spremembe 7.4 5 - se{tevek 1 + 4 8.9 6 - se{tevek 2 + 4 0.0 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 2.8 8 - b.o. 51.4 3.06 DENIMO, DA BI MORALI RE[ITI NEK PROBLEM OZIROMA UVELJAVITI INTERES ZA KATEREGA SODITE, DA JE VA@EN ZA VAS OZIROMA ZA LJUDI V VA[EM OKOLJU. POVEJTE NAM, NA KOGA, NA KATERO INSTITUCIJO, ORGAN ALI OSEBO BI SE NAJPREJ OBRNILI, ^E GRE ZA.... 100 SJM 70/71 3.06 A. ZA GOSPODARSKE PROBLEME: 01 - samoupravni organ 13.5 02 - KS in njeni organi 3.4 03 - ob~inski organi 58.3 04 - SZDL - krajevna, ob~inska, republi{ka 0.6 05 - ZK - osnovna, ob~inska, republi{ka 0.7 06 - sindikati - vsi nivoji 0.8 07 - slùbe socialnega varstva - 08 - republi{ki organi na splo{no 3.9 09 - ostale DPO 0.7 10 - sosedje, prijatelji 0.7 11 - drugo 1.3 12 - b.o. 16.2 B. ZA POLITI^NE PROBLEME: 01 - samoupravni organ 1.6 02 - KS in njeni organi 2.0 03 - ob~inski organi 28.6 04 - SZDL - krajevna, ob~inska, republi{ka 11.0 05 - ZK - osnovna, ob~inska, republi{ka 15.2 06 - sindikati - vsi nivoji 1.7 07 - slùbe socialnega varstva 0.0 08 - republi{ki organi na splo{no 5.4 09 - ostale DPO 3.7 10 - sosedje, prijatelji 0.5 11 - drugo 2.1 12 - b.o. 28.1 C. ZA SOCIALNE PROBLEME: 01 - samoupravni organ 1.4 02 - KS in njeni organi 2.4 03 - ob~inski organi 43.1 04 - SZDL - krajevna, ob~inska, republi{ka 0.9 05 - ZK - osnovna, ob~inska, republi{ka 0.5 06 - sindikati - vsi nivoji 0.9 07 - slùbe socialnega varstva 30.2 08 - republi{ki organi na splo{no 1.5 09 - ostale DPO 0.7 10 - sosedje, prijatelji 0.7 11 - drugo 0.8 12 - b.o. 17.0 3.07 ALI IMATE KOGA - KAKEGA ^LOVEKA S KATERIM LAHKO RA^UNATE, DA BI VAM PRISKO^IL NA POMO^, ^E BI PRI[LI V HUJ[E TE@AVE? ______________________________________________________________________________ da ne ne vem b.o. ______________________________________________________________________________ A - med sorodniki 74.8 18.8 4.6 1.8 B - tam, kjer delam (v pod- jetju, ustanovi) 42.0 9.9 6.4 1.6 40.1 (ni zap.) C - v kraju, ob~ini kjer ‘ivim 63.3 20.1 13.0 3.6 ______________________________________________________________________________ 3.08 KDAJ NAVADNO I[^ETE ZDRAVNI[KO POMO^? 1 - hodim na preglede, da bi ugotovil, ~e sem zdrav 8.4 2 - grem k zdravniku, ko se pojavijo prvi znaki bolezni 21.9 3 - ko me bolezen oz. po{kodba mo~no ovira pri delu 29.9 SJM 70/71 101 4 - le, kadar sem zelo hudo bolan (po{kodovan) 39.0 5 - b.o. 0.8 3.09 V KOLIK[NI MERI LAHKO PRI SVOJEM DELU IZRAZITE SVOJE SPOSOBNOSTI IN IDEJE? 1 - da, dosti mònosti imam 26.4 2 - da, {e kar 32.3 3 - malo mònosti imam 15.6 4 - sploh nimam mònosti 11.2 5 - ne vem 10.5 6 - b.o. 4.0 4.00 IZOBRA@EVANJE 4.01 ZAKAJ TOLIKO OTROK NE KON^A OSNOVNE [OLE? (Mòni so trije odgovori) A+B+C 01 - niso dovolj sposobni, pridni 46.2 02 - ni jim do nadaljevanja {olanja, ne ‘elijo 23.3 03 - u~itelji zapostavljajo otroke delavskih in kme~kih star{ev 8.3 04 - nih~e jim ne pomaga pri u~enju 36.4 05 - star{i jih ne spodbujajo k u~enju 41.2 06 - u~ni program v osnovni {oli je prenatrpan 42.2 07 - u~itelji niso dovolj sposobni 7.0 08 - ker jim to ne koristi, saj nimajo mònosti nadalje-8.1 vanja {olanja 09 - delati morajo doma, na kmetiji 40.8 10 - drugo 1.0 11 - ne vem 2.8 4.02 KAJ SODITE, ALI SO MO@NOSTI ZA IZOBRA@EVANJE MLADIH LJUDI DANES BOLJ[E ALI SLAB[E KOT PRED DESETIMI LETI? 1 - bolj{e 88.1 2 - slab{e 7.4 3 - ni~ se ni spremenilo 2.3 4 - ne vem 1.5 5 - b.o. 0.7 4.03 KAJ IMATE OD IZOBRAZBE OZIROMA KAJ SI OBETATE, ^E SE IZOBRA@UJETE ALI @ELITE IZOBRA@EVATI? (Izberite dva najpomembnej{a odgovora) A+B 1 - bolj{i zasluèk 69.2 2 - làje delo 36.2 3 - bolj{e mònosti napredovanja v slùbi 34.0 4 - ve~ji ugled 11.3 5 - làje se bom uveljavil v drùbenopoliti~nem delu 5.4 6 - znanje samo po sebi je nagrada 24.1 7 - kaj drugega 1.5 8 - ne vem 5.0 9 - b.o. 1.6 4.04 KAK[NO STOPNJO IZOBRAZBE STE VI V MLADOSTI @ELELI (@ELITE DOSE^I) ? 1 - osnovno {olo 11.0 2 - poklicno {olo 41.1 3 - srednjo {olo 24.6 102 SJM 70/71 4 - vi{jo {olo 7.3 5 - fakulteto, visoko {olo 10.8 6 - ne vem 4.3 7 - b.o. 0.6 4.05 KATERA JE NAJVI[JA STOPNJA [OLE, KI BI JO @ELELI SVOJIM OTROKOM? 1 - osemletka 2.9 2 - poklicna {ola 20.4 3 - srednja {ola (tehni~na, ekonomska, u~itelji{~e, gimnazija ipd) 22.4 4 - vi{ja {ola 14.6 5 - fakulteta, visoka {ola 33.7 6 - ne vem 5.4 7 - b.o. 0.7 5.00 OBRAMBA DR@AVE 5.01 ALI SODITE, DA LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA (DR@AVA, SKUPINA DR@AV) OGROZI VARNOST JUGOSLAVIJE S HUJ[IMI GRO@NJAMI ALI CELO Z VOJA[KIM NAPADOM? 1 - da ogroèni smo tako z vzhoda kot zahoda 23.6 2 - da, mòna je ve~ja nevarnost s strani zahoda 4.3 3 - da, mòna je ve~ja nevarnost s strani vzhoda 11.3 4 - ne, sedaj ne vidim, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost 47.4 5 - ne vem 13.3 5.02 ODNOSI MED SOVJETSKO ZVEZO IN ZR NEM^IJO (ZAHODNO) SO SE V ZADNJEM ^ASU, OD KAR JE KANCLER SOCIALDEMOKRAT WILLY BRAND, BISTVENO IZBOLJ[ALI. ALI MENITE, DA JE TO POMEMBNO TUDI ZA NAS? 1 - to pomeni olaj{anje za Evropo in tudi za nas 60.6 2 - to za nas nima nobenega pomena 3.6 3 - v bistvu je to zbliànje dveh najmo~nej{ih v Evropi, to pa za {ibkej{e {e nikoli ni bilo dobro 5.6 4 - ne vem, ali je za nas pomembno ali ne 16.3 5 - ni~ ne vem o tem, me ne zanima 13.7 6 - b.o. 0.2 5.03 KAK[NA ZUNANJA POLITIKA BI NAJBOLJ USTREZALA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - biti moramo za mir in enakopravnost, ne glede na to, ali je to velikim silam v{e~ 58.0 2 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 19.0 3 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsak ureja kot more in ‘eli 11.8 4 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drug 1.0 blok 5 - ne vem 10.0 6 - b.o. 0.3 5.04 KAJ MENITE O RAZMERJU MED SKRBJO, KI JO POSVE^A VODSTVO NA[E DR@AVE ZUNANJI POLITIKI NA ENI STRANI IN NOTRANJI POLITIKI NA DRUGI? 1 - skrb za notranjo in zunanjo politiko je usklajena 36.6 2 - pretirana skrb za zunanjo politiko gre na ra~un re{e- SJM 70/71 103 vanja pere~ih doma~ih problemov 29.7 3 - pretirana skrb za doma~e probleme gre na ra~un na{e zunanje politike, ki nam prina{a ugled 4.1 4 - kaj drugega 0.6 5 - ne vem, ne morem odgovoriti 28.8 6 - b.o. 0.3 5.05 ZARADI NEUREJENIH ODNOSOV V SVETU IN MO@NIH PRESENE^ENJ SMO PRI NAS MARSIKAJ UKRENILI ZA PRIMER VOJNE. VPRA[ALI BI VAS RADI, ALI JE KORISTNO ZA U^INKOVIT ODPOR, DA BI IMELI PRIPADNIKI OBORO@ENIH ENOT OPREMO IN ORO@JE PRIPRAVLJENO NA DOMU? 1 - koristno, moramo se u~inkovito pripraviti 55.1 2 - koristno, vendar je vpra{anje, ali se lahko kot majhen narod uspe{no branimo 10.3 3 - ni koristno, zakaj 24.3 4 - ne vem 10.1 5 - b.o. 0.2 5.05 A. ORO@JA NI KORISTNO IMETI DOMA ZARADI: 1 - zlorabe, kriminala 14.6 2 - neodgovornosti 5.0 3 - koristi sovrànikom 0.2 4 - ni bistvo obrambe 0.5 5 - ni vojne nevarnosti 0.8 6 - drugo 1.1 7 - ne pove zakaj 2.2 8 - na 5.05 odgovori 1, 2, 4, 5. 75.6 5.06 PRI NAS POTEKAJO RAZNOVRSTNE PRIPRAVE PREBIVALCEV NA OBRAMBO (PREDAVANJA, POUK IN VAJE CIVILNE ZA[^ITE TER VAJE OBORO@ENIH ENOT TERITORIALNE OBRAMBE). ZANIMA NAS, ALI STE O TEH PRIPRAVAH KAJ SLI[ALI? (^e da) ALI V TEM POGLEDU PRI NAS DOVOLJ SKRBIMO ZA VARNOST? 1 - ni~ nisem sli{al o tem 7.8 2 - dovolj skrbimo za varnost 68.2 3 - skrbimo premalo 5.1 4 - ne ve 4.5 5 - b.o. 1.2 6 - premalo, pove kje 13.1 5.06 A. REGIJA 01 - Prekmurje 7.2 02 - Mariborska 18.7 03 - Koro{ka 2.9 04 - Celjska 12.7 05 - Zasavje 6.4 06 - Dolenjska 5.0 07 - Ko~evska 1.4 08 - Ljubljana-kotlina-jug 5.7 09 - Ljubljana-kotlina-sever 10.6 10 - Ljubljana-mesto 12.9 11 - Zgornjesavska 2.9 12 - Gori{ka 6.4 13 - Notranjska 3.5 104 SJM 70/71 14 - Koprska 3.5 5.07 PODATKI KA@EJO, DA SE MLADI SLOVENCI BOLJ MALO ZANIMAJO ZA VOJA[KE POKLICE IN SE ZATO [TEVILO SLOVENSKIH OFICIRJEV V JLA STALNO MANJ[A. VPRA[ALI BI VAS RADI, KAJ SODITE, DA JE TEMU VZROK? (Izberite najve~ tri odgovore) A+B+C 01 - v Sloveniji ni ustreznih voja{kih {ol 36.5 02 - ‘ivljenje v vojski se preve~ razlikuje od civilnega 44.5 03 - voja{ki poklic nima bodo~nosti zaradi teènj po splo{ni razoroìtvi 7.5 04 - voja{ki poklic pri nas ni cenjen (ugleden) 24.9 05 - Slovenci nimamo voja{ke tradicije 32.0 06 - sloven{~ina je v vojski zapostavljena 29.3 07 - ni slovenskih voja{kih enot 12.8 08 - o vojski in voja{kem poklicu so ljudje premalo seznanjeni24.8 09 - drugo 3.8 10 - ne vem 15.6 11 - b.o. 0.1 5.08 KAJ (OD NAVEDENEGA) JE TISTO, KAR BI V SEDANJEM ^ASU VE^INA SLOVENCEV BRANILA Z ORO@JEM, ^E BI NAS KDO OGRO@AL? (Mòna sta najve~ dva odgovora) A+B 1 - osebno svobodo in varnost 44.9 2 - samoupravne socialisti~ne odnose 6.1 3 - slovenski dràvnost in na{e meje 42.3 4 - samostojnost in neodvisnost jugoslovanske skupnosti 40.4 5 - varnost svoje druìne in doma 34.0 6 - doseèno ‘ivljenjsko raven in mònosti za bodo~nost 9.6 7 - kaj drugega, navedite kaj 0.3 8 - takih vrednot ni ve~ 0.2 9 - ne vem 3.4 0 - b.o. 1.7 6.00 OBVE[^ENOST O DOGODKIH V JUGOSLAVIJI IN ZAMEJSTVU 6.01 ALI RAZUMETE, GOVORITE, PI[ETE ____________________________________________________________________________ razume govori pi{e ne b.o. 1 2 3 4 5 ____________________________________________________________________________ A - makedonsko 10.5 0.7 0.7 82.2 6.0 B - srbohrva{ko 17.0 18.2 52.7 11.5 0.6 C - nem{ko 16.2 10.2 16.1 53.8 3.7 D - angle{ko 4.2 0.9 4.4 84.2 6.2 E - francosko 1.6 0.9 2.1 88.6 6.7 F - italijansko 5.9 4.6 8.7 75.1 5.7 G - madàrsko 1.3 0.8 2.1 89.0 6.8 H - rusko 6.2 1.3 2.0 84.3 6.1 I - kak{en drug jezik 0.8 0.7 1.3 90.0 7.2 ____________________________________________________________________________ 6.02 IN KATERIH DVEH - OD NA[TETIH JEZIKOV - NAJ BI SE PREDVSEM U^ILI MLADI LJUDJE V [OLAH? (Mòna sta dva odgovora) A+B 1 - makedonsko 0.2 2 - srbohrva{ko 33.4 3 - nem{ko 77.5 SJM 70/71 105 4 - angle{ko 65.5 5 - francosko 7.7 6 - italijansko 9.2 7 - madàrsko 0.4 8 - rusko 2.2 9 - kak{en drug jezik 0.7 0 - b.o. 0.3 6.03 O DOGAJANJU V KATERIH DVEH REPUBLIKAH OZIROMA POKRAJINAH SE VAM ZDI, DA STE (A) [E KAR DOBRO SEZNANJENI IN (B) O KATERIH DVEH PREDVSEM @ELITE [E VE^ INFORMACIJ OZIROMA VAS NAJBOLJ ZANIMATA? (V vsaki koloni sta mòna dva odgovora) ______________________________________________________________________________ A. B. sem {e kar dobro najbolj me seznanjen zanimata A+A1 B+B1 ______________________________________________________________________________ 01 - Makedonija 6.7 15.4 02 - AP Kosovo 1.7 6.5 03 - Srbija 29.0 20.0 04 - AP Vojvodina 3.6 5.8 05 - ^rna gora 2.0 9.0 06 - Bosna in Hercegovina 7.4 10.4 07 - Hrvatska 44.3 26.2 08 - nobena 32.8 30.8 09 - vse 10.6 13.5 10 - b.o. 3.3 4.0 ______________________________________________________________________________ 6.04 KAJ SODITE ALI IMAJO SLOVENCI, KI @IVIJO V SOSEDNJIH DR@AVAH - V AVSTRIJI, ITALIJI IN NA MAD@ARSKEM - MO@NOST ZA SVOJ NARODNOSTNI OBSTOJ? ______________________________________________________________________________ imajo jih le nekaj nimajo ne vem, v celoti malo jih poznam b.o. razmer 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A - v Italiji (Trst, Gorica, Slov.Bene~ija) 6.0 58.4 13.3 22.0 0.4 B - v Avstriji (Koro{ka, [tajerska) 5.5 56.4 13.9 23.9 0.3 C - Madàrska (Porabski Slovenci) 3.2 27.0 14.2 55.0 0.5 _____________________________________________________________________________ 6.05 IN KAJ PREDVSEM PO VA[EM MNENJU OTE@KO^A NARODNOSTNI OBSTOJ SLOVENCEV V ZAMEJSTVU? (Izberite tri najpomembnej{e odgovore!) A+B+C 01 - zatiranje slovenskega jezika in majhne mònosti za {olanje v materinem jeziku 61.4 02 - njihove dràvne oblasti jih zapostavljajo (politi~no in gospodarsko) 45.5 106 SJM 70/71 03 - ‘ivijo pod pritiskom nestrpnih in skrajnih nacionalistov 37.2 04 - Jugoslavija jih premalo podpira pri uveljavljanju 14.3 njihovih pravic 05 - Slovenci v domovini rojakom ne dajemo dovolj materialne in kulturne pomo~i 14.1 06 - sami se premalo povezujejo s Slovenijo in Slovenci 15.2 07 - med seboj so preve~ politi~no razcepljeni 19.8 08 - so gospodarsko {ibki 14.8 09 - drugo 1.8 10 - ne vem 18.7 11 - b.o. 1.0 6.06 ALI IMATE KAKE OSEBNE STIKE S SLOVENCI, KI STALNO @IVIJO V ITALIJI, AVSTRIJI, NA MAD@ARSKEM? (^e da) KAKO POGOSTO? 1 - nimam stikov 74.4 2 - da, redno, pogosto 7.0 3 - da, ob~asno, v~asih 13.7 4 - le slu~ajno, redkokdaj 3.9 5 - b.o. 1.0 6.07 KAJ MENITE, DA POMENIJO PROSLAVE OB 50-LETNICI KORO[KEGA PLEBISCITA V CELOVCU ZA NA[E ODNOSE Z AVSTRIJO? 1 - ni~ ne vem o plebiscitu 31.8 2 - ni~ ne vem o proslavah v Celovcu 13.3 3 - odnosom koristijo 17.1 4 - odnosom {kodijo 20.0 5 - niso pomembne za odnose 5.0 6 - ne vem, kaj pomenijo 12.1 7 - b.o. 0.7 6.08 ALI MORDA VESTE, ZAKAJ JE PREDSEDNIK TITO ODLO@IL ZA DECEMBER NAPOVEDANI OBISK V ITALIJI? 1 - da, ve razloge (izjava zunanjega ministrstva o biv{i coni B, izgredi v Trstu ipd.) 61.6 2 - ve za odloìtev, a ne ve za razlog 23.8 3 - ni~ ne ve o tem 14.5 (^e ve za razloge) 6.09 ALI MENITE, DA BI NA[A DR@AVA MORALA VSLED TEGA SPREMENITI SVOJ ODNOS DO ITALIJE? 1 - ni~ ne ve o tem, ne pozna razlogov 38.4 2 - to ne bi smelo ni~ vplivati na sodelovanje z Italijo 44.1 3 - sodelovanje bo mogo~e, ko bo urejeno vpra{anje meja in 14.0 poloàja Slovencev v Italiji 4 - na{e sodelovanje z Italijo moramo omejiti 2.3 5 - zapreti bi morali mejo z Italijo 0.5 6 - kaj drugega 0.5 7 - b.o. 0.1 7.00 POKOJNINSKI SISTEM SJM 70/71 107 7.01 ZA PRIDOBITEV POKOJNINE IN NJENO VI[INO STA VA@NI ZLASTI DOSE@ENA STAROST IN DELOVNA DOBA ZAVAROVANCA. ZA KAJ BI SE ODLO^ILI OZ. KAJ SE VAM ZDI PRIMERNEJE: 1 - da bi ve~ let delali in imeli nekaj ve~jo pokojnino 39.0 2 - ali pa bi delali manj let, pa bi imeli zato nekaj manj{o pokojnino 44.1 3 - kaj drugega 10.7 4 - ne vem, me ne zanima 5.5 5 - b.o. 0.6 7.02 KAK[NO STAROSTNO MEJO IN DELOVNO DOBO ZA PRIDOBITEV POLNE POKOJNINE SMATRATE ZA NA[E POGOJE NAJPRIMERNEJ[O: (Obkroìte v vsaki koloni po en odgovor) ________________________________________ 702SM 702SZ STAROSTNA za za MEJA mo{ke ‘enske ________________________________________ 1 - 50 let 5.5 71.1 2 - 55 let 56.7 22.3 3 - 60 let 30.8 2.1 4 - 65 let 3.3 0.2 5 - ne vem 0.5 1.0 6 - ne zanima 3.2 3.3 _______________________________________ 702DM 702DZ DELOVNA za za DOBA mo{ke ‘enske _______________________________________ 1 - 30 let 5.8 77.6 2 - 35 let 67.5 16.2 3 - 40 let 20.7 1.2 4 - 45 let 1.8 0.0 5 - ne vem 1.0 1.7 6 - ne zanima 3.2 3.2 _______________________________________ 7.03 OD ^ESA NAJ BI BILA ODVISNA VI[INA POKOJNINE (POKOJNINSKE OSNOVE?) 1 - od vi{ine pla~e, ki jo je posameznik prejemal pred upoko-jitvijo 14.6 2 - od izobrazbe oziroma kvalifikacije, ki jo ima 9.1 3 - od obojega skupaj: vi{ine pla~e in izobrazbe oziroma kvalifikacije 70.2 4 - drugo 2.3 5 - ne vem, me ne zanima 3.7 6 - b.o. 0.1 108 SJM 70/71 7.04 KAJ MENITE, ALI STA KMET IN NA[A DRU@BA @E DOVOLJ GOSPODARSKO MO^NA, DA BI ZMOGLA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV? (^e da) ^E BI BILO Z ZAKONOM UVEDENO OBVEZNO STAROSTNO ZAVAROVANJE, KDO NAJ DA DENAR ZA TO? 1 - nismo dovolj gospodarsko mo~ni za to 32.2 2 - denar naj dajo kmetje sami 2.9 3 - ve~ji del naj zberejo sami kmetje, ostalo (npr.1/3) drùba 7.3 4 - pol naj zberejo kmetje, pol pa naj prispeva drùba 24.5 5 - ve~ji del naj zbere drùba, ostalo pa kmetje 17.2 6 - ves potreben denar naj zbere drùba 2.8 7 - ne vem, nimam mnenja 12.7 8 - b.o. 0.3 8.00 MEDIJI 8.01 ALI REDNO BERETE ^ASOPISE (^e da) ALI... (Obkroìte ustrezne odgovore) 1 - dnevnike (Delo, Ve~er, Dnevnik in drugi) 30.3 2 - pokrajinske ~asopise 7.4 3 - se{tevek 1 + 2 3.7 4 - druge ~asopise in revije 5.5 5 - se{tevek 1 + 4 15.7 6 - se{tevek 2 + 4 2.1 7 - se{tevek 1 + 2 + 4 8.9 8 - ne bere redno 26.3 8.02 ALI GLEDATE TELEVIZIJO (^E DA) ALI GLEDATE TUDI PORO^ILA DRUGIH TV POSTAJ? 1 - ne gledam TV 30.0 2 - gledam le doma~o TV (Ljubljana, Zagreb) 54.9 3 - ne gledam poro~il tujih TV 1.3 Telegiornale (Italija) 4 - gledam vsak dan 1.9 5 - gledam ve~krat tedensko 3.4 6 - manj kot enkrat na teden 1.3 Zeit im Bild (Avstrija) 7 - gledam vsak dan 1.8 8 - gledam ve~krat tedensko 3.7 9 - manj kot enkrat na teden 1.3 0 - b.o. 0.5 8.03 ALI SODITE, DA VAS SLOVENSKI ^ASNIKI, RADIO IN TV DOVOLJ SEZNANJAJO O DOGODKIH... _____________________________________________________________________________ ti do- obve{~ajo me ne bere, godki me _____________________________ ne poslu{a, ne zani- dovolj kakor slabo ne gleda majo dobro kdaj sploh ne 1 2 3 4 5 _____________________________________________________________________________ A - va{ega kraja 3.5 40.6 22.2 23.8 9.9 B - va{e ob~ine 2.3 42.6 29.7 15.5 9.9 C - v Sloveniji 2.5 69.7 16.2 1.8 9.8 D - iz drugih republik 7.7 48.3 27.8 6.4 9.8 E - v Jugoslaviji 4.5 62.7 20.0 3.1 9.8 F - iz sosednjih deèl (Avstrija,Italija) 10.0 42.2 29.0 9.0 9.9 G - v svetu 7.1 55.0 23.4 4.6 9.9 _____________________________________________________________________________ SJM 70/71 109 8.04 ZANIMA NAS KAJ SODITE O NA[IH ^ASNIKIH, RADIO IN TV. ALI SMATRATE, DA SO... (Obkroìte v vsaki vrsti po en ustrezen odgovor!) 6 - ne bere, ne poslu{a, ne gleda 10.7 7 - b.o. 6.6 Ocena (1) pomeni soglasje z negativnim stali{~em, ocena (5) soglasje s pozitivnim, (vmesne ocene pa priblièvanje enemu ali drugemu stali{~u) 1 2 3 4 5 nerazumljivi 1.0 4.3 22.1 28.3 29.1 razumljivi pristranski 3.5 9.2 32.4 22.0 15.5 nepristranski nekriti~ni 3.1 8.9 28.4 25.1 17.7 kriti~ni nesamostojni 3.5 8.9 26.4 24.6 18.2 samostojni neprepri~ljivi 4.6 9.5 29.6 25.3 14.1 prepri~ljivi nedemokrati~ni 1.7 4.2 24.7 25.7 25.7 demokrati~ni oprezni 5.7 9.0 25.9 24.0 18.0 pogumni neiniciativni 2.7 6.1 28.3 27.2 17.1 iniciativni 8.05 ALI POSLU[ATE OZIROMA BERETE GOVORE VODILNIH POLITIKOV PO RADIU, PO TELEVIZIJI, V ^ASOPISIH? (^e da) IN KAKO POGOSTO? 1 - b.o. 10.6 ______________________________________________________________________________ ne poslu{am, poslu{am, berem ne berem _______________________________ pogosto v~asih zelo redko 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A - TV 26.1 25.5 29.0 8.8 B - radio 17.0 21.5 35.0 16.0 C - ~asopisi 18.0 25.9 31.4 14.1 ______________________________________________________________________________ 9.00 VERNOST, CERKEV 9.01 BI NAM LAHKO ZAUPALI, ALI STE VERNI (RELIGIOZNI) ALI NE, IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE ALI NE? 1 - sem veren in redno (vsako nedeljo) obiskujem verske obrede 15.7 2 - sem veren in pogosto (vsaj enkrat mese~no) obiskujem verske obrede 10.0 3 - sem veren in le v~asih (ob velikih praznikih in ob posebnih prilònostih) obiskujem verske obrede 23.7 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 9.7 5 - ne morem re~i ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem verske obrede 1.9 6 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, in ne obiskujem verskih obredov 5.0 7 - nisem veren vendar obiskujem verske obrede 2.3 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 30.3 9 - ne morem odgovoriti 1.2 0 - b.o. 0.2 110 SJM 70/71 9.02 ODNOSI MED KATOLI[KO CERKVIJO IN NA[O DR@AVO SO SE IZBOLJ[ALI: Z VATIKANOM JE BIL PRED LETI PODPISAN SPORAZUM, NEDAVNO SO BILI UREJENI DIPLOMATSKI ODNOSI IN KON^NO NAJ BI PREDSEDNIK TITO OBISKAL VATIKAN. ALI BI NAM LAHKO POVEDALI, KAK[NO JE VA[E STALI[^E O TEM? 1 - ne odobravam sporazumevanja med cerkvijo in dràvo 4.2 2 - ne nasprotujem sporazumevanju med cerkvijo in dràvo 25.7 3 - pravilno je, da se dràva in cerkev sporazumevata 63.5 4 - drugo 0.2 5 - ne vem, ne morem se odlo~iti 6.1 6 - b.o. 0.2 9.03 KAK[NO JE VA[E STALI[^E DO SODELOVANJA VERNIH OB^ANOV V JAVNEM IN DRU@BENEM @IVLJENJU? 1 - verniki bi morali imeti (dejansko) enake pravice in mònosti za opravljanje vseh (tudi vi{jih) javnih in politi~nih funkcij 73.2 2 - verniki bi smeli opravljati le nìje - javne in politi~ne funkcije 9.1 3 - verniki ne bi smeli opravljati nobene javne in politi~ne funkcije 6.0 4 - ne vem, ne morem se odlo~iti 11.3 5 - b.o. 0.2 9.04 GOTOVO VAM JE ZNANO, DA JE MED VERNIKI ZADNJA LETA RAZPRAVA O TEM, ALI BI MORALI BITI ODNOSI V CERKVI BOLJ DEMOKRATI^NI, IN BI MORALI IMETI “NAVADNI” VERNIKI VE^ BESEDE KOT DOSLEJ, ALI NE. KAJ VI MENITE O TEM? 1 - ne gre, da bi verniki soodlo~ali o stvareh, ki gredo duhovnikom, {kofom in papeù 8.2 2 - verniki bi morali soodlo~ati le pri finan~nem in mate-rialnem upravljanju ‘upnije in {kofije 7.7 3 - verniki bi morali sodelovati pri odlo~anju v vseh stvareh, od materialnih do ~isto versko-cerkvenih, vendar le na ravni ‘upnije in {kofije 15.2 4 - cerkev bi se morala demokratizirati, verniki bi morali dobiti pravico soodlo~anja o vseh vpra{anjih 29.0 5 - vseeno mi je, ne morem se odlo~iti 21.8 6 - ni~ ne vem o tem, me ne zanima 17.9 7 - b.o. 0.2 10.00 UGLED, MILICA, ZAKONITOST 10.01 ZANIMA NAS, KAJ RAZUMETE Z BESEDO “UGLED”? KAJ JE TISTO, KAR DELA DOLO^ENE LJUDI ZA UGLEDNE V VA[EM OKOLJU? A+B 01 - po{tenost 48.5 02 - izobraènost 25.5 03 - delavnost 21.5 04 - sposobnost 16.5 05 - pravi~nost 10.8 06 - odnos do soljudi 30.5 07 - skromnost 0.8 08 - odgovornost 3.5 09 - demokrati~nost 0.3 10 - politi~na aktivnost 7.0 11 - dominantni poloàj 5.9 12 - drugo 10.9 SJM 70/71 111 10.02 NA[TELI VAM BOMO NEKAJ VPRA[ANJ, S KATERIMI SE VSAK DAN SRE^UJEJO POLITI^NI VODITELJI - FUNKCIONARJI. PROSIMO VAS, DA OB VSAKEM VPRA[ANJU POVESTE, ALI SE Z NJIM STRINJATE ALI NE. ______________________________________________________________________________ se stri- ne stri- ne vem b.o. njam njam se 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A - voditelj je dolàn slediti ‘eljam skupnosti, ~eprav misli, da se ljudje motijo 53.1 30.1 16.3 0.4 B - voditelj naj zgolj uresni- ~uje zahteve in pri~akovanja ljudi in ne ravna neodvisno 57.5 24.2 17.9 0.4 C - najvànej{a stvar za voditelja je, da sledi svojemu prepri- ~anju, ~eprav se le-to razliku- je od pri~akovanj njegovih 20.5 61.7 17.4 0.4 volivcev D - ~e je voditelj prepri~an o tem, kaj je najbolj{e, mora posku{a- 45.2 36.9 17.6 0.4 ti to uresni~iti, ~eprav mora uporabiti pritisk na dràvljane E - ~e je voditelj prepri~an, da bo njegovo ravnanje v kon~nih pos- ledicah v dobro ljudem, lahko 68.8 17.0 13.9 0.3 v~asih ukrepa samovoljno ______________________________________________________________________________ 10.03 ZANIMA NAS, ALI OB^UTITE MILICO KOT SLU@BO, KI SKRBI TUDI ZA VAS, ALI LE KOT DR@AVNI ORGAN? 1 - ~utim, da skrbi tudi za mene 69.5 2 - menim, da v glavnem sluì dràvi, zame pa skrbi le malo 23.4 3 - drugo 0.5 4 - ne vem, kaj bi rekel 6.4 5 - b.o. 0.1 10.04 ALI SE PO^UTITE VARNE ALI OGRO@ENE (V NEVARNOSTI) V OKOLJU, KJER @IVITE IN DELATE? (^e da) V ^EM IN KJE SE ^UTITE OGRO@ENE? 1 - ne ~utim se ogroènega 94.5 2 - ne vem, kaj bi rekel 2.4 3 - ~uti se ogroèn 2.8 4 - b.o. 0.3 112 SJM 70/71 10.05 PREBRAL(A) VAM BOM NEKAJ STALI[^ V ZVEZI Z ZAKONITOSTJO, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE ALI NE. _____________________________________________________________________________ se stri- se ne ne njam strinjam vem b.o. 1 2 3 4 _____________________________________________________________________________ A - ~lovek se mora pokoravati samo tistim zakonom, ki se mu zde 54.5 37.9 7.3 0.3 razumni B - ~isto v redu je, da i{~e{ luknje v zakonih 33.0 56.6 10.1 0.2 C - ~lovek mora spo{tovati zakone, ne glede na to, koliko ga ti ovirajo v njegovih osebnih 78.3 12.3 9.0 0.4 tènjah D - posebne okoli{~ine ne bi smele biti nikoli opravi~ilo za 62.8 26.3 10.4 0.5 kr{enje zakona E - ~lovek, ki prijavi manj{o kr{i- tev zakona, dela le sitnosti 47.5 43.3 8.8 0.4 F - la~en ~lovek ima pravico krasti 13.0 81.0 5.7 0.4 G - zakoni, ki se hitro spreminjajo, nimajo prave veljave 73.8 15.3 10.4 0.5 H - ~isto v redu je prekr{iti zakon, ~e te pri tem ne dobijo 7.2 86.4 6.1 0.2 I - vsem zakonom se moramo strogo pokoravati zato, ker so zakoni 69.6 21.6 8.2 0.6 ______________________________________________________________________________ 11.00 OSTALA VPRA[ANJA 11.01 NA[ CENTER NAMERAVA TUDI V PRIHODNJE RAZISKOVATI STALI[^A LJUDI O POSAMEZNIH VPRA[ANJIH. REZULTATI NAJ BI SLU@ILI TUDI KOT ENA OD OSNOV ZA OD-LO^ANJE - ALI SE VAM ZDI, DA SO TAK[NE RAZISKAVE LAHKO KORISTNE ALI NE? 1 - koristne in jih je treba podpirati 81.0 2 - nekoristne, so le zapravljanje ~asa in denarja 2.1 3 - kakor kdaj 11.1 4 - ne vem 5.7 5 - b.o. 0.1 11.02 NEPOSREDNO SICER NIMAMO TEGA NAMENA, ^E PA BI SE V PRIHODNJIH LETIH SLU^AJNO ZOPET OBRNILI NA VAS S PODOBNO ANKETO - BI BILI [E PRIPRAVLJENI SODELOVATI Z NAMI ALI NE? 1 - da 83.2 2 - ne 9.7 3 - ne vem 7.0 4 - b.o. 0.1 11.03 ALI IMATE KAKO POSEBNO @ELJO, PREDLOG ALI KRITIKO, KI BI JO NA[ CENTER LAHKO SPORO^IL SLOVENSKI SKUP[^INI ALI NJENEMU IZVR[NEMU SVETU (SLOVENSKI VLADI)? 1 - navede problem 26.6 2 - ne navede problema 73.4 12.00 DEMOGRAFIJA SJM 70/71 113 12.01 SPOL 1 - mo{ki 48.8 2 - ‘enski 51.2 12.02 ALI STE: 1 - poro~en 77.7 2 - neporo~en (samski, razvezan, vdovec) 21.2 3 - b.o. 1.0 12.03 KATEREGA LETA STE ROJENI? 1 - 1909 ali prej 11.2 2 - 1910 - 1919 13.9 3 - 1920 - 1929 24.0 4 - 1930 - 1939 26.7 5 - 1940 - 1945 13.7 6 - leta 1946 in pozneje 10.4 7 - b.o. 0.1 12.04 KATERO [OLO STE KON^ALI, REDNO ALI IZREDNO? 1 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 12.1 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole oz. 1 do 4 razrede nìje gimnazije 43.7 3 - nìjo strokovno {olo (vajensko, industrijsko) 23.9 4 - srednjo {olo (gimnazijo, TS[, gradbeno, ES[, u~itelji{~e 14.6 5 - vi{jo in visoko {olo (fakulteto) 5.2 6 - b.o. 0.4 12.05 KAK[NA KVALIFIKACIJA VAM JE V SLU@BI PRIZNANA OZIROMA KAK[EN POKLIC IMATE? 01 - uslùbenec z visoko, vi{jo in srednjo izobrazbo 16.0 02 - pomòni uslùbenec, z nìjo izobrazbo 3.0 03 - visokokvalificiran delavec 7.2 04 - kvalificiran delavec 17.4 05 - polkvalificiran, priu~en ali nekvalificiran delavec 15.7 06 - kmet, kme~ka gospodinja in pomagajo~i ~lan 16.0 07 - obrtnik 1.2 08 - gospodinja (zunaj kmetijstva) 10.7 09 - upokojenec 10.7 10 - drugo 2.0 11 - b.o. 0.2 12.06 KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - nisem zaposlen 41.2 2 - imam vodilni poloàj na ravni delovne organizacije 3.1 3 - imam vodstveni poloàj na ravni delovne enote v 9.8 okviru delovne organizacije 4 - nimam vodilnega ali vodstvenega poloàja (sem zaposlen) 45.4 5 - b.o. 0.4 12.07 VIR DOHODKOV VA[E DRU@INE? 114 SJM 70/71 1 - izklju~no kmetijstvo 10.7 2 - kmetijska in nekmetijska dejavnost 15.5 3 - izklju~no nekmetijska dejavnost 73.0 4 - b.o. 0.8 (Za vse, razen za kmete, kme~ke gospodinje in pomagajo~e ~lane) 12.08 KOLIKO ZNA[A VA[ POPRE^NI MESE^NI ZASLU@EK (^E NI ZAPOSLEN, ZASLU@EK POGLAVARJA DRU@INE)? 1 - do 50.000 starih din 3.0 2 - 50.001 do 75.000 8.1 3 - 75.001 do 100.000 21.4 4 - 100.001 do 150.000 28.6 5 - 150.001 do 200.000 13.1 6 - 200.001 do 250.000 4.2 7 - 250.001 in ve~ 3.1 8 - ne vem 1.1 9 - b.o. 1.2 0 - kmet 16.0 (za kmete, kme~ke gospodinje in pomagajo~e ~lane) 12.09 KOLIKO OBDELOVALNE ZEMLJE IMATE VI OZ. VA[A DRU@INA? (njive, travnike, vinogradi, sadovnjaki,vrtovi - skupaj) 1 - do 0.5 ha 0.9 2 - nad 0.5 - 1 ha 1.2 3 - nad 1 - 3 ha 4.0 4 - nad 3 - 6 ha 4.9 5 - nad 6 - 9 ha 2.0 6 - nad 9 ha 2.5 7 - ni ugotovljeno 0.2 8 - b.o. 0.4 9 - ni kmet 84.0 12.10 KOLIKO PRIBLI@NO ZNA[AJO V ZADNJEM ^ASU SKUPNI DOHODKI VA[EGA GOSPODINJSTVA (ALI DRU@INE) NA MESEC? 01 - do 75.000 starih din 12.6 02 - od 75.001 do 100.000 10.8 03 - od 100.001 do 150.000 17.8 04 - od 150.001 do 200.000 17.2 05 - od 200.001 do 250.000 13.9 06 - od 250.001 do 300.000 9.9 07 - od 300.001 do 350.000 5.0 08 - od 350.001 do 400.000 3.2 09 - od 400.001 do 500.000 2.4 10 - nad 500.001 starih din 0.8 11 - ne ‘eli odgovoriti 4.0 12 - b.o. 2.4 12.11 KOLIKO ^LANOV [TEJE VA[E GOSPODINJSTVO? SJM 70/71 115 1 - enega ~lana 5.2 2 - dva ~lana 15.1 3 - trije ~lani 25.3 4 - {tirje ~lani 28.8 5 - pet ~lanov 12.8 6 - {est ~lanov 6.5 7 - sedem ~lanov 2.6 8 - osem ~lanov 1.1 9 - devet in ve~ ~lanov 0.9 0 - b.o. 1.8 116 SJM 70/71 SJM 72 117 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 72 Okraj{an naslov projekta: SJM72 Osnovna vsebina projekta: socialne razlike (podro~ja izkazovanja, na~ini odpravljanja), nagrajevanje, gradnja stanovanj, zaupanje dràvnim uslùbencem (privilegiji, korupcija), odnos do Zveze komunistov Jugoslavije, struktura odlo~anja v drùbi, vloga socialisti~ne zveze, akcija 25 poslancev, {tudentski nemiri, volilne navade, slovenska himna, ukrepi za stabilizacijo gospodarstva, odnosi razviti - nerazviti, razvoj zasebnega sektorja, sistem nagrajevanja (primerne razlike v dohodkih), poloàj kmetov, dedovanje, onesnaèvanje okolja, posojilo za ceste, medsistemske primerjave, narod, vrednotenje naroda, odnosi med jugoslovanskimi narodi, vrednote, tradicionalizem, ambicija, vzgoja, napredek, ocena osebne prihodnosti, kontracepcija, vernost, ogroènost Jugoslavije, mediji (branje ~asopisov, ogla{evanje), ugled poklicev, politi~ni vpliv, zastopanje interesov skupin, ustava, zunanja politika. Naro~nik: Sklad Borisa Kidri~a - Raziskovalna skupnost Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Zdravko Mlinar, Vlado Benko, Veljko Rus, France Vreg, Zdenko Roter, Bo{tjan Marki~, Janez [kerjanec, Tomo Martelanc, Stane Kranjc, Vojko Anton~i~, Mirjana Nastran, Drago Zajc Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v ve~ kot 250 okoli{ih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2100. ^as izvedbe raziskave: marec-april 1972 Datoteka: SJM72 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 1972, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1972. 118 SJM 72 1.00 SOCIALNE RAZLIKE, PRIVILEGIJI 1.01 ALI STE KAJ SLI[ALI, BRALI O TEM, DA SO SLOVENSKI KOMUNISTI V ZADNJIH MESECIH OBRAVNAVALI VPRA[ANJE SOCIALNIH RAZLIK MED LJUDMI V SLOVENIJI? 1 - ne, ni~ ne vem o tem 31.5 2 - da, sli{al, bral sem nekaj o tem 59.3 3 - da, dobro sem seznanjen s tem 9.2 (^e da) 1.02 ALI MENITE, DA BO AKCIJA SLOVENSKIH KOMUNISTOV ZA ZMANJ[ANJE SOCIALNIH RAZLIK MED LJUDMI U^INKOVITA, ALI PA BO OSTALO VSE TAKO KOT PREJ? 1 - ne, ni~ ne vem o tem 1.5 2 - prepri~an sem, da bo u~inkovala, razlike se bodo bistveno zmanj{ale 10.8 3 - mislim, da bo deloma u~inkovita; razlik bo manj 39.9 4 - ne bo u~inkovita; vse bo ostalo tako kot prej 11.9 5 - sploh ne bo u~inkovala, razlike se bodo {e pove~ale 2.8 6 - drugo 0.5 7 - ne vem 2.5 8 - b.o. 0.1 1.03 KAKO PO VA[EM MNENJU SPODAJ NAVEDENE RAZLIKE RAZDVAJAJO LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI? ______________________________________________________________________________ zelo razdva- kakor ne sploh ne razdva- jajo kdaj razdva- ne raz- vem b.o. jajo jajo dvajajo 1 2 3 4 5 6 7 _____________________________________________________________________________ a) v izobrazbi 14.3 43.4 17.3 14.9 1.7 7.8 0.6 b) v pla~ah 39.4 42.9 7.8 5.1 0.4 3.9 0.5 c) v premoènju in ‘ivljenjskem 31.0 46.7 10.5 5.5 0.3 5.5 0.6 standardu d) med vodilnimi in 21.8 40.4 16.0 9.0 0.7 11.5 0.6 drugimi zaposl. e) v ugledu in priz- nanjih 10.5 36.4 23.3 14.2 1.2 13.5 0.8 f) v vplivu in drù- beni mo~i 12.6 38.5 20.9 10.0 0.8 16.3 1.1 g) med kmeti in de- lavci 8.5 32.3 19.8 29.0 4.4 5.4 0.5 h) med delavci in u- slùbenci 9.4 42.3 22.1 16.7 1.4 7.5 0.6 i) med uslùbenci in kmeti 14.0 43.0 18.3 12.3 1.2 10.6 0.7 j) med vernimi in nevernimi 4.0 19.5 16.6 36.0 13.1 10.4 0.5 _____________________________________________________________________________ 1.04 KAJ SE VAM ZDI BOLJ POMEMBNO ZAGOTOVITI 1 - ~im hitrej{e pove~anje proizvodnje, ~etudi ob pove~anju razlik med ljudmi 27.4 2 - ~im ve~ enakosti med ljudmi, ~etudi bi to pomenilo po- ~asnej{i razvoj 59.1 3 - kaj drugega 3.9 4 - ne vem 9.1 5 - b.o. 0.5 SJM 72 119 1.05 ALI STE VI NA^ELOMA BOLJ ZA TO, DA SE DA:.... 1 - ve~je nagrade uspe{nej{im gospodarstvenikom, ~etudi se s tem pove~ujejo razlike med ljudmi 41.0 2 - ali pa moramo predvsem gledati na to, da ne bo pri{lo do ve~jih razlik med ljudmi, ~etudi to pomeni manj{o 47.5 vzpodbudo za uspe{ne gospodarstvenike 3 - drugo 3.5 4 - ne vem 7.7 5 - b.o. 0.3 1.06 NAVEDLI BOMO NEKATERE PREDLOGE UKREPOV, KI BI LAHKO VPLIVALI NA ODPRAVLJANJE SOCIALNIH RAZLIK MED LJUDMI V SLOVENIJI. IZBERITE NAJVE^ TRI PREDLOGE, KI SE VAM ZDIJO ZA ODPRAVLJANJE SOCIALNIH RAZLIK DANES V SLOVENIJI NAJPOMEMBNEJ[I TER JIH RAZVRSTITE PO POMEMBNOSTI OD 1 DO 3. ______________________________________________________________________________ rang1 rang2 rang3 ne vem b.o. 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A - uvesti enotno zdravstveno zavarovanje za vse Slovence 22.6 8.9 7.3 3.8 57.4 B - pove~ati najnìje pla~e in pokojnine 23.2 19.9 9.7 3.3 44.0 C - dosledneje uveljaviti nagrajevanje po delu 8.0 8.5 6.9 3.3 73.3 D - zagotoviti enake pogoje za {olanje vseh otrok 8.2 21.3 15.2 3.3 52.0 E - zagotoviti enake mònosti za zaposlovanje 2.3 7.2 7.3 3.3 79.9 F - delavcem ve~ besede pri upravljanju podjetij 5.0 8.5 11.1 3.3 72.0 G - odpraviti privilegije posameznikov in podjetij 3.3 6.2 8.1 3.3 79.0 H - graditi cenej{a najemni{ka stanovanja 1.9 4.0 6.5 3.3 84.3 I - obdav~evati dohodke vseh ob~anov 0.5 1.8 1.7 3.3 92.7 J - strogo kaznovati vse, ki si prila{~ajo drùbeno premoènje 20.8 9.3 20.9 3.3 45.7 K - drugo 0.1 0.0 0.2 3.3 96.3 ______________________________________________________________________________ 1.07 V SLOVENIJI [E VEDNO PRECEJ[EN DEL DU[EVNO ZDRAVIH OTROK NE KON^A OSEM RAZREDOV OSNOVNE [OLE, KAR JE FORMALNI POGOJ ZA NADALJNJE POKLICNO [OLANJE. KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU TREBA UKRENITI? 1 - dopustiti, da se v poklicne {ole vpisujejo otroci, ki so obiskovali osmi razred - ~etudi ga niso kon~ali 17.5 2 - dopustiti, da se v poklicne {ole vpisujejo otroci, ki so obiskovali osnovno {olo osem let - ne glede, koliko 16.9 razredov so kon~ali 3 - urediti pogoje {olanja v osnovnih {olah tako, da bo ve-45.3 ~ina otrok z uspehom dokon~ala 4 - ni~ ukreniti, v strokovne {ole naj gredo le tisti, ki 16.5 so svojo sposobnost dokazali z uspe{no dokon~ano osnovno {olo 5 - drugo, kaj 1.3 6 - ne vem 2.1 7 - b.o. 0.3 120 SJM 72 1.08 V PRETEKLIH LETIH SO SI NEKATERI Z VELIKIMI DOLGORO^NIMI POSOJILI NA NIZKE OBRESTI, KI SO JIH DOBILI OD BANK ALI PODJETIJ ZGRADILI RAZKO[NE VILE IN VIKENDE. ALI NAJ REPUBLI[KA SKUP[^INA V ZVEZI S TEM KAJ UKRENE? 1 - ni~ naj ne stori, saj je bilo vse v skladu z zakoni 7.8 2 - tak{na dejanja naj moralno obsodi 5.4 3 - lastnike takih hi{ in vikendov naj mo~no obdav~i 35.0 4 - tak{ne hi{e in vikende naj nacionalizira 12.2 5 - skraj{a naj dobo vra~anja posojil in mo~no pove~a obresti 30.9 6 - drugo 2.6 7 - ne vem 5.7 8 - b.o. 0.4 1.09 DA BI POSPE[ILI GRADNJO NOVIH STANOVANJ BO VERJETNO TREBA POVE^ATI NAJEMNINE ZA STANOVANJA V DRU@BENI LASTI. TEGA DOSLEJ NISO STORILI, KER BI BILO TO PREVELIKO BREME ZA DRU@INE Z NIZKIMI DOHODKI. KAJ VI PREDLAGATE? 1 - najemnine so ‘e sedaj dovolj visoke, bomo pa~ manj 9.1 gradili nova stanovanja 2 - ~e se najemnine dvignejo - naj se dvignejo za vse enako - glede na vrednost stanovanja; ~e kdo ne bi zmogel vi{je najemnine, naj se preseli v cenej{e stanovanje 13.6 3 - najemnine je treba dvigniti, druìnam z nizkimi dohodki pa priznati olaj{ave oziroma dati pomo~ 70.0 4 - drugo 1.9 5 - ne vem 5.2 6 - b.o. 0.3 1.10 ALI NAJ V SLOVENIJI UREDIMO PROMET IN PREPRODAJO Z ZEMLJI[^I Z ZAKONOM, ALI PA SE VAM ZDI, DA TO NI POTREBNO, KER JE BILO TUDI DOSLEJ VSE V REDU? 1 - da, urediti z zakonom in prepre~iti {pekulacije 79.6 2 - ne, saj je tudi doslej bilo vse v redu 10.3 3 - drugo 1.2 4 - ne vem 8.2 5 - b.o. 0.7 1.11 SVOJE PROBLEME IN TE@AVE SMO POGOSTO PRISILJENI RE[EVATI S POMO^JO LJUDI V DOLO^ENIH POKLICIH, SLU@BAH. ^E BI PRILO@NOST NAMENILA, DA BI SE MORALI OBRNITI PO POMO^ NA... ALI LAHKO RE^ETE, DA BI MU ZAUPALI? ________________________________________________________________________ popol- zaupal le de- ne bi sploh ne noma bi mu loma zaupal ne bi vem b.o. zaupal zaupal zaupal 1 2 3 4 5 6 7 ________________________________________________________________________ a) sodnik 24.1 38.0 24.5 6.5 3.0 3.7 0.1 b) politik 6.0 20.5 33.7 18.5 6.8 14.1 0.3 c) zdravnik 40.4 39.6 15.0 2.1 1.0 1.7 0.3 d) novinar 6.7 24.2 36.7 16.3 6.2 9.2 0.6 e) uslùbenec dav~ne 6.8 28.7 30.6 16.8 6.8 10.1 0.3 uprave f) mili~nik 16.0 37.7 26.0 11.0 4.2 4.8 0.4 g) duhovnik 8.4 20.0 24.5 19.4 16.4 10.8 0.5 h) uslùbenec, ki iz- daja gradbena do- voljenja 6.0 29.4 30.0 15.7 6.5 12.1 0.3 i) u~itelj, profesor 22.0 50.0 18.5 4.1 1.1 4.0 0.2 ________________________________________________________________________ SJM 72 121 1.12 NEKATERI LJUDJE SO PREPRI^ANI, DA BODO NAJLA@E UREJALI SVOJE PROBLEME, ^E BODO PODKUPILI LJUDI, KI JIM LAHKO POMAGAJO PRI RE[EVANJU NJIHOVIH PROBLEMOV. ALI SODITE, DA SO TI POJAVI POGOSTI TUDI V OKOLJU, KI GA POZNATE? 1 - zelo pogosti 12.1 2 - pogosti 31.3 3 - redki 27.3 4 - jih ni 9.0 5 - ne vem 20.2 1.13 NA KATERIH PODRO^JIH JE PO VA[I SODBI NASPLOH TEH POJAVOV NAJVE^? (Mòni so trije odgovori) A1+A2+A3 01 - gradbena dovoljenja 6.3 02 - prodaja zemlji{~ 2.1 03 - stanovanja 4.4 04 - trgovina 12.0 05 - zaposlovanje 9.5 06 - obrtni{tvo 2.4 07 - gospodarstvo 15.3 08 - zdravstvo 8.7 09 - prosveta (vrtci) 4.3 10 - ob~inska uprava 5.2 11 - dav~na uprava 1.7 12 - sodstvo 4.0 13 - politika 4.6 14 - povsod 5.1 15 - b.o. 9.3 1.14 IN KDO SO PRIVILIGIRANCI V NA[I DRU@BI? NAVEDITE ^IM KONKRETNEJE OZNAKE SKUPIN IN VRST PRIVILIGIRANIH LJUDI OZIROMA VSEBINO NJIHOVIH PRIVILEGIJEV! (Mòni so trije odgovori) AA+A2+A3 01 - politiki 7.3 02 - direktorji 10.8 03 - vodilni ljudje 20.5 04 - obrtniki 4.0 05 - trgovci 2.4 06 - zdravniki 1.8 07 - izobraènci 3.5 08 - ljudje na poloàjih 5.4 09 - poloàj - brez izobrazbe 0.6 10 - situirani ljudje 7.5 11 - tisti, ki dobijo kredite 0.4 12 - ~lani ZK 2.5 13 - drugi 8.6 14 - jih ni 1.4 15 - b.o. 39.3 2.00 DELOVANJE IN DEMOKRATI^NOST POLITI^NEGA SISTEMA 2.01 ^E POGLEDATE NEKAJ MESECEV NAZAJ. KATERI DOGODKI NA PODRO^JU POLITIKE IN GOSPODARSTVA V JUGOSLAVIJI SE VAM ZDE NAJPOMEMBNEJ[I? (Trije odgovori) A1+A2+A3 01 - ustavni amandmaji 4.9 02 - nacionalizem 16.5 03 - seja CK 7.2 04 - politika cen 7.2 122 SJM 72 05 - zamrznitev cen 2.8 06 - devalvacija 6.0 07 - stabilizacija 12.0 08 - samoupravni sporazumi 0.6 09 - odprava socialnih razlik 7.0 10 - drugi gospodarski dogodki 6.6 11 - drugi notranje-politi~ni dogodki 2.8 12 - zunanje-politi~ni dogodki 1.7 13 - ostali dogodki 2.0 14 - ne vem 47.0 2.02 ALI SE JE V OBDOBJU ZADNJIH MESECEV V JUGOSLAVIJI ZGODILO KAJ TAKEGA, ZARADI ^ESAR SE PO^UTITE NEGOTOVO, NESIGURNO. (^e da) KAJ JE TO? 1 - ne, ni~ takega ni 59.9 2 - ne ve, kaj 8.7 3 - gospodarske razmere v Jugoslaviji 15.4 4 - dogodki na Hrva{kem 10.0 5 - pritisk politi~ne emigracije 0.8 6 - pritisk tujih sil 0.6 7 - zdravstveni razlogi 1.1 8 - osebni razlogi 0.0 9 - splo{ni razlogi 3.1 0 - b.o. 0.4 2.03 ALI STE SLI[ALI KAJ O DRUGI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, KI JE BILA KONEC JANUARJA V BEOGRADU? 1 - ne, ni~ ne vem o tem 44.3 2 - da, nekaj sem bral, sli{al o tem 49.9 3 - da, dobro sem seznanjen z drugo konferenco ZK 5.8 (^e da) 2.04 STE MORDA TUDI SLI[ALI, KATERA OSNOVNA VPRA[ANJA JE OBRAVNAVALA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE V BEOGRADU? (Mòni so trije odgovori) A1+A2+A3 1 - nacionalizem 13.3 2 - socialne razlike 13.4 3 - razvoj ZK 4.8 4 - volitve v ZKJ 0.7 5 - akcijski program 0.9 6 - neustrezen odgovor 13.7 7 - ni~ ne navaja 22.5 2.05 ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE JE V ZADNJEM LETU ZAVZEMALA ZVEZA KOMUNISTOV PRI NAS, SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI ALI NE? 1 - da, povsem je skladna 26.8 2 - deloma je skladna 38.1 3 - ni skladna 4.9 4 - jo premalo poznam, da bi jo lahko ocenil 22.2 5 - ni~ ne vem o tem 7.6 6 - b.o. 0.3 SJM 72 123 2.06 KAJ MENITE, ALI JE MED ^LANI ZK V SLOVENIJI DOVOLJ DELAVCEV? 1 - da 16.8 2 - ne 47.3 3 - ne vem, nisem razmi{ljal o tem 36.0 2.07 ZAKAJ NI V ZVEZI KOMUNISTOV VE^ DELAVCEV, KAK[NI SO RAZLOGI ZA TO? (Mòni so trije odgovori) A1+A2+A3 01 - kadrovska politika ZK 8.5 02 - ZK premalo aktivna 4.4 03 - slab vzgled ~lanov ZK 4.0 04 - interesi delavcev v ZK 7.1 05 - previsoka ~lanarina 4.9 06 - slaba informiranost 6.6 07 - motiviranost 6.5 08 - svetovni nazor 1.3 09 - drugo 6.6 10 - ne vem 5.3 11 - b.o. 2.5 2.08 KOLIK[EN VPLIV IMAJO SEDAJ NA RAZVOJ NA[E DRU@BE NASLEDNJE ORGANIZACIJE IN SKUPINE? ________________________________________________________________________ zelo majhen srednji velik zelo ne majhen velik vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 ________________________________________________________________________ a) organi samoupr., DS v podjetjih 5.4 15.5 38.3 18.0 2.9 19.5 0.4 b) dràvni organ (skup{- ~ina, izvr{ni sveti) 0.6 2.7 17.6 42.9 19.3 16.3 0.5 c) ob~ani, volilci ne- posredno 11.8 29.4 33.6 10.4 2.0 12.0 0.7 d) Zveza komunistov 1.0 6.1 22.8 34.7 13.7 20.9 0.7 e) socialisti~na zveza 3.6 14.3 29.8 25.2 6.4 20.0 0.7 f) sindikati 7.1 19.1 28.0 19.5 4.7 21.1 0.6 g) vodilni kadri v gospodarstvu 1.6 5.6 26.1 36.1 12.8 17.2 0.5 h) JLA, vojska 2.4 7.7 15.5 33.1 17.1 23.3 0.9 i) borci NOB 5.4 17.5 28.2 23.1 6.9 18.1 0.8 j) strokovnjaki in znanstveniki 1.7 7.6 25.6 33.1 12.8 18.5 0.7 ________________________________________________________________________ 124 SJM 72 2.09 IN KOLIK[EN VPLIV BI TE ORGANIZACIJE IN SKUPINE PO VA[I PRESOJI MORALE IMETI, DA BI SE NA[A DRU@BA USPE[NEJE RAZVIJALA? ___________________________________________________________________________ zelo majhen srednji velik zelo ne majhen velik vem b.o. 1 2 3 4 5 6 7 ___________________________________________________________________________ a) organi samoupravlja- nja, delavski sveti v podjetjih 0.5 0.7 8.3 38.0 38.1 14.1 0.3 b) dràvni organ (skup- {~ine, izvr{ni sveti) 0.3 1.1 7.7 34.0 44.4 12.1 0.4 c) ob~ani, volilci ne- posredno 0.4 1.6 12.8 41.6 33.0 10.5 0.3 d) Zveza komunistov 0.8 1.2 10.0 33.3 39.2 15.1 0.4 e) socialisti~na zveza 0.8 1.9 13.8 37.5 30.6 15.0 0.4 f) sindikati 0.5 1.3 9.8 34.7 37.1 16.1 0.4 g) vodilni kadri v gospodarstvu 0.2 2.5 13.7 36.3 33.2 13.6 0.5 h) JLA, vojska 2.1 6.3 14.7 27.3 30.7 18.0 0.9 i) borci NOB 1.9 7.0 19.4 31.9 24.2 15.1 0.5 j) strokovnjaki in znanstveniki 0.2 0.7 5.3 26.7 53.0 13.8 0.3 ____________________________________________________________________________ 2.10 KAKO NA SPLO[NO OCENJUJETE SAMOUPRAVLJANJE V NA[I DRU@BI? 1 - je zgolj formalnost 7.0 2 - je neu~inkovito 3.1 3 - drùba {e ni zrela 5.6 4 - odlo~ajo vodilni 12.9 5 - odvisno od kolektiva 20.1 6 - veliko napak 12.8 7 - pomemben napredek 19.3 8 - drugo 1.9 9 - b.o. 17.4 2.11 KAK[NE MO@NOSTI IMATE ZA IZRA@ANJE SVOJIH INTERESOV V SOCIALISTI^NI ZVEZI (SZDL) V VA[EM KRAJU, MESTU? 1 - brez SZDL sploh ne bi mogel uveljaviti svojih interesov 3.9 2 - v SZDL lahko uveljavljam svoje interese 19.5 3 - v SZDL lahko le deloma uveljavljam svoje interese 25.9 4 - v SZDL ne morem uveljavljati svojih interesov 11.6 5 - SZDL sploh ni pripravljena izraàti moje interese 5.1 6 - to me ne zanima 13.9 7 - ne vem 19.9 8 - b.o. 0.3 2.12 KAKO SOCIALISTI^NA ZVEZA PRI UREJANJU DRU@BENIH VPRA[ANJ ZASTOPA INTERESE SPODAJ NAVEDENIH SKUPIN LJUDI? ________________________________________________________________________ v celoti le deloma sploh ne ne vem b.o. 1 2 3 4 5 ________________________________________________________________________ a) kmetov 10.0 51.3 11.5 26.9 0.3 b) NKV delavcev 10.1 49.6 11.9 27.9 0.5 ________________________________________________________________________ SJM 72 125 ________________________________________________________________________ v celoti le deloma sploh ne ne vem b.o. 1 2 3 4 5 ________________________________________________________________________ c) KV delavcev 19.0 46.1 6.3 27.9 0.7 d) prosvetnih in kultur- nih delavcev 28.5 35.1 3.1 32.7 0.6 e) strokovnjakov 33.9 28.0 3.1 34.1 0.9 f) funkcionarjev in aktivistov 49.9 17.3 1.7 30.6 0.5 g) ljudi na poloàjih v delovnih organizacijah 46.7 21.2 2.1 29.5 0.5 h) mladine in {tudentov 19.5 40.1 7.5 32.3 0.6 ________________________________________________________________________ 2.13 ALI STE KAJ SLI[ALI O TAKOIMENOVANI “AKCIJI 25-POSLANCEV” LANI POLETI OZIROMA JESENI? 1 - ne, ni~ ne vem o tem 67.0 2 - da, nekaj sem bral, sli{al o tem 28.2 3 - da, dobro sem seznanjen z akcijo 4.8 2.14 KAK[NO JE VA[E MNENJE OB TEM? 1 - strinja se z akcijo 0.8 2 - napa~no prikazana 6.3 3 - proti sankcijam 3.4 4 - na~in je nepravilen 3.4 5 - zavra~a akcijo 4.4 6 - drugo 1.0 7 - premalo pozna 13.2 8 - b.o. 0.2 9 - ni~ ne ve o tem 67.2 2.15 ALI STE KAJ SLI[ALI O TEM, DA STA BILI V PRETEKLEM LETU SPREMENJENI ZVEZNA IN REPUBLI[KA USTAVA? 1 - ne, ni~ nisem sli{al o tem 46.2 2 - da, nekaj sem bral, sli{al o tem 48.4 3 - da, dobro sem seznanjem s spremembami ustave 5.4 2.16 BI LAHKO NAVEDLI KAK[NO SPREMEMBO OZIROMA NOVOST V ZVEZNI ALI REPUBLI[KI USTAVI, KI SE VAM ZDI POMEMBNA? (Mòni so trije odgovori) A1+A2+A3 1 - sprememba pristojnosti 18.1 2 - predsedstvo republke 5.0 3 - samoupravljanje 5.0 4 - minulo delo 1.0 5 - skup{~inski sistem 0.1 6 - drugo - pravilni odgovori 1.6 7 - neustrezen odgovor 3.1 8 - se ne spomni 24.5 126 SJM 72 (^e navede) 2.17 KJE STE NAJVE^ IZVEDELI O USTAVNIH SPREMEMBAH? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 1 - v podjetju, ustanovi kjer delam 5.0 2 - na sestankih politi~nih organizacij v kraju kjer bivam 3.3 3 - od znancev, prijateljev 1.5 4 - iz ~asopisov 28.0 5 - po radiu 13.7 6 - po TV 32.1 7 - drugje 1.3 8 - ni~ ne vem o tem 2.6 2.18 KDO PREDVSEM BI MORAL SKRBETI ZA UREJANJE VPRA[ANJ... ALI DELOVNA ORGANIZACIJA, OB^INA, REPUBLIKA ALI FEDERACIJA? _________________________________________________________________________ delovna ob~ina repub- fede- ne organi- lika racija vem b.o. zacija 1 2 3 4 5 6 _________________________________________________________________________ a) gospodarstva 22.0 21.4 30.0 19.2 7.1 0.3 b) osnovnega {olstva 1.0 40.8 43.2 8.9 5.9 0.2 c) zdravstva 1.3 24.6 54.4 13.2 6.3 0.2 d) otro{kega varstva 3.0 56.6 28.1 5.5 6.5 0.2 e) pokojnin 1.1 12.9 58.1 21.2 6.5 0.2 f) narodne obrambe 0.1 4.8 17.3 70.3 7.3 0.1 g) zunanje politike 0.0 0.6 9.8 78.6 10.8 0.1 _________________________________________________________________________ 2.19 KAJ SODITE VI, KDO JE RAZREDNI SOVRA@NIK PRI NAS? 01 - biv{i kapitalisti 2.1 02 - politi~ni emigranti 10.8 03 - nacionalisti 4.6 04 - nasprotniki samoupravljanja 4.0 05 - koristolovci 0.4 06 - neodgovorni funkcionarji 2.4 07 - dobi~karji 4.9 08 - slabi delavci 1.4 09 - duhov{~ina 1.6 10 - zdomci 0.3 11 - dolgolasci 0.0 12 - reakcionarji 1.2 13 - drugi 4.6 14 - nih~e, jih ni 5.1 15 - b.o. 56.6 2.20 KAJ MISLITE, ALI SE O KATERIH OD NAVEDENIH ZADEV PRI NAS NE GOVORI JAVNO IN ODKRITO? (Mònih je ve~ odgovorov) 2.20A-2.20J 01 - kritika dràve, politi~nega sistema 22.2 02 - kritika ljudi na vodilnih in odgovornih poloàjih 24.2 03 - odnosi med narodi in republikami 11.0 04 - razlike v pla~ah, socialne razlike 15.3 05 - gospodarski kriminal, korupcija 18.0 06 - razmere v podjetjih, slabo vodenje podjetij 14.8 SJM 72 127 07 - neuspele gospodarske reforme 14.1 08 - kme~ki problemi 10.0 09 - drugo, navedite kaj 1.3 10 - ne vem 10.5 11 - o vsem se lahko govori 36.8 2.21 PO SVETU JE BILO V LANSKEM LETU VELIKO [TUDENTSKIH NEMIROV IN PROTESTOV, POJAVILI PA SO SE TUDI PRI NAS. KAJ SODITE, V ^EM SO VZROKI ZA TE POJAVE PRI NAS? (Izberite dva odgovora, ki najbolj ustrezata va{emu mnenju) A+B 01 - posnemanje {tudentskih protestov po svetu (moda) 17.9 02 - neenakosti v drùbi, razlike med ljudmi 13.0 03 - slab materialni poloàj {tudentov, neenake mònosti za {tudij 22.5 04 - majhne mònosti zaposlovanja; nezadostno vrednotenje 17.0 strokovnjakov 05 - omejene mònosti za samoupravljanje {tudentov na Univerzi 4.6 06 - predobro jim gre, sami ne vedo, kaj ho~ejo 30.1 07 - birokratizem in nedemokrati~no ravnanje z ljudmi 2.6 08 - izkori{~ajo demokracijo, dràva je preve~ popustljiva 17.0 09 - nasprotja med mladimi in starej{imi 9.4 10 - razlike med obljubami in dejanji v urejanju drùbenih zadev 15.0 11 - to sploh niso gibanja, ampak delovanje prenapetih 5.8 posameznikov 12 - nisem razmi{ljal o tem, ne vem 18.9 13 - b.o. 0.3 2.22 OB^INSKE SKUP[^INE POGOSTO RAZPISUJEJO REFERENDUME LE ZA SAMOPRISPEVEK OB^ANOV. SE VAM ZDI, DA SO [E KAK[NA DRUGA VPRA[ANJA, O KATERIH BI OB^ANI ODLO^ALI NEPOSREDNO Z REFERENDUMOM V OB^INI ALI REPUBLIKI? A. v ob~ini: V222 OB 01 - niso nujni 29.6 02 - da, na splo{no 5.1 03 - ne ve 41.3 04 - gradnja cest 4.7 05 - urbanisti~ni problemi 1.2 06 - komunalni problemi 2.3 07 - stanovanjski problemi 1.4 08 - investicije v gospodarstvo 1.8 09 - za{~ita okolja 0.1 10 - razvoj kraja 0.7 11 - prosveta, kultura 5.7 12 - problemi kmetov 1.0 13 - zaupnice vodilnim 0.4 14 - investicije na sploh 2.4 15 - drugo 2.3 B. v republiki: V222 RE 01 - niso nujni 29.4 02 - da, na splo{no 3.6 03 - ne ve 52.7 04 - gradnja cest 4.2 05 - razvoj Slovenije 0.7 06 - razvoj nerazvitih 0.4 07 - socialno in zdravstveno varstvo 2.0 128 SJM 72 08 - ekonomske odlo~itve 2.7 09 - politi~ni sistem 1.2 10 - kulturni razvoj 1.1 11 - drugo 2.0 2.23 ALI LAHKO POVESTE, KAJ JE GLAVNI RAZLOG, DA HODITE NA VOLITVE? 1 - izpolnjevanje dràvljanskih dol`nosti 54.7 2 - ni mi vseeno, kdo je poslanec ali odbornik 32.7 3 - ‘e od nekdaj hodim na volitve, iz navade 2.4 4 - menim, da s tem vplivam na politiko 3.4 5 - ~e ne bi hodil na volitve, bi mi lahko {kodovalo 3.4 6 - ne vem 3.1 7 - b.o. 0.2 2.24 V ZA^ETKU PRIHODNJEGA LETA BODO SPET VOLITVE ODBORNIKOV IN POSLANCEV. ALI BI BILI PRIPRAVLJENI TUDI SAMI KOGA PREDLAGATI ZA ODBORNIKA, POSLANCA OZIROMA SODELOVATI PRI IZBIRI (KANDIDIRANJU) PRIMERNIH LJUDI? 1 - da, predlagal bom in sodeloval pri izbiri kandidatov 19.4 2 - predlogov verjetno ne bom imel, bom pa povedal svoje 26.9 mnenje o predlaganih 3 - ne bom sodeloval pri predlaganju in izbiri, ker to 15.6 nima nobenega vpliva 4 - ne bom sodeloval pri predlaganju in izbiranju, ker me 10.8 to ne zanima 5 - ne bom sodeloval iz drugih razlogov 8.0 6 - {e ne vem, kako bom ravnal 19.3 7 - b.o. 0.1 2.25 V SLOVENSKI JAVNOSTI @E NEKAJ ^ASA TE^E RAZPRAVA O TEM, DA BI TUDI SR SLOVENIJA IMELA SVOJO DR@AVNO HIMNO. ALI JE TO POTREBNO ALI NE? 1 - da, imeti moramo svojo himno 42.9 2 - ne, jugoslovanska himna naj bo tudi slovenska 37.4 3 - ne, sploh ni potrebno, da ima SR Slovenija svojo himno 10.1 4 - ne vem 9.6 (^e da) 2.26 KATERO PESEM BI IZBRALI ZA SLOVENSKO DR@AVNO HIMNO? 1 - kak{no ljudsko pesem, katero 9.6 2 - kak{no partizansko pesem, katero 11.0 3 - kak{no drugo pesem, katero 1.4 4 - ustvariti novo pesem 8.0 5 - nisem razmi{ljal o tem, se ne morem odlo~iti 13.0 6 - sploh ni potrebno, ne vem 57.0 SJM 72 129 3.00 DELOVANJE GOSPODARSKEGA SISTEMA, KMETIJSTVO, OKOLJE 3.01 NAVEDLI VAM BOMO RAZLI^NA MNENJA V ZVEZI Z UKREPI ZA STABILIZACIJO NA[EGA GOSPODARSTVA. PROSIMO VAS, DA POVESTE ALI Z NJIMI SOGLA[ATE ALI NE? ___________________________________________________________________________ sogla{am le deloma ne so- ne sogla{am gla{am vem b.o. 1 2 3 4 5 ___________________________________________________________________________ a) na odgovorna mesta pos- 94.3 2.3 0.2 2.9 0.2 tavljati ljudi z znanjem b) prepre~iti pove~evanje pla~ 26.1 35.0 33.3 5.3 0.2 c) prepovedati uvoz luksuznih predmetov 74.7 10.9 7.9 6.2 0.3 d) ljudje naj bi ve~, bolj 57.9 23.1 15.5 3.1 0.3 delali e) vsaka drùbena in gospo 89.1 3.4 0.5 6.8 0.2 darska odlo~itev mora biti strokovno utemeljena f) manj denarja za {olstvo, 3.5 5.9 86.4 4.0 0.1 zdravstvo, kulturo g) ve~ bi morali izvaàti 77.2 10.4 5.0 7.1 0.3 h) gradili naj bi manj 25.0 25.4 39.9 9.4 0.2 novih tovarn i) manj denarja za gradnjo 4.7 8.1 82.0 4.8 0.3 cest in ‘eleznic j) ukiniti bi morali 9.7 20.0 64.1 6.0 0.2 potro{ni{ke kredite k) s predpisi dolo~iti vi{ino 76.9 9.7 7.6 5.6 0.1 cen __________________________________________________________________________ 3.02 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike naj same skrbijo za svoj nadaljnji 18.3 razvoj 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti, 12.2 zlasti pa razvitih republik 3 - manj razvite republike morajo skrbeti zase, jugoslovan-59.4 ska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 4 - kaj drugega 0.6 5 - ne vem, premalo poznam 9.3 6 - b.o. 0.1 3.03 IN KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI OBMO~JI V SLOVENIJI? 1 - manj razvita obmo~ja naj sama skrbijo za svoj razvoj 3.5 2 - to naj bo predvsem skrb vse slovenske skupnosti, zlasti 33.8 pa njenih razvitih obmo~ij 3 - manj razvita obmo~ja morajo skrbeti zase, slovenska 55.0 skupnost pa naj jim pri tem pomaga 4 - kaj drugega 0.2 5 - ne vem, premalo poznam 7.3 6 - b.o. 0.2 130 SJM 72 3.04 NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ PODRO^IJ DEJAVNOSTI. PROSIMO POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VA[I SODBI HITREJE RAZVIJATI DRU@BENI (SOCIALISTI^- NI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO,DA BI SE ^IM HITREJE GOSPODARSKO RAZVIJALI? ______________________________________________________________________________ hitreje hitreje hitreje tako bistveno ne vem, drùbeni zasebni oba sek- kot omejiti premalo b.o. sektor sektor torja je zasebni poznam sektor 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ a) trgovina na drobno 40.4 10.0 19.2 16.4 2.0 12.0 0.1 b) gostilne in manj{i pen- zioni 15.2 25.8 27.8 15.0 5.3 10.7 0.1 c) hoteli 52.9 4.9 12.0 13.7 1.8 14.3 0.4 d) prevozni{tvo 30.2 14.8 27.6 12.4 3.6 10.8 0.6 e) kmetijstvo 9.5 42.6 37.1 3.4 0.8 6.1 0.4 f) uslùnostna obrt, servisi 19.0 27.8 34.2 7.5 0.7 10.4 0.3 g) proizvodna obrt 36.1 13.8 27.6 7.2 1.0 14.1 0.2 h) manj{a indu- strijska podjetja 57.5 5.0 14.7 6.6 1.1 14.9 0.2 _____________________________________________________________________________ 3.05 KAKO PO VA[EM MNENJU VPLIVA SEDANJI NA^IN NAGRAJEVANJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH NA ODNOSE MED LJUDMI? IZBERITE DVA ODGOVORA, KI STA NAJBLI@JA VA[EMU MNENJU. A+B 1 - omogo~a pravi~no ocenjevanje lastnega dela in dela drugih 22.6 2 - v odnosih med ljudmi povzro~a motnje in razdore 32.9 3 - utrjuje ob~utek povezanosti posameznikov s kolektivom 10.4 4 - pri starej{ih vzbuja vtis, da se jim dela krivica in 20.4 jih odbija od kolektiva 5 - uvaja razlike in deli ljudi na bolj ali manj vredne 25.0 6 - delo postaja glavno merilo za ugled posameznika v kolektivu19.0 7 - ljudi navaja, da se brezobzirno borijo za neupravi~eno 20.9 velik delè v dohodku 8 - ne vem 20.8 9 - b.o. 1.0 3.06 KOLIK[EN PRIBLI@NO BI MORAL BITI NAJNI@JI MESE^NI OSEBNI DOHODEK? 01 - do 1000 6.7 02 - 1001 do 1200 22.2 03 - 1201 do 1400 21.4 04 - 1401 do 1600 28.5 05 - 1601 do 1800 6.5 06 - 1801 do 2000 7.5 07 - 2001 do 2200 2.1 08 - 2201 do 2400 0.7 09 - 2401 do 2600 0.4 10 - ve~ kot 2600 0.6 11 - ne vem 3.2 12 - b.o. 0.1 SJM 72 131 3.07 IN KOLIK[EN BI SMEL BITI NAJVI[JI MESE^NI DOHODEK IZ REDNEGA DELOVNEGA RAZMERJA? 01 - do 3000 13.9 02 - 3001 do 4000 21.9 03 - 4001 do 5000 26.0 04 - 5001 do 6000 17.5 05 - 6001 do 7000 7.0 06 - 7001 do 8000 3.8 07 - 8001 do 9000 1.0 08 - 9001 do 10.000 0.7 09 - ve~ kot 10.000 0.1 10 - brez omejitev 1.1 11 - ne vem 6.9 12 - b.o. 1.0 3.08 V NEKATERIH DR@AVAH JE NAVADA, DA DAV^NA UPRAVA OBJAVI V ZA^ETKU VSAKEGA LETA, KOLIKO DAVKA JE KDO PRIJAVIL IN PLA^AL ZA PRETEKLO LETO. ALI MENITE, DA BI TO NAVADO MORALI UVELJAVITI TUDI PRI NAS? 1 - da 63.8 2 - ne 14.8 3 - ne vem 19.5 4 - b.o. 2.0 3.09 KMETIJSKA PROIZVODNJA SE V ZADNJEM ^ASU VSE BOLJ MEHANIZIRA, KME^KA POSESTVA PA [E VEDNO OSTAJAJO MAJHNA IN RAZDROBLJENA. KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU V ZVEZI S TEM POTREBNO STORITI? 1 - ~im ve~ zemlje naj preide iz rok privatnikov v drùbeno 2.5 lastnino 2 - privatna posest naj ostane omejena na 10 ha obdelovalne 32.0 zemlje, bolj pa je treba razviti razli~ne oblike kooperacije med kmeti in zadrugami, kombinati 3 - odpraviti omejitev privatne posesti na 10 ha obdeloval-60.9 ne zemlje (agromaksimum) in dovoliti kmetu, da dokupi toliko zemlje, kolikor jo lahko obdeluje s svojo druìno 4 - drugo 1.0 5 - ne vem 3.5 6 - b.o. 0.2 3.10 ZASEBNA KME^KA POSESTVA SO ZELO MAJHNA IN RAZDROBLJENA, ZATO NEKATERI PREDLAGAJO, DA BI SKUP[^INA SPREJELA ZAKON, KI BI DOLO^AL, DA SE POSESTVO OB DEDOVANJU NE SME RAZDELITI IN GA LAHKO PODEDUJE LE EN DEDI^. ALI BI SE VI S TAKIM PREDLOGOM STRINJALI ALI NE? 1 - se strinjam 53.4 2 - se strinjam, vendar le pod dolo~enimi pogoji 24.9 3 - se ne strinjam 13.7 4 - o tem nisem razmi{ljal, ne vem 7.7 5 - b.o. 0.2 3.11 KAJ BI PO VA[I PRESOJI DRU@BA MORALA STORITI, DA BI SE UREDIL POLO@AJ 132 SJM 72 KMETOV V SLOVENIJI? A+B+C 01 - urediti cene kmetijskih prouktov 17.1 02 - kreditna politika 28.0 03 - strokovna pomo~ 4.1 04 - razvoj kooperacije 2.6 05 - omogo~iti mehaniziranje 35.0 06 - urediti davke 21.7 07 - lastni{ki vidik 1.1 08 - socialno, zdravstveno zavarovanje 14.0 09 - zainteresirati kmete 5.1 10 - agroekonomski ukrepi 5.1 11 - ve~ odlo~anja kmetom 0.6 12 - drugi ukrepi 4.9 13 - poloàj je urejen 3.0 14 - ne ve 19.6 3.12 V SLOVENIJI JE ZADNJE ^ASE DOSTI GOVORA O ONESNA@ENJU PRIRODNEGA OKOLJA, ZRAKA, VODE, ZELENIC IN OGRO@ENOSTI ^LOVEKA V TAKEM OKOLJU. ALI SODITE, DA JE TO V SLOVENIJI PERE^ PROBLEM ALI NE? 1 - to je pere~ problem vse Slovenije, ve~ bi morali storiti za prepre~evanje {kodljivih posledic 44.1 2 - to je pere~ problem industrijskih mest, ki mu moramo posvetiti ve~ skrbi 47.1 3 - to v Sloveniji ni posebno pere~ problem 3.8 4 - drugo 0.2 5 - ne vem 4.5 6 - b.o. 0.2 3.13 ALI VI OSEBNO ^UTITE PROBLEM ONESNA@NJA PRIRODNEGA OKOLJA V KRAJU, KJER @IVITE IN DELATE? 1 - ~utim ga in me zelo skrbi 33.1 2 - sem razmi{ljal o tem, malo me ‘e skrbi 20.9 3 - to zaenkrat ni pomemben problem mojega kraja 28.5 4 - nisem razmi{ljal o tem 13.8 5 - ne vem 3.5 6 - b.o. 0.2 3.14 PRED LETI JE BILO DOSTI GOVORA O TEM, DA BI V SLOVENIJI RAZPISALI LJUDSKO POSOJILO ZA GRADITEV CEST. ^E BI SLOVENSKA SKUP[^INA LETOS RAZPISALA POSOJILO ZA GRADITEV AVTOMOBILSKE CESTE IN REGIONALNIH CEST ALI BI BILI PRIPRAVLJENI PRISPEVATI? 1 - da, prispeval bi 46.3 2 - ne bi, ker mislim, da je to stvar skupnosti 15.2 3 - ne bi, ker imam sam premalo denarja 25.5 4 - ne bi, iz drugih razlogov 4.4 5 - nisem razmi{ljal o tem, ne vem 8.2 6 - b.o. 0.3 4.00 ODNOS DO JUGOSLAVIJE, ODNOS DO NARODA SJM 72 133 4.01 POGOJI IN MO@NOSTI ZA @IVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DE@ELAH. ZASTAVIL VAM BOM VRSTO VPRA[ANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DE@ELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI - PRI IZBORU UPO[TEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DE@ELA IMA PO VA[EM MNENJU PREDNOST GLEDE ....? 01 - Jugoslavija 02 - Sovjetska zveza 03 - ZDA 04 - Italija 05 - Avstrija 06 - ZRN 07 - Skandinavske deèle 08 - [vica 09 - druge socialisti~ne dràve 10 - ni take dràve 11 - ne vem 12 - druge zahodne dràve 13 - Japonska A-glede na mònosti za napredovanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 37.3 0.9 7.1 0.0 0.9 12.8 2.6 3.3 0.1 1.1 32.1 1.6 0.2 B-glede na mònosti za {olanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 59.2 4.5 2.4 0.1 1.0 2.5 1.8 0.5 0.8 0.7 24.7 1.9 0.1 C-zaradi razvitega kulturnega ‘ivljenja 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 33.4 3.2 1.8 2.0 1.0 3.7 1.6 1.4 0.7 1.2 44.3 5.5 0.2 D-zaradi skrbi za ljudi v bolezni, brezposelnosti 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 57.5 1.3 1.1 0.4 1.1 2.1 3.6 1.2 0.3 2.1 28.0 1.2 0.0 E-zaradi poloàja vere ter odnosov med cerkvijo in dràvo 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 41.5 0.1 1.9 14.3 3.0 3.3 0.3 0.2 0.3 0.9 32.7 1.4 0.0 F-zaradi dobrega gospodarjenja (gospodarskega napredka deèle) 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 13.9 1.0 7.2 0.7 1.7 34.8 4.3 4.5 0.5 1.0 27.6 1.7 1.2 G-zaradi miroljubne politike in ugleda dràve v svetu 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 75.0 0.4 0.5 0.2 0.4 0.5 1.0 3.1 0.3 0.6 17.6 0.4 0.1 H-zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnike 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 18.0 6.4 24.2 0.1 0.1 14.2 0.5 0.9 0.2 0.2 23.3 1.0 10.9 I-zaradi naravne lepote deèle 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 64.0 0.1 0.3 1.3 1.0 0.3 1.1 8.8 0.0 0.5 18.0 4.2 0.2 J-zaradi mònosti, ki jih ima ve~ina ljudi za vplivanje na drùbene odlo~itve 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 46.9 0.3 1.1 0.7 0.3 0.3 0.7 0.5 0.2 3.3 44.6 1.0 - K-zaradi tovari{kih odnosov in enakosti med ljudmi 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 47.3 2.3 0.3 0.0 0.5 0.9 1.2 0.6 2.4 6.3 37.5 0.6 0.1 L-odprtost in sprejemljivost za nove ideje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 37.1 0.5 3.3 0.2 0.2 2.8 0.4 0.4 0.2 1.4 51.7 1.2 0.6 4.02 ZANIMA NAS, KAJ VAM POMENI NAROD OZIROMA NARODNA SKUPNOST? NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ TRDITEV, VI PA IZBERITE TISTI DVE, KI STA NAJBLI@JI VA[EMU 134 SJM 72 MNENJU. (Mòna sta dva odgovora) A+B 1 - narod mi pomeni najvi{jo vrednoto v mojem ‘ivljenju 41.9 2 - narod je najve~ji pogoj za razvoj celotne skupnosti 56.1 3 - narod mi pomeni za{~ito pred {kodljivimi vplivi tujega sveta 27.8 4 - narod je nekaj pozitivnega, ~e omogo~a naravno vklju~evanje 30.8 v {ir{i svet 5 - narod v sodobnem svetu zgublja na pomenu, njegova za{~itni{ka 3.0 funkcija je odve~ 6 - narod je postal ovira za osebni razvoj posameznika in ovira 1.3 za njegovo polnej{e vklju~evanje v svet 7 - narod koristi samo {e tistim, ki se progla{ajo za njegove 2.9 voditelje 8 - ne vem 13.5 9 - b.o. 0.3 4.03 KAJ MENITE, ALI ODHAJANJE NA[IH LJUDI NA DELO V TUJINO [KODUJE UGLEDU JUGOSLAVIJE V SVETU ALI NE? 1 - da, zelo {koduje 21.0 2 - da, {koduje 44.7 3 - ne {koduje 23.1 4 - mu koristi 5.4 5 - ne vem 5.2 6 - b.o. 0.5 4.04 KAJ OD NAVEDENEGA PO VA[EM MNENJU NARODE JUGOSLAVIJE NAJBOLJ ZDRU@UJE IN POVEZUJE, KAJ PA JIH LO^UJE IN RAZDVAJA? IZBERITE MED NAVEDENIMI NAJVE^ TRI ZNA^ILNOSTI, KI NAJBOLJ ZDRU@UJEJO IN NAJVE^ TRI, KI NAJBOLJ LO^UJEJO JUGOSLOVANSKE NARODE. Z1+Z2+Z3 L1+L2+L3 ZDRU@UJE LO^UJE a) narodnostna sorodnost 27.4 0.0 b) na~elo bratstva in enotnosti 41.6 0.7 c) narodnoosvobodilna borba 48.1 0.3 d) socializem in samoupravljanje 24.0 0.0 e) enotna dràva 33.2 0.9 f) Zveza komunistov 15.4 0.6 g) obramba in varnost, JLA 32.0 0.2 h) kulturne tradicije 4.7 14.1 i) delovne navade 2.3 36.6 j) dràvne tradicije 2.5 8.9 k) redoljubnost, urejenost 2.2 16.4 l) jeziki 3.8 41.2 m) ‘ivljenjski standard 2.7 34.4 n) gospodarske koristi 6.1 19.1 o) geografska bliìna 7.0 3.9 p) verska pripadnost 0.8 38.0 1 - ni~ ne lo~uje - 8.4 2 - ni~ ne zdruùje 0.8 - 3 - ne vem, ne morem se odlo~iti 12.6 14.7 4 - b.o. 0.2 1.3 4.05 KAJ MENITE, ALI SE JE SLOVENIJA ZNOTRAJ JUGOSLOVANSKE SKUPNOSTI V ZADNJIH LETIH RAZVIJALA TAKO, KOT BI SE MORALA? SJM 72 135 1 - d a 25.0 2 - deloma 47.3 3 - ne 18.2 4 - ne vem 9.5 4.06 V ZADNJEM ^ASU PRIHAJA VSE VE^ LJUDI IZ DRUGIH REPUBLIK NA DELO V SLOVENIJO. ALI SE VAM ZDI TO V GLAVNEM DOBRO ALI SLABO? 1 - v glavnem dobro 27.9 2 - kakor kdaj 32.7 3 - v glavnem slabo 33.3 4 - ne vem 6.0 5 - b.o. 0.2 5.00 OSEBNE VREDNOTE, CILJI, VERNOST 5.01 NAVEDLI BOMO NEKAJ MNENJ O POMEMBNIH VPRA[ANJIH. ZANIMA NAS: KOLIKO SE S TEMI MNENJI STRINJATE OZIROMA NE STRINJATE. ______________________________________________________________________________ se zelo se stri- neodlo- se ne sploh se ne M N E N J A strinjam njam ~en sem strinjam strinjam b.o. 5 4 3 2 1 6 ______________________________________________________________________________ a) pri rabi denarja ima ‘enina beseda enako veljavo kot moèva 54.0 41.0 2.6 2.0 0.2 0.1 b) stari na~ini ‘iv- ljenja so dejansko najbolj{i 4.0 16.9 18.2 54.7 6.0 0.2 c) zaradi osebnega us- peha se ne spla~a zgubiti dobrega prijatelja 25.4 42.0 13.2 16.7 2.2 0.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) ljudje se danes preve~ pehajo za to, da bi imeli hi{o, avto, vikend 34.3 43.5 10.3 10.8 0.8 0.4 e) bolj{e se po~utim, ~e stvari ostanejo tako kot so 7.9 33.9 18.3 37.1 2.5 0.3 f) odra{~ajo~i otroci naj ~im bolj samo- stojno odlo~ajo o svojem ‘ivljenju 19.5 48.0 11.6 19.7 1.0 0.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) ~e se nekdo drì obi~ajev, s tem {e ne ovira napredka 12.2 53.6 17.8 14.8 1.0 0.5 h) velikokrat se mi zdi, da je politika tako zapletena, da pravzaprav ne vem, kaj se dogaja v na{i drùbi 30.7 42.1 15.5 10.0 1.3 0.4 i) moderni svet pre- hitro uni~uje stare obi~aje 16.8 50.1 17.4 14.0 1.2 0.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 136 SJM 72 ______________________________________________________________________________ se zelo se stri- neodlo- se ne sploh se ne M N E N J A strinjam njam ~en sem strinjam strinjam b.o. 5 4 3 2 1 6 ______________________________________________________________________________ j) samoupravljanje omogo~a uveljavlja- nje ~lovekove svo- bode in ustvarjal- nosti 14.3 46.5 27.8 7.9 3.0 0.5 k) napredek prina{a dejansko ve~ sla- bosti kot prednosti 2.6 12.4 19.0 58.6 7.0 0.4 l) vodilni ljudje so v na{i drùbi premalo odgovorni 44.2 37.6 12.1 4.9 0.9 0.2 za to, kar delajo _____________________________________________________________________________ 5.02 KOLIKO SE JE VA[E @IVLJENJE NA SPLOH SPREMENILO V ZADNJIH 10 LETIH? 1 - zelo veliko se je spremenilo 44.2 2 - nekoliko se je spremenilo 32.5 3 - malo se je spremenilo 14.8 4 - sploh se ni spremenilo 7.3 5 - ne vem 0.8 6 - b.o. 0.4 5.03 POVEJTE NAM, KATERA SPREMEMBA JE NAJBOLJ VPLIVALA NA VA[E @IVLJENJE? 01 - izobrazba - pozitivno 2.9 02 - izobrazba - negativno 0.1 03 - zaposlitev - pozitivno 11.7 04 - zaposlitev - negativno 1.3 05 - druìna - dobro 17.0 06 - druìna - slabo 6.0 07 - standard - dobro 22.3 08 - standard - slabo 2.0 09 - stanovanje - dobro 5.6 10 - stanovanje - slabo 0.2 11 - osamosvojitev 1.1 12 - starost 3.2 13 - zdravje - dobro 0.4 14 - zdravje - slabo 6.1 15 - celotna drùba - dobro 1.6 16 - celotna drùba - slabo 0.2 17 - ‘ivljenjsko okolje - dobro 2.0 19 - drugo 1.6 20 - b.o. 14.7 5.04 KAJ SE VAM ZDI, DA SE JE NAJBOLJ SPREMENILO V ZADNJIH LETIH? Razvrstite od 1 (najbolj) do 3 (najmanj) _____________________________________________________________________________ najbolj srednje najmanj vse enako ne vem b.o. 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A-moje je osebno ‘ivljenje 41.0 18.1 23.1 12.4 5.4 - B-razmere v kraju, kjer ‘ivim 12.5 40.1 29.4 12.4 5.4 0.2 C-drùba v celoti 28.7 23.8 29.5 12.4 5.4 0.2 ______________________________________________________________________________ SJM 72 137 5.05 KATERI LJUDJE SO GLEDE NA SPREMEMBE V ZADNJIH LETIH IMELI NAJVE^ KORISTI, KATERI PA SO NAJVE^ IZGUBILI OZIROMA SO PRI[LI NA SLAB[E? KATERI SO NAJVE^ PRIDOBILI? V505PRI 01 - sposobni, prizadevni 1.7 02 - iznajdljivi 1.2 03 - privilegirani 4.5 04 - KV delavci 3.8 05 - kmetje 1.2 06 - izobraènci 3.9 07 - obrtniki 8.7 08 - ljudje na poloàjih 16.4 09 - direktorji 2.8 10 - upokojenci 0.2 11 - mladi ljudje 0.1 12 - tisti, ki ima dolgoro~ni kredit 3.5 13 - drugi 6.0 14 - nih~e 6.0 15 - ne ve, b.o. 40.0 KATERI SO NAJVE^ IZGUBILI? V505IZG 01 - delavci 17.8 02 - kmetje 13.6 03 - upokojenci 1.5 04 - nìji sloj 2.7 05 - po{tenjaki 1.3 06 - nerodneì 0.6 07 - leni 1.3 08 - tisti, ki var~ujejo 2.8 09 - drugi 3.1 11 - nih~e 13.5 12 - ne ve, b.o. 42.0 5.06 ALI MISLITE, DA BOSTE LAHKO V BLI@NJI PRIHODNOSTI DOSEGLI VA[E OSEBNE CILJE? 1 - pri~akujem, da jih bom ve~ino uresni~il 19.7 2 - verjetno bom uresni~il le nekatere od ciljev 40.1 3 - verjetno ve~ine mojih ciljev ne bom uresni~il 11.8 4 - gotovo ne bom uresni~il ve~ine mojih ciljev 7.3 5 - nimam opredeljenih ciljev 16.8 6 - ne vem 4.1 7 - b.o. 0.2 5.07 KAK[NO JE VA[E STALI[^E O UPORABI KONTRACEPCIJSKIH SREDSTEV ZA NA^RTOVANJE ROJSTEV IN S TEM PREPRE^EVANJE NEZA@ELENE ZANOSITVE? 1 - sem proti vsaki uporabi teh sredstev, ker je to proti naravnemu zakonu 10.6 2 - sem proti vsaki uporabi kontracepcijskih sredstev, ker znanstveno {e ni dokazano, da res niso zdravju {kodljiva 9.8 3 - sem za uporabo, ~e je namen njihove rabe zavestno uravnavanje {tevila druìnskih ~lanov ali skrb za ‘enino zdravje 39.7 4 - sem za uporabo, ker ima vsak pravico, da si ureja spolno ‘ivljenje po lastni presoji 26.4 5 - drugo 0.5 6 - ne ‘elim odgovoriti 5.1 7 - ne vem 7.8 8 - b.o. 0.1 138 SJM 72 5.08 ALI RELIGIOZNOST OZIROMA NERELIGIOZNOST VPLIVA NA ^LOVEKOVO MORALNOST (PO[TENOST)? 1 - nereligiozen ~lovek ne more biti po{ten 1.2 2 - po{ten je lahko tudi nereligiozni ~lovek, vendar je làje biti po{ten, ~e si religiozen 8.8 3 - ~lovekova po{tenost ni odvisna od tega, ~e je religiozen ali nereligiozen 76.7 4 - po{ten je lahko tudi religiozen ~lovek, vendar je làje biti po{ten, ~e si nereligiozen 4.4 5 - religiozen ~lovek ne more biti po{ten 1.1 6 - ne morem se odlo~iti 3.7 7 - ne razmi{ljam o tem, ne vem 4.0 8 - b.o. 0.1 5.09 BI NAM LAHKO ZAUPALI, ALI STE VERNI (RELIGIOZNI) ALI NE, IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE ALI NE? 1 - sem veren in redno (vsako nedeljo) obiskujem verske obrede 15.3 2 - sem veren in pogosto (vsaj enkrat mese~no) obiskujem verske obrede 10.9 3 - sem veren in le v~asih (ob velikih praznikih in ob posebnih prilònostih) obiskujem verske obrede 22.3 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 10.0 5 - ne morem re~i ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem 3.0 verske obrede 6 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, in ne obiskujem 6.4 verskih obredov 7 - nisem veren vendar obiskujem verske obrede 2.6 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 27.8 9 - ne morem odgovoriti 1.8 5.10 SEDAJ PA VAM BOMO NAVEDLI [E NEKAJ MNENJ. ZOPET NAS ZANIMA KOLIKO SE Z NJIMI STRINJATE OZIROMA NE STRINJATE? ______________________________________________________________________________ se zelo se stri- neodlo- se ne sploh b.o. M N E N J A strinjam njam ~en sem stri- se ne njam stri- njam 5 4 3 2 1 6 ______________________________________________________________________________ m) spadam med tiste ljudi, ki so vedno pripravljeni pod- preti nove stvari 25.9 51.7 17.3 4.8 0.2 0.1 n) samoupravljanje omo- go~a sodelovanje ve- likega {tevila ljudi pri sprejemanju po- membnih odlo~itev 15.0 49.5 26.7 6.9 1.6 0.4 o) delavci so v na{i drùbi premalo za- {~iteni 17.3 45.6 15.0 21.1 0.8 0.2 p) s prekinitvijo dela ({trajki) bi delavci pripomogli, da bi se nekatere stvari pri nas uredile 5.0 23.0 22.4 43.5 6.0 0.1 ______________________________________________________________________________ SJM 72 139 ______________________________________________________________________________ se zelo se stri- neodlo- se ne sploh b.o. M N E N J A strinjam njam ~en sem stri- se ne njam stri- njam 5 4 3 2 1 6 ______________________________________________________________________________ r) v imenu “napredka” ima{ pravico zavre~i vse staro 3.1 17.2 25.3 50.2 3.9 0.3 s) ljudje kot sem jaz, nimajo nobenega vpliva na politi~ne odlo~itve 18.8 44.0 16.6 19.4 1.0 0.3 t) ne razumem ljudi, ki pravijo, da je staro bolj{e kot novo 9.6 41.1 20.8 26.0 2.0 0.6 u) samoupravljanje zmanj- {uje odgovornost vodilnih 12.5 36.2 24.8 23.6 2.6 0.2 v) vpliv iz tujine na na{e ‘ivljenje bi moral biti manj{i kot je bil zadnja leta 12.9 39.8 29.3 16.1 1.5 0.4 z) cerkev ima v na{i drùbi prevelik vpliv 4.0 12.8 23.1 55.1 4.7 0.2 x) uporni{ke ideje mla- dih ljudi prispevajo k napredku drùbe 4.7 24.3 30.5 36.0 4.3 0.1 _____________________________________________________________________________ 6.00 ZUNANJA POLITIKA 6.01 KAK[NA ZUNANJA POLITIKA BI NAJBOLJ USTREZALA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - prizadevati si moramo za mir in enakopravnost med narodi, ne glede na to, ali je to velikim silam v{e~ ali ne 54.8 2 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 19.4 3 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsak ureja kot more in ‘eli 14.5 4 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drug blok 2.2 5 - ne vem 8.9 6 - b.o. 0.1 6.02 ALI SODITE, DA LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA (DR@AVA, SKUPINA DR@AV) OGROZI VARNOST JUGOSLAVIJE S HUJ[IMI GRO@NJAMI ALI CELO Z VOJA[KIM NAPADOM? 1 - da ogroèni smo tako z vzhoda kot zahoda 16.2 2 - da, mòna je ve~ja nevarnost s strani zahoda 2.4 3 - da, mòna je ve~ja nevarnost s strani vzhoda 11.7 4 - ne, sedaj ne vidim, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost 54.9 5 - ne vem 14.7 6 - b.o. 0.2 140 SJM 72 6.03 ALI MENITE, DA BI V PRIMERU VOJA[KEGA NAPADA VE^INA SLOVENCEV BILA PRIPRAVLJENA ZOPERSTAVITI SE SOVRA@NIKU? 1 - prepri~an sem, da bi se ve~ina Slovencev zoperstavila sovràniku 58.0 2 - ve~ina sposobnih bi se zoperstavila sovràniku 17.2 3 - del Slovencev bi se zoperstavil, precej ljudi pa bi re{evalo le svojo koò 14.3 4 - le malokdo bi se danes zoperstavil sovràniku 0.9 5 - ne vem kako bi ravnali 9.4 6 - b.o. 0.1 6.04 KAJ BI SLOVENCI V SEDANJEM ^ASU PREDVSEM BRANILI Z ORO@JEM, ^E BI NAS KDO OGRO@AL? 1 - osebno svobodo in varnost 16.3 2 - samoupravne socialisti~ne odnose 3.9 3 - slovenski dràvnost in na{e meje 26.8 4 - samostojnost in neodvisnost jugoslovanske skupnosti 30.8 5 - varnost svoje druìne in doma 11.6 6 - doseèno ‘ivljenjsko raven in mònosti za bodo~nost 2.7 7 - kaj drugega, navedite kaj 0.4 8 - ni takih vrednot 0.2 9 - ne ve 7.2 0 - b.o. 0.2 6.05 KAJ BI BILO PREDVSEM POTREBNO UKRENITI, DA BI BOLJE POSKRBELI ZA LASTNO VARNOST? 1 - dati bi morali ve~ sredstev za obrambo 8.2 2 - tesneje bi se morali povezati z mo~no dràvo, ki bi nas {~itila 10.5 3 - vsi ob~ani bi se morali bolj sistemati~no pripravljati na obrambo 43.0 4 - vse je prav tako, kot je, v zadnjem ~asu smo dovolj storili 19.8 5 - vseeno mi je, ni~ ni treba ukreniti (ne razmi{ljam o tem, to ni moja stvar) 3.6 6 - ne vem, premalo poznam 14.7 7 - b.o. 0.2 7.00 MEDIJI, REKLAME 7.01 KATERE OD NAVEDENIH ^ASOPISOV, TEDNIKOV IN REVIJ BERETE IN KAKO POGOSTO? _____________________________________________________________________________ bere ___________________________________ ne bere bere drug redno pogosto v~asih ~asopis 1 2 3 4 5 _____________________________________________________________________________ a) DELO 22.0 8.4 24.5 43.9 1.3 b) DNEVNIK 13.3 4.7 14.3 66.4 1.3 c) VE^ER 13.1 3.8 10.4 71.3 1.3 d) TOVARI[ 9.3 6.0 30.4 53.0 1.3 e) TT 10.6 4.6 24.1 59.4 1.3 f) NEDELJSKI 38.1 6.3 17.5 36.8 1.3 DNEVNIK g) STOP 14.9 4.8 19.7 59.4 1.3 SJM 72 141 h) JANA 6.5 2.4 14.0 75.9 1.3 i) ANTENA 8.1 5.0 20.3 65.3 1.3 _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ bere ___________________________________ ne bere bere drug redno pogosto v~asih ~asopis 1 2 3 4 5 _____________________________________________________________________________ j) DRU@INA 12.0 1.8 11.4 73.6 1.3 k) AVTO 10.0 3.8 12.4 72.6 1.3 l) OGNJI[^E 7.4 1.8 9.1 80.3 1.3 m) POKRAJINSKI 22.4 5.0 12.1 59.1 1.3 ^ASOPIS, REVIJE _____________________________________________________________________________ 7.02 NA KATEREGA OD TEH ^ASOPISOV, (NA KATEREGA NISTE NARO^ENI) PA BI SE NAJRAJE NARO^ILI? 01 - Delo 18.7 02 - Dnevnik 4.5 03 - Ve~er 2.9 04 - Tovari{ 10.4 05 - TT 4.6 06 - Nedeljski dnevnik 5.9 07 - Stop 2.3 08 - Jana 4.3 09 - Antena 0.7 10 - Druìna 0.4 11 - Avto 1.9 12 - Ognji{~e 0.2 13 - pokrajinski ~asopis 1.0 14 - ne ve 42.2 7.03 IN KATERE(GA) OD TEH ^ASOPISOV, TEDNIKOV IN REVIJ BEREJO ^LANI VA[E DRU@INE? KOLIKO ^LANOV VA[E DRU@INE JIH BERE? 6 - berejo drugje 1.2 7 - ‘ivi sam 5.1 8 - ne berejo 1.5 ______________________________________________________________________________ eden dva trije {tirje ne berejo ali ve~ tega 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) DELO 13.0 18.8 11.6 8.2 40.5 b) DNEVNIK 7.3 11.3 7.2 5.5 60.8 c) VE^ER 5.5 8.0 6.3 5.6 66.7 d) TOVARI[ 10.3 16.0 10.0 7.7 48.0 e) TT 9.5 13.0 8.5 6.6 54.5 f) NEDELJSKI DNEVNIK 10.4 20.5 15.6 13.0 32.6 g) STOP 11.0 13.9 9.6 7.0 50.7 h) JANA 11.0 8.2 4.0 2.6 66.3 i) ANTENA 11.2 12.3 7.0 5.1 56.6 j) DRU@INA 7.0 7.5 6.7 4.3 66.6 k) AVTO 13.8 7.9 3.0 2.4 65.0 l) OGNJI[^E 5.8 5.6 4.9 3.8 72.2 m) POKRAJINSKI ^ASOPIS, 8.7 11.7 9.8 8.0 54.1 142 SJM 72 REVIJE ______________________________________________________________________________ 7.04 ZANIMA NAS, KOLIKO DNI (PO DOSTAVI, NAKUPU) SO ZA VAS OZIROMA ZA ^LANE VA[E DRU@INE, ^ASOPISI, TEDNIKI IN REVIJE [E ZANIMIVI IN JIH [E VZAMETE V ROKE? ______________________________________________________________________________ ne bere, berem(o) bere ne berejo ______________________________________ drug- b.o. 1 2-3 3-7 7-14 14-30 ve~ kot je dan dni dni dni dni 30 dni 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ______________________________________________________________________________ a) DELO 41.1 27.6 19.7 6.3 1.0 0.4 0.5 1.2 2.0 b) DNEVNIK 63.5 16.6 11.2 3.8 0.5 0.3 0.2 1.3 2.7 c) VE^ER 70.2 12.4 10.4 3.6 0.3 0.1 0.2 1.2 1.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) TOVARI[ 49.8 4.4 11.0 22.6 5.0 1.7 2.3 1.2 2.0 e) TT 56.9 5.0 13.5 16.5 2.8 0.6 0.8 1.2 2.7 f) NEDELJSKI 34.5 6.3 20.4 30.0 4.0 0.9 1.1 1.2 1.6 DNEVNIK — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) STOP 53.8 5.0 7.3 25.4 3.2 0.9 1.0 1.2 2.4 h) JANA 70.0 3.4 5.9 10.4 3.6 1.5 1.5 1.2 2.3 i) ANTENA 59.0 5.7 8.9 16.3 3.0 1.0 1.1 1.2 3.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j) DRU@INA 70.3 4.9 6.0 8.3 4.9 1.8 0.9 1.2 1.8 k) AVTO 68.4 2.1 3.8 8.3 5.4 4.2 3.8 1.2 2.7 l) OGNJI[^E 77.2 3.7 3.6 6.1 3.2 2.2 1.2 1.2 1.5 m) POKRAJINSKI 56.3 7.2 12.9 14.2 2.6 1.2 1.4 1.2 2.9 ^ASOPIS, REVIJE ______________________________________________________________________________ 7.05 ALI VAS(V ^ASOPISIH IN REVIJAH, RADIU, TV) ZANIMA VSE PO VRSTI ALI PA (ODDAJE,RUBRIKE) IZBIRATE? 1 - berem vse rubrike, ~lanke, poslu{am, gledam vse oddaje 2 - berem, poslu{am, gledam predvsem dolo~ene (stalne) rubrike, oddaje 3 - ~lanke, oddaje zbiram predvsem po naslovih oziroma s pomo~jo programa 4 - berem, poslu{am, gledam le tisto, na kar slu~ajno naletim, kadar imam ~as 5 - ne bere, ne poslu{a, ne gleda 6 - b.o. ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) ~asopisi 25.0 37.0 23.7 6.3 7.8 0.0 b) revije 22.0 25.4 19.7 6.1 26.5 0.2 c) radio 13.5 28.3 22.9 25.9 9.3 0.1 d) TV 14.5 20.5 28.8 11.0 25.0 0.1 ______________________________________________________________________________ SJM 72 143 7.06 NAVEDLI VAM BOMO OSNOVNE VRSTE SESTAVKOV. ZANIMA NAS ALI TE SESTAVKE NAJRAJE BERETE V ^ASOPISIH, TEDNIKIH, OZIROMA BARVNIH REVIJAH, OZIROMA POSLU[ATE PO RADIU ALI GLEDATE PO TELEVIZIJI? ______________________________________________________________________________ dnevni tedniki, barvne radio TV ne vem ne bere/ ~aso- (~aso- revije kje, poslu{a pis pisi) nikjer 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ a) informacije o aktualnih do- godkih 23.7 2.9 0.2 18.5 42.7 10.0 2.0 b) komentarje, polemike 17.5 6.1 0.7 11.4 36.7 25.5 2.0 c) izobraèvalne in strokovne sestavke 14.2 9.5 5.2 11.6 36.0 21.4 2.0 d) reklame oglase, obvestila 11.0 2.9 1.1 17.0 45.5 20.5 2.0 e) sestavke za razvedrilo 10.0 10.8 6.8 16.2 42.3 11.8 2.1 ______________________________________________________________________________ 7.07 ^E VAS NEK AKTUALNI DOGODEK (ZUNANJE-POLITI^NI, GOSPODARSKI, [PORTNI ITD.) POSEBEJ ZANIMA, KJE MENITE, DA BOSTE DOBILI NAJPOPOLNEJ[O INFORMACIJO? 1 - v ~asopisih 36.2 2 - v revijah 1.0 3 - na radiu 19.1 4 - na televiziji 37.0 5 - ne vem 5.8 6 - b.o. 0.9 7.08 KAM BI BILO PO VA[EM MNENJU NAJBOLJ PRIMERNO UVRSTITI REKLAMO ZA NASLEDNJE PROIZVODE? ______________________________________________________________________________ reklama v ________________________________________________ ne ve ne dnevnem tednikih barvnih radiu TV nikjer bere ~aso- (~aso- revijah pisu pisih) 1 2 3 4 5 6 7 8 ______________________________________________________________________________ a) cigarete, tobak 4.6 0.9 1.6 4.0 9.4 72.6 4.5 2.5 b) alkoholne pija~e 3.4 1.5 1.5 3.0 8.1 75.6 4.5 2.4 c) brezalkoholne pija~e 14.6 3.4 2.3 13.0 50.6 7.0 6.7 2.4 d) ~istilna sred- stva, pralni pra{ki 15.0 4.2 3.7 13.5 48.9 5.8 6.3 2.5 e) gospodinjski stroji, naprave 13.1 3.8 5.2 10.1 55.2 3.7 6.4 2.4 _____________________________________________________________________________ 144 SJM 72 ______________________________________________________________________________ reklama v ________________________________________________ ne ve ne dnevnem tednikih barvnih radiu TV nikjer bere ~aso- (~aso- revijah pisu pisih) 1 2 3 4 5 6 7 8 ______________________________________________________________________________ f) kozmeti~na sredstva in osebne po- treb{~ine 10.1 3.6 9.8 7.5 45.0 15.6 6.1 2.4 g) ‘ivila, sla{~ice 15.3 4.3 5.7 11.6 44.8 9.7 6.3 2.4 h) knjige, revije, ~asopisi 25.8 6.4 4.2 11.1 38.4 4.8 6.9 2.4 ______________________________________________________________________________ 7.09 ALI BI V KATEREM INFORMACIJSKEM SREDSTVU MORALI UKINITI REKLAMO? 1 - ne 75.3 (^e da) V KATEREM PREDVSEM? 2 - dnevnem ~asopisu 3.8 3 - v tednikih (~asopisih) 0.9 4 - v revijah 1.1 5 - na radiu 1.2 6 - na televiziji 6.8 7 - povsod bi jih morali ukiniti 2.7 8 - ne vem 7.1 9 - b.o. 1.0 8.00 OSTALA VPRA[ANJA 8.01 ALI IMATE KAKO POSEBNO @ELJO, PREDLOG ALI KRITIKO, KI BI JO NA[ CENTER LAHKO SPORO^IL SLOVENSKI SKUP[^INI ALI NJENEMU IZVR[NEMU SVETU (SLOVENSKI VLADI)? 1 - da 2.4 2 - ne 26.0 3 - b.o. 71.6 8.02 CENTER ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNENJA IN MNO@I^NIH KOMUNIKACIJ NAMERAVA TUDI V PRIHODNJE RAZISKOVATI STALI[^A LJUDI O POSAMEZNIH VPRA[ANJIH. REZULTATI NAJ BI SLU@ILI TUDI KOT ENA OD OSNOV ZA ODLO^ANJE - ALI SE VAM ZDI, DA SO TAK[NE RAZISKAVE LAHKO KORISTNE ALI NE? 1 - koristne in jih je treba podpirati 81.3 2 - nekoristne, so le zapravljanje ~asa in denarja 1.9 3 - kakor kdaj 9.1 4 - ne vem 7.2 5 - b.o. 0.4 SJM 72 145 8.03 ^E BI SE CENTER [E V PRIHODNJE OBRNIL NA VAS S PODOBNO ANKETO - BI SODELOVALI Z NAMI ALI NE? 1 - da 88.6 2 - ne 4.3 3 - ne vem 6.8 4 - b.o. 0.3 D. SOCIODEMOGRAFSKA OBELE@JA D - 1 SPOL 1 - mo{ki 52.3 2 - ‘enski 47.7 D - 2 KATEREGA LETA STE ROJENI? 1 - 1911 ali prej (61 in ve~ let) 14.8 2 - 1912 - 1921 (51 - 60 let) 15.7 3 - 1922 - 1931 (41 - 50 let) 25.2 4 - 1932 - 1941 (31 - 40 let) 25.0 5 - 1942 - 1947 (25 - 30 let) 10.5 6 - 1948 in pozneje (do 25 let) 8.7 D - 3 ALI STE 1 - poro~eni ali 75.6 2 - neporo~eni (samski, razvezan, vdovec) 24.1 3 - b.o. 0.3 D - 4 KAK[NA KVALIFIKACIJA VAM JE V SLU@BI PRIZNANA OZIROMA KAK[EN POKLIC IMATE? 1 - uslùbenec z visoko, vi{jo in srednjo izobrazbo 16.9 2 - pomòni uslùbenec, z nìjo izobrazbo 2.5 3 - visokokvalificiran delavec 6.4 4 - kvalificiran delavec 17.6 5 - polkvalificiran, priu~en ali nekvalificiran delavec 14.7 6 - kmet, kme~ka gospodinja in pomagajo~i ~lan 15.7 7 - obrtnik 1.8 8 - gospodinja (zunaj kmetijstva) 9.9 9 - upokojenec 11.8 0 - drugo 2.8 D - 5 KATERO [OLO STE KON^ALI, REDNO ALI IZREDNO? 1 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 13.2 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole ali 3 ali 4 razrede nìje gimnazije 41.2 3 - nìja strokovna {ola (vajenska, industrijska) 23.0 4 - srednja {ola (gimnazija, TS[, gradbena, ekonomska, 16.7 u~itelji{~e ipd.) 5 - vi{ja in visoka {ola (fakulteta) 5.8 6 - b.o. 0.1 D - 6 KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 146 SJM 72 1 - nisem zaposlen 42.1 2 - imam vodilni poloàj na ravni delovne organizacije 2.7 3 - imam vodstveni poloàj na ravni delovne enote v okviru delovne organizacije 11.0 4 - nimam vodilnega ali vodstvenega poloàja (sem zaposlen) 44.0 5 - b.o. 0.2 D - 7 VIR DOHODKOV VA[E DRU@INE? 1 - izklju~no kmetijstvo 10.9 2 - kmetijska in nekmetijska dejavnost 14.4 3 - izklju~no nekmetijska dejavnost 73.9 4 - b.o. 0.9 (Za kmete, kme~ke gospodinje in pomagajo~e ~lane) D - 8 KOLIKO OBDELOVALNE ZEMLJE IMATE VI OZ. VA[A DRU@INA? (njive, travnike, vinogradi, sadivnjaki,vrtovi - skupaj) 1 - do 0.5 ha 0.3 2 - nad 0.5 - 1 ha 1.4 3 - nad 1 - 3 ha 4.2 4 - nad 3 - 6 ha 4.7 5 - nad 6 - 9 ha 2.3 6 - nad 9 ha 1.9 7 - ni ugotovljeno 0.3 8 - b.o. 0.3 9 - niso kmetje 84.6 D - 9 KOLIKO PRIBLI@NO ZNA[AJO V ZADNJEM ^ASU SKUPNI DOHODKI VA[EGA GOSPODINJSTVA (ALI DRU@INE) NA MESEC? 01 - do 100.000 starih dinarjev 15.1 02 - od 100.001 do 150.000 14.5 03 - od 150.001 do 200.000 15.5 04 - od 200.001 do 250.000 12.1 05 - od 250.001 do 300.000 12.5 06 - od 300.001 do 350.000 9.2 07 - od 350.001 do 400.000 7.1 08 - od 400.001 do 500.000 6.0 09 - od 500.001 do 600.000 3.0 10 - nad 600.001 starih dinarjev 0.8 11 - ne ‘eli odgovoriti 4.2 D - 10 KOLIKO ^LANOV [TEJE VA[A DRU@INA 1 - en ~lan 7.0 2 - dva ~lana 14.3 3 - trije ~lani 25.1 4 - {tirje ~lani 28.5 5 - pet ~lanov 14.0 6 - {est ~lanov 4.9 7 - sedem ~lanov 2.3 8 - osem in ve~ ~lanov 1.3 9 - b.o. 2.6 D - 11 DOHODEK NA ^LANA DRU@INE SJM 72 147 01 - do 25.000 din 8.8 02 - 25.001 do 50.000 20.0 03 - 50.001 do 75.000 26.6 04 - 75.001 do 100.000 18.0 05 - 100.001 do 125.000 11.5 06 - 125.001 do 150.000 3.9 07 - 150.001 do 175.000 1.9 08 - 175.002 do 200.000 1.0 09 - 200.001 do 250.000 1.0 10 - 250.001 do 300.000 0.5 11 - 300.001 in ve~ 0.1 12 - b.o. 6.6 148 SJM 72 SJM 73 149 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 73 Okraj{an naslov projekta: SJM73 Osnovna vsebina projekta: delovanje krajevne skupnosti, zaloènost lokalnih trgovin, prosto~asovne dejavnosti, ìvljenjski standard, ustavne spremembe (vrednotenje, poznavanje, delegatski sistem), drùbenopoliti~na aktivnost, ocena politike zmanj{evanja socialnih razlik, Titovo pismo, poloàj delavcev, poloàj kmetov in kmetijstva, delo v tujini, ogroènost Jugoslavije, svetovni dogodki; neuvr{~eni, ^ile, Izraelsko - arabska vojna, slovenska manj{ina v Avstriji, Slovenci v JLA, krvodajalstvo, vernost, onesnaèvanje okolja, varnost v prometu, ukvarjanje s {portom, mediji (branje ~asopisov in revij, seznanjenost z dogajanji v Jugoslaviji, ogla{evanje, spremljanje radia in TV), interesi, politi~na mo~, zveza komunistov, SZDL, motivi emigracij, splo{ni ljudski odpor, slovenski oficirji, krvodajalstvo, opremljenost gospodinjstva, opremljenost kmetije. Naro~nik: Sklad Borisa Kidri~a - Raziskovalna skupnost Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Vlado Benko, Peter Klinar, Tomo Martelanc, Bo{tjan Marki~, Zdravko Mlinar, France Vreg, Drago Zajc. Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v ve~ kot 250 okoli{ih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2098. ^as izvedbe raziskave: november-december 1973 Datoteka: SJM73 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 73, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1973. 150 SJM 73 1.00 KAKOVOST @IVLJENJA V LOKALNEM OKOLJU 1. ALI VESTE KAJ O DELOVANJU KRAJEVNE SKUPNOSTI V VA[EM KRAJU? (^e da) ALI PRI TEM TUDI SAMI SODELUJETE? 1 - ne pozna delovanja krajevne skupnosti 9.1 2 - pozna in ne sodeluje 46.8 3 - pozna in sodeluje 13.7 0 - b.o. 0.4 2. KAJ NAJBOLJ KORISTNEGA JE V ZADNJIH TREH LETIH NAPRAVILA VA[A KRAJEVNA SKUPNOST? O@JE: V2A 1 - ceste, mostove 31.3 2 - vodovode 7.0 3 - {portne objekte 0.8 4 - otro{ko varstvo 5.0 5 - zdravstvo 0.1 6 - skrb za starej{e 0.8 7 - skrb za mladino 0.4 8 - drugo 8.7 9 - ne ve, kaj 38.8 0 - b.o. 7.1 [IR[E: V2BC 01 - ceste, mostove 19.5 02 - vodovode 6.8 03 - {portne objekte 0.9 04 - otro{ko varstvo 5.3 05 - zdravstvo 0.2 06 - skrb za starej{e 0.9 07 - skrb za mladino 0.7 08 - urejenost naselja 4.4 09 - kanalizacija 2.1 10 - elektrika 5.5 11 - prostorski razvoj KS 3.5 12 - gasilski objekti 0.8 13 - trgovine, tr`nica 1.1 14 - restavracije 0.0 15 - kultura 0.6 16 - povezanost ljudi 0.5 17 - lokalna samouprava 0.2 18 - drugo 1.0 19 - ne pozna dela KS 38.8 00 - b.o. 7.1 SJM 73 151 3. ^ESA PA VA[A KRAJEVNA SKUPNOST ([E) NI STORILA, PA BI V PRIHODNJE MORALA STORITI GLEDE NA POTREBE LJUDI V KRAJU? O@JE: V3A 1 - ceste, mostove 21.5 2 - vodovode 4.2 3 - {portne objekte 2.1 4 - otro{ko varstvo 5.4 5 - zdravstvo 0.5 6 - skrb za starej{e 1.0 7 - skrb za mladino 1.2 8 - drugo 16.5 9 - ne ve, kaj 39.3 0 - b.o. 8.1 [IR[E: V3BC 01 - ceste, mostove 15.8 02 - vodovode 3.2 03 - {portne objekte 1.9 04 - otro{ko varstvo 3.7 05 - zdravstvo 0.5 06 - skrb za starej{e 1.0 07 - skrb za mladino 1.1 08 - urejenost naselje 5.8 09 - kanalizacija 4.0 10 - elektrika 4.2 11 - prostorski razvoj KS 4.2 12 - gasilski objekti 0.5 13 - trgovine, tr`nica 2.4 14 - servisi, usluge 0.1 15 - restavracije 0.5 16 - kultura 1.5 17 - povezanost ljudi 0.7 18 - lokalna samouprava 0.2 19 - drugo 1.1 20 - ne pozna dela KS 39.3 00 - b.o. 8.1 4. KDO PREDVSEM BI MORAL DAJATI SREDSTVA ZA DELOVANJE VA[E KRAJEVNE SKUPNOSTI? (Izberite najve~ tri odgovore) V4A+B+C 1 - ob~ani s samoprispevkom 40.0 2 - delovne organizacije (TOZD) v kraju 25.0 3 - delovne organizacije izven kraja, kjer so zaposleni 18.3 ljudje iz kraja 4 - ob~ina iz prora~una 49.0 5 - republika Slovenija 16.1 6 - drugi 1.8 8 - ne ve, se ne more odlo~iti 40.0 0 - b.o. 0.9 152 SJM 73 5. KAKO STE ZADOVOLJNI Z ZALO@ENOSTJO TRGOVIN IN DELOVANJEM SERVISOV V VA[EM KRAJU, OKOLJU? ______________________________________________________________________________ zelo zado- neopre- neza- zelo ne b.o. A - ZALO@ENOST zado- voljen deljen dovo nezado- vem TRGOVIN voljen ljen voljen 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ V5PREH s prehrambenimi dobrinami 12.0 65.5 4.0 14.3 2.6 1.6 0.1 V5OBLAC z obla~ili in obutvijo 9.2 53.8 6.9 20.6 5.6 3.7 0.2 V5KNJIGE s {olskimi knjigami in potreb{~inami 5.2 33.4 10.9 21.5 6.1 22.4 0.4 V5TEHNIC s tehni~nimi pred- meti in opremo 6.7 49.7 10.0 15.2 5.0 13.0 0.5 V5KURJAV s kurjavo (premog, drva, plin) 3.4 33.2 9.1 31.0 12.6 10.2 0.5 V5BENCIN z bencinom, kurilnim oljem, nafto 3.7 40.5 12.1 17.9 5.6 19.4 0.7 V5KMETST s kmetijskimi stroji, orodji, gnojili, 3.1 28.6 15.0 10.4 4.0 37.6 1.4 krmili, ipd. V5ZDRAV lekarn z zdravili 10.9 59.9 5.9 10.0 4.3 7.7 1.3 B - DELOVANJE SERVISOV, USLUGE V5SERVIS tehni~ni servisi, 2.0 25.1 11.2 25.2 11.2 24.3 1.0 zaloènost z rezer- vnimi deli V5AVTO z avtomobilskimi servisi 1.3 20.0 14.6 17.4 8.6 36.5 1.6 V5OBRT z obrtni{kimi uslugami 1.0 32.3 13.2 24.0 8.0 20.4 1.2 V5PRALN s pralnicami, ~istil- nicami, {ivalnicami 4.0 44.0 11.9 11.4 4.5 23.5 0.8 _____________________________________________________________________________ 6. KAKO POGOSTO STE V ZADNJIH DVEH LETIH OBISKOVALI.....? _____________________________________________________________________________ zelo pogosto redko nikoli b.o. pogosto 1 2 3 4 0 _____________________________________________________________________________ V6KINO kino predstave 4.1 7.6 34.7 53.4 0.2 V6GLEDAL gledali{~e, koncerte 1.9 5.7 23.6 68.6 0.2 V6MUZEJ muzeje, galerije 1.1 5.0 22.4 71.1 0.5 V6KNJIZ knjìnice 3.6 10.5 16.6 68.8 0.5 V6IZOBR ustanove za izobra- ‘evanje odraslih 2.8 4.3 7.0 85.2 0.7 V6ZDRAV zdravstvene domove, bolnice 6.1 17.3 45.3 31.1 0.2 V6PARK parke, zelenice 9.4 16.3 16.3 57.1 0.9 V6KOPAL kopali{~a, {portna igri{~a 6.5 15.8 18.4 58.9 0.4 V6POCIT po~itni{ke domove 2.7 10.0 20.3 66.6 0.5 V6PLANIN planinske ko~e 3.2 9.7 19.8 67.0 0.3 _____________________________________________________________________________ SJM 73 153 7.A ZA GRADNJO IN IZBOLJ[AVO [OL, VRTCEV, ZDRAVSTVENIH DOMOV, CEST IN KOMUNALNIH NAPRAV SO VSAKO LETO POTREBNA VELIKA FINAN^NA SREDSTVA... 1 - ali naj bi raj{i zbrali ve~ sredstev od ob~anov - posameznikov s samoprispevkom, ali pa 54.0 2 - naj bi raj{i manj gradili in manj skrbeli za napredek kraja 7.3 3 - kaj drugega 37.7 0 - b.o. 1.0 7.B ALI JE V VA[EM OKOLJU POTREBNO UREDITI ALI IZBOLJ[ATI KAJ TAKEGA, ZA KAR BI TUDI VI OSEBNO BILI PRIPRAVLJENI PRISPEVATI Z DENARJEM OZIROMA DELOM? 1 - ceste, mostovi 25.5 2 - vodovod 5.5 3 - {portni objekti 5.1 4 - otro{ko varstvo 11.3 5 - zdravstvo 1.6 6 - skrb za starej{e 0.9 7 - skrb za mladino 0.7 8 - drugo 17.6 9 - ni potrebno, ne vem 31.0 0 - b.o. 1.0 7.C PRIPRAVLJEN JE DATI DENAR ZA - [IR[E: 01 - ceste, mostove 21.9 02 - vodovode 5.6 03 - {portne objekte 4.8 04 - otro{ko varstvo 9.8 05 - zdravstvo 1.8 06 - skrb za starej{e 0.8 07 - skrb za mladino 0.7 08 - urejenost naselja 5.6 09 - kanalizacija 2.8 10 - elektrika 3.3 11 - prostorski razvoj KS 3.1 12 - gasilski objekti 0.4 13 - trgovine, tr`nica 2.1 14 - servisi, usluge 0.3 15 - restavracije 0.4 16 - kultura 2.4 17 - povezanost ljudi 0.2 18 - lokalna samouprava 0.0 19 - drugo 1.7 20 - ne, ne v 31.2 00 - b.o. 1.0 2.00 KAKOVOST @IVLJENJA V DRU@BI KOT CELOTI 8. NA[TELI VAM BOMO NEKATERA PODRO^JA DRU@BENEGA @IVLJENJA IN DELA OB^ANOV V VA[I OB^INI, KRAJEVNI SKUPNOSTI, DELOVNI ORGANIZACIJI. POVEJTE NAM: A - ALI SE VI OSEBNO ZANIMATE ZA PODRO^JE....? B - ALI SE VAM ZDI, DA BI SE MORALO NA TEM PODORJU KAJ POMEMBNEGA NAPRAVITI, KAJ SPREMENITI, DA BI ZADOVOLJILI POTREBE LJUDI? C - ALI STE PRI TEM PRIPRAVLJENI TUDI OSEBNO KAJ NAPRAVITI, BI BILI AKTIVNI? D - ALI IMATE KAK[EN VPLIV NA DOGAJANJE NA TEM PODRO^JU? 154 SJM 73 ___________________________________________________________________________ A B C D se za- terja bi bil ima se ne b.o. nima spre- aktiven vpliv zanima membe 1 2 3 4 5 0 ___________________________________________________________________________ - {olstva (izobraèva- nja, vzgoje 57.7 26.6 16.9 5.6 39.6 1.7 - otro{kega varstva (skrb za otroka) 47.8 26.0 16.3 2.6 48.2 2.0 - zdravstvenih zadev 68.3 33.4 14.2 2.1 27.4 1.7 - kulturnega ‘ivljenja 46.5 22.9 14.5 4.2 49.5 2.0 - komunalnih zadev 68.3 47.5 27.0 5.4 25.6 1.7 (snaga,voda,ceste) - stanovanjskih in 45.3 27.8 12.5 2.8 49.5 2.5 urbanisti~nih zadev - kmetijstva 42.4 25.9 11.7 2.7 52.1 2.4 - gospodarskih zadev 50.3 25.0 11.7 3.5 44.9 2.3 - delovanja ob~inske uprave (in{pekcije, dav~ne slùbe, do- voljenja) 36.4 20.1 5.6 1.7 58.9 2.8 - socialno-varstvenih problemov (skrb za stare ljudi) 57.5 30.5 16.1 3.6 37.8 1.9 - delovanje tiska, radia, TV 56.2 20.6 6.6 1.5 40.4 1.9 - {porta, rekreacije, razvedrila 39.6 16.3 12.2 3.7 57.5 1.5 - kontrole delovanja vodilnih funkcio- narjev 32.2 17.0 6.1 1.5 63.8 2.3 - izbiranja kandidatov ob volitvah 46.0 13.1 11.2 5.7 50.0 1.7 _____________________________________________________________________________ 9A. ALI BI NAM LAHKO POVEDALI KAK[EN JE BIL VA[ MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) PRED LETOM DNI? 1 - bolj{i kot sedaj 31.1 2 - enak kot sedaj 40.4 3 - slab{i kot sedaj 26.6 4 - ne bi vedel odgovoriti 1.7 0 - b.o. 0.2 9B. IN KAJ PRI^AKUJETE, KAK[EN BO VA[ MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) ^EZ LETO DNI? 1 - bolj{i kot sedaj 27.2 2 - enak kot sedaj 24.7 3 - slab{i kot sedaj 25.2 4 - ne bi vedel odgovoriti 22.8 0 - b.o. 0.1 SJM 73 155 10. POGOSTO OCENJUJEMO USPEHE IN NEUSPEHE MINULEGA OBDOBJA. KAJ PA VI MISLITE, KATERI SO OD LANI PA DO DANES NAJPOMEMBNEJ[I: DRU@BENO-POLITI^NI USPEHI OZ. DOGODKI V SLOVENIJI? (Mòna sta dva odgovora) 10A+B 1 - nova ustava 7.7 2 - ustanavljanje TOZD-ov 7.0 3 - aktivnost ZK 1.9 4 - Titovo pismo 3.0 5 - poloàj kmetov 1.9 6 - odkrivanje izvora premoènja 0.8 7 - odprava socialnih razlik 0.9 8 - zunanja politika 1.2 9 - drugo 6.5 11. IN NAJPOMEMBNEJ[I GOSPODARSKI USPEHI V SLOVENIJI? A+B 1 - gradnja cest 12.0 2 - napredek kmetijstva 5.7 3 - industrija 7.4 4 - bolj{e gospodarjenje 5.5 5 - uvoz - izvoz 1.0 6 - samoupravljanje 2.9 7 - napredek v {olstvu 1.0 8 - gradnja stanovanj 2.0 9 - drugo 3.6 12. ALI LAHKO NAVEDETE TUDI KAK[NE POLITI^NE NEUSPEHE TEGA LETA? A+B 1 - nedoslednost 3.0 2 - politi~ne zaostritve 0.7 3 - neodgovornost vodilnih 0.7 4 - nestabilno gospodarstvo 1.9 5 - neupravi~eno bogatenje 0.4 6 - socialna varnost 0.1 7 - Koro{ki Slovenci 1.4 8 - zunanja politika 0.5 9 - drugo 3.1 0 - b.o. 89.0 13. KATERI PA SO GOSPODARSKI NEUSPEHI TEGA LETA? A+B 1 - elektrika 18.4 2 - draginja 8.7 3 - gospodarska politika 6.7 4 - gospodarske organizacije 2.1 5 - kmetijstvo 4.9 6 - osebni dohodki 0.6 7 - neupravi~eno bogatenje 0.2 8 - odhajanje v tujino 0.2 9 - drugo 5.4 14. IN KAJ PREDVSEM MORA SLOVENSKA SOCIALISTI^NA DRU@BA UREDITI, SPREMENITI, 156 SJM 73 IZBOLJ[ATI V PRIHODNJIH LETIH? A+B 1 - razviti samoupravo 4.6 2 - stabilizacija gospodarstva 17.9 3 - odpraviti socialne razlike 15.5 4 - urediti elektrogospodarstvo 6.1 5 - graditi ceste 4.5 6 - graditi stanovanja 6.1 7 - razvoj kmetijstva 10.3 8 - {olstvo, varstvo 5.5 9 - drugo 12.4 3.00 SPREMEMBE USTAVE 15. ALI KAJ VESTE O TEM, DA V ZADNJIH NEKAJ MESECIH POTEKA RAZPRAVA O OSNUTKIH NOVE ZVEZNE IN REPUBLI[KE USTAVE? 1 - ni~ ne vem o tem 37.3 2 - da, nekaj sem sli{al o tem 49.0 3 - dobro sem seznanjen z novo republi{ko oziroma zvezno ustavo 13.5 0 - b.o. 0.2 16. ALI STE BILI NA KAKEM SESTANKU ALI RAZPRAVI O OSNUTKU NOVIH USTAV - IN ALI STE TUDI SAMI KAJ VPRA[ALI ALI POVEDALI? (^e da) 16K V KRAJU, KRAJEVNI SKUPNOSTI 16K 1 - ni~ ne ve o ustavni razpravi 37.6 2 - ne vem za take sestanke 10.7 3 - nisem bil na takem sestanku 32.3 4 - sem bil, a nisem govoril 11.7 5 - sem bil in sem govoril 4.6 0 - b.o. 3.1 16D V DELOVNI ORGANIZACIJI 16D 1 - ni~ ne ve o ustavni razpravi 37.7 2 - ne vem za take sestanke 5.1 3 - nisem bil na takem sestanku 13.2 4 - sem bil, a nisem govoril 22.3 5 - sem bil in sem govoril 7.6 0 - b.o. 14.2 17. ALI NAM LAHKO NAVEDETE KAK[NO NOVOST OZIROMA SPREMEMBO V OSNUTKIH NOVIH USTAV? 1 - ni~ ne ve o tem 37.6 2 - se ne spomni vsebine 36.9 3 - navedel spremembo 23.9 0 - b.o. 1.6 POZNAVANJE SPREMEMB V NOVI USTAVI - SKUPAJ: SJM 73 157 17A+B 1 - vpliv delavcev v DO 6.0 2 - razvoj samoupravljanja 9.6 3 - delegatski sistem 7.9 4 - politi~ni sistem 1.7 5 - vloga DPO 0.4 6 - drugi ustrezni odgovori 2.4 7 - neustrezni odgovori 2.4 8 - ni~ ne ve o tem 74.3 0 - b.o. 1.8 18. KAJ MENITE, ALI BO UVELJAVITEV NOVE USTAVE (ZVEZNE, REPUBLI[KE) ZAGOTOVILA VE^JO DEJANSKO VLOGO DELAVCEV PRI SPREJEMANJU POMEMBNIH DRU@BENIH ODLO^ITEV? 1 - ni~ ne ve o ustavah 37.5 2 - delavci bodo imeli odlo~ilno vlogo 13.1 3 - vloga delavcev se bo pove~ala 29.4 4 - vse bo ostalo tako kot doslej 7.7 5 - dejanska vloga delavcev se bo zmanj{ala 0.4 6 - ne vem, ne morem presoditi 10.9 0 - b.o. 1.0 19. KAKOR VERJETNO VESTE, BO NOVA USTAVA UVELJAVILA DELEGATSKI SISTEM. KAJ SODITE O NJEGOVI UVEDBI, KAJ BO PRI TEM PRI[LO NAJBOLJ DO IZRAZA? (Mòni so trije odgovori) A+B+C 1 - delovni ljudje (ob~ani) bodo imeli neposrednej{i vpliv na odlo~anje 28.1 2 - delegacije in delegati bodo preve~ {tevilni zato bo njihovo delo zelo teàvno in nevsklajeno 6.5 3 - stiki med delegati ter delovnimi ljudmi (ob~ani) bodo tesnej{i, pogostej{i 29.5 4 - ravno tako bo kot prej, ko smo imeli poslance 5.0 5 - zmanj{alo se bo {tevilo “poklicnih” funkcionarjev 9.3 6 - delegati bodo bolj odgovorni pred ob~ani, kot so poslanci in odborniki 21.9 7 - pove~al se bo predvsem vpliv vodstev drùbenopoliti~nih organizacij 9.4 8 - ne vem, kaj je to delegatski sistem, ni~ ne vem o tem 52.1 0 - b.o. 1.2 20. ALI VESTE KAJ O TEM, KAKO V DELOVNIH ORGANIZACIJAH (ZA ZAPOSLENE: V VA[I DELOVNI ORGANIZACIJI) UVAJAJO @E LETA 1971 SPREJETE USTAVNE SPREMEMBE (DELAVSKE AMANDMAJE)? 1 - ni~ ne ve o tem 30.8 2 - ne pozna razmer v delovnih organizacijah 18.2 3 - ustanavljajo (ustanovili so) TOZD, ~lani delovne skupnosti imajo ve~ vpliva na upravljanje 25.5 4 - le razpravljajo, spremembe pa {e ni nobene 7.5 5 - spremenili so organizacijo podjetij (TOZD) v bistvu pa je ostalo vse kot prej 9.9 6 - drugo 3.0 0 - b.o. 5.1 4.00 POLITI^NA AKTIVNOST, POLITI^NO DOGAJANJE 158 SJM 73 21. ^LAN KATERIH DRU@BENIH ORGANIZACIJ IN DRU[TEV STE? (^e da) ALI V NJIH DELUJETE, SE UDELE@UJETE DELA, PREVZEMATE OBVEZE? ______________________________________________________________________________ ni ~lan je ~lan deluje b.o. 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ V21SZDL Socialisti~na zveza (SZDL) 27.5 62.1 10.0 0.5 V21ZK Zveza komunistov (ZK) 88.9 4.3 4.9 1.9 V21SIND Sindikati, dru{tva upokojencev 41.1 49.9 8.2 0.9 V21ZM Zveza mladine, {tudentov 89.3 5.9 2.4 2.4 V21ZB Zveza borcev 82.9 11.3 4.2 1.6 V21KULT kulturno-prosvetne organizacije 90.0 4.6 3.9 1.5 (Svobode, KUD) V21SPORT telesno-kulturna in {portna, 83.7 7.8 7.0 1.5 planinska dru{tva V21TEHN organizacije za tehni~no vzgojo 95.2 1.2 1.1 2.4 V21SOCIA socialno humanitarne organizacije 55.6 38.1 5.5 0.8 (RK, invalidi, itd.) V21GASIL gasilska dru{tva 84.4 9.1 4.6 1.9 V21STROK strokovna dru{tva 89.7 5.1 3.0 2.1 V21DRUGA druga dru{tva 89.7 5.1 2.9 2.3 ______________________________________________________________________________ 22. ALI STE IZVOLJENI V ORGANE SAMOUPRAVLJANJA V KRAJU, OB^INI, DELOVNI ORGANIZACIJI - IN ALI V NJIH DOSTI DELATE? ______________________________________________________________________________ ni iz- je iz- dela voljen voljen dosti b.o. 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ V22KB krajevna skupnost in njeni organi 94.2 1.9 3.1 0.8 V22SOB ob~inska skup{~ina in njeni sveti, republi{ka skup{~ina, interesne skupnosti 96.7 1.0 1.4 0.9 V22DS delavski svet, upravni odbori,ko- misija, ipd. 84.9 6.1 8.6 0.4 _____________________________________________________________________________ 23. ALI BI BILI PRIPRAVLJENI PREVZETI KAK[NO FUNKCIJO V ORGANIZACIJAH, DRU[TVIH ALI SAMOUPRAVNIH ORGANIH V VA[I DELOVNI ORGANIZACIJI OZIROMA VA[EM KRAJU, OB^INI? (^e da) V KATERIH? (Mòni so trije odgovori) A+B+C 1 - ne bi 55.9 2 - ne vem 9.6 3 - v Socialisti~ni zvezi 6.4 4 - v drugih drùbeno-politi~nih organizacijah (Zveza sindikatov, Zveza mladine, Zveza borcev, ZKS) 8.1 5 - v organih samoupravljanja v podjetju 13.9 6 - v organih krajevne skupnosti, ob~ine 10.9 7 - v interesnih skupnostih 3.2 8 - v dru{tvih, drugje 8.6 0 - b.o. 2.1 24. ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE JE V ZADNJEM LETU ZAVZEMALA ZVEZA KOMUNISTOV PRI NAS, SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI ALI NE? SJM 73 159 1 - da, povsem je skladna 26.2 2 - deloma je skladna 33.0 3 - ni skladna 5.0 4 - jo premalo poznam, da bi jo lahko ocenil 25.5 5 - ni~ ne vem o tem 10.1 0 - b.o. 0.2 25. ALI JE BILA AKCIJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE ZA ZMANJ[ANJE SOCIALNIH RAZLIK MED LJUDMI - V ZADNJIH DVEH LETIH U^INKOVITA, JE BILO KAJ DOSE@ENEGA ALI NE? 1 - ni~ ne vem o akciji 29.6 2 - ne vem, ali je bila u~inkovita ali ne 13.7 3 - bila je u~inkovita 13.4 4 - bila je le deloma u~inkovita 33.1 5 - vse je ostalo tako, kot prej 7.5 6 - razmere so se {e poslab{ale 1.1 0 - b.o. 1.5 26. KJE JE BILO V ZVEZI Z ODPRAVLJANJEM SOCIALNIH RAZLIK NAJVE^ STORJENEGA - IN KJE NAJMANJ? (Izberite najve~ po tri podro~ja) A+B+C D+E+F najve~ najmanj 01 - ni~ ne vem o akciji 29.8 29.7 02 - ne vem ali je bila u~inkovita ali ne 13.7 13.5 03 - zdravstveno zavarovanje vseh ob~anov v Sloveniji 34.2 2.5 04 - pove~anje najnìjih pla~ in pokojnin 25.0 11.3 05 - nagrajevanje po delu 5.4 13.2 06 - izbolj{anje pogojev za {olanje in varstvo otrok 17.6 7.6 07 - izbolj{anje mònosti za zaposlovanje 9.7 9.0 08 - odpravljanje privilegijev posameznikov in podjetij 4.9 15.7 09 - gradnja najemni{kih stanovanj 8.9 14.7 10 - obdav~itev vi{jih dohodkov in premoènja 10.3 6.6 11 - stròje kaznovanje vseh, ki kradejo drùbeno premoènje 9.2 24.8 12 - skrb za razvoj nerazvitih krajev v Sloveniji 11.1 13.7 00 - b.o. 3.1 5.1 27. ALI STE SEZNANJENI S TEM, DA STA TOVARI[ TITO IN IZVR[NI BIRO PREDSEDSTVA ZVEZE KOMUNISTOV VSEM JUGOSLOVANSKIM KOMUNISTOM IN DELOVNIM LJUDEM PRED LETOM DNI POSLALA POSEBNO PISMO, KI OBRAVNAVA NAJPOMEMBNEJ[A DRU@BENOPOLITI^NA VPRA[ANJA? 1 - ni~ ne vem o tem pismu 23.3 2 - da, sli{al sem o tem 56.3 3 - da, seznanjen sem z vsebino pisma 20.0 0 - b.o. 0.3 28. ALI STE V VA[I KRAJEVNI SKUPNOSTI KAJ STORILI PO TITOVEM PISMU? (^e da) KAJ STE STORILI, KAKO SE TO KA@E? 160 SJM 73 1 - ni~ ne vem o pismu 23.5 2 - ne vem, ali je bilo kaj storjeno ali ne 56.7 3 - ni~ ni bilo storjeno 10.6 4 - da, ne pove kaj 2.9 5 - da, pove kaj 5.3 0 - b.o. 1.0 (za zaposlene) 29. ALI STE PO TITOVEM PISMU V DELOVNI ORGANIZACIJI, KJER STE ZAPOSLENI, KAJ STORILI, SPREMENILI? (^e da) KAJ STE STORILI, KAKO SE TO KA@E? 1 - ni~ ne ve o pismu 24.2 2 - ne pozna razmer 11.0 3 - ne ve, kaj je bilo storjeno 27.8 4 - ni~ ni bilo storjeno 9.3 5 - da, pove kaj 17.7 0 - b.o. 10.0 29A. KAJ SO STORILI PO TITOVEM PISMU - SKUPAJ? (Dva odgovora) A+B 1 - ni zveze (ni~ niso storili) 71.4 2 - ne pove kaj 0.6 3 - ve~ji vpliv delavcev 5.5 4 - bolj{e vodenje 3.0 5 - DPO bolj delavne 1.9 6 - ve~ja delavnost 3.6 7 - nagrajevanje po delu 2.9 8 - manj neupravi~enega bogatenja 0.9 9 - drugo 2.5 0 - b.o. 10.8 5.00 POLO@AJ DELAVCEV IN KMETOV 30. KDO PRI NAS NAJBOLJ SKRBI ZA INTERESE, KORISTI DELAVCEV? A+B 1 - ne ve, kdo 33.6 2 - zveza komunistov 13.4 3 - SZDL 4.0 4 - sindikati 26.7 5 - predsednik Tito 7.2 6 - samoupravni organi 11.3 7 - delavci sami 4.0 8 - ob~ina, KS 1.4 9 - dràva 4.8 0 - b.o. 3.4 31. KDO PA INTERESOM DELAVCEV NAJBOLJ [KODUJE OZIROMA JIH NAJBOLJ OGRO@A? A+B 1 - vodilni na sploh 14.9 2 - tehnokracija 2.6 3 - birokracija 4.6 4 - delomrzneì 4.7 5 - nedelavnost 2.3 6 - slabo gospodarstvo 1.6 7 - drùbene razmere 0.8 8 - nasprotniki samoupravljanja 3.5 9 - drugo 4.6 0 - b.o. 62.7 SJM 73 161 32. KAKO OCENJUJETE POLO@AJ DELAVCEV V SLOVENIJI V ZADNJIH LETIH? 1 - poloàj se je izbolj{al 59.0 2 - poloàj je ostal nespremenjen 20.5 3 - poloàj se je poslab{al 10.2 4 - ne poznam razmer, ne vem 10.0 0 - b.o. 0.3 33. IN KAKO OCENJUJETE POLO@AJ ZASEBNIH KMETOV V SLOVENIJI? ALI SE JE TA V ZADNJIH LETIH IZBOLJ[AL ALI NE? 1 - poloàj se je izbolj{al 69.3 2 - poloàj je ostal nespremenjen 13.7 3 - poloàj se je poslab{al 5.8 4 - ne poznam razmer, ne vem 10.8 0 - b.o. 0.4 34. V KAK[NI MERI POSAMEZNE SKUPINE LJUDI UVELJAVLJAJO SVOJE INTERESE V SOCIALISTI^NI ZVEZI (SZDL) SLOVENIJE? ______________________________________________________________________________ ALI SZDL ZASTOPA v celoti le deloma sploh ne ne vem b.o. INTERESE 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ V34KMET kmetov 15.8 38.9 5.6 38.9 0.8 V34NK NK delavcev 17.4 35.0 6.4 40.2 0.9 V34KV KV delavcev 22.2 33.8 3.5 39.5 1.0 V34PROS prosvetno-kulturnih delavcev 22.3 25.7 2.1 48.8 1.1 V34STROK strokovnjakov 25.9 20.7 2.3 49.9 1.2 V34FUNKC funkcionarjev in aktivistov 34.7 15.5 0.8 47.8 1.3 V34POLOZ ljudi na poloàjih v delovnih organizacijah 32.5 19.0 1.4 45.9 1.1 V34MLAD mladine in {tudentov 19.4 29.7 3.7 46.1 1.0 ______________________________________________________________________________ 35. ZANIMA NAS, KAKO BI PO VA[EM MNENJU MORALI V SLOVENIJI PREDVSEM ZAGOTOVITI ZADOSTNE VIRE HRANE ZA LJUDI? 1 - s pospe{evanjem drùbenega kmetijstva v Sloveniji 6.6 2 - s pospe{evanjem zasebnega kmetijstva v Sloveniji 15.8 3 - s pospe{evanjem drùbenega in zasebnega kmetijstva v Sloveniji 68.7 4 - s kupovanjem hrane v drugih republikah v Jugoslaviji 2.0 5 - z uvozom hrane iz tujine 1.0 6 - drugo 0.6 7 - ne vem od kod 4.3 0 - b.o. 1.1 36. ZAKAJ KMETIJSTVO V SVOJEM RAZVOJU PRI NAS ZAOSTAJA? 1 - ne zaostaja 15.7 2 - ne ve zakaj zaostaja 11.8 3 - zaostaja - en odgovor 57.5 4 - zaostaja - dva odgovora 11.9 5 - zaostaja - ve~ odgovorov 2.1 0 - b.o. 1.0 36A. ZAKAJ RAZVOJ KMETIJSTVA ZAOSTAJA - SKUPAJ? (Dva odgovora) A+B 1 - pogoji dela 37.4 162 SJM 73 2 - cena strojev 8.8 3 - kreditna politika 9.6 4 - cene izdelkov 7.6 5 - napa~na kmetijska politika 17.2 6 - delovanje zadrug 0.9 7 - izobraènost kmetov 2.2 8 - razmere v drùbi 2.2 9 - ne ve zakaj 28.3 0 - b.o. 1.1 (Odgovarjajo le anketirani kmetje) 37. OD KOD ^RPATE NAJVE^ STROKOVNEGA ZNANJA O KMETIJSTVU IN PREJEMATE NAJVE^ KORISTNIH STROKOVNIH NASVETOV ZA USPE[NEJ[E DELO NA (VA[EM) POSESTVU? (Mòna sta dva odgovora) A+B 01 - od star{ev, sorodnikov 7.4 02 - od sosedov, znancev drugih kmetov 5.5 03 - od zadruge, drùbenega posestva 2.9 04 - od tega, kar berem v “Kme~kem glasu” 5.6 05 - iz kmetijskih oddaj na radiu 4.6 06 - iz televizijskih oddaj 1.9 07 - iz {ole 0.3 08 - iz kmetijskih te~ajev 0.8 09 - od drugje, navedite od kod 1.4 10 - ne vem od koga 0.3 11 - ni kmet 80.8 00 - b.o. 1.1 (Odgovarjajo le anketirani kmetje) 38. ALI DANES PRIDELUJETE NA VA[EM POSESTVU ISTE PROIZVODE KOT PRED 10 LETI? 1 - iste pridelke kot pred 10 leti 7.1 2 - opustil nekatere vrste, ki slabo uspevajo pri nas 5.4 3 - opustil nekatere vrste in uvedel nove, bolj{e vrste 5.8 4 - ni kmet 80.7 0 - b.o. 1.0 (Odgovarajo le anketirani kmetje) 39. ALI UPORABLJATE UMETNA GNOJILA? 1 - ne uporabljam 1.0 2 - uporabljamo gnojilo, ki ga najlaè dobimo 6.8 3 - uporabljamo izbrano vrsto, ki je najbolj primerna za 10.4 na{e zemlji{~e 4 - ni kmet 80.7 0 - b.o. 1.0 6.00 DELO V TUJINI, ZUNANJA POLITIKA 40. ALI SI MORAMO PRIZADEVATI ZA VRNITEV NA[IH DELAVCEV IZ TUJINE? 1 - da 71.1 2 - neopredeljen 13.7 3 - ne 7.4 4 - ne vem 7.6 0 - b.o. 0.2 41. KAJ PREDVSEM BI BILO TREBA STORITI, DA BI SE VE^ NA[IH DELAVCEV VRNILO IZ TUJINE DOMOV? (Mòni so trije odgovori) SJM 73 163 A+B+C 1 - razvijati samoupravljanje 4.2 2 - carinske olaj{ave za uvoz gospodarskih in gospodinjskih strojev 28.0 3 - zagotoviti ve~ delovnih mest 59.0 4 - urejeno in stabilno gospodarstvo 28.0 5 - urediti osebne dohodke, nagrajevanje po sposobnostih 61.7 6 - omogo~iti zasebno delo v obrti in uslugah 17.4 7 - omogo~iti osebno napredovanje - mònost {olanja in kvalifikacije 12.0 8 - izbolj{ati stanovanjske razmere 40.5 0 - b.o. 5.1 42. ALI STE SAMI KAJ RAZMI[LJALI O TEM, DA BI OD[LI NA DELO V TUJINO? 1 - ne 83.8 2 - da, le razmi{ljal a ni~ ukrenil 11.2 3 - da, zbiral informacije, iskal stike 3.8 4 - da, bom {el 1.0 0 - b.o. 0.3 (^e da) 43. KAM, V KATERO DR@AVO BI (BOSTE) [LI? 1 - ne bi {el v tujino 83.7 2 - da, ne pove kam 2.0 3 - ZR Nem~ija 8.1 4 - Avstrija 1.7 5 - [vica 1.3 6 - Francija, Benelux 0.4 7 - Skandinavija 0.3 8 - ZDA, Kanada, Avstralija 1.0 9 - druge dràve 0.8 0 - b.o. 0.7 44. ALI VAS OBISKUJEJO SORODNIKI, PRIJATELJI, KI DELAJO V TUJINI, ALI SI DOPISUJETE Z NJIMI? 1 - nimam sorodnikov, prijateljev v tujini 49.7 2 - si ne dopisujem, me ne obiskujejo 7.9 3 - da ob~asno me obiskujejo, ob~asno si dopisujemo 32.9 4 - pogosto me obiskujejo, si dopisujemo 9.1 0 - b.o. 0.4 45. KAK[NA ZUNANJA POLITIKA BI NAJBOLJ USTREZALA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drug blok 1.2 2 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsak ureja kot more in ‘eli 15.6 3 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 21.1 4 - prizadevati si moramo enakopravnost med narodi ne 47.1 glede na to, ali je to velikim silam v{e~ 5 - ne vem 14.5 0 - b.o. 0.5 46. ALI SODITE, DA LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA, (DR@AVA, SKUPINA DR@AV) OGROZI VARNOST JUGOSLAVIJE? 164 SJM 73 1 - da, mòna je nevarnost s strani zahoda 4.7 2 - da, mòna je nevarnost s strani vzhoda 7.4 3 - da, ogroèni smo tako z vzhoda kot zahoda 33.3 4 - ne, ne vidim nevarnosti (ne, za sedaj ne vidim, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost 34.0 5 - ne vem 20.4 0 - b.o. 0.2 47. V MESECU SEPTEMBRU JE BILA V AL@IRU ^ETRTA KONFERENCA NEUVR[^ENIH DR@AV. ZANIMA NAS, KAK[EN POMEN JI PRISOJATE ZA MEDNARODNE ODNOSE? 1 - prispevala je k utrditvi miru in pravi~nej{im odnosom med dràvami 31.6 2 - prispevala bo, ~e bodo neuvr{~ene dràve bolj enotne 19.6 3 - nima velikega pomena, ker o miru odlo~ajo velike sile 11.2 4 - ne vem, nisem spremljal delo konference 36.9 0 - b.o. 0.7 48. ALI STE KAJ SLI[ALI O NEDAVNIH DOGODKIH V JU@NOAMERI[KI DR@AVI ^ILE? 1 - ne 25.0 2 - da 74.5 0 - b.o. 0.4 (^e da) 49. ^ILSKI PREDSEDNIK ALLENDE JE POSKU[AL PO MIRNI POTI GRADITI SOCIALIZEM, VENDAR JE PRI[LO DO DR@AVNEGA UDARA. KAJ SODITE, ALI JE... 1 - iz kapitalizma mogo~e preiti v socializem brez nasilja 13.2 2 - to je odvisno od okoli{~in 19.3 3 - mirna pot ni mòna, mòna je le revolucija 22.8 4 - ne vem, premalo poznam 19.9 5 - ni sli{al za ^ile 24.5 0 - b.o. 0.4 50. ALI STE KAJ SLI[ALI O ZADNJI IZRAELSKO-ARABSKI VOJNI 1 - ni~ ne vem o tem 5.7 2 - da, sli{al, bral sem 68.7 3 - da, podrobno spremljam 25.3 0 - b.o. 0.3 (^e da) 51. KAJ SODITE, ALI JE NA[A DR@AVA OGRO@ENA ZARADI ZADNJE IZRAELSKO-ARABSKE VOJNE? 1 - na{a dràva ni ogroèna 16.3 2 - ogroèna je, ker je blizu vojnega podro~ja 12.2 3 - ogroèna je, ker podpira stvar Arabcev 10.1 4 - ogroèna je, ker je vsaka vojna nevarna za ves svet 43.3 5 - ne morem se opredeliti 12.2 6 - ni~ ne ve o tem 5.5 0 - b.o. 0.4 52. KDO JE PREDVSEM ODGOVOREN, DA @E V PRETEKLOSTI NI PRI[LO DO SPORAZUMNE RE[ITVE SPORNIH VPRA[ANJ MED IZRAELOM IN ARABSKIMI DE@ELAMI? SJM 73 165 1 - Izraelci so krivi 15.6 2 - Arabci so krivi 1.0 3 - oboji so krivi 10.5 4 - krive so zlasti velike sile 40.8 5 - kriva je predvsem Organizacija zdruènih narodov 2.5 6 - ne vem, premalo poznam 23.5 7 - ni~ ne ve o tem 5.5 0 - b.o. 0.6 53. ALI STE KAJ SLI[ALI ALI BRALI O NEM[KO NACIONALISTI^NIH NAPADIH NA SLOVENCE NA AVSTRIJSKEM KORO[KEM? 1 - ne, nisem seznanjen 13.2 2 - da, dobro sem pou~en 23.8 3 - da, nekaj sem bral, sli{al o tem 62.6 0 - b.o. 0.4 54. ALI MENITE, DA SLOVENCI V DOMOVINI DOVOLJ POMAGAMO SLOVENCEM V AVSTRIJI PRI ZAGOTAVLJANJU NJIHOVIH NARODNOSTNIH IN SOCIALNIH PRAVIC? 1 - ne vem, ne poznam razmer 30.3 2 - premalo pomagamo 34.9 3 - dovolj pomagamo 33.3 4 - preve~ pomagamo 1.0 0 - b.o. 0.5 7.00 VOJSKA, VERNOST, OKOLJE, PROMET 55. [TEVILO SLOVENSKIH OFICIRJEV V JLA SE STALNO ZMANJ[UJE. KAJ BI BILO POTREBNO STORITI, DA BI SE MLADI V SLOVENIJI BOLJ ZANIMALI ZA VOJA[KE POKLICE? (Mòna sta dva odgovora) A+B 1 - star{e in mladino seznanjati z mònostmi zaposlitve v vojski 21.4 2 - odpreti voja{ko oficirsko {olo v Sloveniji, bolj uporabljati sloven{~ino v enotah razporejenih v SRS 36.4 3 - zmanj{ati razlike med voja{kimi in civilnimi poklici glede slùbovanja, delovnih obvez, zaposlitve zakonca itd. 20.0 4 - pove~ati dohodke oficirjem, izbolj{ati stanovanjske razmere 10.5 5 - omogo~iti prehajanje in voja{kih poklicev v civilne in obratno 21.4 6 - ni~ se ne da storiti, ker nimamo voja{ke tradicije 6.4 7 - ni~ se ne da storiti, ker to ni poklic bodo~nosti 1.8 8 - ni~ ni treba storiti 1.5 9 - ne vem 49.1 0 - b.o. 31.5 56. ZAMISEL O SPLO[NEM LJUDSKEM ODPORU TEMELJI NA SEZNANJENOSTI LJUDI Z NJIHOVIMI NALOGAMI (VLOGAMI) V PRIMERU NAPADA. ALI VESTE, KAJ JE VA[A NALOGA (VLOGA) V PRIMERU NAPADA? 1 - da, vem 51.5 2 - le deloma 21.4 3 - ne vem 22.2 4 - sploh ne vem, o ~em spra{ujete 4.5 0 - b.o. 0.5 57. KRVODAJALSTVO JE POMEMBNO ^LOVE[KO DEJANJE. ALI BI TUDI VI DAROVALI KRI? 1 - da, sem jo ‘e in jo {e bom 27.5 166 SJM 73 2 - da, sem jo ‘e, a je ne bom ve~ 6.3 3 - ne bi jo daroval 27.0 4 - ne bi jo daroval 3.6 5 - ne morem jo darovati, ker nisem dovolj zdrav 33.6 6 - ne vem 1.7 0 - b.o. 0.2 58. V BOLEZNI, OSAMLJENOSTI, V STAROSTI IN DRUGIH STISKAH ^LOVEK POTREBUJE POMO^. ALI BI VI RABILI POMO^ DRUGIH LJUDI V VA[EM KRAJU ALI STANOVANJSKEM OKOLJU - IN ALI JO DOBITE? 1 - rabim jo in tudi dobim, kadar je potrebno 40.0 2 - rabil bo pomo~, vendar sem tudi v najve~ji stiski prepu{~en le samemu sebi 5.0 3 - v~asih dobim pomo~, kadar jo i{~em, v~asih pa ne 12.5 4 - ne rabim in ne i{~em pomo~i pri drugih ljudeh 38.6 5 - drugo 3.3 0 - b.o. 0.6 59. BI NAM LAHKO ZAUPALI, ALI STE VERNI (RELIGIOZNI) ALI NE, IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE ALI NE? 1 - sem veren in redno (vsako nedeljo) obiskujem verske obrede 17.7 2 - sem veren in pogosto (vsaj enkrat mese~no) obiskujem 10.4 verske obrede 3 - sem veren in le v~asih (ob velikih praznikih in ob po-23.2 sebnih prilònostih) obiskujem verske obrede 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 8.1 5 - ne morem re~i ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem 3.3 verske obrede 6 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, in ne obiskujem 5.1 verskih obredov 7 - nisem veren vendar obiskujem verske obrede 1.6 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 28.2 9 - ne morem odgovoriti 2.2 0 - b.o. 0.2 60. ALI VAS V VA[EM OKOLJU MOTI, OGRO@A KAJ OD NASLEDNJEGA? 1 - ‘ivljenjsko me ogroà, trpim 2 - mi {koduje, me zelo moti 3 - me moti, a ni tako hudo 4 - tega ne ob~utim, me ne moti 5 - to sploh ni problem 0 - b.o. ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ V60ZRAK onesnaèn zrak (smrad, dim) 6.9 14.2 20.2 20.8 37.5 0.5 V60HRUP hrup, ropot (promet, tovarne) 4.4 12.1 19.6 27.1 36.5 0.4 V60NASEL onesnaènost naselij (odpadki, umazanija) 3.2 16.3 27.6 21.9 30.5 0.4 ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ SJM 73 167 V60VODA onesnaènost voda (indu- strijrijska odplaka, kemikalije) 3.0 13.3 18.7 26.3 38.3 0.5 V60SMETI onesnaènost prirodnega okolja (odpadki, smeti{~a) 3.3 16.9 25.0 22.1 32.3 0.5 V60KEMIK uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih 2.6 12.5 18.1 28.6 37.4 0.7 V60PROME neurejenost prometa, nesre~e 10.0 19.4 26.4 18.7 25.1 0.4 V60NASIL osebna nesigurnost, nasilje, kriminal 4.0 8.2 13.7 26.1 47.4 0.6 ______________________________________________________________________________ 61. KAKO BI RE[EVALI PROBLEME ONESNA@ENJA OKOLJA? (Mòna sta dva odgovora) A+B 1 - z ve~ denarja za ~istilne naprave 37.5 2 - z ve~jimi prispevki ob~anov za vzdrèvanje ~isto~e v naseljih 13.0 3 - z omejitvijo osebnega prometa 6.2 4 - z ostrej{im kaznovanjem vseh, ki onesnaùjejo okolje 58.4 5 - z vzgojo in informiranjem o {kodljivih posledicah 24.9 6 - z organiziranjem skupin, dru{tev ob~anov za za{~ito okolja 22.1 7 - kaj drugega 6.7 0 - b.o. 3.1 62. KAJ PA BI BILO PREDVSEM POTREBNO STORITI ZA VE^JO VARNOST V PROMETU? (Mòni so trije odgovori) A+B+C 01 - zavarovani prehodi za pe{ce, {olarje 20.8 02 - bolj{a prometna vzgoja 23.2 03 - stròje kazni za prekr{ke 40.2 04 - poostrena kontrola na cestah 19.8 05 - omejitev hitrosti 38.7 06 - bolj{e ceste, bolje vzdrèvane ceste 41.8 07 - bolj{a usposobljenost voznikov 12.5 08 - zmanj{ati oziroma omejiti prevoz s tovornjaki 6.6 09 - hitrej{a graditev avtocest 15.0 10 - popolna prepoved alkohola za voznike 53.7 11 - drugo 0.8 12 - ni~ ni potrebno storiti 1.2 00 - b.o. 0.5 8.00 [PORT, MEDIJI, OGLA[EVANJE 63. ALI SE UKVARJATE, ODNOSNO STE SE UKVARJALI S KAKIM [PORTOM TEKMOVALNO ALI ZA REKREACIJO? 1 - da, s tekmovalnim {portom 6.9 2 - da, z rekreacijo 29.0 3 - da, oboje 4.6 4 - ne ukvarjam se s {portom 57.8 5 - da, ne ve kako 1.7 (^e da) 64. NAVEDITE [PORTE OZIROMA REKREACIJSKE PANOGE, S KATERIMI STE SE UKVARJALI ALI SE [E VEDNO UKVARJATE? 168 SJM 73 ______________________________________________________________________________ nisem se ukvarjal se sedaj ukvarjal sem se ukvarjam 1 2 4 ______________________________________________________________________________ V64NOGOM nogomet 86.2 10.5 3.3 V64KOSAR ko{arka 92.2 6.1 1.8 V64ROKOM rokomet 91.7 7.1 1.1 V64ODBOJ odbojka 87.5 10.6 1.9 V64VATER vaterpolo 99.5 0.3 0.1 V64HOKEJ hokej na ledu 99.4 0.3 0.3 V64NAMTE namizni tenis 89.7 6.6 3.7 VT64TENIS tenis 97.3 2.0 0.7 V64ATLET atletika 89.7 8.6 1.8 V64PLAV plavanje 81.7 8.5 9.7 V64KOLES kolesarstvo 87.0 9.2 3.7 V64AVTO avto moto {port 95.9 2.2 1.9 V64VESLA veslanje 97.3 1.9 0.9 V64KAJAK kajak, kanu 98.7 0.7 0.7 V64SMUC smu~anje 82.3 9.5 8.2 V64DRSAN drsanje 94.4 3.5 2.1 V64GIMN gimnastika 89.6 8.6 1.8 V64ROKOB rokoborba 99.0 0.9 0.0 V64BOKS boks 98.7 1.3 0.0 V64KARAT Karate 99.1 0.6 0.2 V64JUDO judo 98.0 1.5 0.5 V64ALPIN alpinizem 95.6 2.6 1.8 V64PLAN planinarjenje 84.0 6.3 9.7 V64PODV podvodni {port 98.4 0.4 1.2 V64JAHAN jahanje 98.5 1.3 0.2 V64PILOT motorna pilotaà,jadralno 99.0 0.8 0.2 letalstvo, padalstvo V64STREL strelstvo 90.0 6.3 3.7 V64DRUGO drug {port 95.1 2.4 2.5 V64SAH {ah 87.3 6.1 6.5 V64LOV lov 96.9 1.1 2.1 V64RIBOL ribolov 94.3 2.2 3.5 ______________________________________________________________________________ 65A. KATERE OD NAVEDENIH ^ASOPISOV, TEDNIKOV IN REVIJ BERETE IN KAKO POGOSTO? ______________________________________________________________________________ ne bere te- redno pogosto v~asih bere kak ne bere b.o. ga ~asopisa drug nobenega 1 2 3 4 8 9 0 ______________________________________________________________________________ V65ADELO DELO 48.0 24.7 6.5 14.2 1.2 4.7 0.7 V65ALJDN LJUBLJANSKI DNEVNIK 66.0 14.1 4.1 9.3 1.2 4.7 0.7 V65AVECE VE^ER 70.0 14.4 3.1 5.9 1.2 4.7 0.7 V65TOV TOVARI[ 57.9 11.6 6.5 17.4 1.2 4.7 0.6 V65KOM KOMUNIST 79.5 7.1 1.6 5.2 1.2 4.8 0.7 V65TT TT 68.2 9.3 2.9 13.2 1.2 4.7 0.6 V65ND NEDELJSKI DNEVNIK 43.3 33.1 6.0 11.2 1.2 4.7 0.6 V65JAN JANA 56.9 16.9 5.6 14.2 1.2 4.7 0.6 V65STOP STOP 61.5 15.6 4.8 11.5 1.2 4.7 0.7 V65ANT ANTENA 69.5 8.5 3.1 12.3 1.2 4.7 0.6 _____________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ ne bere te- redno pogosto v~asih bere kak ne bere b.o. ga ~asopisa drug nobenega SJM 73 169 1 2 3 4 8 9 0 ______________________________________________________________________________ V65DRUZ DRU@INA 75.1 9.6 2.7 6.1 1.2 4.7 0.6 V65AVT AVTO 75.8 9.1 2.3 6.2 1.2 4.7 0.7 V65OGNJ OGNJI[^E 80.6 6.5 1.9 4.5 1.2 4.7 0.6 V65ZAB ZABAVNIK 85.1 3.5 0.8 4.1 1.2 4.7 0.6 V65PAVL PAVLIHA 75.5 4.1 2.2 11.7 1.2 4.7 0.6 V65POKR POKRAJINSKI ^ASOPIS 55.5 24.6 4.3 9.0 1.2 4.7 0.7 _____________________________________________________________________________ 65B. ZANIMA NAS, KOLIKO DNI (PO DOSTAVI, NAKUPU) SO ZA VAS OZIROMA ZA ^LANE VA[E DRU@INE, ^ASOPISI, TEDNIKI IN REVIJE [E ZANIMIVI IN JIH [E VZAMETE V ROKE? 1 - ne bere tega 6 - nad 14 dni 2 - 1 dan 7 - ne ve, koliko dni 3 - 2 do 3 dni 8 - bere drugega 4 - 4 do 7 dni 9 - ne bere 5 - 8 do 14 dni 0 - b.o. ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 ______________________________________________________________________________ V65ADELO DELO 47.9 27.8 11.8 3.3 0.7 0.5 0.5 1.2 4.8 1.6 V65ALJDN LJUBLJANSKI DNEVNIK 66.1 16.4 6.4 2.7 0.4 0.3 0.4 1.2 4.7 1.3 V65AVECE VE^ER 70.2 13.6 6.6 1.9 0.4 0.1 0.1 1.2 4.7 1.1 V65TOV TOVARI[ 57.9 6.1 10.0 13.7 2.7 1.7 0.7 1.2 4.7 1.3 V65KOM KOMUNIST 79.5 2.8 3.7 4.6 1.0 0.4 0.3 1.2 4.7 0.7 V65TT TT 68.2 6.8 8.1 7.5 1.4 0.6 0.4 1.2 4.7 1.1 V65ND NEDELJSKI DNEVNIK 43.5 9.3 16.3 18.7 3.0 0.9 0.9 1.2 4.7 1.6 V65JAN JANA 56.9 8.2 9.0 12.9 3.3 1.7 0.7 1.2 4.7 1.3 V65STOP STOP 61.6 7.1 7.1 13.4 2.7 0.8 0.5 1.2 4.7 1.0 V65ANT ANTENA 69.6 6.6 5.8 7.5 2.1 1.0 0.4 1.2 4.7 1.0 V65DRUZ DRU@INA 75.0 5.1 4.0 5.6 1.8 1.0 0.6 1.2 4.7 0.9 V65AVT AVTO 75.8 3.5 3.3 5.1 2.2 2.5 0.7 1.2 4.7 1.0 V65OGNJ OGNJI[^E 80.6 2.4 2.7 3.2 1.8 1.9 0.5 1.2 4.7 1.0 V65ZAB ZABAVNIK 85.0 3.1 1.7 2.5 0.5 0.3 0.2 1.2 4.7 0.8 V65PAVL PAVLIHA 75.5 7.4 4.4 3.5 1.0 0.7 0.4 1.2 4.7 1.2 V65POKR POKRAJINSKI ^ASOPIS 55.7 11.1 10.0 11.2 2.3 1.3 0.9 1.2 4.8 1.4 ______________________________________________________________________________ (Le za redne in pogoste bralce) 65C. KAKO OBI^AJNO BERETE TEDENSKE REVIJE? 1 - ne bere tega 2 - cel tednik/revijo prebere naenkrat 3 - ve~ dni po malo, a prebere vse 4 - le enkrat in le tisto, kar ga zanima 5 - ve~krat, a le tisto, kar ga zanima 6 - druga~e 8 - bere drug ~asopis 9 - ne bere nobenega 0 - b.o. ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 6 8 9 0 ______________________________________________________________________________ 170 SJM 73 V65CTOV TOVARI[ 58.6 3.0 8.7 6.0 13.0 0.0 1.2 4.7 4.7 V65CTT TT 68.4 2.8 5.1 5.8 8.6 0.0 1.2 4.7 3.2 V65CND NEDELJSKI DNEVNIK 43.9 4.1 13.9 9.0 18.7 0.0 1.2 4.7 4.5 V65CJANA JANA 56.9 4.1 11.2 7.4 10.4 0.0 1.2 4.7 4.0 V65CSTOP STOP 61.7 3.2 8.4 6.5 11.2 0.0 1.2 4.7 3.1 V65CAVT AVTO 75.8 1.7 4.9 3.3 6.0 0.1 1.2 4.7 2.3 V65CZAB ZABAVNIK 84.6 1.3 1.9 2.2 2.2 0.0 1.2 4.7 1.9 ______________________________________________________________________________ (^e bere vsaj dva ~asopisa, tednika, reviji) 66. KATEREMU OD ^ASOPISOV OZIROMA TEDNIKOV, REVIJ, KI JIH BERETE, BI SE NAJTE@E ODPOVEDALI, BI GA NAJBOLJ POGRE[ALI? 01 - DELO 20.4 02 - LJUBLJANSKI DNEVNIK 8.3 03 - VE^ER 12.5 04 - TOVARI[ 1.6 05 - KOMUNIST 0.5 06 - TT 1.6 07 - NEDELJSKI DNEVNIK 13.0 08 - JANA 5.2 09 - STOP 2.8 10 - ANTENA 1.6 11 - DRU@INA 1.0 12 - AVTO 1.0 13 - OGNJI[^E 0.7 14 - ZABAVNIK 0.1 15 - PAVLIHA 0.4 16 - POKRAJINSKI ^ASOPIS 10.9 00 - b.o. 18.3 67. KATEREGA OD GORNJIH ^ASOPISOV, TEDNIKOV IN REVIJ, KI JIH NE BERETE, BI NAJRAJE BRALI? 01 - DELO 9.3 02 - LJUBLJANSKI DNEVNIK 5.9 03 - VE^ER 7.4 04 - TOVARI[ 10.6 05 - KOMUNIST 0.6 06 - TT 5.8 07 - NEDELJSKI DNEVNIK 7.3 08 - JANA 5.0 09 - STOP 2.5 10 - ANTENA 1.7 11 - DRU@INA 1.3 12 - AVTO 2.2 13 - OGNJI[^E 0.8 14 - ZABAVNIK 1.8 15 - PAVLIHA 3.6 16 - POKRAJINSKI ^ASOPIS 2.9 17 - nobenega 22.8 00 - b.o. 8.6 (Le za redne in pogoste bralce dnevnikov) 68. KOLIKO ^ASA PRIBLI@NO DNEVNO PORABITE ZA BRANJE “DELA”, “VE^ERA”, “DNEVNIKA” ? SJM 73 171 ______________________________________________________________________________ ~etrt pol tri~e- pribl. pribl. ve~ kot ne vem ne b.o. ure ure trt 1 uro 1 uro eno uro koliko bere ure in pol in pol ~asa 1 2 3 4 5 6 7 8 0 ______________________________________________________________________________ V68DELO DELO 4.3 11.1 2.9 13.1 2.9 4.5 2.3 53.2 5.7 V68VECER VE^ER 1.9 5.1 2.0 6.7 1.3 2.6 1.7 72.8 6.0 V68LJDN LJUBLJ. DNEVNIK 2.8 7.2 2.6 8.0 1.8 2.7 2.4 67.9 4.6 _____________________________________________________________________________ 69. KATERO SREDSTVO OBVE{~ANJA VAS NAJBOLJE SEZNANJA Z DOGAJANJI DOMA IN V SVETU? 1 - za to se ne zanima 2 - Delo 3 - Dnevnik, Ve~er 4 - drugi slovenski ~asopisi 5 - srbohrva{ki 6 - radio 7 - televizija 8 - drugo 9 - ne bere, ne poslu{a, ne gleda 0 - b. o. ______________________________________________________________________________ DOGAJANJA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 ______________________________________________________________________________ V69SVET drugje po svetu 2.8 11.2 6.6 1.4 0.4 25.3 47.8 0.8 2.5 1.2 V69JUGOS v Jugosla- viji 2.5 11.4 6.8 1.2 0.8 26.6 46.2 0.7 2.3 1.5 V69SLOV v Sloveniji 1.9 12.4 9.1 2.1 0.3 26.2 44.0 0.7 1.9 1.4 ______________________________________________________________________________ 70. KATERO SREDSTVO OBVE[^ANJA PA VAS NAJBOLJE SEZNANJA Z DOGAJANJI V DRUGIH JUGOSLOVANSKIH REPUBLIKAH IN POKRAJINAH? 1 - za to se ne zanima 2 - Delo 3 - Dnevnik, Ve~er 4 - drugi slovenski ~asopisi 5 - srbohrva{ki 6 - radio 7 - televizija 8 - drugo 9 - ne bere, ne poslu{a, ne gleda 0 - b. o. ______________________________________________________________________________ DOGAJANJA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 ______________________________________________________________________________ V70GOSPO gospodar- 172 SJM 73 stva 10.1 12.7 4.9 2.1 1.6 20.6 40.6 0.8 5.2 1.3 V70POLIT politike 14.2 11.9 4.2 1.8 1.5 17.3 39.6 0.6 7.9 1.2 V70KULT kulture 13.8 9.7 4.3 1.8 1.1 15.9 41.6 0.6 9.9 1.3 V70SPORT {porta 14.1 8.7 4.4 1.2 2.9 14.3 41.2 0.6 11.4 1.3 V70ZANIM zanimivosti 7.0 8.3 6.1 3.7 1.5 18.3 47.8 0.9 4.8 1.8 ______________________________________________________________________________ 71. O DOGAJANJU V KATERIH DVEH REPUBLIKAH OZIROMA POKRAJINAH SE VAM ZDI, DA (A) STE [E KAR DOBRO SEZNANJENI IN (B) O KATERIH DVEH PREDVSEM @ELITE [E VE^ INFORMACIJ OZIROMA VAS NAJBOLJ ZANIMATA? (V vsaki koloni le dva odgovora) ______________________________________________________________________________ A1+A2 B1+B2 sem {e kar dobro najbolj me seznanjen zanimata ______________________________________________________________________________ 1 - Makedonija 5.3 15.9 2 - AP Kosovo 1.0 6.1 3 - Srbija 26.4 12.3 4 - AP Vojvodina 3.4 4.7 5 - ^rna gora 1.5 11.3 6 - Bosna in Hercegovina 5.1 10.2 7 - Hrva{ka 39.9 17.3 8 - nobena 32.0 29.5 9 - vse 15.1 19.4 0 - b.o. 4.6 5.5 ______________________________________________________________________________ 72. ALI SO V ZADNJEM ^ASU V DNEVNEM ^ASOPISJU, RADIU IN TELEVIZIJI, REKLAME ZA ALKOHOLNE PIJA^E IN TOBAK BOLJ ALI MANJ POGOSTE? ______________________________________________________________________________ bolj manj jih ni ne vem ne bere, pogo- pogo- ve~ ne gleda, b.o. ste ste ne poslu{a 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ V72TV TELEVIZIJA 8.6 42.5 22.2 12.3 13.3 1.0 V72RADIO RADIO 10.4 39.4 22.4 18.4 9.1 0.5 V72CASO ^ASOPISI 9.6 42.1 21.1 17.3 9.1 0.9 ______________________________________________________________________________ 73. KAM BI BILO PO VA[EM MNENJU NAJBOLJ PRIMERNO UVRSTITI REKLAMO ZA NASLEDNJE PROIZVODE? ______________________________________________________________________________ v ra- na v v Tova- v v v dru- nika- SJM 73 173 dijski TV Delo ri{a Stop Jano ge ~a- mor b.o. prog- sopise, ram revije 1 2 3 4 5 6 8 9 0 ______________________________________________________________________________ V73POHIS pohi{tvo, novanjsko opremo in gospodinj- ske stroje 12.0 54.1 5.5 1.5 0.8 3.1 6.6 7.9 8.5 V73PREHR prehrambene proizvode in pija~e 15.1 46.9 7.0 0.8 0.3 2.5 7.0 11.7 8.8 V73KONF konfekcijo, obla~ila in obutev 10.0 56.0 3.4 1.2 0.5 6.2 6.1 8.1 8.6 V73KOZM kozmeti~na sredstva in osebne potreb{~ine 8.7 47.1 2.6 0.6 0.7 11.4 5.0 14.1 9.8 V73CIST ~istilna sredstva in pralne pra{ke 13.6 49.8 4.1 0.9 0.3 5.6 7.2 9.8 8.7 ______________________________________________________________________________ 74. ALI POSLU[ATE RADIO? (^e da) KAKO POGOSTO? 1 - nikoli, redkeje kot enkrat na mesec 5.3 2 - nekajkrat na mesec 3.5 3 - vsaj enkrat na teden 10.0 4 - skoraj vsak dan 79.8 5 - ne vem, tèko je re~i 0.6 0 - b.o. 0.8 75. ALI GLEDATE TELEVIZIJO? (^e da) KAKO POGOSTO? 1 - nikoli, redkeje kot enkrat na mesec 15.8 2 - nekajkrat na mesec 4.4 3 - vsaj enkrat na teden 9.8 4 - skoraj vsak dan 67.7 5 - ne vem, tèko je re~i 0.6 0 - b.o. 1.7 76. ALI POSLU[ATE, GLEDATE AVSTRIJSKE IZIROMA ITALIJANSKE RADIJSKE IN TELEVIZIJSKE PROGRAME? 1 - nikoli, redkeje kot enkrat na mesec 67.0 2 - nekajkrat na mesec 7.1 3 - vsaj enkrat na teden 10.5 4 - skoraj vsak dan 11.5 5 - ne vem, tèko je re~i 2.1 0 - b.o. 1.8 77. IN KAKO NAJVE^KRAT IZVESTE ZA NAJPOMEMBNEJ[E DOGODKE, KI VAS ZANIMAJO? 1 - v druìni in v razgovorih z znanci in prijatelji 9.8 2 - iz ~asopisov in revij 16.2 3 - po radiu 27.9 174 SJM 73 4 - po televiziji 37.4 5 - na sestankih in predavanjih 0.2 6 - uradno, v slùbi 2.5 7 - na kak{en drug na~in, kako 0.2 8 - neopredeljen 1.0 0 - b.o. 4.7 9.00 DEMOGRAFSKA VPRA[ANJA S - 1 KATEREGA LETA STE ROJENI? 1 - 1912 ali prej (61 in ve~ let) 13.5 2 - 1913 - 1922 (51 - 60 let) 16.2 3 - 1923 - 1932 (41 - 50 let) 24.1 4 - 1933 - 1942 (31 - 40 let) 25.5 5 - 1943 - 1947 (25 - 30 let) 8.7 6 - 1948 in pozneje (do 25 let) 11.9 0 - b. o. 0.1 S - 2 SPOL: 1 - mo{ki 51.9 2 - ‘enski 47.9 3 - b.o. 0.2 S - 3 KAK[NE NARODNOSTI STE? 1 - Slovenec 94.2 2 - Italijan, Madàr 0.6 3 - Srb, Hrvat, Makedonec, ^rnogorec (Jugoslovan, neopredeljen) 4.7 4 - Albanec, Turek 0.0 5 - drugo 0.0 6 - b.o. 0.4 S - 4 KAK[NE SO ZNA^ILNOSTI ______________________________________________________________________________ A B kraja sedanj- kraja, kjer ste jega bivali{~a preìveli otro{tvo ______________________________________________________________________________ 01 - center republike 12.7 6.1 02 - regionalno sredi{~e (npr. KR,KP,NM,MB,MS,CE) 9.4 5.9 03 - center ob~ine 12.6 10.2 04 - {ola, po{ta in ‘elez- ni{ka postaja 9.8 10.9 05 - samo po{ta in ‘elez- ni{ka postaja 0.8 1.4 06 - samo {ola in ‘elezni{ka postaja 0.5 1.3 ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ A B kraja sedanj- kraja, kjer ste jega bivali{~a preìveli otro{tvo ______________________________________________________________________________ SJM 73 175 07 - samo po{ta in {ola 12.0 14.7 08 - {ola ali po{ta ali ‘elez- ni{ka postaja (le eno) 8.2 11.5 09 - avtobusna postaja 16.4 14.0 10 - prav ni~ od navedenega 15.4 20.4 11 - v tujini 0.0 0.6 00 - b.o. 2.0 3.0 ______________________________________________________________________________ S - 5 KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN 1 - samski (nikoli ni bil poro~en) 14.5 2 - razvezan 2.9 3 - vdovec 6.6 4 - poro~en 75.7 0 - b.o. 0.3 S - 6 (^e prejema kdo v gospodinjstvu redne mese~ne dohodke) KAK[EN JE POVPRE^NI MESE^NI DOHODEK VSEH ^LANOV GOSPODINJSTVA V ZADNJIH TREH MESECIH? S6A - skupaj: 1 - 100 - 1.000 din 4.2 2 - 1.001 do 2.000 20.2 3 - 2.001 do 3.000 18.9 4 - 3.001 do 4.000 18.7 5 - 4.001 do 5.000 11.4 6 - 5.001 do 6.000 6.3 7 - 6.001 do 7.000 2.5 8 - 7.001 in ve~ 2.3 0 - b.o. 15.4 S6B - dohodek na ~lana gospodinjstva: 1 - do 300 din 4.6 2 - 301 do 600 din 16.2 3 - 601 do 900 din 19.6 4 - 901 do 1.200 din 16.9 5 - 1.201 do 1.500 din 13.0 6 - 1.501 do 1.800 din 5.7 7 - 1.801 do 2.100 din 4.1 8 - 2.101 do 2.400 din 1.7 9 - 2.401 in ve~ din 2.8 0 - b.o. 15.6 S - 7 KOLIKO ^LANOV [TEJE VA[E GOSPODINJSTVO (DRU@INA) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 in ve~ 0 6.2 16.4 25.1 26.0 14.0 7.3 3.0 1.2 0.6 0.2 S - 8 VIR DOHODKOV VA[EGA GOSPODINJSTVA (DRU@INE): 1 - izklju~no kmetijstvo 8.8 2 - kmetijske in nekmetijske dejavnosti 19.8 3 - izklju~no nekmetijske dejavnosti 70.1 176 SJM 73 0 - b.o. 1.3 S - 9 ALI IMATE VI OZIROMA V VA[EM GOSPODINJSTVU KATEREGA OD NASLEDNJIH PREDMETOV? (A) ALI NAMERAVATE VI ALI KDO V VA[I DRU@INI KUPITI KATEREGA OD NAVEDENIH PREDMETOV @E V TEKU ENEGA LETA? (B) ______________________________________________________________________________ A B ima namerava nima in ne na- b.o. kupiti merava kupiti 1 2 4 0 ______________________________________________________________________________ S9STED elektri~ni ali plinski {tedilnik 77.6 6.2 15.7 0.5 S9HLAD hladilnik 74.2 7.5 17.6 0.7 S9SKRIN hladilna skrinja oz. zmrzovalnik 14.3 9.6 74.9 1.1 S9BOJLER bojler 56.7 8.4 34.1 0.9 S9PRALNI pralni stroj 78.8 7.0 13.7 0.5 S9POMIV pomivalni stroj za posodo 4.1 3.1 91.1 1.7 S9SESAL sesalec za prah 43.9 8.9 46.6 0.6 S9LOSC lo{~ilec za parket 8.3 2.7 87.7 1.3 S9PISAL pisalni stroj 11.8 2.6 84.4 1.1 S9SIVAL {ivalni stroj 58.3 5.4 35.5 0.8 S9BRIV elektri~ni brivnik 50.5 3.8 44.8 0.9 S9FOTO fotografski aparat 32.9 4.9 61.4 0.7 S9KAMERA filmska kamera 3.4 2.0 93.0 1.5 S9PROJEK projektor, filmski 4.0 1.7 92.9 1.4 S9GLASB glasbeni instrument (harmonika, klavir ipd.) 15.4 3.4 79.8 1.4 S9MOTKOL motorno kolo 26.1 2.8 69.7 1.3 S9AVTO avto 41.7 6.3 51.0 1.0 S9TVNAV televizor, navadni 69.5 4.7 24.8 1.0 S9BARV barvni televizor 3.1 3.8 90.8 2.3 S9MAGN magnetofon 14.6 2.8 81.1 1.5 S9GRAMOF gramofon 27.9 2.5 67.4 2.2 S9RAGRAM radio z gramofonom 22.6 1.8 72.8 2.8 S9RADIO radio 67.5 1.1 30.0 1.3 S9TRANZ tranzistor 39.0 2.5 57.2 1.3 ______________________________________________________________________________ S - 10 KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - nisem zaposlen 41.0 2 - imam vodilni poloàj na ravni delovne organizacije 3.1 3 - imam vodstveni poloàj na ravni delovne enote v 8.1 okviru delovne organizacije 4 - nimam vodilnega ali vodstvenega poloàja (sem zaposlen) 46.9 0 - b.o. 0.9 S - 11 KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC? (^e je delavec ali uslùbenec) KAK[NA JE VA[A PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - uslùbenec 16.4 02 - pomòni uslùbenec 2.5 SJM 73 177 03 - VKV delavec 5.2 04 - KV delavec 16.6 05 - NK delavec 18.1 06 - kmet 16.2 07 - obrtnik 1.5 08 - gospodinja 7.5 09 - upokojenec 13.0 10 - drugo 2.2 00 - b.o. 0.7 (^e je upokojenec) S11UPOK KAK[EN JE BIL VA[ ZADNJI POKLIC? 01 - uslùbenec 2.7 02 - pomòni uslùbenec 0.6 03 - VKV delavec 1.8 04 - KV delavec 4.0 05 - NK delavec 3.7 06 - kmet 0.2 07 - obrtnik 0.2 08 - gospodinja 0.2 10 - drugo 0.2 11 - ni upokojenec 84.6 00 - b.o. 1.7 S - 12 KAK[NA JE BILA VA[A KVALIFIKACIJA OB PRVI SLU@BI? 01 - uslùbenec 13.2 02 - pomòni uslùbenec 4.6 03 - VKV delavec 1.6 04 - KV delavec 20.2 05 - NK delavec 34.6 06 - kmet - 07 - obrtnik 0.5 08 - gospodinja - 09 - upokojenec - 10 - drugo 0.5 11 - ni bil v prvi slùbi 2.4 00 - b.o. 22.4 POVEJTE PROSIM [E NASLEDNJE PODATKE O SVOJIH STAR[IH: S12OCE POKLIC O^ETA: 01 - uslùbenec 7.2 02 - pomòni uslùbenec 2.5 03 - VKV delavec 6.0 04 - KV delavec 19.3 05 - NK delavec 14.3 06 - kmet 40.8 07 - obrtnik 4.7 08 - gospodinja 0.0 09 - upokojenec - 10 - drugo 1.6 11 - ne ve, ne pozna 1.0 00 - b.o. 2.4 S12MATI POKLIC MATERE: 01 - uslùbenec 3.0 02 - pomòni uslùbenec 0.5 03 - VKV delavec 0.3 178 SJM 73 04 - KV delavec 2.7 05 - NK delavec 4.6 06 - kmet 51.2 07 - obrtnik 1.0 08 - gospodinja 34.2 09 - upokojenec 0.0 10 - drugo 0.3 11 - ne ve, ne pozna 0.7 00 - b.o. 1.6 S - 13 V KATERI PANOGI DEJAVNOSTI DELATE, OZIROMA DELA OSEBA, KI VAS VZDR@UJE? (Tudi za upokojence) 01 - industrija in rudarstvo 30.3 02 - kmetijstvo in gozdarstvo 17.2 03 - gradbeni{tvo 4.1 04 - promet in zveze 5.3 05 - trgovina, gostinstvo, turizem 8.8 06 - obrt 4.1 07 - komunalni servis in stanovanjska dejavnost 1.8 08 - izobraèvanje, znanost, {olstvo 3.1 09 - kultura in umetnost (RTV, ~asopisi, revije, galerije, 1.1 muzeji, gledali{~a, zalòni{tvo itd.) 10 - zdravstvo 2.4 11 - socialno varstvo 0.2 12 - {port 0.0 13 - drùbene organizacije 0.4 14 - zbornice 0.0 15 - ban~ni{tvo in zavarovanje 0.9 16 - socialno zavarovanje 0.2 17 - dràvna uprava 1.2 18 - sodstvo 0.1 19 - vojska, dràvna varnost, milica 1.0 20 - cerkvene ustanove 0.1 21 - druge 0.3 22 - vajenec, dijak, {tudent 0.7 23 - upokojenec 11.6 24 - nezaposlena ‘ena (nekme~ka gospodinja) 3.3 25 - druge vzdrèvane osebe 0.4 00 - b.o. 1.2 S - 14 KATERO [OLO STE KON^ALI REDNO ALI IZREDNO? 1 - osnovna {ola 53.5 2 - nedokon~ana strokovna, srednja 9.8 3 - strokovna {ola 18.2 4 - srednja {ola 13.0 5 - vi{ja, visoka {ola 5.1 0 - b.o. 0.4 S14A KAK[NO IZOBRAZBO STE IMELI OB NASTOPU PRVE SLU@BE? 1 - osnovna {ola 41.8 2 - nedokon~ana strokovna, srednja 6.1 3 - strokovna {ola 15.7 SJM 73 179 4 - srednja {ola 11.2 5 - vi{ja, visoka {ola 3.8 0 - b.o. 21.4 S - 15 ALI STE V ZADNJIH TREH LETIH OBISKOVALI KAK IZOBRA@EVALNI TE^AJ, POLITI^NO [OLO, SEMINAR, V VA[EM KRAJU, DELOVNI ORGANIZACIJI, PRI DELAVSKI UNIVERZI? ______________________________________________________________________________ da ne b.o. 1 2 0 ______________________________________________________________________________ S15POKL izobraèvanje za poklic 17.6 81.1 1.3 S15DRUZB drùbeno-politi~no izobraèvanje (za ~lane ZK, mladino, samouprav- ljalce,v sindikatu,SZDL ipd.) 4.8 93.2 2.0 S15DRUGI drugi izobraèvalni te~aji (o vzgoji, turizmu, kuharski, ipd.) 7.5 91.0 1.5 ______________________________________________________________________________ S - 16 ALI PREJEMATE REDNE MESE^NE DOHODKE? (^e da) KAK[EN JE BIL V ZADNJIH TREH MESECIH VA[ POVPRE^NI REDNI MESE^NI DOHODEK? 01 - do 500 din 1.1 02 - 501 do 1.000 din 6.4 03 - 1.001 do 1.500 din 16.0 04 - 1.501 do 2.000 din 23.7 05 - 2.001 do 2.500 din 11.7 06 - 2.501 do 3.000 din 6.4 07 - 3.001 do 3.500 din 2.0 08 - 3.501 do 4.000 din 2.2 09 - 4.001 do 5.000 din 1.4 10 - 5.001 in ve~ din 0.8 00 - b.o. 28.1 (Samo za rojene pred letom 1929) S - 17 ALI STE SODELOVALI V NOB? (^e da) KAKO? 1 - da, aktivno sodeloval v borbenih formacijah NOB 8.4 2 - da, bil aktivist, terenec, ilegalec 6.8 3 - materialno pomagal gibanju 11.3 4 - ni sodeloval v NOB 18.1 5 - ne ‘eli odgovoriti 0.2 6 - rojen leta 1929 ali pozneje 51.8 0 - b.o. 3.4 180 SJM 73 ALI JE KDO OD VA[IH STAR[EV SODELOVAL V NOB? S17OCE o~e: 1 - da, aktivno sodeloval v borbenih formacijah NOB 13.9 2 - da, bil aktivist, terenec, ilegalec 10.3 3 - materialno pomagal gibanju 19.1 4 - ni sodeloval v NOB 42.0 5 - ne ‘eli odgovoriti 0.8 6 - rojen leta 1929 ali pozneje 0.3 0 - b.o. 13.7 S17MATI mati: 1 - da, aktivno sodeloval v borbenih formacijah NOB 2.2 2 - da, bil aktivist, terenec, ilegalec 8.0 3 - materialno pomagal gibanju 27.6 4 - ni sodeloval v NOB 48.1 5 - ne ‘eli odgovoriti 0.7 6 - rojen leta 1929 ali pozneje 0.2 0 - b.o. 13.3 S - 18 ALI STE DELALI V TUJINI? S18DRZ A - V KATERI DR@AVI JE DELAL: 1 - da, ne pove kje 1.0 2 - ni delal v tujini 89.5 3 - ZR Nem~ija 3.5 4 - Avstrija 2.7 5 - [vica 0.1 6 - Francija, Benelux 0.8 7 - Skandinavija 0.1 8 - ZDA, Kanada, Avstralija 0.1 9 - druge dràve 1.0 0 - b.o. 1.0 S18LET B - KOLIKO LET JE DELAL V TUJINI: 1 - da, ne pove koliko let 1.0 2 - ni delal v tujini 89.7 3 - do 1 leto 3.0 4 - 2, 3 leta 2.7 5 - 4, 5 let 1.1 6 - 6, 7 let 0.4 7 - 8, 9 let 0.3 8 - ve~ kot 9 let 0.6 0 - b.o. 1.2 ALI KDO OD ^LANOV VA[E DRU@INE DELA V TUJINI? SL18CLDRZ C - V KATERI DR@AVI: 1 - da, ne pove kje 0.7 2 - ni delal v tujini 85.8 3 - ZR Nem~ija 6.1 4 - Avstrija 3.1 5 - [vica 0.9 6 - Francija, Benelux 0.3 7 - Skandinavija 0.2 SJM 73 181 8 - ZDA, Kanada, Avstralija 1.5 9 - druge dràve 0.4 0 - b.o. 1.0 S18CLLET D - KOLIKO LET: 1 - da, ne pove koliko let 0.6 2 - ni delal v tujini 85.7 3 - do 1 leto 1.0 4 - 2, 3 leta 2.9 5 - 4, 5 let 2.0 6 - 6, 7 let 1.6 7 - 8, 9 let 0.9 8 - ve~ kot 9 let 3.6 0 - b.o. 1.5 S - 19 KAK[NO STOPNJO IZOBRAZBE JE DOSEGEL VA[ O^E? 1 - nepismen 1.8 2 - brez izobrazbe, pismen 6.6 3 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 24.5 4 - 4 do 8 razredov osnovne {ole oz. 1 do 4 razrede nìje 29.2 gimnazije 5 - strokovna {ola (vajeni{ka, industrijska, poklicna) 21.6 6 - srednja {ola (gimnazija, TS[, gradbena, ES[, u~itelji{~e...) 5.0 7 - vi{ja {ola 0.9 8 - fakulteta, visoka {ola 1.9 9 - ne ve 7.9 0 - b.o. 0.6 S - 20 ALI IMATE VI ALI VA[A DRU@INA KAJ OBDELOVALNE ZEMLJE? 01 - od 0.01 do 0.5 ha 11.0 02 - 0.5 do 1 ha 6.1 03 - od 1 do 2 ha 5.2 04 - od 2 do 3 ha 4.4 05 - od 3 do 5 ha 6.5 06 - od 5 do 8 ha 3.2 07 - od 8 do 10 ha 2.0 08 - nad 10 ha 2.0 09 - ne ve koliko 0.9 10 - nima zemlje 57.2 00 - b.o. 1.4 (Le za kmete in druìnske ~lane) S - 21 MED KAK[NE KMETE SE PRI[TEVATE? 1 - med siroma{ne kmete 4.1 2 - med male kmete 10.6 3 - med srednje kmete 8.2 4 - med velike (trdne) kmete 0.7 5 - se ne ukvarjajo s kmetijstvom 75.3 0 - b.o. 1.2 182 SJM 73 (Le za kmete in druìnske ~lane) S - 22 ALI STE @E KDAJ DOBILI KREDIT ZADRUGE ALI BANKE ZA MEHANIZACIJO KMETIJSTVA? 1 - da, dobil sem kredite 5.2 2 - ne, ker kredita ni mogo~e dobiti 2.8 3 - ne vem, da bi ga bilo mogo~e dobiti 1.5 4 - ne, ker se no~em zadolìti 11.8 5 - drugi odgovori 2.4 6 - nima kmetije 75.2 0 - b.o. 1.1 (Le za kmete in druìnske ~lane) S - 23 ALI IMETE OZ. NAMERAVATE KUPITI KATEREGA OD NAVEDENIH KMETIJSKIH STROJEV OZ. NAPRAV? ______________________________________________________________________________ ima namerava nima in ni kmet b.o. kupiti, ne zgraditi namerava 1 2 4 5 0 ______________________________________________________________________________ S23TRAKT traktor 6.8 4.1 12.5 75.3 1.2 S23NAKL nakladalna prikolica 1.6 3.2 18.7 76.3 0.2 S23SILO silokombajn 0.5 0.6 22.2 76.4 0.3 S23DRTR drugi delovni pri- klju~ki za traktor 5.2 3.3 14.9 76.4 0.2 S23KOSIL motorna kosilnica 10.1 2.8 10.5 76.3 0.2 S23MOLZN molzna naprava 1.2 0.9 21.2 76.3 0.4 S23STKRM silos za ‘ivinsko krmo 1.8 2.2 19.4 76.3 0.3 S23HLEV moderniziran hlev 2.1 4.1 17.3 76.4 0.1 ______________________________________________________________________________ S-23 ^E BI SE CENTER [E V PRIHODNJE OBRNIL NA VAS S PODOBNO ANKETO - BI SODELOVALI Z NAMI ALI NE? 1 - da 88.0 2 - ne 4.1 3 - ne vem 7.3 0 - b.o. 0.5 S-24 CENTER ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNENJA IN MNO@I^NIH KOMUNIKACIJ NAMERAVA TUDI V PRIHODNJE RAZISKOVATI STALI[^A LJUDI O POSAMEZNIH VPRA[ANJIH. REZULTATI NAJ BI SLU@ILI TUDI KOT ENA OD OSNOV ZA ODLO^ANJE - ALI SE VAM ZDI, DA SO TAK[NE RAZISKAVE LAHKO KORISTNE ALI NE? 1 - koristne in jih je treba podpirati 79.8 2 - nekoristne, so le zapravljanje ~asa in denarja 1.8 3 - kakor kdaj 9.2 4 - ne vem 8.7 0 - b.o. 0.5 REGIJA SJM 73 183 01 - Pomurje 7.1 02 - Maribor-mesto 6.4 03 - Maribor-okolica, Koro{ka 15.1 04 - Celje 15.6 05 - Zasavje, Posavje 5.0 06 - Ljubljana-mesto 11.4 07 - Ljubljana-okolica 10.7 08 - Dolenjska 5.1 09 - Gorenjska 9.9 10 - Primorska 13.6 184 SJM 73 SJM 75/76 185 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 75/76 Okraj{an naslov projekta: SJM75/76 Osnovna vsebina projekta: ocena 30 let druge Jugoslavije, ocena pomanjkljivosti v drùbi, urejanje razmer v gospodarstvu, dilema enakost - u~inkovitost, drùbene neenakosti, odnos razviti-nerazviti, (ne)sorodnost med jugoslovanskimi narodi, medsistemske primerjave, kmetijstvo (ukrepi za pove~anje kmetijske proizvodnje, gospodarski na~rti kmetov), zunanja politika in varnost Jugoslavije, Slovenci v JLA, slovenske manj{ine, onesnaèvanje okolja, ukvarjanje s {portom, kajenje, poloàj ‘ensk, delitev gospodinjskih opravil, celodnevna {ola, kontracepcija, struktura vpliva v drùbi (politi~ne organizacije, vpliv posameznika na posamezna podro~ja v drùbi), zanimanje za politiko, ~lanstvo v politi~nih organizacijah, delovanje delegatskega sistema (krajevna skupnost, ob~ina, podjetje), vernost, morala, verouk, verska svoboda, vloga cerkve, ocena medijev (obve{~enost, objektivnost), branje ~asopisov in revij (tuje, doma~e), omejevanje drùbene porabe, var~evanje, gospod-tovari{, krizne situacije, dejavniki zdruèvanja-razdruèvanja; druìnske vloge, splav. Naro~nik: Raziskovalna skupnost Slovenije Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, France Vreg, Drago Zajc, Mirjana Nastran Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v ve~ kot 420 okoli{ih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2059. ^as izvedbe raziskave: april 1976 Datoteka: SJM76 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 75/76, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1976. 186 SJM 75/76 1.00 DRU@BENI RAZVOJ, GOSPODARSTVO 1.01 V LANSKEM LETU SMO PRAZNOVALI 30-LETNICO OSVOBODITVE IN SOCIALISTI^NEGA RAZVOJA NA[E DR@AVE. KATERI SO PO VA[EM MNENJU NAJVE^JI DOSE@KI IN USPEHI V CELOTNEM POVOJNEM RAZVOJU JUGOSLAVIJE? (Odprto vpra{anje; {ifrirani so {tirje odgovori.) A1+A2+A3+A4 01 - socializem, samoupravljanje, delegatski sistem, enakopravnost, tovari{ki odnosi, ~love~anske pravice, dobro Titovo vodstvo, vodilna vloga ZKJ, nedosledno izvajanje samoupravljanja, individualne in skupinske stanpoti, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov 26.6 02 - industrija, industrializacija, nove tovarne, tehnologija, tehnika, znanost, raziskovalna dejavnost, elektrifikacija, nove elektrarne 37.8 03 - urbanizacija, graditev cest, motorizacija, stanovanjska ureditev, gradbeni{tvo 22.4 04 - trgovina, izvoz - uvoz, politika cen, gospodarstvo, gospodarska reforma, stabilizacijski ukrepi 19.8 05 - kmetijstvo, agrarna reforma 7.0 06 - delovna situacija, brezposelnost, skraj{anje delovnega ~asa, bolj{i delovni pogoji, mònost napredovanja, ‘ivljenjski standard, bolj{i osebni dohodki 16.3 07 - zdravstvo, otro{ko varstvo, socialno varstvo, skrb za ostarele, zaposlovanje defektnih ljudi, pokojninsko zavarovanje, mònosti pokojnine, vi{je pokojnine 9.1 08 - kultura, umetnost, kulturna raven, rekreacija, prosti ~as, turizem, {port, {olstvo, {ole, stopnja in mònost izobrazbe 13.0 09 - razlike med razvitimi in nerazvitimi, socialna diferenciacija 1.8 10 - neuvr{~ena politika, mednarodni odnosi, ugled SFRJ v svetu, neodvisnost, varnost, SLO, mir 8.9 11 - obnova, splo{en napredek, zatiranje kriminala, varstvo okolja, urejenost okolice, na splo{no v vsem, kaj drugega 14.4 12 - b. o., ne ve 9.9 13 - ni tega odgovora 212.9 1.02 IN KJE, NA KATEREM PODRO^JU PA SMO PO VA[EM MNENJU DOSEGLINAJMANJ? (Odprto vpra{anje.) A1+A2+A3 01 - socializem, samoupravljanje, delegatski sistem, enakopravnost, tovari{ki odnosi, ~love~anske pravice, dobro Titovo vodstvo, vodilna vloga ZKJ, nedosledno izvajanje samoupravljanja, individualne in skupinske stanpoti, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov 3.1 02 - industrija, industrializacija, nove tovarne, tehnologija, tehnika, znanost, raziskovalna dejavnost, elektrifikacija, nove elektrarne 1.7 03 - urbanizacija, graditev cest, motorizacija, stanovanjska ureditev, gradbeni{tvo 14.7 04 - trgovina, izvoz - uvoz, politika cen, gospodarstvo, gospodarska reforma, stabilizacijski ukrepi 5.5 05 - kmetijstvo, agrarna reforma 36.3 06 - delovna situacija, brezposelnost, skraj{anje delovnega ~asa, bolj{i delovni pogoji, mònost napredovanja, ‘ivljenjski standard, bolj{i osebni dohodki 1.5 07 - zdravstvo, otro{ko varstvo, socialno varstvo, skrb za SJM 75/76 187 ostarele, zaposlovanje defektnih ljudi, pokojninsko zavarovanje, mònosti pokojnine, vi{je pokojnine 8.0 08 - kultura, umetnost, kulturna raven, rekreacija, prosti ~as, turizem, {port, {olstvo, {ole, stopnja in mònost izobrazbe 6.9 09 - razlike med razvitimi in nerazvitimi, socialna diferenciacija 5.9 10 - neuvr{~ena politika, mednarodni odnosi, ugled SFRJ v svetu, neodvisnost, varnost, SLO, mir 0.0 11 - obnova, splo{en napredek, zatiranje kriminala, varstvo okolja, urejenost okolice, na splo{no v vsem, kaj drugega 6.6 12 - b.o., ne ve 29.7 13 - ni tega odgovora 180.1 1.03 ^E PRIMERJATE POLO@AJ SVOJE DRU@INE OZ. SVOJ POLO@AJ PRED VE^ KOT 30 LETI, V ^ASU PO OSVOBODITVI, Z RAZMERAMI, V KATERIH @IVITE VI IN VA[A DRU@INA DANES - KAJ BI LAHKO REKLI: 1 - poloàj se je mo~no izbolj{al 58.3 2 - izbolj{al se je 35.9 3 - ni se bistveno spremenil 3.3 4 - poslab{al se je 0.6 5 - mo~no se je poslab{al 0.2 6 - ne vem, neodlo~eno 1.1 0 - b.o. 0.5 1.04 (Poloàj se je izbolj{al) IN V ^EM SE JE IZBOLJ[AL? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) A1+A2+A3 01 - spremembe na ravni sistema, politi~ni, ekonomski, drùbeni odnosi, mònost vplivanja, obve{~enost, enakopravnost, svoboda, druge spremembe v {ir{em in òjem okolju, industrializacija, elektrifikacija, razvoj tehnike, modernizacija (industrija, kmetijstvo), obvezna oddaja 13.7 02 - dvig ‘ivljenjskega standarda, bolj{i ‘ivljenjski pogoji, mònost pridobitve, gradnje in opreme stanovanj, bolj{a prehrana, obleka, zaloènost trgovin 65.7 03 - vi{ji osebni dohodki, ve~ denarja, bolj{a mònost prodaje kmetijskih pridelkov, cene, stro{ki, davki, krediti 10.8 04 - mònost in stalnost zaposlitve, bolj{i delovni pogoji 11.2 05 - poloàj druìne, poloàj ‘enske, opremljenost gospodinjstva z gospodinjskimi stroji 4.4 06 - osamljenost, starost, bolezni, osebni poloàj, poroka, otroci itd. 2.1 07 - prosti ~as, rekreacija, mònost {olanja, {olstvo, kultura, kulturna raven, umetnost 8.1 08 - zdravstveno varstvo, otro{ko varstvo, socialno varstvo, pokojninsko zavarovanje 6.0 09 - socialna diferenciacija, razredne razprtije, na splo{no, v vsem, drugo 11.9 10 - ni tega odgovora 157.5 00 - b.o., ne ve, neodlo~en 8.5 1.05 (Poloàj se je poslab{al) IN V ^EM SE JE POSLAB[AL? (Odprto vpra{anje; uvr{~en en odgovor.) 188 SJM 75/76 01 - spremembe na ravni sistema, politi~ni, ekonomski, drùbeni odnosi, mònost vplivanja, obve{~enost, enakopravnost, svoboda, druge spremembe v {ir{em in òjem okolju, industrializacija, elektrifikacija, razvoj tehnike, modernizacija (industrija, kmetijstvo), obvezna oddaja 0.1 02 - dvig ‘ivljenjskega standarda, bolj{i ‘ivljenjski pogoji, mònost pridobitve, gradnje in opreme stanovanj, bolj{a prehrana, obleka, zaloènost trgovin 0.1 03 - vi{ji osebni dohodki, ve~ denarja, bolj{a mònost prodaje kmetijskih pridelkov, cene, stro{ki, davki, krediti 0.2 04 - mònost in stalnost zaposlitve, bolj{i delovni pogoji 0.0 05 - poloàj druìne, poloàj ‘enske, opremljenost gospodinjstva z gospodinjskimi stroji 0.0 06 - osamljenost, starost, bolezni, osebni poloàj, poroka, otroci itd. 0.3 07 - prosti ~as, rekreacija, mònost {olanja, {olstvo, kultura, kulturna raven, umetnost 0.0 08 - zdravstveno varstvo, otro{ko varstvo, socialno varstvo, pokojninsko zavarovanje 0.0 09 - socialna diferenciacija, razredne razprtije, na splo{no, v vsem, drugo 0.2 10 - ni tega odgovora 0.0 00 - b.o. 98.9 1.06 V 30-LETNEM RAZVOJU JUGOSLAVIJE JE PRIHAJALO TUDI DO TE@AV, KRIZ IN POSKUSOV VSILJEVANJA DRUGA^NE POTI RAZVOJA, OZIROMA RAZVREDNOTENJA NEKATERIH PRIDOBITEV. KATERE SO BILE PO VA[EM MNENJU NAJNEVARNEJ[E KRIZNE SITUACIJE V TEM OBDOBJU? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) A1+A2+A3 01 - informbiro 35.7 02 - Rankovi}, birokatizem, etatisti~ne tendence, nacionalizem, {ovinizem, separatizem, liberalizem, Kav~i~, Djilas, Titovo pismo 9.3 03 - neenotnost vodstev, trenja znotraj ZK, spori med republikami 0.9 04 - gospodarska kriza, padec dinarja, inflacija, brezposelnost, problem vra~anja emigrantov 6.7 05 - energetska, prehrambena, ekolo{ka kriza, elementarne nesre~e 1.7 06 - trà{ko vra{anje, cona B, STO, odnosi z Italijo, odnosi z Avstrijo, problem Koro{kih Slovencev, sosednje dràve (od Italije do Albanije) 20.3 07 - tuji vplivi z Vzhoda in Zahoda, tudi gospodarski, posredna ogroènost zaradi vojne agresije (^SSR, blìnji vzhod), neposredni voja{ki napad na Jugoslavijo 7.5 08 - obdobje po Titu, zru{enje samoupravnega socializma, dràvni udar, zmanj{anje vloge ZK 0.7 09 - usta{ke diverzije, napadi politi~ne emigracije, atentati na na{e zunanje predstavnike 7.1 10 - obvezen odkup, vklju~evanje v KZ, agrarna reforma, nacionalizacija 1.3 11 - nerazvitost samoupravne zavesti, MDA, prostovoljno delo pri obnovitvi domovine, drugo 2.8 12 - bile, ne ve kak{ne 32.2 13 - ni bilo kriz 6.1 14 - ni tega odgovora 166.8 00 - b. o. 0.9 1.07 ALI SODITE, DA BI LAHKO PRI[LO PRI NAS V JUGOSLAVIJI DO KRIZ IN NEVARNOSTI TUDI V PRIHODNJE, ALI NE? SJM 75/76 189 1 - da, lahko bi pri{lo 58.6 2 - ne vem 17.9 3 - ne, ne bi moglo priti 23.5 (^e da) 1.08 KAK[NE BI LAHKO BILE TE KRIZE IN NEVARNOSTI? (Odprto vpra{anje.) A1+A2 01 - informbiro 0.6 02 - Rankovi}, birokatizem, etatisti~ne tendence, nacionalizem, {ovinizem, separatizem, liberalizem, Kav~i~, Djilas, Titovo pismo 2.5 03 - neenotnost vodstev, trenja znotraj ZK, spori med republikami 4.0 04 - gospodarska kriza, padec dinarja, inflacija, brezposelnost, problem vra~anja emigrantov 18.1 05 - energetska, prehrambena, ekolo{ka kriza, elementarne nesre~e 2.6 06 - trà{ko vra{anje, cona B, STO, odnosi z Italijo, odnosi z Avstrijo, problem Koro{kih Slovencev, sosednje dràve (od Italije do Albanije) 2.6 07 - tuji vplivi z Vzhoda in Zahoda, tudi gospodarski, posredna ogroènost zaradi vojne agresije (^SSR, blìnji vzhod), neposredni voja{ki napad na Jugoslavijo 17.7 08 - obdobje po Titu, zru{enje samoupravnega socializma, dràvni udar, zmanj{anje vloge ZK 5.0 09 - usta{ke diverzije, napadi politi~ne emigracije, atentati na na{e zunanje predstavnike 3.5 10 - obvezen odkup, vklju~evanje v KZ, agrarna reforma, nacionalizacija 0.1 11 - nerazvitost samoupravne zavesti, MDA, prostovoljno delo pri obnovitvi domovine, drugo 2.7 12 - bodo, ne ve kak{ne, ne ve, ~e bo lahko pri{lo do njih 30.0 13 - ne bi moglo priti do kriz 22.3 14 - ni tega odgovora 87.4 00 - b. o. 1.0 1.09 PREDSEDNIK TITO JE VE^KRAT OPOZARJAL NA RAZLI^NE NAPAKE IN POMANJKLJIVOSTI V NA[I DRU@BI, NAZADNJE V POGOVORU ZA ZAGREB[KI ^ASNIK VIJESNIK. OCENITE, KAKO MO^NO SO PRISOTNE SPODAJ NAVEDENE POMANJKLJIVOSTI V OKOLJU, KJER @IVITE IN DELATE? _____________________________________________________________________________ jih ni so pri- mo~no so ne b.o. POMANJKLJIVOSTI sotne prisotne 1 2 3 4 0 _____________________________________________________________________________ a - neupravi~ene materialne razlike (v dohodkih) med ljudmi 11.8 56.8 24.5 6.9 0.0 b - sestankarstvo (brez vse- bine in vpliva) 16.0 49.3 21.1 13.4 0.2 c - sklepi, zakoni, dogovori se ne izpolnijo 12.7 59.3 13.3 14.2 0.4 d - vodstva Zveze komunistov so premalo odgovorna 17.2 47.5 7.9 27.1 0.3 e - komisije za ugotavljanje premoènja niso dovolj u~inkovite 11.6 39.4 22.9 26.0 0.1 ______________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ jih ni so pri- mo~no so ne b.o. 190 SJM 75/76 POMANJKLJIVOSTI sotne prisotne 1 2 3 4 0 _____________________________________________________________________________ f - premalo ‘ensk je v vodst- venih organih 25.1 44.3 15.4 14.7 0.5 g - tekma za denarjem in ma- terialnim standardom 6.4 45.6 39.5 8.2 0.2 h - kr{itve moralnih pravil samoupravne drùbe 12.9 50.5 13.6 22.6 0.4 i - “vladavina papirja”, pre- ve~ zapisnikov, dokumentov 10.5 35.6 37.2 16.7 0.1 ______________________________________________________________________________ 1.10 UREDITEV RAZMER V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU TERJA V PREHODNEM OBDOBJU NEKAJ LET TUDI DOLO^ENE @RTVE, ODPOVEDI IN NAPORE LJUDI IN KOLEKTIVOV. KAJ SODITE O NASLEDNJIH @RTVAH, ODPOVEDIH IN NAPORIH - ALI JIH LAHKO SPREJMEMO, ALI NE? _____________________________________________________________________________ moramo lahko ne smemo ne ve b.o. spre- sprejme- sprejeti UKREPI jeti mo, ni pa nujno 1 2 3 4 0 _____________________________________________________________________________ A - manj denarja za pove~anje osebnih dohodkov in ‘iv- ljenjskega standarda 13.7 25.3 54.0 6.8 0.2 B - ljudje naj bi ve~ in bolje delali 75.2 13.7 7.9 2.9 0.3 C - manj denarja za {olstvo, zdravstvo in kulturo 5.1 9.2 81.3 4.2 0.2 D - gradili naj bi manj novih tovarn 20.9 25.0 46.2 7.4 0.5 E - manj naj bi vlagali v modernizacijo tovarn 9.5 11.3 71.0 8.0 0.3 F - manj ljudi bi na novo zaposlili 10.8 15.4 67.1 6.4 0.3 G - ukiniti bi morali neren- tabilna podjetja 63.6 16.2 11.2 8.6 0.4 H - manj bi morali uvaàti in ve~ izvaàti 82.8 7.6 4.2 5.1 0.4 I - na odgovorna mesta naj bi postavljali ljudi z znanjem 92.2 2.8 1.4 3.3 0.3 J - prepovedati bi morali uvoz luksuznih predmetov 73.6 16.4 4.6 5.1 0.3 K - vsaka drùbena in gospo- darska odlo~itev mora biti 88.7 2.6 1.1 7.2 0.4 strokovno utemeljena L - manj denarja za gradnjo cest in ‘eleznic 4.4 7.5 83.6 4.1 0.4 M - ukiniti bi morali potro{- ni{ke kredite 6.5 12.8 75.8 4.5 0.4 N - s predpisi bi morali do- lo~iti vi{ino cen 74.5 10.7 7.7 6.8 0.4 ______________________________________________________________________________ SJM 75/76 191 1.11 KAJ SE VAM ZDI BOLJ POMEMBNO ZAGOTOVITI? 1 - ~im hitrej{e pove~anje proizvodnje, ~etudi ob pove~anju razlik med ljudmi 28.4 2 - ~im ve~ enakosti med ljudmi, ~etudi bi to pomenilo po~asnej{i razvoj 55.7 3 - kaj drugega 5.4 4 - ne vem 9.8 0 - b.o. 0.7 1.12 ALI STE VI NA^ELOMA BOLJ ZA TO, DA SE DA... 1 - ve~je nagrade najuspe{nej{im delavcem, strokovnjakom in izumiteljem, ~etudi se s tem pove~ujejo razlike med ljudmi 56.2 2 - ali pa moramo predvsem gledati na to, da ne bo pri{lo do ve~jih razlik med ljudmi, ~etudi to pomeni manj{o vzpodbudo za najuspe{nej{e delavce, strokovnjake, izumitelje 33.8 3 - drugo 4.3 4 - ne vem 5.6 0 - b.o. 0.1 1.13 KAKO NAJ NA[A DRU@BA PREDVSEM VLAGA SVOJA SREDSTVA? 1 - v tisto, kar bo omogo~ilo bolj{e ‘ivljenje na{im otrokom in vnukom 67.0 2 - v tisto, kar se bo takoj poznalo na na{em standardu, ne glede na bodo~nost 20.7 3 - kako druga~e 5.0 4 - se ne more odlo~iti 7.1 0 - b.o. 0.2 1.14 NEKATERI LJUDJE PREDVSEM GLEDAJO NA TO, DA VAR^UJEJO DENAR, DA BI LAHKO KAJ KUPILI IN SI S TEM IZBOLJ[ALI SVOJE @IVLJENJE, DRUGI PA PRAVIJO, DA JE DANES NESMISELNO HRANITI DENAR IN DA GA JE NAJBOLJ PAMETNO SPROTI PORABITI. S KATERIMI BI SE VI BOLJ STRINJALI? 1 - s prvimi, ki {tedijo 59.3 2 - z drugimi, ki sproti porabijo 24.5 3 - kakor kdaj, drugo 15.3 4 - ne vem 0.8 1.15 ALI MISLITE, DA BI BILO POTREBNO RAZLIKE V OSEBNIH DOHODKIH ZMANJ[ATI, POVE^ATI ALI ODPRAVITI, ALI PA SO TAKE RAZLIKE, KAKR[NE SO SEDAJ, PRAVILNE? 1 - razlike naj se {e pove~ajo 5.1 2 - razlike naj se zmanj{ajo 61.3 3 - razlike naj ostanejo take, kakr{ne so 23.5 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 5.0 5 - ne vem 4.9 0 - b.o. 0.3 1.16 KOLIKO MISLITE, DA BI MORAL BITI NAJNI@JI IN KOLIKO NAJVI[JI OSEBNI 192 SJM 75/76 DOHODEK V SLOVENIJI? V116NIZ A. KAK[EN NAJ BI BIL NAJNI@JI DOHODEK V SLOVENIJI: 01 - do 150.000 S din 0.9 02 - 150.001 do 200.000 10.1 03 - 200.001 do 250.000 14.7 04 - 250.001 do 300.000 41.1 05 - 300.001 do 350.000 9.4 06 - 350.001 do 400.000 10.8 07 - 400.001 do 450.000 0.9 08 - 450.001 do 500.000 2.4 09 - 500.001 do 900.000 0.4 10 - ne ve 5.1 11 - vsi enaki 2.8 00 - b.o. 1.4 V116VIS B. KAK[EN NAJ BI BIL NAJVI[JI DOHODEK V SLOVENIJI: 1 - do 400.000 S din 5.6 2 - 400.001 do 500.000 16.0 3 - 500.001 do 600.000 18.5 4 - 600.001 do 700.000 14.1 5 - 700.001 do 800.000 16.1 6 - 800.001 do 900.000 5.5 7 - 900.001 do 4.000.000 12.9 8 - ne ve 6.3 9 - vsi enaki 2.9 0 - b.o. 2.1 1.17 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike naj same skrbijo za svoj nadaljnji razvoj 13.4 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa razvitih republik 24.0 3 - manj razvite republike morajo skrbeti zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 56.4 4 - kaj drugega 0.4 5 - ne vem, premalo poznam 5.6 0 - b.o. 0.2 1.18 IN KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI OBMO^JI V SLOVENIJI? 1 - manj razvita obmo~ja naj sama skrbijo za svoj razvoj 3.9 2 - to naj bo predvsem skrb vse slovenske skupnosti, zlasti 37.6 pa njenih razvitih obmo~ij 3 - manj razvita obmo~ja naj sama skrbijo zase, slovenska 53.6 skupnost pa naj jim pri tem pomaga 4 - kaj drugega 0.5 5 - ne vem, premalo poznam 4.2 0 - b.o. 0.2 1.19 KAJ OD NAVEDENEGA PO VA[EM MNENJU NARODE JUGOSLAVIJE NAJBOLJ ZDRU@UJE IN SJM 75/76 193 POVEZUJE, KAJ PA JIH LO^UJE IN RAZDVAJA? IZBERITE MED NAVEDENIMI NAJVE^ TRI ZNA^ILNOSTI, KI NAJBOLJ ZDRU@UJEJO IN NAJVE^ TRI, KI NAJBOLJ LO^UJEJO JUGOSLOVANSKE NARODE. V119ZDR1 V119ZDR2 V119ZDR3 NAJBOLJ ZDRU@UJEJO: RANG 1 RANG 2 RANG3 01 - ni~ ne lo~uje 0.0 0.0 0.0 02 - ni~ ne zdruùje 0.4 0.0 0.0 03 - ne vem, ne morem se odlo~iti 12.4 0.0 0.0 04 - narodnostna sorodnost 10.4 3.4 3.5 05 - na~elo bratstva in enotnosti 27.3 11.2 6.4 06 - narodnoosvobodilna borba 18.6 20.3 8.2 07 - socializem in samoupravljanje 6.9 13.5 12.9 08 - enotna dràva 5.5 7.6 9.4 09 - Zveza komunistov 7.9 10.6 10.6 10 - obramba in varnost, JLA 5.8 10.4 14.5 11 - kulturne tradicije 0.4 1.5 2.3 12 - delovne navade 0.2 0.6 1.1 13 - dràvne tradicije 0.3 0.7 1.1 14 - redoljubnost, urejenost 0.2 0.3 1.4 15 - jeziki 0.1 0.7 1.4 16 - ‘ivljenjski standard 0.4 0.5 1.7 17 - gospodarske koristi 1.0 1.4 3.2 18 - geografska bliìna 0.5 0.9 1.6 19 - verska pripadnost 0.0 0.1 0.1 00 - ni tega odgovora 1.2 16.1 20.6 V119LOR1 V119LOR2 V119LOR3 NAJBOLJ LO^UJEJO: RANG1 RANG 2 RANG3 01 - ni~ ne lo~uje 13.1 0.0 0.0 02 - ni~ ne zdruùje 0.0 0.0 0.0 03 - ne vem, ne morem se odlo~iti 16.8 0.0 0.0 04 - narodnostna sorodnost 0.7 0.5 0.3 05 - na~elo bratstva in enotnosti 0.0 0.0 0.0 06 - narodnoosvobodilna borba 0.0 0.1 0.0 07 - socializem in samoupravljanje 0.1 0.0 0.0 08 - enotna dràva 0.0 0.0 0.1 09 - Zveza komunistov 0.2 0.1 0.1 10 - obramba in varnost, JLA 0.0 0.0 0.2 11 - kulturne tradicije 6.2 4.4 3.9 12 - delovne navade 14.7 10.6 6.0 13 - dràvne tradicije 2.1 3.1 2.7 14 - redoljubnost, urejenost 2.5 4.9 4.4 15 - jeziki 18.2 13.0 6.9 16 - ‘ivljenjski standard 6.1 7.9 9.7 17 - gospodarske koristi 3.4 3.9 3.0 18 - geografska bliìna 0.4 1.0 1.0 19 - verska pripadnost 12.2 8.8 10.7 00 - ni tega odgovora 3.0 41.7 50.9 194 SJM 75/76 1.20 POGOJI IN MO@NOSTI ZA @IVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DE@ELAH. ZASTAVIL VAM BOM VRSTO VPRA[ANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DE@ELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI - PRI IZBORU UPO[TEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DE@ELA IMA PO VA[EM MNENJU PREDNOST GLEDE ....? 01 - Jugoslavija 08 - [vica 02 - Sovjetska zveza 09 - druge socialisti~ne deèle 03 - ZDA 10 - druge kapitalisti~ne deèle 04 - Italija 11 - Japonska 05 - Avstrija 12 - so-neidentificirane 06 - ZRN 13 - nobena 07 - [vedska - Skandinavske deèle 14 - ne ve ______________________________________________________________________________ 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 ______________________________________________________________________________ A - glede na mònosti za napredovanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 61.4 0.6 3.0 0.1 0.3 6.2 1.6 1.2 0.1 1.1 0.3 0.3 9.1 14.7 B - glede na mònosti za {olanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 78.2 1.7 0.5 - 0.2 0.8 0.7 0.1 0.4 1.0 0.1 0.0 6.3 9.9 C - zaradi razvitega kulturnega ‘ivljenja 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 53.7 2.5 0.7 0.8 0.6 1.5 0.9 0.7 0.4 2.0 0.1 0.4 11.7 24.1 D - zaradi skrbi za ljudi v bolezni, brezposelnosti 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 76.4 0.4 0.4 0.1 0.5 1.5 2.4 0.4 0.6 0.8 0.0 0.0 5.1 11.3 E - zaradi poloàja vere ter odnosov med cerkvijo in dràvo 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 47.5 0.1 1.1 8.2 2.3 3.3 0.2 0.4 0.4 1.6 0.1 0.4 11.4 23.1 F - zaradi dobrega gospodarjenja (gospodarskega napredka deèle) 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 34.5 0.6 5.1 0.1 1.0 22.7 4.5 2.2 0.6 1.2 0.6 0.4 9.1 17.3 G - zaradi miroljubne politike in ugleda dràve v svetu 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 86.2 0.1 0.4 - - 0.2 0.4 0.5 0.0 0.0 0.0 0.0 2.5 9.6 H - zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnike 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 34.8 6.3 15.5 0.2 0.1 12.9 0.9 0.6 0.3 0.9 4.9 0.3 4.9 17.2 I - zaradi naravne lepote deèle 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 78.2 0.2 0.1 0.3 0.4 0.1 0.2 3.5 0.1 1.3 0.2 - 5.4 9.8 J - zaradi mònosti, ki jih ima ve~ina ljudi za vplivanje na drùbene odlo~itve 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 67.8 0.2 0.3 0.4 0.1 0.4 0.6 0.2 0.0 0.3 - - 6.5 23.2 K - zaradi tovari{kih odnosov in enakosti med ljudmi 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 71.2 0.7 - - 0.1 0.5 0.3 0.2 1.1 0.6 - 0.0 8.0 17.2 L - odprtosti in sprejemljivosti za nove ideje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 56.6 0.3 1.7 0.1 0.1 1.7 0.7 0.1 0.1 0.7 0.4 0.2 7.5 29.6 _____________________________________________________________________________ SJM 75/76 195 1.21 SLOVENIJA NAMERAVA POVE^ATI KMETIJSKO PROIZVODNJO. ALI BI PO VA[EM MNENJU NASLEDNJI UKREPI POSPE[EVALI ALI ZAVIRALI KMETIJSKO PROIZVODNJO? ______________________________________________________________________________ zaviralo ni~ ne bi prispevalo ne ve b.o. UKREPI bi vplivalo bi 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ a) ^e bi drùbeni sektor {e bolj podpirali kot privatni 28.9 21.1 41.6 7.9 0.5 b) ^e bi izbolj{ali sodelovanje med drùbenim in privatnim sektorjem 1.9 6.2 86.9 4.8 0.1 c) ^e bi olaj{ali nabavo strojev zasebnim kmetom 0.5 1.9 95.6 1.7 0.2 d) ^e bi zmanj{ali davke zasebnim kmetom 1.6 13.8 79.1 5.3 0.1 e) ^e bi izena~ili ‘ivljenjske pogoje delavcev in kmetov 2.4 9.6 81.7 6.0 0.3 f) ^e bi kme~kemu prebivalstvu omogo~ili bolj{o izobrazbo 0.7 4.9 90.8 3.3 0.4 g) ^e bi zmanj{ali uvoz hrane 6.0 14.7 70.1 8.6 0.6 h) ^e bi zmanj{ali odliv ljudi v mesta in industrijo 4.8 10.3 80.1 4.6 0.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i) ^e bi vzpodbudili vra~anje na{ih ljudi iz tujine na kmetije 2.9 12.8 78.5 5.4 0.4 j) ^e bi zasebnim kmetom omogo- ~ili, da se dodatno zaposlijo v podjetjih 57.5 13.9 22.2 5.8 0.6 ______________________________________________________________________________ (Odgovarjajo le anketirani kmetje) 1.22 OD KOD ^RPATE NAJVE^ STROKOVNEGA ZNANJA O KMETIJSTVU IN PREJEMATE NAJVE^ KORISTNIH STROKOVNIH NASVETOV ZA USPE[NEJ[E DELO NA (VA[EM) POSESTVU? IZBERITE NAJVE^ DVA ODGOVORA IN JU RAZVRSTITE PO POMENU! V122A1NN V122A2NN 1 - od star{ev, sorodnikov 6.7 1.1 2 - od sosedov, znancev, drugih kmetov 1.9 3.0 3 - od zadruge, drùbenega posestva 1.6 1.3 4 - od tega, kar berem v “Kme~kem glasu” 2.5 3.0 5 - iz kmetijskih oddaj na radiu 1.6 3.2 6 - iz televizijskih oddaj 0.8 1.6 V122A1NN V122A2NN 7 - iz {ole 0.1 0.2 8 - iz kmetijskih te~ajev 0.2 0.8 9 - od drugje 1.5 0.3 0 - ni kmet 83.1 85.5 196 SJM 75/76 (Odgovarjajo le anketirani kmetje) 1.23 ALI IMATE KAK[NE NA^RTE ALI PRI^AKOVANJA O TEM, DA BI V PRIHODNJIH LETIH IZBOLJ[ALI OZIROMA MODERNIZIRALI VA[O KMETIJO? KAK[NE UKREPE BI @ELELI PREDVSEM STORITI? IZBERITE NAJVE^ DVA ODGOVORA IN JU RAZVRSTITET PO POMENU! V12311NN V123A2NN 01 - nabaviti nove stroje 4.9 2.1 02 - obnoviti, pove~ati gospodarsko poslopje 3.2 2.5 03 - obnoviti, pove~ati stanovanjske prostore 2.5 1.4 04 - kupiti gospodinjsko opremo 0.2 0.9 05 - dokupiti novo zemljo ali jo vzeti v zakup 0.3 0.3 06 - uvesti nova semena 0.1 0.6 07 - uporabljati umetna gnojila, herbicide in insekticide 0.4 2.2 08 - specializirati se v pridelovanju 0.3 0.7 09 - obnoviti vinograde 0.4 0.6 10 - poiskati nameravam dodatne vire zaslùka 0.3 0.2 11 - drugo 0.1 0.1 12 - ni~esar ne nameravam spreminjati 2.8 0.0 13 - neopredeljen 0.4 0.0 14 - ni kmet 83.1 0.0 00 - ni odgovora 1.1 88.4 2.00 MEDNARODNI ODNOSI, OBRAMBA 2.01 ZA MEDNARODNE ODNOSE V LETU 1975 JE ZNA^ILNO, DA JE BILO NA VSEH CELINAH MNOGO POMEMBNIH DOGODKOV. ALI BI LAHKO NAVEDLI KAKEGA OD NJIH, KI JE POMEMBNO VPLIVAL NA MIR V SVETU? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena dva odgovora.) A1+A2 01 - konec vojne v Vietnamu in Kambodì 16.9 02 - konferenca v Helsinkih 12.1 03 - premirje na blìnjem Vzhodu 9.2 04 - stiki, aktivnost, sestanki neuvr{~enih 6.3 05 - sporazum med Jugoslavijo in Italijo, ureditev obmejnih vpra{anj, trà{ko vpra{anje 4.8 06 - Titov prispevek k miru (obisku po svetu, pogovor Tito - Kreisky) 8.0 07 - dogodki na Portugalskem, v [paniji 1.6 08 - dekolonizacija Afrike (Rodezija, Angola) 2.3 09 - razgovori o omejitvi jedrskega oboroèvanja (Salt-@eneva), sodelovanje ZDA - Kitajska, mednarodna konferenca ‘ensk, podràvljanje nafte, odprtje sue{kega prekopa, angaìranje OZN za mir, sprejetje Kitajske v OZN, politika ZDA do Egipta, ostalo.. 5.3 10 - ni tega odgovora 82.9 00 - b.o., ne ve 50.7 2.02 VIETNAMSKI NAROD JE PO DOLGOLETNEM BOJU LANI DOSEGEL ODLO^ILNO ZMAGO PROTI PREMO^NEMU SOVRA@NIKU. KAJ JE BILO PO VA[EM MNENJU ODLO^ILNO ZA TO ZMAGO? 1 - vztrajnost v borbi za svobodo, opiranje na lastne sile 58.9 2 - pomo~ od zunaj 10.2 3 - zmagal je, ker sovrànik ni izkoristil vseh svojih 2.0 voja{kih zmònosti 4 - vsi navedeni razlogi so pomembno vplivali 11.7 SJM 75/76 197 5 - drugo 0.6 6 - ne vem, premalo vem o tem 16.2 0 - b.o. 0.5 2.03 S KATERIMI DR@AVAMI (SKUPINAMI DR@AV) BI PO VA[I SODBI JUGOSLAVIJA MORALA IMETI ZELO DOBRE ODNOSE? (Odprto vpra{anje; uvr{~ene tri navedbe.) A1+A2+A3 1 - z vsemi dràvami 21.7 2 - s sosednjimi 36.7 3 - s socialisti~nimi 16.9 4 - z zahodnimi 47.3 6 - razvite, ostale 7.3 7 - ne ve, b.o. 7.6 2.04 KAK[NA ZUNANJA POLITIKA BI NAJBOLJ USTREZALA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drug blok 1.0 2 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsak ureja kot more in ‘eli 8.0 3 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 25.2 4 - prizadevati si moramo za enakopravnost med narodi ne glede na to, ali je to velikim silam v{e~ 56.6 5 - ne vem 8.9 0 - b.o. 0.3 2.05 ALI SODITE, DA LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA, (DR@AVA, SKUPINA DR@AV) OGROZI VARNOST JUGOSLAVIJE? 1 - da, mòna je nevarnost s strani zahoda 6.4 2 - da, mòna je nevarnost s strani vzhoda 7.3 3 - da, ogroèni smo tako z vzhoda kot zahoda 34.7 4 - ne, ne vidim nevarnosti (ne, za sedaj ne vidim, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost 36.9 5 - ne vem 14.5 0 - b.o. 0.2 2.06 SLOVENSKIH OFICIRJEV V JLA JE [E VEDNO PREMALO. KAJ BI BILO POTREBNO STORITI, DA BI SE MLADI V SLOVENIJI [E BOLJ ZANIMALI ZA VOJA[KE POKLICE? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 1 - star{e in mladino seznanjati z mònostmi zaposlitve v vojski 39.1 2 - odpreti voja{ko oficirsko {olo v Sloveniji 39.2 3 - bolj uveljaviti sloven{~ino kot uradni jezik 18.2 4 - zmanj{ati razlike med voja{kimi in civilnimi poklici glede slùbovanja, delovnih obvez, zaposlitve zakonca itd. 22.6 5- pove~ati dohodke oficirjem, izbolj{ati stanovanjske razmere 8.3 6 - omogo~iti prehajanje in voja{kih poklicev v civilne in obratno 20.6 7 - drugo 1.7 8 - ni~ se ne da storiti 0.9 9 - ni~ ni treba storiti 1.1 0 - ne vem, premalo poznam 48.3 2.07 ZAMISEL VSELJUDSKE OBRAMBE PREDPOSTAVLJA VKLJU^ENOST VSAKEGA OB^ANA V OBRAMBO. ALI VI VESTE, KAJ JE VA[A NALOGA V PRIMERU NAPADA? 1 - da, vem 56.3 2 - le deloma 18.8 198 SJM 75/76 3 - ne vem 22.5 4 - sploh ne vem, o ~em spra{ujete 2.1 0 - b.o. 0.2 2.08 ALI SODITE, DA IMAJO SLOVENCI, KI @IVIJO V SOSEDNJIH DR@AVAH - V AVSTRIJI, ITALIJI IN NA MAD@ARSKEM - DOVOLJ MO@NOSTI ZA NARODNOSTNI OBSTOJ? _____________________________________________________________________________ imajo jih le nekaj, nimajo ne vem, v celoti malo jih ne poznam b.o. razmer 1 2 3 4 0 ___________________________________________________________________________ A - v Italiji (Trst-Go- rica, Slov. Bene~ija) 8.3 50.5 25.5 15.4 0.2 B - v Avstriji (Koro{ka, [tajerska) 4.1 38.4 44.9 12.5 0.1 C - Madàrski (Porabski Slovenci) 13.3 26.5 14.0 46.1 0.1 ____________________________________________________________________________ 2.09 ALI MISLITE, DA SI SLOVENIJA IN JUGOSLAVIJA DOVOLJ PRIZADEVATA ZA PRAVICE NA[IH MANJ[IN V SOSEDNJIH DR@AVAH? 1 - premalo si prizadevamo 13.6 2 - dovolj si prizadevamo 72.6 3 - preve~ si prizadevamo 3.5 4 - ne vem, premalo poznam 10.2 0 - b.o. 0.1 2.10 ALI STE SLI[ALI KAJ O TEM, DA NAMERAVAJO V AVSTRIJI PRE[TEVATI SLOVENCE? (^e da) KAJ BI MORALA PO VA[I SODBI JUGOSLAVIJA STORITI, ^E BODO V AVSTRIJI PRE[TEVALI SLOVENCE? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena dva odgovora.) A1+A2 1 - ni~ ne vem o nameravanem pre{tevanju 24.9 2 - ni~ ni treba storiti, ni~ ne moremo, bodimo tiho 21.3 3 - storiti, kaj - ne ve, kaj 4.8 4 - pomagati, spodbujati, zavzemati se, podpirati manj{ino, vzdigniti moralno zavest, vztrajati pri 7. ~lenu 12.0 5 - ne smemo dovoliti pre{tevanja, prepre~iti pre{tevanje, z demonstracijami protestirati, prepre~iti pre{tevanje po diplomatski poti, po mirni poti, s protesti, z vpli-vanjem na Avstrijsko vlado, s pogajanji 20.7 6 - prepre~iti pre{tevanje z internacionalizacijo, s predlo- ‘itvijo mednarodnim ustanovam (mednarodno sodi{~e v Haagu), OZN, z mednarodno obsodbo Avstrije, prepre~iti pre{tevanje z vsemi silami, prepre~iti s skrajnimi ukrepi (prekinitev odnosov, z vojsko...) 14.1 7 - naj se vrnejo nazaj, najdimo jim zaposlitev pri nas, dovoliti pre{tevanje in paziti, da bo pre{tevanje pravilno, drugo 2.3 8 - ni drugega odgovora, ma{ilo 98.7 0 - b.o. 1.1 2.11 ALI SODITE, DA SI V SLOVENIJI DOVOLJ PRIZADEVAMO ZA UVELJAVITEV PRIPADNIKOV NARODNIH MANJ[IN (ITALIJANI, MAD@ARI ITD.), KI @IVIJO V SLOVENIJI? 1 - premalo si prizadevamo 4.3 2 - dovolj si prizadevamo 77.1 SJM 75/76 199 3 - preve~ si prizadevamo 5.7 4 - ne vem, premalo poznam 12.6 0 - b.o. 0.4 3.00 OKOLJE, TELESNA KULTURA IDR. 3.01 V ZADNJEM ^ASU JE DOSTI GOVORA O ONESNA@EVANJU PRIRODNEGA OKOLJA, ZRAKA, VODE, ZELENIC IN O OGRO@ENOSTI ^LOVEKA V TAKEM OKOLJU. ALI SODITE, DA JE TO V SLOVENIJI PERE^ PROBLEM, ALI NE? 1 - to je pere~ problem vse Slovenije, ve~ bi morali storiti za prepre~evanje {kodljivih posledic 61.3 2 - to je pere~ problem industrijskih mest, ki mu moramo posvetiti ve~ skrbi 31.7 3 - to v Sloveniji ni posebno pere~ problem 2.8 4 - premalo vem o tem, ne vem 3.7 0 - b.o. 0.4 3.02 ALI VAS V VA[EM @IVLJENJSKEM IN DELOVNEM OKOLJU MOTI, OGRO@A.... 1 - ‘ivljenjsko me ogroà 2 - mi {koduje, me zelo moti 3 - me moti, a ni tako hudo 4 - tega ne ob~utim, me ne moti 5 - to spoh ni problem v mojem okolju 0 - b.o. ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ A - onesnaèn zrak (smrad, dim) 6.0 22.5 24.8 19.2 27.2 0.3 B - hrup, ropot (promet, tovarne) 3.1 19.5 27.0 24.4 25.3 0.8 C - onesnaènost naselij (odpadki, umazanija) 3.0 28.9 32.2 16.6 18.8 0.4 D - onesnaènost voda (industrij- ska odplaka, kemikalija) 4.3 26.0 22.3 19.6 27.1 0.6 E - onesnaènost prirodnega okolja (odpadki,smeti{~a) 2.6 29.0 31.3 15.4 21.2 0.4 F - uporaba kemikalij v prehram- benih proizvodih 6.0 21.7 24.1 29.5 18.3 0.3 G - neurejenost prometa, nesre~e 10.6 26.5 28.2 17.8 16.3 0.6 H - osebna nesigurnost, nasilje kriminal 3.1 12.8 17.7 28.3 37.5 0.6 _____________________________________________________________________________ 3.03 ALI SE MORDA SEDAJ UKVARJATE S KAKIM [PORTOM, ALI PA STE SE KDAJ PREJ UKVARJALI, BODISI TEKMOVALNO ALI ZA REKREACIJO, BODISI ORGANIZIRANO ALI NEORGANIZIRANO? ______________________________________________________________________________ prej DA NE b.o. 1 2 0 ______________________________________________________________________________ V303AP A - organizirano - tekmovalno 15.7 82.2 2.1 V303BP B - organizirana rekreacija 13.7 83.9 2.4 C - neorganizirana rekreacija V303C1P 1-redno, vsaj enkrat, dvakrat na teden, sistemati~no 16.9 78.0 5.1 V3032P 2-neredno, s premori, ob~asno, v prostih dneh in na dopustih 30.0 66.1 3.9 ______________________________________________________________________________ 200 SJM 75/76 ______________________________________________________________________________ sedaj DA NE b.o. 1 2 0 ______________________________________________________________________________ V303AS A - organizirano - tekmovalno 3.9 93.4 2.7 V303BS B - organizirana rekreacija 7.0 89.9 3.1 C - neorganizirana rekreacija V303C1S 1-redno, vsaj enkrat, dvakrat na teden, sistemati~no 8.9 85.7 5.4 V303C2S 2-neredno, s premori, ob~asno, v prostih dneh in na dopustih 24.7 71.1 4.2 ______________________________________________________________________________ (^e da) 3.04 NAVEDITE [PORTE OZIROMA REKREACIJSKE PANOGE, S KATERIMI STE SE UKVARJALI ALI SE [E VEDNO UKVARJATE? ______________________________________________________________________________ Prej Sedaj PANOGA NE DA b.o. NE DA b.o. 1 2 0 1 2 0 ______________________________________________________________________________ 01 nogomet 304P01 83.6 15.2 1.2 304S01 92.5 5.8 1.7 02 ko{arka 304P02 91.3 7.6 1.1 304S02 96.0 2.3 1.7 03 rokomet 304P03 90.0 8.7 1.2 304S03 96.5 1.7 1.8 04 odbojka 304P04 84.7 14.0 1.3 304S04 94.2 3.7 2.0 05 vaterpolo 304P05 98.4 0.3 1.3 304S05 98.1 0.1 1.8 06 hokej na ledu 304P06 98.1 0.7 1.2 304S06 97.8 0.3 1.9 07 namizni tenis 304P07 89.3 9.3 1.4 304S07 92.9 5.2 1.9 08 tenis 304P08 96.5 2.0 1.5 304S08 96.6 1.5 2.0 09 atletika 304P09 87.8 10.9 1.4 304S09 95.9 2.3 1.8 10 plavanje 304P10 78.3 20.1 1.6 304S10 82.1 16.0 1.9 11 kolesarstvo 304P11 79.2 19.1 1.7 304S11 89.7 8.5 1.9 12 avto moto {port 304P12 96.0 2.3 1.7 304S12 96.1 1.9 1.9 13 veslanje 304P13 96.6 1.9 1.5 304S13 97.5 0.7 1.8 14 kajak, kanu 304P14 97.7 0.8 1.5 304S14 97.8 0.2 1.9 15 smu~anje 304P15 79.8 18.6 1.7 304S15 87.8 10.2 2.0 16 drsanje 304P16 93.2 5.4 1.5 304S16 95.2 3.0 1.8 17 gimnastika 304P17 87.1 11.6 1.3 304S17 96.3 1.8 1.9 18 rokoborba 304P18 97.7 0.9 1.4 304S18 98.2 0.0 1.8 19 boks 304P19 97.6 1.0 1.4 304S19 98.1 0.1 1.8 20 karate 304P20 97.8 0.8 1.5 304S20 97.7 0.4 1.9 21 judo 304P21 97.0 1.6 1.4 304S21 97.8 0.3 1.8 22 alpinizem 304P22 95.9 2.8 1.3 304S22 96.1 2.0 1.9 23 planinarjenje 304P23 80.5 18.0 1.6 304S23 84.5 13.5 2.0 24 podvodni {port 304P24 97.6 1.0 1.4 304S24 97.6 0.6 1.7 25 jahanje 304P25 96.9 1.6 1.5 304S25 98.0 0.3 1.7 26 motorna pilotaà 304P26 98.0 0.3 1.7 304S26 98.2 0.1 1.7 27 jadralno letalstvo 304P27 98.2 0.5 1.4 304P27 98.2 0.1 1.7 28 padalstvo 304P28 97.7 0.9 1.4 304P28 98.1 0.2 1.7 29 strelstvo 304P29 88.2 10.3 1.5 304P29 92.5 5.8 1.7 30 trim 304P30 93.8 4.8 1.4 304P30 91.2 7.0 1.7 31 {ah 304P31 86.6 12.0 1.4 304P31 89.7 8.5 1.8 32 lov 304P32 95.8 2.6 1.7 304P32 95.5 2.6 1.9 33 ribolov 304P33 93.8 4.7 1.5 304P33 94.8 3.5 1.7 34 drugi {port, SJM 75/76 201 druga aktivnost 304P34 92.3 5.6 2.1 304P34 92.2 5.2 2.5 ______________________________________________________________________________ 3.05 IN KATERE OD TEH [PORTNIH IN REKREACIJSKIH AKTIVNOSTI SE VAM ZDIJO ZA TELESNO KULTURO IN REKREACIJO SLOVENCEV TAKO POMEMBNE, DA BI JIH MORALE TELESNE KULTURNE SKUPNOSTI ^IMBOLJ IZDATNO (Z DENARJEM IN STROKOVNO) PODPRETI? IZBERITE NAJVE^ [TIRI PANOGE IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU! 88 - nobena 5.1 99 - ne vem, katera 24.3 ______________________________________________________________________________ V305R1 V305R2 V305R3 V305R4 ______________________________________________________________________________ 01 nogomet 10.0 4.4 2.8 2.4 02 ko{arka 7.7 7.8 4.7 3.6 03 rokomet 1.0 2.0 2.2 1.7 04 odbojka 0.9 1.1 1.8 1.5 05 vaterpolo 0.1 0.4 0.6 0.4 06 hokej na ledu 1.6 3.7 3.1 2.0 07 namizni tenis 0.5 0.9 1.4 0.9 08 tenis 0.4 0.7 0.9 0.9 09 atletika 7.3 4.8 3.2 2.6 10 plavanje 12.3 11.1 8.2 5.5 11 kolesarstvo 3.1 4.9 3.2 3.0 12 avto moto {port 0.5 0.7 0.7 0.8 13 veslanje 0.3 0.3 0.5 0.3 14 kajak, kanu 0.0 0.0 0.0 0.3 15 smu~anje 8.4 9.1 8.6 6.2 16 drsanje 1.1 2.1 2.6 2.2 17 gimnastika 3.5 3.0 3.7 3.7 18 rokoborba 0.0 0.0 0.1 0.2 19 boks 0.1 0.2 0.2 0.3 20 karate 0.1 0.1 0.3 0.3 21 judo 0.1 0.2 0.1 0.2 22 alpinizem 0.4 0.8 1.3 2.2 23 planinarjenje 3.3 3.8 5.3 4.0 24 podvodni {port 0.0 0.0 0.1 0.1 25 jahanje 0.3 0.4 0.5 1.0 26 motorna pilotaà 0.1 0.0 0.1 0.0 27 jadralno padalstvo 0.0 0.3 0.1 0.5 28 padalstvo 0.0 0.0 0.3 0.4 29 strelstvo 0.7 0.9 1.2 1.6 30 trim 6.1 2.2 2.8 5.1 31 {ah 0.1 0.4 0.8 1.3 32 lov 0.1 0.2 0.6 0.9 33 ribolov 0.4 0.4 0.4 0.7 34 drugi {port, druga aktivnost 0.3 0.3 0.2 0.4 00 b.o. 0.7 32.5 37.3 42.6 ______________________________________________________________________________ 202 SJM 75/76 3.06 IN KATERE TEKMOVALNE [PORTNE PANOGE BI KAZALO V PRIHODNJE BOLJ IZDATNO PODPRETI (Z DENARJEM IN STROKOVNO), DA BI SLOVENSKI TEKMOVALCI DOSEGALI VIDNEJ[E USPEHE TUDI V MEDNARODNEM MERILU. IZBERITE NAJVE^ [TIRI PANOGE IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU! 88 - nobene 5.3 99 - ne ve, katere 26.5 ______________________________________________________________________________ V306R1 V306R2 V306R3 V306R4 ______________________________________________________________________________ 01 nogomet 13.1 6.1 4.2 2.5 02 ko{arka 2.6 13.3 6.8 4.9 03 rokomet 1.3 2.4 3.2 2.4 04 odbojka 0.5 1.6 1.5 1.4 05 vaterpolo 0.3 0.8 1.4 0.8 06 hokej na ledu 6.2 10.6 6.3 4.8 07 namizni tenis 0.5 1.2 2.0 1.5 08 tenis 0.6 0.6 0.7 1.2 09 atletika 5.1 4.2 4.7 2.6 10 plavanje 2.8 4.2 4.5 4.0 11 kolesarstvo 0.4 1.0 1.3 1.9 12 avto moto {port 0.7 0.6 1.2 1.1 13 veslanje 0.1 0.1 0.6 0.6 14 kajak, kanu 0.0 0.0 0.1 0.1 15 smu~anje 15.5 8.1 8.2 5.4 16 drsanje 1.2 1.8 1.8 1.7 17 gimnastika 2.6 2.6 3.6 4.5 18 rokoborba 0.0 0.1 0.0 0.1 19 boks 0.4 0.6 0.7 1.4 20 karate 0.1 0.0 0.2 0.2 21 judo 0.1 0.1 0.2 0.3 22 alpinizem 0.6 1.0 1.7 3.0 23 planinarjenje 0.1 0.3 0.4 1.0 24 podvodni {port 0.0 0.1 0.0 0.2 25 jahanje 0.1 0.3 0.3 0.5 26 motorna pilotaà 0.1 0.1 0.0 0.1 27 jadralno padalstvo 0.2 0.2 0.2 0.3 28 padalstvo 0.1 0.0 0.5 0.6 29 strelstvo 0.3 0.6 0.8 1.4 30 trim 0.2 0.2 0.0 0.5 31 {ah 0.3 0.6 1.3 1.5 32 lov 0.0 0.0 0.0 0.2 33 ribolov 0.0 0.0 0.1 0.2 34 drugi {port, druga aktivnost 0.1 0.2 0.0 0.1 00 b.o. 1.4 36.3 41.5 47.1 ______________________________________________________________________________ 3.07 ALI KADITE? (^e ne) ALI STE KDAJ KADILI? (^e da) KOLIKO CIGARET (CIGAR, PIP) PRIBLI@NO NA DAN POKADITE? 1 - nikoli ni kadil 55.9 2 - je kadil, sedaj ne ve~ 13.0 3 - do 5 cigaret 2.0 4 - 6 do 10 cigaret 5.1 5 - 11 do 15 4.3 6 - 16 do 20 13.1 7 - 21 do 25 1.5 8 - 26 do 30 2.3 9 - 31 in ve~ 2.1 0 - b.o. 0.6 SJM 75/76 203 3.08 KAJ MENITE, ALI BI MORALI PREPOVEDATI KAJENJE V VSEH JAVNIH PROSTORIH: LOKALIH, ^AKALNICAH, DVORANAH, SEJNIH SOBAH, ALI NE? 1 - da, v vseh javnih prostorih 59.6 2 - da, vendar ne vsepovsod 30.7 3 - ni treba prepovedati 7.5 4 - neopredeljen 2.0 0 - b.o. 0.1 3.09 NA KAK[EN NA^IN BI NAJRAJE PRE@IVELI PO^ITNICE? IZBERITE DVA NA^INA, KI VAM NAJBOLJ USTREZATA IN JU RAZVRSTITE PO POMENU! 309A1 309A2 1 - v {otoru 14.9 8.0 2 - v po~itni{ki prikolici (Adria IMV) 6.7 6.1 3 - v po~itni{kem domu, sindikalnem domu 26.1 13.3 4 - v zasebni sobi 6.4 8.4 5 - v hotelu 8.3 9.5 6 - v kme~ki hi{i 11.9 12.8 7 - pri prijateljih 6.9 11.4 8 - v vikendu 10.2 15.7 9 - ne vem 8.2 0.0 0 - b.o., ni tega odgovora 0.6 14.9 3.10 KO ZA^ENJAMO POGOVOR S ^LOVEKOM, OBI^AJNO UPORABIMO OZNAKO “TOVARI[, TOVARI[ICA", ALI “GOSPOD, GOSPA, GOSPODI^NA”. KO SAMI PRI^ENJATE POGOVOR S SPODAJ NAVEDENIMI OSEBAMI: ALI UPORABITE BESEDO “GOSPOD” ALI “TOVARI[”? ______________________________________________________________________________ gospod tovari{ kakor ni~ od gospa tovari{ica kdaj tega b.o. gospodi~na 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A - starej{a ‘enska na ulici 85.1 5.1 6.4 3.4 - B - mili~nik na cesti 4.9 90.8 1.4 2.7 0.2 C - u~itelj-ica, profe- sor v {oli 12.9 82.2 3.4 1.5 - D - uslùbenec na ob~ini 21.4 69.1 7.1 2.4 0.0 E - prodajalka v trgovini 48.8 28.9 16.6 5.5 0.2 F - zdravnik-ica, v ambu- lanti 69.7 20.0 6.1 4.1 0.1 G - delavec 15.9 49.6 20.3 13.7 0.5 ______________________________________________________________________________ 3.11 IN KAK[NO OZNAKO OBI^AJNO UPORABLJAJO DRUGI, KO SE OBRA^AJO NA VAS? ____________________________________________________________________________ gospod tovari{ kakor ni~ od gospa tovari{ica kdaj tega b.o. gospodi~na 1 2 3 4 0 ____________________________________________________________________________ A - va{i znanci iz okol- ja, kjer stanujete 23.6 10.2 24.3 41.8 0.0 B - va{i sodelavci 8.7 20.6 17.4 52.0 1.3 C - tuji ljudje 56.6 11.7 27.9 3.7 0.0 ____________________________________________________________________________ 204 SJM 75/76 4.00 DRU@BENO UVELJAVLJANJE @ENSK 4.01 SPODAJ JE NAVEDENIH NEKAJ TEMELJNIH OPRAVIL IN NALOG V GOSPODINJSTVU. POVEJTE, KDO PRETE@NO OPRAVLJA NA[TETE NALOGE V VA[EM SEDANJEM GOSPODINJSTVU, KDO JIH JE PRETE@NO OPRAVLJAL V DRU@INI VA[IH STAR[EV IN KDO PRI^AKUJETE, DA JIH BO PRETE@NO OPRAVLJAL V DRU@INI VA[IH OTROK? ([ifre: 01 - ‘ena, 02 - mò, 03 - ‘ena in mò, 04 - star{i, sorodniki, 05 - otroci, 06 - gospodinjska pomo~nica, zunanja pomo~, 07 - gospodinjski servis, obrat drùbene prehrane, 08 - neopredeljeno: vsi, kdor utegne, 09 - kdo drug, 10 - nih~e, 11 - nima, ne bo imel otrok, 00 - b.o.) A. VA[A DRU@INA OZ. GOSPODINJSTVO: V401AVAS a) pospravljanje in ~i{~enje stanovanja 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 67.0 1.7 11.6 5.6 3.0 - 0.0 9.7 - - 0.2 1.1 V401BVAS b) pranje in likanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 80.9 1.0 2.8 6.0 3.1 - 0.1 4.7 - - 0.2 1.1 V401CVAS c) pripravljanje in kuhanje hrane 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 70.1 1.6 11.1 9.2 1.0 - 0.8 4.8 - - 0.2 1.3 V401DVAS d) vsakodnevno nakupovanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 47.0 8.8 18.4 5.1 6.6 - - 12.6 - - 0.2 1.4 V401EVAS e) vzdrèvanje, popravila hi{e, stanovanja, opreme 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 7.4 54.9 18.4 4.7 2.5 - 0.8 10.0 - - 0.2 1.1 B. DRU@INA STAR[EV V401ASTA a) pospravljanje in ~i{~enje stanovanja 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 76.0 0.5 2.8 4.9 6.4 - 0.0 7.3 - - - 2.2 V401BSTA b) pranje in likanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 81.7 0.2 0.8 5.0 5.5 - 0.1 4.4 - - - 2.3 V401CSTA c) pripravljanje in kuhanje hrane 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 4.7 0.4 2.8 5.3 1.7 - 0.0 2.6 - - - 2.3 V401DSTA d) vsakodnevno nakupovanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 60.9 6.4 9.9 4.0 7.9 - 0.0 8.5 - - - 2.4 V401ESTA e) vzdrèvanje, popravila hi{e, stanovanja, opreme 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 8.8 61.0 13.6 4.7 2.0 - 0.3 7.0 - - - 2.5 C. DRU@INA OTROK SJM 75/76 205 V401AOTR a) pospravljanje in ~i{~enje stanovanja 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 37.0 0.6 26.0 1.3 0.9 - 0.3 13.7 - - 9.1 11.0 V401BOTR b) pranje in likanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 57.1 0.1 10.4 1.0 0.7 - 1.2 9.0 - - 8.9 11.5 V401COTR c) pripravljanje in kuhanje hrane 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 43.6 0.3 20.7 1.8 0.7 - 2.3 10.2 - - 9.0 11.4 V401DOTR d) vsakodnevno nakupovanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 25.2 3.0 31.5 1.0 2.0 - 0.1 16.7 - - 8.9 11.6 V401EOTR e) vzdrèvanje, popravila hi{e, stanovanja, opreme 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 00 2.4 38.3 23.1 1.3 0.4 - 1.0 12.7 - - 9.0 11.7 4.02 KAJ PA NASLEDNJE STVARI? ({ifre: 1 - ‘ena, 2 - mò, 3 - ‘ena in mò, 4 - star{i, sorodniki, 5 - otroci sami, 6 - neopredeljeno: vsi, kdorkoli, 7 - kdo drug, 8 - nih~e, 9 - ne bo imel otrok, 0 - b.o. A. VA[A DRU@INA V402AVAS a) urejanje stvari na ob~ini, v banki in podobno 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 23.9 38.5 23.9 3.8 2.0 6.4 - - 0.1 1.2 V402BVAS b) odlo~anje o vsakodnevni porabi denarja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 31.8 6.6 48.5 3.3 0.9 7.7 - - 0.1 1.1 V402CVAS c odlo~anje o ve~jih nakupih 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 10.9 9.1 65.6 3.2 0.9 8.9 - - 0.1 1.2 V402DVAS d) igra, sprehodi z otroki 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 27.7 4.3 36.8 3.6 2.7 15.2 - - 5.4 4.3 V402EVAS e) skrb za otroke v ~asu bolezni 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 51.7 1.6 28.0 3.9 0.1 5.9 - - 5.6 3.2 V402FVAS f) pomo~ otrokom pri u~enju, obiskovanje roditeljskih sestankov 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 41.0 5.7 30.9 2.7 0.9 9.1 - - 5.7 3.9 V402GVAS g) skrb za disciplino in kaznovanje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 20.3 17.6 42.6 3.0 0.2 7.3 - - 5.6 3.4 V402HVAS h) odlo~anje o {olanju otrok in izbiri poklica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 5.1 2.4 24.3 1.1 46.8 11.0 - - 5.6 3.7 206 SJM 75/76 B. DRU@INA STAR[EV V402ASTA a) urejanje stvari na ob~ini, v banki in podobno 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 21.2 54.2 13.1 4.8 0.9 3.2 - - - 2.7 V402BSTA b) odlo~anje o vsakodnevni porabi denarja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 29.9 20.5 38.5 4.7 0.3 3.2 - - - 2.8 V402CSTA c) odlo~anje o ve~jih nakupih 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 11.3 19.8 56.7 4.3 0.3 4.7 - - - 2.9 V402DSTA d) igra, sprehodi z otroki 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 39.8 4.0 24.5 4.1 6.3 16.5 - - - 4.9 V402ESTA e) skrb za otroke v ~asu bolezni 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 68.0 2.0 19.0 4.8 0.4 2.2 - - - 3.6 V402FSTA f) pomo~ otrokom pri u~enju, obiskovanje roditeljskih sestankov 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 48.3 8.8 19.8 3.8 3.2 12.0 - - - 4.0 V402GSTA g) skrb za disciplino in kaznovanje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 24.5 28.8 35.1 5.1 0.2 2.6 - - - 3.8 V402HSTA h) odlo~anje o {olanju otrok in izbiri poklica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 7.9 8.5 23.1 3.8 41.7 11.1 - - - 3.9 C. DRU@INA OTROK V402AOTR a) urejanje stvari na ob~ini, v banki in podobno 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 6.2 19.9 39.5 0.8 0.5 12.1 - - 8.5 12.4 V402BOTR b) odlo~anje o vsakodnevni porabi denarja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 11.8 4.2 52.5 0.3 0.5 9.9 - - 8.5 12.4 V402COTR c odlo~anje o ve~jih nakupih 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 2.5 4.3 61.5 0.2 0.5 9.9 - - 8.3 12.8 V402DOTR d) igra, sprehodi z otroki 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 12.7 2.0 48.6 2.6 0.9 11.4 - - 8.5 13.3 V402EOTR e) skrb za otroke v ~asu bolezni 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 29.3 0.7 38.8 1.7 0.3 7.7 - - 8.5 13.0 V402FOTR f) pomo~ otrokom pri u~enju, obiskovanje roditeljskih sestankov 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 17.7 2.5 47.3 0.8 0.4 9.3 - - 8.6 13.3 SJM 75/76 207 V402GOTR g) skrb za disciplino in kaznovanje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 6.7 10.6 51.4 0.8 0.5 8.5 - - 8.5 12.9 V402HOTR h) odlo~anje o {olanju otrok in izbiri poklica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1.5 1.5 24.1 0.5 39.9 10.7 - - 8.5 13.4 4.03 LJUDJE SO DANDANES POSTAVLJENI PRED RAZLI^NE ZAHTEVNE NALOGE IN DEJAVNOSTI, KI JIH POGOSTO NE MOREJO V CELOTI IN ENAKOVREDNO OPRAVITI. OCENITE SPODAJ NA[TETE DEJAVNOSTI GLEDE NA TO, V KAK[NI MERI JIH VI SAMI USPEVATE OPRAVITI? _____________________________________________________________________________ v celo- le de- ne u- to ni ti uspem loma o- spem o- moja ne ve b.o. pravim praviti naloga 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ V403AN a) poklicno delo 49.2 6.1 0.3 43.3 0.3 0.7 V403B b) nadaljnje uspo- sabljanje in izobraèvanje 12.8 19.1 20.4 39.8 7.0 0.8 V403CN c) sodelovanje v samo- upravnem re{evanju skupnih zadev v de- lovni organizaciji 14.0 20.8 6.5 43.3 2.1 13.2 V403D d) sodelovanje v re{e- vanju skupnih zadev v krajevnih skupnostih 8.5 20.5 20.2 42.2 7.7 1.0 V403E e) delovanje v drùbe- nopoliti~nih organizacijah 10.4 16.7 18.4 45.3 8.1 1.2 V403F f) gospodinjsko delo 42.2 23.3 4.9 25.2 2.5 2.0 V403G g) ukvarjanje z otroki 35.2 27.0 2.4 30.1 3.8 1.6 V403H h) druàbno ‘ivljenje, sre~anja s prijatelji 33.7 44.8 12.8 4.9 2.8 1.1 V403I i) prosti ~as za sebe ({porti, hobiji...) 24.6 36.9 27.1 6.9 3.5 1.0 V403J j) preìvljanje proste- ga ~asa z druìno, pogovori, izleti, ipd.) 30.6 44.1 8.9 13.0 2.4 1.0 ______________________________________________________________________________ 4.04 KAJ BI PO VA[EM MNENJU BILO POTREBNO STORITI, DA BI SE IZBOLJ{AL POLO@AJ @ENSKE V DRU@INI? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena dva odgovora.) A1+A2 01 - porazdelitev dela na vse druìnske ~lane, razbremenitev ‘ene doma~ega, gospodinjskega dela, ve~ prostega ~asa 28.0 02 - modernizacija gospodinjstev, ve~ pripomo~kov, drùbena pomo~ druìnam (celodnevna {ola, otro{ki vrtci, drùbena prehrana, vi{ji otro{ki dodatki) 19.7 03 - ve~ enakopravnosti med spoloma pri delu, v drùbi, v druìni, ve~ upo{tevanja sposobnosti in mnenja ‘ensk, spremeniti miselnost, odnos do ‘ensk 5.4 04 - ‘enskam dati ve~ mònosti za materialno neodvisnost, ve~ mònosti za zaposlovanje, izobraèvanje in uveljavljanje 2.3 208 SJM 75/76 05 - ‘enske na odgovorna in vodilna delovna mesta, v samoupravne organe, ve~je vklju~evanje ‘ensk v DPO 0.2 06 - ‘ensko razbremeniti na delovnem mestu (kraj{i delovni ~as, zniànje delovne dobe, dalj{i porodni{ki dopusti, odprava no~nega dela) 4.9 07 - ‘ena naj ostane doma, mò naj ve~ zasluì 9.7 08 - ‘enske naj se same organizirajo, pokaèjo aktivnost, drugo 3.7 09 - ni~ ni potrebno storiti 12.7 10 - ni~ se ne da storiti 6.7 11 - ni tega odgovora 89.3 00 - ne ve, b.o. 17.4 4.05 KAJ BI BILO POTREBNO STORITI, DA BI IZBOLJ[ALI POLO@AJ @ENSKE V NA[I DRU@BI? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena dva odgovora.) A1+A2 01 - porazdelitev dela na vse druìnske ~lane, razbremenitev ‘ene doma~ega, gospodinjskega dela, ve~ prostega ~asa 7.5 02 - modernizacija gospodinjstev, ve~ pripomo~kov, drùbena pomo~ druìnam (celodnevna {ola, otro{ki vrtci, drùbena prehrana, vi{ji otro{ki dodatki) 11.5 03 - ve~ enakopravnosti med spoloma pri delu, v drùbi, v druìni, ve~ upo{tevanja sposobnosti in mnenja ‘ensk, spremeniti miselnost, odnos do ‘ensk 10.8 04 - ‘enskam dati ve~ mònosti za materialno neodvisnost, ve~ mònosti za zaposlovanje, izobraèvanje in uveljavljanje 4.8 05 - ‘enske na odgovorna in vodilna delovna mesta, v samoupravne organe, ve~je vklju~evanje ‘ensk v DPO 7.3 06 - ‘ensko razbremeniti na delovnem mestu (kraj{i delovni ~as, zniànje delovne dobe, dalj{i porodni{ki dopusti, odprava no~nega dela) 11.3 07 - ‘ena naj ostane doma, mò naj ve~ zasluì 2.2 08 - ‘enske naj se same organizirajo, pokaèjo aktivnost, drugo 4.4 09 - ni~ ni potrebno storiti 14.8 10 - ni~ se ne da storiti 4.3 11 - ni tega odgovora 89.4 00 - ne ve, b.o. 31.8 4.06 POVEJTE, PROSIM, ALI V GLAVNEM SOGLA[ATE ALI NE SOGLA[ATE S STALI[^I, KI VAM JIH BOM PREBRAL? ______________________________________________________________________________ v glav- v glav- nem so- nem ne ne ve b.o. gla{am sogla{am 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ a - najpomembnej{e je, da ~lovek nekaj doseè v svojem poklicu, ~eprav mora druìna zato malo potrpeti 66.2 28.8 4.9 0.1 b - mò naj odlo~a o pomembnih stvareh v druìni 31.5 65.7 2.4 0.4 c - zaposlovanje ‘ensk je krivo za vse ve~jo nestrpnost in ne- razumevanje v zakonih 44.7 47.5 7.5 0.3 d - ~e ‘ena zaradi slùbe ne more varovati bolnega otroka, naj ostane doma mò 68.9 26.5 4.3 0.3 e - najvànej{e je imeti sre~no druìno, ~eprav na ra~un uspeha pri delu 70.4 21.2 7.9 0.4 ______________________________________________________________________________ SJM 75/76 209 ______________________________________________________________________________ v glav- v glav- nem so- nem ne ne ve b.o. gla{am sogla{am 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ f - enakomerna razporeditev doma~ih gospodinjskih opravil na vse ~lane druìne je edino pravi~na 89.9 7.5 2.2 0.3 g - ne gre preve~ zaupati ‘enskam 24.1 70.1 5.5 0.2 h - ‘enska naj bo predvsem mati in gospodinja, z drùbenopoliti~nim delom pa naj se ukvarjajo mo{ki 37.4 58.4 4.1 0.1 i - z uvedbo delegatskega sistema se je pove~ala mònost vklju~evanja in od- lo~anja ‘ensk v samoupravnih organih 70.1 9.8 19.7 0.4 ______________________________________________________________________________ 4.07 KOLIKO OTROK IMATE IN KOLIKO SO STARI? ______________________________________________________________________________ V407A V407B V407C V407DSOL V407DPRE do 4 od 4 {olo- starej{i starej{i leta do 7 let obvezni na {olanju preskrbljeni ______________________________________________________________________________ 1 - enega 13.6 12.8 18.5 12.2 12.5 2 - dva 2.4 1.5 8.4 3.9 10.8 3 - tri 0.1 0.0 1.8 0.5 5.7 4 - {tiri - 0.0 0.3 0.1 3.5 5 - pet - - 0.0 0.0 1.1 6 - {est 0.0 0.8 7 - sedem - 0.2 8 - osem - 0.3 9 - devet - 0.2 0 - nima takih otrok 83.8 85.7 71.0 83.2 64.8 ______________________________________________________________________________ 4.08 KOLIKO OTROK NAMERAVATE [E IMETI? 1 - enega 1.5 2 - dva 0.5 3 - tri 0.1 4 - {tiri 0.2 6 - ne vem koliko, a jih nameravam {e imeti 15.7 7 - ne ve, ali bo {e imel(a) otroke ali ne 9.3 8 - ne nameravam imeti ve~ otrok 43.8 9 - starej{a oseba 24.9 0 - b.o. 4.1 210 SJM 75/76 4.09 ALI STE SEZNANJENI Z ZAMISLIJO O CELODNEVNI [OLI? (^e da) ALI SE STRINJATE ALI NE Z NASLEDNJIMI STALI[^I O CELODNEVNI [OLI? _____________________________________________________________________________ se se ne ne ve ni seznanjen b.o. strinjam strinjam s celod.{olo 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A - ve~ina otrok bo dosegla bolj{i {olski uspeh 64.9 11.4 4.8 18.6 0.3 B - star{i bodo imeli manj stikov z otroci 57.5 21.5 2.3 18.6 0.2 C - otroci bodo imeli ve~ mò- nosti za razvijanje svojih interesov, za pouk, glasbo, {port, jezike itd. 72.4 6.0 2.8 18.6 0.2 D - star{i bodo razbremenjeni dela z otroci 67.3 11.7 2.1 18.6 0.4 E - otroci bodo bolj obremenje- ni s {olo kot doslej 48.7 28.8 3.6 18.6 0.3 F - otroci star{ev z nìjimi dohodki bodo v {oli làje napredovali 58.7 14.2 8.1 18.6 0.4 G - otroci bodo imeli manj mònosti za obiskovanje verskrega pouka 44.2 28.4 8.5 18.6 0.3 ______________________________________________________________________________ 4.10 TUDI VI VERJETNO OPAZUJETE @IV@AV OTROK IN MLADINE V VA[I SOSESKI. SE VAM ZDI, DA JE POSKRBLJENO ZA NJIHOV PROSTI ^AS - OZIROMA ALI SE KDO Z NJIMI ORGANIZIRANO UKVARJA? 1 - da, je poskrbljeno 23.5 2 - ne, ni poskrbljeno 68.0 3 - ne ve 8.3 0 - b.o. 0.2 4.11 ALI BI SE BILI MORDA PRIPRAVLJENI VI OSEBNO PROSTOVOLJNO UKVARJATI Z OTROKI IN MLADINO NEKAJ UR TEDENSKO? (^e da) PRI KATERIH DEJAVNOSTIH? 1 - ne bi bil pripravljen 55.7 2 - neopredeljen, ne ve 21.1 3 - {portne dejavnosti 7.5 4 - varstvo otrok 5.9 5 - igre z otroki 3.9 6 - u~enje 1.4 7 - prakti~ne dejavnosti 1.8 8 - kulturna dejavnost 1.4 9 - se ‘e ukvarja 0.4 0 - b.o. 1.0 4.12 KAJ MENITE O UPORABI SREDSTEV ZA PREPRE^EVANJE ZANOSITVE (KONTRACEPCIJSKIH SREDSTEV)? 1 - nimam mnenja o tem, nisem niti za niti proti, ne poznam dovolj 22.9 2 - sem proti vsakemu vme{avanju v naravni proces rojevanja otrok, ker je to greh 5.0 SJM 75/76 211 3 - sem za uporabo kontracepcijskih sredstev, vendar samo v primerih, ~e je z nose~nostjo in porodom resno ogro- ‘eno ‘enino zdravje 13.7 4 - sem proti uporabi (hormonskih) tablet, ker je sli{ati, da {kodujejo zdravju 11.3 5 - sem za to, da ljudje s pomo~jo kontracepcijskih sredstev uravnavajo {tevilo in ~as porodov v skladu s svojimi ‘eljami in mònostmi 45.8 6 - drugi razlogi za 0.6 7 - drugi razlogi proti 0.5 0 - b.o. 0.1 4.13 KAJ MENITE O UPORABI SPLAVA? 1 - nimam mnenja o tem, nisem niti za niti proti, ne vem, ne poznam dovolj 18.7 2 - sem proti vsakemu vme{avanju v naravni proces rojevanja otrok, ker je to greh 9.4 3 - sem za uporabo kontracepcijskih sredstev, vendar samo v primerih, ~e je z nose~nostjo in porodom resno ogro- ‘eno ‘enino zdravje 35.6 4 - ker ne{kodljivost kontracepcijskih sredstev {e ni do-kazana, sem za uravnavanje rojstev s splavom 1.3 5 - splav in kontracepcija sta enako primerna za uravnavanje rojstev 3.4 6 - za zdravje je najbolj{e, ~e ljudje pri uravnavanju rojstev uporabljajo kontracepcijska sredstva, splav pa samo v primerih, ~e kljub za{~iti pride do zanositve 25.7 7 - ljudje naj si pri spolnih odnosih ne delajo skrbi: ‘enska si lahko pomaga s splavom, ~eprav to za zdravje ni najbolj{e 1.3 8 - drugi razlogi za splav 0.9 9 - drugi razlogi proti splavu 3.4 0 - b.o. 0.3 5.00 DRU@BENOPOLITI^NA AKTIVNOST IN INTERESI 5.01 ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE JE V ZADNJEM LETU ZAVZEMALA ZVEZA KOMUNISTOV PRI NAS, SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI, ALI NE? 1 - da, povsem je skladna 38.0 2 - deloma je skladna 26.0 3 - ni skladna 2.9 4 - jo premalo poznam, da bi jo lahko ocenil 22.9 5 - ni~ ne vem o tem 10.2 5.02 ALI POZNATE LJUDI V OKOLJU, KJER @IVITE IN DELATE, KI SO ^LANI ZVEZE KOMUNISTOV? (^e da) ALI VPLIVAJO NA DOGAJANJA V OKOLJU? 1 - ne poznam nobenega ~lana ZK 17.7 2 - ve~ina meni znanih ~lanov ZK vpliva na dogajanja 27.1 3 - le del meni znanih ~lanov ZK vpliva na dogajanja 27.1 4 - ve~ina meni znanih ~lanov ZK ne vpliva na dogajanja v okolju13.6 5 - ne vem, ali vplivajo ali ne 14.2 212 SJM 75/76 ( ^e vplivajo) 5.03 IN KAKO, NA KAK NA^IN PREDVSEM VPLIVAJO VAM ZNANI ^LANI ZK? 1 - z dobrim osebnim zgledom 30.2 2 - s prepri~ljivimi argumenti 14.2 3 - z vsiljevanjem mnenj 1.6 4 - z oblastnimi ukrepi 2.2 5 - druga~e 1.3 6 - vplivajo, a ne vem kako 5.6 7 - ne vplivajo 11.1 8 - ne ve, ~e vplivajo 14.2 9 - ne pozna ~lanov ZK 17.7 0 - b.o. 2.0 5.04 KOLIK[EN VPLIV IMAJO SEDAJ NA RAZVOJ NA[E DRU@BE NASLEDNJE ORGANIZACIJE IN SKUPINE? ______________________________________________________________________________ VPLIV ORGANIZACIJA - SKUPINE ga sploh majhen srednji velik ne ve b.o. nimajo 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ A - organi samoupravljanja v delovni organizaciji 1.4 8.9 39.7 24.2 25.2 0.6 B - organi samoupravljanja v krajevni skupnosti 1.2 15.4 43.9 16.5 22.7 0.3 C - skup{~ine in izvr{ni sveti ob~in, republike 0.3 3.6 27.3 47.1 21.2 0.5 D - delegacije, delegati 1.2 14.2 37.4 23.7 22.9 0.6 E - ob~ani neposredno 8.0 37.4 32.7 7.4 13.8 0.6 F - kmetje 11.6 45.2 24.5 4.4 13.9 0.4 G - delavci 5.6 30.6 38.9 11.3 13.1 0.5 H - vodilni funkcionarji v ob~ini, republiki 0.5 2.3 24.8 55.3 16.5 0.7 I - Zveza komunistov 0.5 2.7 18.9 61.0 16.7 0.3 J - Socialisti~na zveza 0.7 4.9 27.3 49.2 17.4 0.4 K - Zveza socialisti~ne mladine 2.2 15.5 32.6 27.9 21.4 0.4 L - sindikati 1.2 9.7 31.5 35.5 21.8 0.3 M - vodilni kadri v delovnih organizacijah 0.3 4.0 28.0 48.3 18.9 0.4 N - JLA, vojska 1.5 3.3 18.2 55.7 20.8 0.5 O - borci NOB 1.7 10.3 35.7 33.9 17.9 0.4 P - strokovnjaki in znanstve- niki 1.3 7.7 30.5 40.6 19.4 0.5 ______________________________________________________________________________ SJM 75/76 213 5.05 IN KOLIK[EN VPLIV BI TE ORGANIZACIJE IN SKUPINE PO VA[I PRESOJI MORALE IMETI, DA BI SE NA[A DRU@BA USPE[NEJE RAZVIJALA? ______________________________________________________________________________ @ELJENI VPLIV ORGANIZACIJA - SKUPINE nobenega majhen srednji velik ne ve b.o. vpliva 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ A - organi samoupravljanja v delovni organizaciji 0.1 0.6 10.3 71.8 16.4 0.7 B - organi samoupravljanja v krajevni skupnosti 0.3 0.7 13.1 72.7 12.5 0.7 C - skup{~ine in izvr{ni sveti ob~in, republike 0.2 1.4 16.2 67.8 13.7 0.7 D - delegacije, delegati 0.1 1.0 13.4 69.6 15.1 0.8 E - ob~ani neposredno 0.5 2.5 23.2 62.3 10.8 0.6 F - kmetje 0.7 2.3 27.1 59.3 10.0 0.6 G - delavci 0.5 1.7 20.7 66.4 10.1 0.7 H - vodilni funkcionarji v ob~ini, republiki 0.5 5.0 25.7 55.1 12.8 0.9 I - Zveza komunistov 0.4 0.8 10.8 74.5 12.7 0.7 J - Socialisti~na zveza 0.3 1.0 12.7 72.2 13.1 0.7 K - Zveza socialisti~ne mladine 0.5 2.1 19.1 62.8 14.7 0.8 L - sindikati 0.2 1.0 12.5 70.2 15.3 0.7 M - vodilni kadri v delovnih organizacijah 0.4 4.7 26.1 53.9 14.0 0.9 N - JLA, vojska 1.0 2.9 16.4 63.4 15.7 0.7 O - borci NOB 0.8 4.1 20.9 59.4 14.0 0.7 P - strokovnjaki in znanstve- 0.3 1.2 12.8 71.4 13.4 0.9 niki ______________________________________________________________________________ 5.06. NA[TELI VAM BOMO NEKATERA PODRO^JA DRU@BENEGA @IVLJENJA IN DELA OB^ANOV V VA[I OB^INI, KRAJEVNI SKUPNOSTI, DELOVNI ORGANIZACIJI. POVEJTE NAM: A - ALI SE VI OSEBNO ZANIMATE ZA PODRO^JE....? B - ALI SE VAM ZDI, DA BI SE MORALO NA TEM PODRO^JU KAJ POMEMBNEGA NAPRAVITI, KAJ SPREMENITI, DA BI ZADOVOLJILI POTREBE LJUDI? C - ALI STE PRI TEM PRIPRAVLJENI TUDI OSEBNO KAJ NAPRAVITI, BI BILI AKTIVNI? D - ALI IMATE KAK[EN VPLIV NA DOGAJANJE NA TEM PODRO^JU? 214 SJM 75/76 ______________________________________________________________________________ A B C D PODRO^JA se za- terja bi bil ima ga ne ne ve b.o. nima spre- aktiven vpliv zanima membe 50601T1 50601T2 50601T3 506016T4 -50616T1 -50616T2 -50616T3 -50616T4 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ 01 - {olstvo (izobraèva- nje, vzgoja 64.6 36.5 21.7 6.3 29.5 2.3 239.1 02 - otro{ko varstvo 55.0 34.4 17.9 3.3 37.9 2.6 249.0 03 - zdravstvene zadeve 71.3 41.9 15.4 3.4 20.7 2.7 244.5 04 - kultura 53.5 25.5 13.8 3.7 37.8 3.8 261.6 05 - komunalne zadeve (snaga,voda,ceste) 66.9 49.6 24.3 5.0 25.1 2.7 226.3 06 - stanovanjske in urbanisti~ne zadeve 51.3 35.6 13.8 3.2 39.1 4.0 252.8 07 - kmetijstvo 51.8 38.2 17.4 4.1 39.1 3.2 246.2 08 - gospodarske zadeve 57.5 36.2 14.4 4.9 32.7 3.8 250.5 09 - delovanje ob~inske uprave (in{pekcije, dav~ne slùbe, do- voljenja) 34.1 20.4 5.2 1.9 55.9 4.8 277.7 10 - socialno-skrbstvo (skrb za stare ljudi) 64.4 35.3 18.3 3.2 27.4 3.2 248.2 11 - javno informiranje (tisk, radio, TV) 66.3 20.9 7.6 1.8 27.8 3.0 272.7 12 - {port, rekreacijo, razvedrilo 47.0 18.1 14.4 4.5 45.8 3.7 266.5 13 - obrambo, samoza{~ito 52.7 11.3 13.8 6.0 36.9 4.6 274.7 14 - izbiranje kandidatov za ~lane samouprav- nih organov, delega- cije in delegate 42.1 11.9 10.7 7.5 48.5 5.7 273.6 15 - delovanje krajevne skupnosti 54.6 24.2 18.6 8.1 37.7 3.4 253.4 16 - odlo~anje o delu in poslovanju delovne organizacije 47.4 23.4 18.9 11.0 37.3 11.7 250.4 ______________________________________________________________________________ 5.07 ALI SE S PRIJATELJI, ZNANCI, SODELAVCI KDAJ POGOVARJATE O.. ____________________________________________________________________________ pogosto redko nikoli b.o. 1 2 3 0 ____________________________________________________________________________ A - o va{ih osebnih problemih 28.5 59.2 12.2 0.1 B - va{ega kraja, krajevne skupnosti 32.8 50.5 16.6 0.1 C - va{e delovne organizacije 39.6 19.2 39.7 1.5 D - va{e ob~ine 19.8 52.8 26.7 0.8 E - regije (Gorenjske, Primorske..) 10.9 50.3 38.6 0.2 F - Slovenije 20.6 56.6 22.5 0.2 G - drugih republik 11.3 53.2 35.0 0.5 H - Jugoslavije 27.0 52.5 20.1 0.4 I - o mednarodnih oz. svetovnih problemih 22.5 48.6 27.7 1.2 ____________________________________________________________________________ SJM 75/76 215 5.08 KAKO OCENJUJETE AKTIVNOST POSAMEZNIH DRU@BENOPOLITI^NIH ORGANIZACIJ V OKOLJU, KJER @IVITE IN DELATE? ___________________________________________________________________________ zelo aktiv- malo sploh ni ne ve b.o. V KRAJEVNI aktiv- na aktiv- aktivna SKUPNOSTI na na 1 2 3 4 5 0 ___________________________________________________________________________ a - osnovno organizacijo Zveze komunistov 7.2 34.0 19.6 4.7 34.4 0.1 b - krajevno organizacijo Socialisti~ne Zveze 7.7 39.1 20.9 3.7 28.6 0.1 (SZDL) C - krajevno organizacijo Zveze socialisti~ne 7.2 28.1 24.2 8.7 31.8 0.1 mladine (ZSMS) d - krajevno organizacijo Zveze borcev 9.2 35.4 16.8 4.9 33.7 0.1 _____________________________________________________________________________ zelo aktiv- malo sploh ni ne ve ni b.o. V DELOVNI aktiv- na aktiv- aktivna zapo- ORGANIZACIJI na na slen 1 2 3 4 5 6 0 _____________________________________________________________________________ V508EN e - osnovno organiza- cijo Zveze komu- nistov 9.3 26.7 9.9 1.9 7.6 43.3 1.4 V508FN f - osnovno organiza- cijo Zveze sindikatov 11.2 28.6 10.6 1.4 3.5 43.3 1.4 V508GN g - osnovno organiza- cijo Zveze socia- listi~ne mladine 5.9 20.2 13.2 6.1 9.9 43.3 1.4 _____________________________________________________________________________ 5.09 V KATERE DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE IN DRU[TVA STE V^LANJENI? (^e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI DELOVATI? ALI @ELITE POSTATI ^LAN KATERE OD TEH ORGANIZACIJ? ______________________________________________________________________________ ORGANIZACIJE, DRU[TVA ni ‘eli je deluje bi bil ~lan postati ~lan ima pripra- b.o. ~lan funkcijo vljen 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ a - Socialisti~na zveza 32.0 2.0 55.2 5.8 4.3 0.6 b - Zveza komunistov 81.2 3.4 5.5 4.7 3.4 1.8 c - Zveza sindikatov 49.5 0.8 38.0 7.9 2.6 1.2 d - Zveza socialisti~na 89.1 0.2 5.9 2.0 1.2 1.6 mladine e - Zveza borcev 84.9 0.4 9.4 2.8 1.0 1.5 f - Zveza rezervnih voja{- kih stare{in 90.9 0.3 4.8 1.8 0.5 1.6 g - kulturno-prosvetno dru{tvo SVOBODE 87.4 2.6 3.9 1.5 3.4 1.2 h - telesnokulturna dru{tva (PARTIZAN) 86.6 2.7 3.8 2.6 3.3 1.0 i - planinska dru{tva 81.1 3.3 9.6 1.5 3.2 1.4 j - dru{tvo prijateljev mladine 89.7 1.7 4.8 1.0 2.0 1.0 ______________________________________________________________________________ 216 SJM 75/76 ______________________________________________________________________________ ORGANIZACIJE, DRU[TVA ni ‘eli je deluje bi bil ~lan postati ~lan ima pripra- b.o. ~lan funkcijo vljen 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ k - dru{tvo za tehni~no vzgojo 95.1 1.5 0.6 0.5 0.9 1.4 l - gasilska dru{tva 85.8 1.5 7.1 2.4 1.8 1.3 m - Rde~i krì 52.1 2.0 37.2 3.2 4.5 1.1 n - dru{tva upokojencev 86.9 0.7 9.4 0.9 0.5 1.6 o - strokovna dru{tva 88.7 1.3 5.6 1.7 1.1 1.6 p - druga dru{tva 89.8 0.6 5.2 1.3 0.3 2.8 ______________________________________________________________________________ 6.00 DELOVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA 6.01 ALI STE V ZADNJIH DVEH LETIH OBISKOVALI KAKO [OLO (RAZEN REDNE), IZOBRA@EVALNI TE^AJ, SEMINAR, POLITI^NO [OLO IPD.? (^e da) KAK[NO [OLO ALI TE^AJ, SEMINAR, STE OBISKOVALI? 1 - nobene {ole, te~aja, seminarja ni obiskoval 77.7 V601A1 3 - izredno {olo (ve~erno {olo, izredni {tudij) 5.3 V601A2 3 - te~aj za usposabljanje, izpopolnjevanje za delovno mesto 7.3 V601A3 3 - te~aj seminar za samoupravljalce, ~lane delavske kontrole 1.7 V601A4 3 - te~aj seminar za drùbenopoliti~ne delavce (v ZK, SZDL, ZS, ZSMS - za delegate) 2.8 V601A5 3 - te~aj seminar za delegate 1.2 V601A6 3 - te~aj, seminar za ljudsko obrambo, samoza{~ito 5.9 V601A7 3 - drugi izobraèvalni te~aji (turizem, gospodinjstvo, vzgoja ipd.) 3.4 0 - b.o. 18.4 6.02 ALI SI @ELITE OBISKOVATI [E KAK[NO [OLO, TE^AJ, SEMINAR? 1 - ‘e obiskuje 4.5 2 - da, ‘eli 28.5 3 - ne ‘eli 59.7 4 - neodlo~en 6.6 0 - b.o. 0.7 6.03 (^e da) KAK[NO [OLO, TE^AJ BI @ELELI OBISKOVATI? 1 - poklicno izobraèvanje, prekvalifikacija, kmetijski te~aj 19.1 2 - te~aji - jezikovni, gospodinski, {oferski, kuharski, {portni.. 8.0 3 - drùbenopoliti~ni seminarji za delegate, samoupravljalce, razne politi~ne {ole itd. 4.1 4 - bi, ne ve kaj, neodlo~en 5.8 5 - ne ‘eli 59.7 6 - ‘e obiskuje 4.5 7 - ni tega odgovora (ma{ilo) 97.9 8 - b.o. 0.7 SJM 75/76 217 6.04 ALI STE IZVOLJENI V ORGANE SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI? (^e da) ALI V NJEM DELUJETE? (^e da) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI DELOVATI KOT ^LAN TEH ORGANOV? ______________________________________________________________________________ ni iz- je iz- deluje priprav- voljen voljen ljen de- b.o. lovati 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ d - v samoupravnih organih kra- jevne skupnosti (zbor ali konferenca delegatov KS, svet KS in njegova delovna telesa 80.4 1.5 5.4 11.8 0.9 e - ~lan delegacije KS za drùbe- nopoliti~no skupnost 91.9 0.3 1.0 5.4 1.4 f - ~lan delegacije KS za skup- {~ino samoupravnih interes- nih skupnosti (SIS) 89.7 0.7 2.2 6.2 1.3 g - ~lan delegacije drùbenopo- liti~nih organizacij za drùbenopoliti~ni zbor skup{~ine ob~ine 93.2 0.4 1.0 4.1 1.4 h - ~lan delegacije ali organa nad ravnijo ob~ine 94.9 0.1 0.4 3.0 1.7 ______________________________________________________________________________ 6.05 POVEJTE PROSIM, KATERI PROBLEMI SO V VA[I KRAJEVNI SKUPNOSTI NAJBOLJ PERE^I? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) A1+A2+A3 01 - komunalni problemi (kanalizacija, regulacija, zgraditev mrtva{nice, zazidalni na~rt, telefon, odvoz smeri, ureditev okolja na sploh, hrup, neurejen vodovod, neurejena elektrika 31.5 02 - slabe ceste, slab most, slabe prometne zveze (oddaljenost od centra, ureditev prometa) 38.5 03 - problemi otro{kega varstva, {olski problemi (v zvezi s {olo, zgraditi, popraviti {olo, nimajo celodnevne {ole, dvoizmenski pouk) 14.2 04 - zdravstveni problemi (ni doma, neurejena zdravstvena slùba), socialni problemi (alkoholizem, ostareli ipd.) 3.9 05 - rekreacijski problemi (rekreacijski prostor, organizirana rekreacija, igri{~a za otroke), problemi kulturno-zabav-nega ‘ivljenja (neurejenost, ni domov, ustreznih prostorov) 8.0 06 - premalo trgovin, ~rpalk, gostiln 4.7 07 - problem nezaposlenosti, brez tovarne itd. 0.4 08 - stanovanjski problemi 6.1 09 - onesnaèvanje okolja 4.6 10 - financiranje KS (premalo dotacij), odnosi, slabo obve{~anje, premalo ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, slabo razviti samoupravni odnosi, slabi odnosi med ljudmi 5.0 11 - zaostalost kmetov (poloàj kmetov je teàk, veliki davki, premajhna skrb za kmetijstvo, neurejenost kmetij, premalo zavzetosti za kme~ki turizem (razlastitev zemlji{~ kmetov), ostalo 3.6 12 - b.o., ne ve kateri problemi, ni problemov 28.8 13 - ni tega odgovora 150.7 V606DR ALI STE SE V ZADNJEM LETU UDELE@ILI ZBOROV OB^ANOV IN DRUGIH SESTANKOV 218 SJM 75/76 V SVOJI KRAJEVNI SKUPNOSTI? (^e da) KOLIKO TAKIH SESTANKOV STE V TEM ^ASU OBISKALI? 1 - enega, dva 19.0 2 - tri, {tiri 12.8 3 - pet, {est 4.5 4 - sedem do deset 2.4 5 - enajst in ve~ 2.3 6 - ne hodi na sestanke 12.4 7 - nobenega 46.6 (^e se je udeleìl) V607N ALI SO V RAZPRAVI NA TEM SESTANKU OB^ANI DALI KAK[NE PREDLOGE, MNENJE, STALI[^E, VPRA[ANJE (POBUDO), KI NAJ BI JO DELEGACIJA PRENESLA V OB^INSKO SKUP[^INO OZIROMA SKUP[^INO SIS? 1 - dali smo mnenje, stali{~e, predlog, vpra{anje 24.4 2 - zavzeli smo stali{~e o problemu, o katerem ‘e razpravljajo 6.2 3 - nismo dali nobene pobude, razpravljali smo le o zadevah krajevne skupnosti 5.6 4 - bil na sestanku, se ne spominjam dogajanja 4.6 5 - nisem se udeleìl nobenega sestanka 59.0 6 - b.o. 0.2 (^e so ob~ani dali kak{no pobudo) V608N ALI VESTE, ^E JE NA VA[O POBUDO BILO KAJ STORJENEGA? KAJ JE BILO STORJENO? 1 - delegacija (konferenca delegacij) je o njej razpravljala 4.8 2 - delegati so prenesli pobudo v ustrezen zbor, ki je o njej 12.7 razpravljal in sprejel sklep 12.7 3 - realiziralo se je druga~e, kako 1.7 4 - delegati niso prenesli pobude 1.6 5 - ne ve, ~e so delegati pobudo prenesli 9.3 6 - ni bilo nobene pobude 5.4 7 - ne ve, ali je bila kaka pobuda 4.6 8 - se ni udeleìl nobenega sestanka 59.0 0 - b.o. 0.9 6.09 ALI SE ^LANI DELEGACIJ V VA[I KRAJEVNI SKUPNOSTI DOVOLJ POVEZUJEJO Z OB^ANI KRAJEVNE SKUPNOSTI (I[^EJO MNENJA, PORO^AJO O DELU)? 1 - dovolj se povezujejo 17.7 2 - deloma se povezujejo, je pa tudi {e premalo povezav 32.6 3 - sploh se ne povezujejo 6.8 4 - ne ve, ~e se povezujejo 21.5 5 - ni~ ne ve o tem 21.1 6 - b.o. 0.3 (za zaposlene) 6.10 ALI STE IZVOLJENI V ORGANE SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V DELOVNI SJM 75/76 219 ORGANIZACIJI? ALI V NJIH DELUJETE? (^e ne ) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI DELOVATI KOT ^LAN TEH ORGANOV? ______________________________________________________________________________ V DELOVNI ORGANIZACIJI ni iz- je iz- deluje bi prevzel ni zapo- voljen voljen kako funkcijo slen b.o. 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ V610AN a-v samoupravnih or- ganih DO (delavski svet, odbori, komisije) 30.9 3.4 11.8 8.9 43.3 1.7 V610BN b-~lan delegacije v delovni organizaci- ji za drùbenopoli- ti~no skupnost 46.7 0.9 2.3 4.7 43.3 2.0 V610CN c-~lan delegacije v delovni organizaci- ji za skup{~ino in- teresne skupnosti 45.2 1.0 3.1 4.9 43.3 2.5 ______________________________________________________________________________ (Samo za zaposlene) 6.11 KATERI PA SO NAJBOLJ PERE^I PROBLEMI V VA[I DELOVNI ORGANIZACIJI? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) A1+A2+A3 01 - premajhni osebni dohodki 6.5 02 - teàve v poslovanju, finan~ni problemi (poslovanje na me-ji rentabilnost, ni dela, ni naro~il, slaba prodaja, velike zaloge, ni finan~nih sredstev, nizka akumulacija, nizke investicije, problemi ob prehodu na pla~ano realizacijo) 13.1 03 - slaba organizacija, nestimulativnost, nepravilne norme, nepravilne ocene delovnih mest, kvaliteta izdelkov, slaba povezava s centrom delovne organizacije, nizka produktivnost, zaostalost proizvodnih sredstev in obratov, proizvodni problemi, problemi razvoja (ni modernizacije, pomanjkanje ustreznih prostorov in strojev, raztresenost obratov) 8.9 04 - problemi v gospodarskem sistemu, prevelike dav~ne obveznosti, pomanjkanje surovin, repromateriala, prenizke cene, ni mònosti za izvoz, ovire pri nabavi materiala za uvoz 2.7 05 - problemi delovne sile (pomanjkanje delovne sile, visoka fluk-tuacija, pomanjkanje ustreznih kadrov, strokovnjakov itd.) 5.2 06 - slabi delovni pogoji (slaba za{~ita dela, premalo po~itka, no~no delo, dve izmeni, deljen delovni ~as, ni prostih sobot, ni organizirane prehrane, slab prevoz na delo) 5.8 07 - stanovanjski problemi 2.3 08 - problemi samoupravnih odnosov (slabo razvito samoupravljanje, premalo mònosti za uveljavljanje delavcev, slaba informiranost, nepravilna delitev dobi~ka, slabi medsebojni odnosi, hierarhi~nost odnosov, slabo vodstvo, nedisciplina, lenoba) 7.1 09 - premalo mònosti za {olanje, ostalo 1.1 10 - ne ve kateri, ni problemov, b.o. 18.9 11 - ni zaposlen 43.3 12 - ni tega odgovora 185.0 (samo za zaposlene) V612N ALI STE SE V ZADNJEM LETU UDELE@EVALI ZBOROV DELAVCEV IN DRUGIH SESTANKOV V SVOJI DELOVNI ORGANIZACIJI? (^e da) KOLIKO TEH SESTANKOV STE 220 SJM 75/76 OBISKALI? 1 - enkrat, dvakrat 7.3 2 - trikrat, {tirikrat 12.7 3 - petkrat, {estkrat 10.2 4 - sedemkrat do desetkrat 7.8 5 - enajstkrat in ve~ 10.7 6 - ne hodi na sestanke 1.1 7 - ni zaposlen 43.3 0 - nobenkrat, b.o. 6.8 (samo za zaposlene) V613N (^E SE JE UDELE@IL SESTANKA V DELOVNI ORGANIZACIJI) ALI SO V RAZPRAVI NA TEM SESTANKU DELAVCI DALI KAK PREDLOG, MNENJE, STALI[^E, OPOZORILO (POBUDO), KI NAJ BI JO DELEGACIJE PRENESLE V OB^INSKO SKUP[^INO OZIROMA V SKUP[^INO SIS? 1 - dali smo mnenje, stali{~e, predlog, vpra{anje 26.9 2 - zavzeli smo stali{~e o problemu, o katerem ‘e razpravljajo 6.5 3 - nismo dali nobene pobude, razpravljali smo le o zadevah delovne organizacije 10.1 4 - bil na sestanku, a se ne spomni dogajanja 4.4 5 - se ni udeleìl nobenega sestanka 8.8 0 - ni zaposlen 43.3 (samo za zaposlene) V614N (~e so delavci dali kak{no pobudo) ALI VESTE, ^E JE NA VA[O POBUDO BILO KAJ STORJENEGA? KAJ JE BILO STORJENO? 1 - delegacija (konferenca delegacij) je o njej razpravljala 6.8 2 - delegati so prenesli pobudo v ustrezen zbor, ki je o njej razpravljal in sprejel sklep 14.3 3 - realiziralo se je druga~e, kako 2.0 4 - delegati niso prenesli pobude 1.7 5 - ne ve, ~e so delegati pobudo prenesli 7.4 6 - ni bilo nobene pobude 10.2 7 - ne ve, ali je bila kaka pobuda 4.9 8 - se ni udeleìl nobenega sestanka 9.5 0 - ni zaposlen 43.3 (samo za zaposlene) V615N ALI SE ^LANI DELEGACIJ V VA[I ORGANIZACIJI ZDRU@ENEGA DELA DOVOLJ POVEZUJEJO Z OB^ANI KRAJEVNE SKUPNOSTI (I[^EJO MNENJA, PORO^AJO O DELU)? 1 - dovolj se povezujejo 19.4 2 - deloma se povezujejo, je pa tudi {e premalo povezav 24.3 3 - sploh se ne povezujejo 3.9 4 - ne ve, ~e se povezujejo 4.5 5 - ni~ ne ve o tem 4.6 0 - ni zaposlen 43.3 7.00 RELIGIJA, CERKEV 7.01 ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI) ALI NE, IN ALI SJM 75/76 221 OBISKUJETE VERSKE OBREDE ALI NE? 1 - sem veren in redno (vsako nedeljo) obiskujem verske obrede 14.5 2 - sem veren in pogosto (vsaj enkrat mese~no) obiskujem verske obrede 9.3 3 - sem veren in le v~asih (ob velikih praznikih in ob posebnih prilònostih) obiskujem verske obrede 21.0 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 7.2 5 - ne morem re~i ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem verske obrede 3.6 6 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, in ne obiskujem verskih obredov 6.2 7 - nisem veren vendar obiskujem verske obrede 2.0 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 34.6 9 - ne morem odgovoriti 1.5 0 - b.o. 0.1 7.02 ALI RELIGIOZNOST OZIROMA NERELIGIOZNOST VPLIVA NA ^LOVEKOVO MORALNOST (PO[TENOST)? 1 - nereligiozen ~lovek ne more biti po{ten 1.3 2 - po{ten je lahko tudi nereligiozni ~lovek, vendar je làje biti po{ten, ~e si religiozen 7.8 3 - ~lovekova po{tenost ni odvisna od tega, ~e je religiozen ali nereligiozen 80.6 4 - po{ten je lahko tudi religiozen ~lovek, vendar je làje biti po{ten, ~e si nereligiozen 3.7 5 - religiozen ~lovek ne more biti po{ten 1.2 6 - ne morem se odlo~iti 2.0 7 - ne razmi{ljam o tem, ne vem 3.2 0 - b.o. 0.2 7.03 ALI STE OBISKOVALI VEROUK? (~e da) DO KDAJ? 1 - do 1. obhajila 4.7 2 - do birme 53.9 3 - tudi po tem 25.8 4 - ne spomnim se do kdaj 5.2 5 - nisem obiskoval verouka 10.2 0 - b.o. 0.2 7.04 ALI PO[ILJATE - STE PO[ILJALI SVOJE OTROKE K VEROUKU 1 - da 59.4 2 - ne 32.0 3 - ne vem 7.0 0 - b.o. 1.7 222 SJM 75/76 7.05 ALI VERUJETE V POSMRTNO @IVLJENJE? 1 - da, trdno sem prepri~an v to 11.4 2 - da, toda v~asih tudi dvomim 7.3 3 - ne morem re~i, da verujem v posmrtno ‘ivljenje, vendar nisem ~isto prepri~an, da je s smrtjo vsega konec 11.4 4 - ne verujem v posmrtno ~ivljenje 60.5 5 - ne vem, kako bi odgovoril, ne morem se izre~i 9.1 0 - b.o. 0.3 7.06 ALI JE PRI NAS DOVOLJ VERSKE SVOBODE GLEDE OSEBNEGA IZPOVEDOVANJA VERE (NEVERE) ALI NE? 1 - premalo 4.7 2 - dovolj 81.1 3 - preve~ 7.6 4 - ne vem 6.1 0 - b.o. 0.6 7.07 ALI JE V NA[I DRU@BI DOVOLJ VERSKE SVOBODE ZA DELOVANJE CERKVE NA VERSKEM PODRO^JU? 1 - premalo 5.1 2 - dovolj 77.6 3 - preve~ 8.8 4 - ne vem 8.2 0 - b.o. 0.4 7.08 ZAKON PREPOVEDUJE, DA BI CERKEV OPRAVLJALA RAZNE VRSTE DEJAVNOSTI, KI SO SPLO[NEGA DRU@BENEGA POMENA, KOT NA PRIMER: PROSVETNO, VZGOJNO, KULTURNO, [PORTNO DEJAVNOST, VARSTVO OTROK IN PODOBNE VERSKE DEJAVNOSTI. ALI TO ODOBRAVATE ALI NE 1 - dolo~be bi morale biti {e ostrej{e 6.6 2 - v celoti odobravam te dolo~be 41.6 3 - delno odobravam, dolo~be bi morale biti milej{e 13.6 4 - ne odobravam, verskim skupnostim je treba te dejavnosti dopustiti 12.7 5 - ne vem 5.4 6 - ne poznam zakona, ni~ nisem sli{al zanj 20.0 0 - b.o. 0.1 8.00 MNO@I^NE KOMUNIKACIJE 8.01 KAKO NAJVE^KRAT IZVESTE ZA NAJPOMEMBNEJ[E DOGODKE, KI VAS ZANIMAJO? 1 - v druìni in razgovorih z znanci in prijatelji 9.1 2 - iz ~asopisov 25.0 3 - po radiu 22.4 4 - po televiziji 39.0 5 - na sestankih in predavanjih 0.7 6 - uradno, v slùbi 1.0 7 - na kak{en drug na~in 0.1 8 - neopredeljen 2.1 0 - b.o. 0.6 SJM 75/76 223 8.02 ALI SODITE, DA VAS NA[I ^ASNIKI IN GLASILA TER RADIO IN TV DOVOLJ SEZNANJAJO O DOGODKIH V... ______________________________________________________________________________ obve{~ajo me dovolj kakor slabo sploh ti dogodki ne bere DOGODKI V: dobro kdaj ne me ne za- poslu{a b.o. nimajo gleda 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ a - v va{em kraju 45.3 21.2 21.5 8.1 2.3 1.5 0.1 b - v va{i delovni organizaciji 29.5 12.9 13.0 8.9 30.7 1.6 3.3 c - va{i ob~ini 46.0 28.0 17.8 1.8 4.6 1.5 0.3 d - va{i regiji 46.8 29.0 12.6 1.5 8.3 1.5 0.3 e - Sloveniji 72.8 16.0 3.8 0.3 5.4 1.5 0.3 f - drugih republikah 55.3 23.4 7.9 0.5 10.9 1.5 0.5 g - Jugoslaviji 70.3 17.5 3.8 0.2 6.2 1.5 0.4 h - sosednjih deèlah 55.5 22.2 7.9 1.1 11.3 1.5 0.6 (Avstrija, Italija) i - svetu 61.9 18.3 4.3 0.3 8.9 1.5 4.9 ______________________________________________________________________________ 8.03 PREBRAL VAM BOM NEKAJ MNENJ IN KRITIK, KI ZADEVAJO NA[A SREDSTVA OBVE[^ANJA (^ASNIKE, RADIO IN TV), VI PA NAM PROSIM POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE ALI NE? ______________________________________________________________________________ stri- deloma ne stri- ne ve ne nja se se stri- nja se bere b.o. mnenja, kritike nja, de- poslu{a loma ne gleda 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ A - kriti~no obravnavajo doma~e gospodarske in politi~ne probleme 45.9 31.7 7.4 12.8 1.9 0.3 B - prikazujejo resni~no, nepo- tvorjeno podobo mednarodnih dogodkov 50.3 27.4 6.0 14.1 1.8 0.4 C - zagovarjajo le stali{~a orga- nov politi~nih organizacij (ZK,SZDL) 28.0 28.5 22.8 18.3 1.8 0.5 D - ob~ani in delovni ljudje nima- jo dovolj mònosti, da bi preko sredstev obve{~anja govorili o sebi 34.8 23.0 27.3 12.4 1.8 0.5 E - prikazujejo razli~na, tudi nasprotujo~a si mnenja o posameznih problemih 31.5 28.7 19.0 18.4 1.8 0.6 F - ne poro~ajo o izvajanju sprejetih sklepov in uresni~e- vanju nalog 23.5 25.7 31.7 16.8 1.8 0.5 G - kaèjo jasne re{itve problemov 34.1 31.5 15.5 16.2 1.8 0.8 H - poro~ajo preve~ u~eno in jih ve~ina ne razume 53.2 22.8 15.0 6.7 1.8 0.5 ______________________________________________________________________________ 8.04 ALI BERETE ^ASNIKE? (^e da) NA[TEL VAM BOM NEKATERE SLOVENSKE ^ASNIKE, 224 SJM 75/76 VAS PA PROSIM, DA POVESTE, KATERE OD NJIH IN KAKO POGOSTO BERETE? ______________________________________________________________________________ bere pogosto v~asih ne bere b.o. ^ASNIKI redno 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ V804A01 - Delo 20.7 7.2 26.2 44.1 1.8 V804A02 - Ljubljanski dnevnik 15.1 3.7 16.8 62.5 1.9 V804A03 - Ve~er 15.1 3.6 9.3 69.9 2.0 V804A04 - Komunist 8.0 2.3 10.2 77.0 2.5 V804A05 - Delavska enotnost 5.5 2.4 11.5 78.2 2.4 V804A06 - ITD 6.8 3.7 20.5 66.6 2.3 V804A07 - Nedeljski dnevnik 31.2 7.0 21.0 39.4 1.4 V804A08 - Na{a obramba 11.8 3.1 15.2 67.6 2.2 V804A09 - Ob~an 5.3 1.0 3.7 87.2 2.7 V804A10 - Skup{~inski poro~evalec 2.6 0.8 3.3 90.7 2.7 V804A11 - Jana 13.5 8.1 26.7 50.1 1.7 V804A12 - Na{a ‘ena 7.8 3.3 20.5 66.1 2.3 V804A13 - Stop 12.5 5.1 20.7 59.8 1.9 V804A14 - Antena 6.8 4.3 23.8 63.0 2.1 V804A15 - Avto 8.8 3.9 13.7 71.2 2.3 V804A16 - Druìna 8.6 2.5 9.8 77.0 2.0 V804A17 - Ognji{~e 7.0 1.9 9.5 79.3 2.2 V804A18 - Kme~ki glas 11.7 3.2 11.0 71.9 2.2 V804A19 - Mladina 1.9 1.6 8.9 85.1 2.5 V804A20 - Pavliha 3.1 2.6 21.8 70.4 2.2 V804A21 - Zabavnik 3.5 2.2 13.2 78.3 2.8 V804A22 - pokrajinski ~asopis: 22.3 5.2 14.6 55.4 2.5 (Dolenjski list, Novi tednik, Pomurski vestnik, Gorenjski Glas, Primorske novice) V804A23 - ob~insko, lokalno glasilo 10.7 1.8 5.4 77.5 4.5 V804A24 - glasilo delovne organizacije 22.9 3.0 4.3 65.4 4.5 ______________________________________________________________________________ (^e bere Delo, Ljubljanski Dnevnik, Ve~er) 8.04 V KATEREM ^ASU OBI^AJNO BERETE? Podatki so v datoteki! 8.05 ALI BERETE ^ASOPISE IN REVIJE IZ DRUGIH JUGOSLOVANSKIH REPUBLIK? (^e da) KAJ BERETE? 1 - ne bere nobenih ~asopisov, revij 12.5 2 - ne bere ~asopisov, revij iz drugih republik 62.0 V805A1 3 - dnevnike (Vjesnik, Politika, Borba, Slobodna Dalmacija, Ve~erne novosti, Oslobodjenje...) 10.1 V805A2 3 - informativno politi~ne tednike (VUS, NIN..) 5.7 V805A3 3 - {portni tisk (Sportske novosti, Sport, Eho..) 11.6 V805A4 3 - druge ~asnike (Start, Vikend, Studio ...) 9.0 8.06 ALI MENITE, DA MORA PRI NAS ^LOVEK, ^E @ELI BITI DOBRO INFORMIRAN, POSLU[ATI TUJE POSTAJE IN BRATI TUJE ^ASOPISE? SJM 75/76 225 1 - da 22.4 2 - kakor kdaj, v~asih ‘e 22.0 3 - ne 44.4 4 - ne vem, premalo poznam 10.6 0 - b.o. 0.6 8.07 ALI BERETE ^ASOPISE IN REVIJE, KI IZHAJAJO V DRUGIH DR@AVAH? (^e da) ALI LAHKO POVESTE, KATERE BERETE? A1+A2 1 - informativno politi~ni 3.4 2 - strokovni 1.1 3 - zabavni, {portni 2.7 4 - dom, druìna, hobi 2.2 5 - tuji v sloven{~ini 0.6 6 - tuji brez naslova 0.5 7 - drugo - nedefinirano 0.5 8 - ne bere tujih ~asopisov in revij 84.7 9 - ne bere nobenih ~asopisov in revij 6.2 0 - b.o. 98.1 8.08 ALI POSLU[ATE PORO^ILA TUJIH RADIJSKIH POSTAJ? (^e da) POVEJTE KATERIH IN V KATEREM JEZIKU? A1+A2 1 - Trst, Celovec - slovensko 6.8 2 - Italija, Nem~ija 9.2 3 - Madàrska, vzhodna Evropa 1.0 4 - Peking, Tirana 0.1 5 - druge zahodne 3.0 6 - Vatikan 1.1 7 - ne poslu{a poro~il 44.1 8 - ne poslu{a tujih postaj 33.9 9 - ne poslu{a radia 3.5 0 - b.o., ni tega odgovora 97.3 8.09 KATERE TELEVIZIJSKE PROGRAME NAVADNO (VE^KRAT ALI VSAJ ENKRAT NA TEDEN) SPREMLJATE? V809A1 3 - TV Ljubljana I. program 82.9 V809A2 3 - UHF Krvavec (II program) 22.9 V809A3 3 - TV Zagreb I. program 27.2 V809A4 3 - TV Koper 11.7 V809A5 3 - Italijanski (RAI I. in II. program) 5.5 V809A6 3 - Avstrijski (ORF I. in II. program) 16.8 V809A7 3 - Madàrski TV program 0.7 9 - ne gledam TV 15.3 226 SJM 75/76 8.10 IN KATERE TELEVIZIJSKE INFORMATIVNE ODDAJE (PORO^ILA) NAVADNO GLEDATE? V810A1 3 - Obzornik (priblìno ob 18.00) 43.9 V810A2 3 - prvi TV dnevnik (ob 19.30) 77.2 V810A3 3 - drugi TV dnevnik (priblìno ob 22.30) 22.5 V810A4 3 - informativne oddaje TV Zagreb in UHF Krvavec 11.4 (TV Beograd, Sarajevo) V810A5 3 - informativne oddaje TV Koper 3.2 V810A6 3 - Telegiornale (Italija) 2.5 V810A7 3 - Zeit im Bild (Avstrija) 6.4 V810A8 3 - informativna oddaja madàrske TV 0.3 V810A9 8 - nobena od teh 1.5 9 - ne gledam TV 15.3 9.00 DEMOGRAFSKA VPRA[ANJA V901NN STAROST 1 - 61 in ve~ let 15.5 2 - 51 do 60 16.0 3 - 41 do 50 23.5 4 - 31 do 40 22.5 5 - 26 do 30 10.8 6 - do 25 let 11.3 9.02 SPOL 1 - mo{ki 46.4 2 - ‘enski 52.9 0 - b.o. 0.5 9.03 KAK[NE NARODNOSTI STE? 01 Albanec 0.2 02 ^rnogorec 0.0 03 Hrvat 3.3 04 Italijan 0.2 05 Madàr 0.7 06 Makedonec 0.1 07 Musliman 0.3 08 Srb 1.8 09 Slovenec 92.4 10 druge narodnosti 0.5 00 b.o. 0.4 9.04 KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN? 1 - sam, ki nikoli ni bil poro~en 16.2 2 - razvezan 2.8 3 - vdovec 6.3 4 - poro~en 74.0 0 - b.o. 0.7 SJM 75/76 227 9.05 KOLIKO ^LANOV [TEJE VA[E GOSPODINJSTVO? 1 - eden 5.1 2 - dva 15.7 3 - tri 23.9 4 - {tiri 27.5 5 - pet 14.3 6 - {est 8.0 7 - sedem 2.9 8 - osem 1.3 9 - devet 0.8 0 - b.o. 0.4 9.06 KOLIKO JE OD TEGA REDNO ZAPOSLENIH? 1 - eden 29.5 2 - dva 41.4 3 - trije 7.2 4 - {tirje in ve~ 2.7 0 - b.o. 19.3 9.07 IN KOLIK[EN JE PRIBLI@NO SKUPNI MESE^NI DOHODEK VSEH ZAPOSLENIH ^LANOV VA[EGA GOSPODINJSTVA? 1 - do 2.000 N din 4.0 2 - 2.001 do 3.000 9.9 3 - 3.001 do 4.000 10.0 4 - 4.001 do 5.000 11.1 5 - 5.001 do 6.000 11.0 6 - 6.001 do 7.000 8.8 7 - 7.001 do 8.000 9.3 8 - 8.001 do 9.000 5.5 9 - 9.001 do 10.000 4.7 10 - 10.001 do 13.000 3.5 11 - 13.001 in ve~ 2.3 12 - ne ‘eli odgovoriti 7.0 13 - nih~e zaposlen 11.0 00 - b.o. 2.0 V908N VIR REDNIH DOHODKOV GOSPODINJSTVA (DRU@INE)? 1 - izklju~no kmetijstvo 8.0 2 - kmetijske in nekmetijske dejavnosti 20.1 3 - izklju~no nekmetijske dejavnosti 68.5 0 - b.o. 3.4 9.09 ALI IMATE VI OZIROMA V VA[EM GOSPODINJSTVU KAJ OD NASLEDNJEGA? ______________________________________________________________________________ ima nima b.o. 1 2 0 ______________________________________________________________________________ A hladilnik 81.3 18.4 0.3 B hladilno skrinjo oz. zmrzovalnik 33.0 66.5 0.5 C pralni stroj 87.4 12.6 - D pomivalni stroj 4.2 95.3 0.4 E sesalec za prah 52.7 46.6 0.6 F {ivalni stroj 62.0 37.9 0.1 G motorno kolo 26.5 72.9 0.7 ______________________________________________________________________________ 228 SJM 75/76 ______________________________________________________________________________ ima nima b.o. 1 2 0 ______________________________________________________________________________ H avto 51.8 47.8 0.3 I televizor, navadni 72.0 27.6 0.4 J barvni televizor 9.0 89.6 1.4 K stanovanjsko hi{o 60.3 39.2 0.5 L lastni{ko stanovanje 11.5 87.6 0.9 M vikend 4.0 95.0 1.0 ______________________________________________________________________________ V910N ALI STE BILI KDAJ ZAPOSLENI? 1 - sem zaposlen-a 56.7 2 - nisem bil-a nikoli zaposlen-a 18.9 3 - bil-a sem, a sedaj nisem zaposlen-a 22.7 0 - b.o. 1.7 (Za zaposlene) V911N ALI BI @ELELI OSTATI DOMA, ^E BI BILO TO MOGO^E? 1 - ni zaposlen-a 43.3 2 - lahko bi ostal-a doma, a si tega ne ‘elim 7.2 3 - ne bi mogel(la) ostati doma, a si ‘elim 15.5 4 - ne bi mogel(a) ostati doma in si tudi ne ‘elim 33.5 0 - b.o. 0.5 (^e ni bil nikoli zaposlen) V912N ZAKAJ SE NISTE REDNO ZAPOSLILI? (^e je bil, a sedaj ni zaposlen) ZAKAJ STE DELO ZAPUSTILI? 1 - je zaposlen 56.5 2 - je upokojen, {tudent 12.8 3 - otroci, poroka, dom 5.8 4 - soprog dobro zasluì 0.4 5 - osebni, invalid, bolezen 3.4 6 - prehod v obrt 0.4 7 - kmetijska opravila 12.3 8 - ni mònosti, ukinitev 3.0 9 - drugo 1.5 0 - b.o. 3.9 (Za zaposlene) 9.13 KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - ni zaposlen 43.3 2 - je zaposlen, a nima vodilnega ali vodstvenega poloàja 45.5 3 - ima vodstveni poloàj na ravni delovne enote v okviru delovne organizacije 8.8 4 - ima vodilni poloàj na ravni delovne organizacije 2.4 SJM 75/76 229 9.14 KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC? (^e je delavec ali uslùbenec) KAK[NA JE VA[A PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - uslùbenec, srednja, visoka 17.2 02 - uslùbenec, nìja 2.2 03 - VKV delavec 6.3 04 - KV delavec 15.3 05 - NK delavec 16.2 06 - kmet 16.9 07 - obrtnik 1.3 08 - gospodinja 8.0 09 - upokojenec 12.0 10 - drugo 3.6 00 - b.o. 1.0 (^e je upokojenec) V915N KAK[EN JE BIL VA[ ZADNJI POKLIC OZIROMA VA[A ZADNJA PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 1.5 02 - PK, priu~eni delavec 1.4 03 - KV delavec 3.0 04 - VKV delavec 1.9 05 - pomòni uslùbenec 0.1 06 - uslùbenec, nìja izobrazba 0.4 07 - uslùbenec, srednja izobrazba 1.7 08 - uslùbenec, vi{ja, visoka 0.8 09 - obrtnik - delodajalec 0.0 10 - obrtnik - brez delavcev 0.1 11 - svobodni poklic 0.1 12 - ni upokojenec 88.0 00 - b.o. 0.8 V916N NAVEDITE ZADNJO [OLO, KI STE JO KON^ALI - BODISI REDNO ALI IZREDNO - OZIROMA ZADNJO [OLO, KI STE JO OBISKOVALI, PA JE NISTE KON^ALI? 1 - do 4 razrede osnovne {ole 8.8 2 - osnovna {ola 50.4 3 - strokovna {ola 20.2 4 - srednja {ola 15.2 5 - vi{ja, visoka {ola 5.3 0 - b.o. 0.2 9.17 ALI PREJEMATE REDNE MESE^NE DOHODKE? (^e da) KAK[EN JE BIL V ZADNJIH TREH MESECIH VA[ POVPRE^NI REDNI MESE^NI DOHODEK? 01 - do 1.000 N din 1.8 02 - 1.001 do 1.500 2.5 03 - 1.501 do 2.000 6.8 04 - 2.001 do 2.500 9.8 05 - 2.501 do 3.000 14.8 06 - 3.001 do 3.500 9.5 07 - 3.501 do 4.000 9.1 08 - 4.001 do 4.500 4.3 09 - 4.501 do 5.000 5.4 10 - 5.001 do 6.000 3.4 11 - 6.001 in ve~ 2.5 12 - ne ‘eli odgovoriti 3.6 13 - ne prejema 25.5 00 - b.o. 1.0 230 SJM 75/76 V918N (samo za rojene pred 1929) ALI STE SODELOVALI V NOB? (^e da) KAKO? 1 - da, aktivno je sodeloval v borbenih formacijah NOB 7.2 2 - da, bil je aktivist, terenec, ilegalec 6.5 3 - materialno pomagal gibanju 8.3 4 - ni sodeloval v NOB 15.0 5 - ne ‘eli odgovoriti 0.3 6 - rojen 1929 ali pozneje 61.6 0 - b.o. 1.2 9.19 ALI STE DELALI V TUJINI? 1 - da 10.0 2 - ne 89.7 0 - b.o. 0.3 9.20 ALI JE KDO OD ^LANOV VA[E DRU@INE DELAL V TUJINI, ALI PA SEDAJ DELA V TUJINI? 1 - da, delal je 6.8 2 - da, sedaj dela 8.9 3 - da, delal je prej in sedaj dela 0.8 4 - ne 83.2 0 - b.o. 0.3 9.21 ALI IMATE VI ALI PA VA[A DRU@INA KAJ OBDELOVALNE ZEMLJE? 1 - do 2 ha 13.7 2 - 3 do 8 ha 14.2 3 - 9, 10 ha 3.0 4 - 11 in ve~ ha 2.1 5 - ne ve, koliko 4.0 6 - nimajo zemlje 61.0 0 - b.o. 1.9 9.22 ^E BI SE NA[ CENTER V PRIHODNJE SPET OBRNIL NA VAS S PODOBNO ANKETO, ALI BI SODELOVALI Z NAMI ALI NE? 1 - da 86.6 2 - neodlo~en, ne ve 8.8 3 - ne 4.3 0 - b.o. 0.3 9.23 NA[ CENTER NAMERAVA TUDI V PRIHODNJE RAZISKOVATI STALI[^A LJUDI O POSAMEZNIH VPRA[ANJIH. REZULTATI NAJ BI SLU@ILI KOT OSNOVA ZA ODLO^ANJE. ALI SE VAM ZDI, DA SO TAK[NE RAZSKAVE KORISTNE ALI NE? 1 - koristne in jih je treba podpirati 81.4 2 - nekoristne, so le zapravljanje ~asa in denarja 2.0 3 - kakor kdaj 9.9 4 - ne ve 6.4 0 - b.o. 0.3 SJM 75/76 231 VELIKOST NASELJA: 1 - hi{a na samem, zaselek ali manj{a vas do 500 prebivalcev 36.7 2 - vas, kraj do 2.000 prebivalcev 17.9 3 - 2.001 do 4.000 prebivalcev 7.9 4 - 4.001 do 10.000 prebivalcev 11.5 5 - 10.001 do 15.000 prebivalcev 2.8 6 - 15.001 do 50.000 prebivalcev 5.1 7 - Ljubljana, Maribor 17.1 232 SJM 75/76 SJM 78 233 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 78 Okraj{an naslov projekta: SJM78 Osnovna vsebina projekta: volitve delegatov (pomen, na~in izvedbe, poznavanje kandidatov, delegatska aktivnost), ocena delegatskega sistema, ocena drùbene vloge zveze komunistov, ocena dela drugih drùbenopoliti~nih organizacij, krvodajalstvo, razvojne vrednote, problemi, o katerih se ne govori, ocena rasti ‘ivljenjskega standarda, var~evalne navade, odnos razviti-nerazviti, zavzemanje za razli~ne drùbene cilje, interesi ljudi, prisotnost drùbenih razlik, na~in financiranja sociale, ocena zakona o zdruènem delu (u~inkovitost, samoupravljanje, odgovornost), ocena novega sistema nagrajevanja, poloàj kmetov, delovne navade, prosto~asne dejavnosti, knjiga, knjìnice, gledali{~a, televizija, koncerti, kino, galerije, vernost, {portna aktivnost, bivalne razmere, odnosi s sosedi, opremljenost stanovanja, sodelovanje z bankami, odnos do Slovencev v zamejstvu, odnosi in povezanost med jugoslovanskimi narodi, ocena pomena informbiroja, ocena zunanje politike in ogroènosti Jugoslavije, splo{na ljudska obramba, mediji (~asopisi, radio, televizija), ravnanje v sporih, kajenje, interesi vernih ljudi, ocena ‘ivljenjskih razmer, ogledalo javnega mnenja. Naro~nik: Raziskovalna skupnost Slovenije Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Raziskovalni in{titut, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, France Vreg, Cveto Trampù Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2064. ^as izvedbe raziskave: april 1978 Datoteka: SJM78 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 78, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1978. 234 SJM 78 1.00 VOLITVE IN DELEGATSKI SISTEM 1.01 V MARCU SO BILE VOLITVE DELEGATOV V DELEGACIJE. SESTAVNI DEL TEGA VOLILNEGA PROCESA JE STALNO EVIDENTIRANJE DRU@BENO AKTIVNIH LJUDI. ALI KAJ VESTE O TEM? 1 - ni~ ne ve o tem 29.3 2 - ve o tem 70.7 1.02 KAJ MENITE O POMENU EVIDENTIRANJA KANDIDATOV? 1 - ni~ ne ve o tem 29.3 2 - pomeni drùbeno priznanje za evidentirane 11.3 3 - omogo~a demokrati~no sodelovanje vseh v kadrovski politiki 26.2 4 - omogo~a izbor najbolj{ih kadrov 22.9 5 - je le formalnost, nima ve~jega pomena za volitve 5.7 6 - drugo 0.6 7 - ne vem 3.0 0 - b.o. 1.1 1.03 ALI STE TUDI SAMI SODELOVALI PRI EVIDENTIRANJU PRIMERNIH LJUDI ZA DELEGATE? 1 - ni~ ne ve o tem 29.3 2 - da, predlagal sem kandidate 21.1 3 - predlogov nisem imel, sem pa povedal svoje mnenje o kandidatih 7.1 4 - bil sem na sestanku, a nisem povedal svojega mnenja 11.4 5 - nisem sodeloval pri tem, ker to nima nobenega vpliva 3.1 6 - nisem sodeloval pri tem, ker me to ne zanima 3.4 7 - nisem sodeloval iz drugih razlogov 23.1 0 - b.o. 1.6 1.04 KAJ JE PRI[LO PRI EVIDENTIRANJU ZA DELEGATE NAJBOLJ DO IZRAZA? 1 - ni~ ne ve o tem 29.3 2 - predlagali smo najbolj primerne kandidate 28.8 3 - razvila se je demokrati~na razprava o delegatih 10.9 4 - ob~ani niso imeli ve~jega vpliva, ker je bilo ‘e vse 11.1 vnaprej pripravljeno 5 - opravljeno je bilo na hitro, neposredno pred volitvami 4.7 6 - ob~ani niso bili aktivni, niso predlagali 2.5 7 - kaj drugega 1.7 8 - ne vem 8.6 0 - b.o. 2.3 1.05 KDO JE IMEL PO VA[EM MNENJU NAJVE^JI VPLIV PRI IZBIRANJU KANDIDATOV V VA[I TOZD OZ. KRAJEVNI SKUPNOSTI? 1 - ni~ ne ve o tem 29.3 2 - sami delovni ljudje in ob~ani 22.7 3 - Zveza komunistov 11.1 4 - SZDL 9.5 5 - sindikati 8.5 6 - delegacije 1.1 7 - vplivni posamezniki 3.6 8 - vodilni delavci v delovni organizaciji, funkcionarji KS 6.1 9 - kdo drug 0.3 0 - ne vem kdo 7.8 SJM 78 235 1.06 ALI STE VI OSEBNO BILI PRIPRAVLJENI SPREJETI OZIROMA STE SPREJELI KANDIDATURO ZA DELEGATA? 1 - ni~ ne ve o tem 29.3 2 - da, bil sem pripravljen, vendar nisem bil predlagan 25.5 3 - da, sprejel sem 18.4 4 - ne, predlagan sem bil, a nisem sprejel 2.4 5 - ne, nisem bil pripravljen, pa tudi nisem bil predlagan 22.5 0 - b.o. 2.0 1.07 ^E NISTE BILI PRIPRAVLJENI SPREJETI KANDIDATURO ZA DELEGATA - ZAKAJ NE? 1 - ni~ ne ve o tem 29.3 2 - bil je pripravljen, sprejel je 40.4 3 - ga ne zanima, ni aktiven, se ne ukvarja z drùbenimi vpra- {anji, ima slabe izku{nje, ne pride v po{tev, ni za to delo 2.1 4 - se ne ~uti sposoben, premalo razume, nima dovolj {ole, znanja, govorni{kih sposobnosti, to je prevelika odgovornost, drugi so sposobnej{i 3.4 5 - ni ~asa, je preobremenjen z delom doma, v druìni, ima majhne otroke 4.9 6 - je preobremenjen z delom v slùbi, veliko odsoten, se dale~ vozi v slùbo 2.5 7 - slabo zdravje, bolezen, starost 3.0 8 - ima dovolj drugih funkcij, zadolìtev, obveznosti, je ‘e dovolj delal, naj delajo tudi drugi, mlaj{i, mo{ki 1.0 9 - drugo (je na vodilnem delovnem mestu ipd.) 1.5 0 - b.o. 12.1 1.08 ALI LAHKO POVESTE, KAJ JE GLAVNI RAZLOG, DA HODITE NA VOLITVE? 1 - ne hodim na volitve 2.1 2 - to je izpolnjevanje dràvljanske dol`nosti 61.6 3 - ni mi vseeno, kdo je delegat 14.5 4 - ‘e od nekdaj hodim na volitve, iz navade 2.7 5 - menim, da s tem vplivam na drùbene zadeve 14.3 6 - ~e ne bi hodil na volitve, bi mi lahko {kodovalo 2.4 7 - drugi razlog 0.4 8 - ne vem, zakaj 1.6 0 - b.o. 0.4 1.09 ZANIMA NAS, ALI STE MED KANDIDATI, KI STE JIH VOLILI NA NEDAVNIH VOLITVAH V KRAJEVNI SKUPNOSTI POZNALI... 1 - vse 13.2 2 - ve~ino 29.9 3 - dober del, polovico njih 15.3 4 - le manj{i del 18.2 5 - le posamezne 13.9 6 - nikogar 6.0 7 - nisem bil na volitvah 3.4 0 - b.o. 0.1 236 SJM 78 1.10 ALI STE IZVOLJENI V ORGANE SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI? (^e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI SODELOVATI KOT ^LAN TEH ORGANOV, DELEGACIJ? ______________________________________________________________________________ ORGANI, je iz- ni iz- bi bil pri- b.o. DELEGACIJE voljen voljen pravljen delovati 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ A1-v samoupravnih organih krajevne skupnosti (zbor ali konferenca de- legatov KS, svet KS in njegova delovna telesa) 4.3 68.8 25.5 1.5 A2-~lan delegacije KS za drùbeno- politi~no skupnost 1.3 77.0 20.2 1.5 A3-~lan delegacije KS za skup{~ine samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) 6.5 71.3 21.0 1.2 A4-~lan delegacije drùbenopoliti~nih organizacij za drùbenopoliti~ni zbor skup{~ine ob~ine 1.1 80.1 17.1 1.7 A5-~lan delegacije ali organa nad ravnijo ob~ine 0.6 82.2 15.2 2.0 ___________________________________________________________________________ 1.11 DELEGATSKI SISTEM SE UVELJAVLJA [ELE KRAJ[I ^AS, ZATO SE SRE^UJEMO S [TEVILNIMI PROBLEMI. KAJ PO VA[EM MNENJU PREDVSEM ZAVIRA USPE[NEJ[E DELOVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA? IZBERITE NAJVE^ TRI ODGOVORE IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU. Rang1 Rang2 Rang3 01 - ne ve kaj, ni~ ne ve 18.4 0.0 0.0 02 - ni~ ne zavira 5.1 0.0 0.0 03 - slaba informiranost 23.9 11.8 6.5 04 - nezainteresiranost ljudi 19.1 14.2 7.8 05 - neodgovornost delegatov 4.6 8.2 5.7 06 - nedograjenost delegatskega sistema 5.2 6.3 3.8 07 - prevelik vpliv izvr{ilnih organov, omejevanje delegatske pobude 3.7 6.5 5.0 08 - neustrezni pogoji za delo delegacij 2.1 4.7 5.1 09 - prevelika izguba ~asa 4.2 7.6 8.2 10 - neu~inkovitost sistema 0.7 1.4 2.4 11 - {e vedno premalo odlo~ajo delovni ljudje in ob~ani 11.5 7.9 12.7 12 - drugo 0.9 0.9 0.8 13 - ni tega odgovora - 30.4 42.0 00 - b.o. 0.4 - - 1.12 ^E PRIMERJATE SEDANJE DELEGATE IN NEKDANJE ODBORNIKE, KAK[NE RAZLIKE OPA@ATE? 1 - delegati bolj poznajo na{e probleme in potrebe 42.4 2 - ni razlik 16.9 3 - odborniki so bolje poznali na{e probleme in potrebe 11.2 4 - ne vem, premalo poznam 29.1 0 - b.o. 0.3 SJM 78 237 1.13 ALI KAJ VESTE O DELU DELEGACIJE VA[E KRAJEVNE SKUPNOSTI V ZADNJEM LETU? 1 - dobro sem obve{~en 18.8 2 - nekaj sem sli{al, bral o delu 46.5 3 - ni~ ne vem 33.7 0 - b.o. 1.1 1.14 ALI SE ^LANI DELEGACIJ V VA[I KRAJEVNI SKUPNOSTI DOVOLJ POVEZUJEJO Z OB^ANI (I[^EJO MNENJA, PORO^AJO) ALI NE? 1 - dovolj se povezujejo 20.5 2 - premalo se povezujejo 41.5 3 - sploh se ne povezujejo 5.7 4 - ne vem, ~e se povezujejo 16.2 5 - ni~ ne ve o tem 14.8 0 - b.o. 1.3 1.15 KAJ SODITE, ALI SO KAKI PROBLEMI - VA[I OSEBNI ALI SKUPNI, KI BI JIM MORALI V VA[I KRAJEVNI SKUPNOSTI V PRIHODNJE PRI RE[EVANJU POSVETITI [E POSEBNO POZORNOST? (Odprto vpra{anje; uvr{~en je en odgovor.) 01 - ni takih problemov, ne ve za probleme 48.4 02 - komunalni problemi (neurejenost okolja, okolice, neurejenost gradenj, ni zazidalnega na~rta, slabo vzdrèvanje stanovanj-skega fonda, neurejena komunala, slaba elektri~na napeljava, ni vodovoda, slaba voda, slaba kanalizacija, nereden odvoz smeti, ~i{~enje, ni telefonov, ni mrli{ke veìce, ni izvedena melioracija, regulacija) 15.3 03 - oskrba (slaba trgovska mreà, ni trgovine, slaba storitvena dejavnost, ni gostilne, ~rpalke) 2.0 04 - ceste, prometna povezanost (slabe poti, slabe - dostrajane ceste, niso asfaltirane, slaba povezava med krajem in ob~inskim sredi{~em, slabe avtobusne zveze) 9.4 05 - varstvo okolja (onesnaèvanje zraka, vode, uni~evanje zelenih povr{in, urbanizacija, dim, smrad, hrup, odplake, odlagali{~e smeti) 3.6 06 - otro{ko varstvo, {olstvo (neurejeno otro{ko varstvo, premalo vrtcev, premajhne sprejemne mònosti, potrebna raz{iritev, nova {ola, prevelika oddaljenost {ole) 5.0 07 - problemi otrok in mladine (ni igri{~, niso vzdrèvana, ni prostorov, premalo prostorov, {portnih objektov za mladino, slabo organiziran prosti ~as mladih, slaba vzgoja mladine /tudi prometna/) 2.0 08 - problemi zdravstva in socialnega varstva (ni zdravstvenega doma, ambulante, slaba zdravstvena oskrba, primanjkuje zdravnikov, problemi ostarelih) 1.6 09 - zaposlovanje (ni zaposlitve, odhajanje mladih) 0.6 10 - stanovanjski problemi (ni stanovanj, brez stanovanja, ljudje v samskih domovih, v barakah) 2.4 11 - kulturno-zabavno ‘ivljenje (ni organizirano, ni dvorane, kulturnega doma, kina, telovadnice, {portnih objektov) 2.2 12 - problemi krajevne skupnosti (ni urejena v skladu z ustavo, /problemi meja, samoupravne organiziranosti, ni potro{ni{kih svetov/, slabo deluje, slabo se zadovoljujejo interesi ob~anov, premajhen vpliv ob~anov na odlo~anje /premalo sestankov, ni kontrole nad tro{enjem sredstev, prehitro se odlo- ~a/, premajhna informiranost, ljudje premalo sodelujejo, prevelik vpliv posameznikov /vedno isti, treba jih je zamenjati, pomladiti kadre/, interesi KS se v ob~ini ne upo{tevajo, ob~inski organi imajo prevelik vpliv, slaba povezanost z delegati, ni prostorov za sestanke, delo delegacij) 4.7 00 - b.o. 2.6 238 SJM 78 1.16 ALI STE VI OSEBNO V ZVEZI S TEMI PROBLEMI KAJ UKRENILI, KAJ PREDLAGALI? 1 - ne ve, ni problemov v KS 48.4 2 - ni~ ni ukrenil 32.0 3 - ukrenil, predlagal je, zaprosil, govoril o tem s posamezniki (~lani sveta KS, ~lani vodstev DPO, delegati ipd.) 7.2 4 - ukrenil je, predlagal je, opozarjal, razpravljal na sejah, sestankih v KS ali ob~ini /na svetu KS, zboru ob~anov, sestankih DPO/) 8.6 5 - ukrenil kaj drugega, sam pomagal nekomu, sodeloval pri prostovoljni akciji, dal prispevek, napisal predlog, 2.4 pro{njo, ~lanek, zbiral podpise ipd. 0 - b.o. 1.4 1.17 ALI STE ZAPOSLENI? 1 - ni zaposlen-a 34.4 2 - je zaposlen-a 65.6 1.18 ZANIMA NAS, ALI STE MED KANDIDATI, KI STE JIH VOLILI NA NEDAVNIH VOLITVAH V VA[I TOZD POZNALI.... 1 - ni zaposlen 34.4 2 - vse 30.1 3 - ve~ino 19.0 4 - dober del, polovico njih 5.6 5 - le manj{i del 4.8 6 - le posamezne 2.9 7 - nikogar 0.9 8 - nisem bil na volitvah 1.3 0 - b.o. 1.1 1.19 ALI STE IZVOLJENI V ORGANE SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V DELOVNI ORGANIZACIJI? ALI BI BILI PRIPRAVLJENI DELOVATI KOT ^LAN TEH ORGANOV? 1 - ni zaposlen-a 34.4 ______________________________________________________________________________ V DELOVNI ORGANIZACIJI je iz- ni iz- bi bil pri- voljen voljen pravljen b.o. delovati 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A1-v samoupravnih organih delovne organizacije (delavski svet, od- bori, komisije) 15.6 31.3 17.1 1.7 A2-~lan delegacije v delovni organiza- ciji za drùbeno politi~no skupnost 3.9 45.0 14.8 1.9 A3-~lan delegacije v delovni orga- nizaciji za skup{~ino interesnih 9.5 39.3 15.2 1.6 skupnosti (SIS) ______________________________________________________________________________ SJM 78 239 1.20 ALI KAJ VESTE O DELU DELEGACIJ V VA[I TOZD, DELOVNI ORGANIZACIJI V ZADNJEM LETU? 1 - ni zaposlen-a 34.4 2 - dobro sem obve{~en 32.9 3 - nekaj sem sli{al, bral 24.3 4 - ni~ ne vem 7.3 0 - b.o. 1.0 1.21 ALI SE ^LANI DELEGACIJ V VA[I TOZD, DELOVNI ORGANIZACIJI DOVOLJ POVEZUJEJO Z OB^ANI (I[^EJO MNENJA, PORO^AJO) ALI NE? 1 - ni zaposlen-a 34.4 2 - dovolj se povezujejo 28.3 3 - premalo se povezujejo 28.4 4 - sploh se ne povezujejo 1.9 5 - ne vem, ~e se povezujejo 3.1 6 - ni~ ne ve o tem 2.5 0 - b.o. 1.3 1.22 KAJ SODITE, ALI SO KAKI PROBLEMI - VA[I OSEBNI ALI SKUPNI, KI BI JIM MORALI V VA[I TOZD, DELOVNI ORGANIZACIJI PRI RE[EVANJU POSVETITI [E POSEBNO POZORNOST? 1 - ni zaposlen-a 34.4 2 - ni takih problemov, ne ve za probleme 42.0 3 - problemi proizvodnje 4.2 4 - problemi poslovanja 1.6 5 - kadrovski problemi 2.3 6 - delovni pogoji 2.5 7 - problemi samoupravljanja 5.6 8 - delitev dohodka in osebnega dohodka 5.5 9 - stanovanjski problemi 1.9 1.23 ALI STE VI OSEBNO V ZVEZI S TEMI PROBLEMI KAJ UKRENILI, KAJ PREDLAGALI? 1 - ni zaposlen-a 34.4 2 - ne ve, ni problemov 42.0 3 - ni~ ni ukrenil 11.6 4 - ukrenil, predlagal je, zaprosil, govoril o tem s predpo-stavljenimi, ~lani samoupravnih organov, ~lani DPO, delegati 5.0 5 - ukrenil je, predlagal je, opozoril, razpravljal na sejah samoupravnih organov, DPO, na zborih delavcev 5.0 6 - ukrenil kaj drugega, sam sodeloval pri re{evanju, prispeval, napisal pro{njo, zbiral podpise ipd. 1.2 0 - b.o. 0.8 1.24 ALI SO KAKA ODPRTA VPRA[ANJA, PERE^I PROBLEMI, O KATERIH LJUDJE PRI NAS, V KRAJEVNI SKUPNOSTI, V DELOVNI ORGANIZACIJI, NERADI ALI SPLOH NE GOVORIJO? 1 - ni takih vpra{anj, problemov 59.6 2 - so taka vpra{anja, problemi 39.8 0 - b.o. 0.5 1.25 ZA KAK[NA VPRA[ANJA, PROBLEME GRE? NAVEDITE JIH: 240 SJM 78 (Odprto vpra{anje: uvr{~en je en odgovor.) 1 - ni takih vpra{anj, problemov 59.2 2 - so problemi, brez navedbe 27.3 3 - razli~ni eti~ni problemi socializma (podjetni{tvo, potro{- ni{tvo, nezainteresiranost, neaktivnost in neodgovornost ljudi, korupcija, vpra{anje javne kritike, strah pred po-sledicami, razlike med delavci v proizvodnji in pisarnah, med vodilnimi in drugimi) 1.6 4 - nepravilnosti v drùbenopoliti~nem sistemu (premalo samoupravljanja, nesamoupravni postopki, napake vodstev, odgovornih ljudi, osebna neodgovornost, neizpolnjevanje dol`nosti, privilegiji, politi~ne napake, razne nepravilnosti, problemi delegatskega sistema /nepovezanost delegatov z bazo/, problemi delovanja DPO) 3.0 5 - gospodarski problemi (nena~rtna gradnja tovarn, slaba proizvodnja, problemi zaposlovanja, zanemarjenost kmetijstva, kooperacija) 0.8 6 - delitev dohodka (nagrajevanje po delu, vrednotenje dela /to~kovanje OD/) 2.6 7 - stanovanjska vpra{anja (gradnja, dodeljevanje, privilegiji 1.0 8 - zbiranje sredstev za razne namene, obremenjenost s prispevki 0.4 9 - drugi konkretni problemi ({olstvo, ceste ipd.) 3.1 0 - b.o. 0.9 1.26 IN ZAKAJ LJUDJE O TEH PROBLEMIH NE GOVORIJO? IZBERITE EN ODGOVOR, KI SE VAM ZDI NAJBOLJ POMEMBEN. 1 - ni takih vpra{anj, problemov 56.3 2 - nismo navajeni odkrite, javne besede 8.7 3 - najbolje je prepustiti urejanje zadev drugim 3.7 4 - bojijo se zamere, lahko bi jim {kodovalo 15.7 5 - o pomembnej{ih zadevah odlo~ajo drugi 3.2 6 - ljudje probleme premalo poznajo 4.8 7 - kdor govori o problemih, mu naloìjo naloge in dol`nosti 0.8 8 - nima pomena, saj razpravljajo vedno eni in isti 3.4 9 - drugo 0.8 0 - ne vem, zakaj 2.4 2.00 DEJAVNOST DRU@BENOPOLITI^NIH ORGANIZACIJ 2.01 ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE JE V ZADNJEM ^ASU ZAVZEMALA ZVEZA KOMUNISTOV PRI NAS SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI, ALI NE? 1 - da, povsem je skladna 43.9 2 - deloma je skladna 22.5 3 - ni skladna 2.2 4 - jo premalo poznam, da bi jo lahko ocenil 22.0 5 - ni~ ne vem o tem 9.0 0 - b.o. 0.3 2.02 KATERE SO PO VA[EM MNENJU NAJPOMEMBNEJ[E DRU@BENE NALOGE ZVEZE KOMUNISTOV SJM 78 241 V NA[I DRU@BI? IZBERITE TRI IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU. Rang1 Rang2 Rang3 01 - razvijanje samoupravljanja in socialisti~ne demokracije 30.0 9.1 5.8 02 - skrb za proizvodnjo in ve~jo produktivnost 12.3 15.4 6.8 03 - uveljavljanje interesov delavskega razreda 10.8 13.7 8.4 04 - skrb za enakost vseh delovnih ljudi 14.5 14.5 11.0 05 - re{evanje napetosti in konfliktov v drùbi 1.4 4.0 4.9 06 - uveljavljanje idejne in politi~ne enotnosti v drùbi 2.2 5.1 5.2 07 - dolo~anje ciljev drùbenega razvoja 1.5 3.0 4.4 08 - razvijanje enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti 4.7 7.7 11.3 09 - borba proti nesamoupravnim pojavom in silam 1.6 3.1 7.1 10 - uveljavljanje politike neuvr{~enosti 2.2 2.8 8.7 11 - druge funkcije 0.2 0.4 1.2 12 - ne ve, katere so pomembne 18.3 - - 13 - ni tega odgovora - 21.3 25.2 00 - b.o. 0.3 - - 2.03 ALI STE SEZNANJENI O DELU KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE? 1 - dobro sem seznanjen 15.4 2 - delno seznanjen 41.9 3 - sli{al sem, da je bil kongres 30.1 4 - ni~ ne vem o tem 12.3 0 - b.o. 0.3 2.04 TUDI ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE SE PRIPRAVLJA NA KONGRES. KATERIM OD NAVEDENIH DRU@BENIH VPRA[ANJ BI SE MORALA ZVEZA KOMUNISTOV NA KONGRESU PREDVSEM POSVETITI? IZBERITE TRI IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU. Rang1 Rang2 Rang3 01 - drùbenemu poloàju delavcev 22.1 8.7 7.2 02 - razvoju samoupravljanja 15.2 12.8 7.2 03 - izbolj{anju ‘ivljenjskega standarda 9.9 12.3 7.8 04 - krepitvi drùbene vloge ZK 5.1 6.0 4.9 05 - razvijanju enakopravnosti narodov in narodnosti 4.9 8.1 8.7 06 - zmanj{evanju socialnih razlik 10.4 12.3 10.0 07 - hotrej{emu gospodarskemu razvoju 6.3 9.4 10.9 08 - problemom mladine in ‘ensk 2.3 4.1 6.7 09 - razmeram v svetu, neuvr{~eni politiki 1.9 2.4 7.9 10 - nobenemu od teh, drugim 0.3 - - 11 - ne ve katerim bi se morala posvetiti 7.8 - - 12 - ni~ ne vem o tem 13.4 - - 13 - ni tega odgovora - 23.9 28.7 00 - b.o. 0.5 - - 242 SJM 78 2.05 V KATERE DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE STE V^LANJENI? ALI V NJIH DELUJETE? ____________________________________________________________________________ DRU@BENOPOLITI^NE ni je deluje, ima ORGANIZACIJE ~lan ~lan funkcijo b.o. 1 2 3 0 ____________________________________________________________________________ A1-Socialisti~na zveza (SZDL) 28.8 66.5 4.2 0.6 A2-Zveza komunistov 85.1 10.0 4.1 0.7 A3-Zveza sindikatov 34.4 48.4 5.6 11.7 A4-Zveza socialisti~ne mladine 83.9 12.9 2.5 0.7 A5-Zveza borcev 88.6 8.4 1.9 1.1 ____________________________________________________________________________ 2.06 KAKO OCENJUJETE AKTIVNOST POSAMEZNIH DRU@BENOPOLITI^NIH ORGANIZACIJ V OKOLJU, KJER @IVITE IN DELATE? ____________________________________________________________________________ V KRAJEVNI SKUPNOSTI zelo akti- malo sploh ni ne vem b.o. aktivna vna aktivna aktivna 1 2 3 4 5 0 ____________________________________________________________________________ A1-osnovno organizacijo Zveze komunistov 7.7 35.8 17.3 3.0 35.7 0.5 A2-krajevno organizacijo Socialisti~ne zveze 9.4 42.8 18.2 1.8 27.3 0.4 (SZDL) A3-krajevno organizacijo Zveze socialisti~ne 10.2 28.4 19.3 7.4 34.3 0.4 mladine (ZSMS) A4-krajevno organizacijo Zveze borcev (ZB) 10.6 33.0 10.4 3.6 41.9 0.5 ____________________________________________________________________________ V DELOVNI ORGANIZACIJI zelo akti- malo sploh ne ni za- akti- vna akti- ni ak- vem poslen b.o. vna vna tivna 1 2 3 4 5 6 0 ____________________________________________________________________________ A5-osnovno organizacijo Zveze komunistov 14.2 30.9 9.3 2.0 7.7 34.4 1.6 A6-osnovno organizacijo Zveze sindikatov 16.6 32.9 8.7 1.1 4.7 34.4 1.5 A7-osnovno organizaciji Zveze socialisti~ne mladine 8.2 23.2 14.3 5.3 12.2 34.4 2.4 ___________________________________________________________________________ 2.07 NA KAK[EN NA^IN PREDVSEM DELUJEJO IN VPLIVAJO KOMUNISTI NA DOGAJANJE IN ODLO^ANJE V SAMOUPRAVNIH ORGANIH V VA[EM DELOVNEM OKOLJU, V KRAJEVNI SKUPNOSTI? 1 - komunisti najprej razpravljajo in oblikujejo svoje stali{~e, ki ga posredujejo z utemeljitvijo in prepri~ljivo zagovarjajo42.0 2 - organom samoupravljanja vsiljujejo vnaprej dogovorjene odlo~itve 4.7 3 - ZK pretèno ne oblikuje svojih stali{~, posamezni komunisti pa delujejo na osnovi svojega prepri~anja 9.3 4 - v samoupravnih organih ZK nikoli ne nastopa s svojimi stali{~i, posamezni ~lani pa ne uveljavljajo svojih mnenj 2.7 5 - kako druga~e 0.9 6 - ne vem, premalo poznam 39.9 SJM 78 243 0 - b.o. 0.5 2.08 KAKO SE V SOCIALISTI^NI ZVEZI UVELJAVLJAJO INTERESI SPODAJ NAVEDENIH SKUPIN LJUDI? ____________________________________________________________________________ INTERESI v ce- le de- sploh ne vem loti loma ne b.o. 1 2 3 4 0 ____________________________________________________________________________ A1-kmetov 14.9 51.7 5.1 28.0 0.3 A2-nekvalificiranih delavcev 13.9 52.4 6.5 26.7 0.4 A3-kvalificiranih delavcev 23.2 49.3 1.5 25.6 0.5 A4-prosvetnih in kulturnih delavcev 31.9 33.8 1.6 32.1 0.5 A5-strokovnjakov 39.1 28.4 0.9 31.1 0.5 A6-politi~nih funkcionarjev 52.3 17.6 0.5 29.0 0.6 A7-ljudi na poloàjih v delovnih 48.3 22.5 0.5 28.1 0.5 organizacijah A8-mladine in {tudentov 20.4 45.2 4.0 29.9 0.4 A9-ènsk 19.9 48.0 5.3 26.3 0.5 ____________________________________________________________________________ 2.09 KAK[NE MO@NOSTI IMATE ZA IZRA@ANJE SVOJIH INTERESOV V SOCIALISTI^NI ZVEZI (SZDL) V VA[EM KRAJU, MESTU? 1 - brez SZDL sploh ne bi mogel uveljavljati svojih interesov 7.4 2 - v SZDL lahko uveljavljam svoje interese 35.7 3 - v SZDL lahko le deloma uveljavljam svoje interese 20.3 4 - v SZDL ne morem uveljavljati svojih interesov 4.2 5 - SZDL sploh ni pripravljena izraàti mojih interesov 1.6 6 - to me ne zanima 8.4 7 - ne vem 22.2 0 - b.o. 0.1 2.10 KAK[NE MO@NOSTI IMAJO VERNI LJUDJE ZA SVOJE UVELJAVLJANJE ZNOTRAJ SOCIALISTI^NE ZVEZE? 1 - vse mònosti 59.3 2 - le nekaj mònosti 15.2 3 - nimajo mònosti 3.1 4 - premalo vem o tem 22.2 0 - b.o. 0.2 2.11 KAJ PO VA[EM MNENJU POMENI, DA JE SOCIALISTI^NA ZVEZA FRONTNA ORGANIZACIJA? 1 - premalo vem o tem, b.o. 68.2 2 - je najbolj mnoì~na organizacija, zdruùje vse ljudi, ne le drùbenopoliti~ne delavce, je najbolj {tevil~na, naj{ir{a, v njej se enakopravno povezujejo vsi in uveljavljajo svoje interese, zastopa interese vseh slojev 17.8 3 - zajema vse oblike organiziranja ljudi, povezuje vse organizacije 3.2 4 - je vodilna sila, nadaljuje tradicijo OF, vodi delovne ljudi, deluje na vseh podro~jih, obravnava vse probleme, odlo~a o vseh vpra{anjih, nosilka napredka, pobudnik drùbenega razvoja 4.7 5 - drugo (pravilni odgovori) 2.1 6 - nepravilni odgovori (v zvezi z obrambo itd.) 3.0 0 - b.o. 0.7 244 SJM 78 2.12 KRVODAJALSTVO JE POMEMBNO ^LOVE[KO DEJANJE. ALI BI TUDI VI DAROVALI KRI? 1 - da, sem jo ‘e in jo {e bom 30.5 2 - da, sem jo ‘e, a je ne bom, ne morem ve~ 13.9 3 - daroval bi jo 22.0 4 - ne bi jo daroval 4.0 5 - ne morem jo darovati, ker nisem dovolj zdrav 27.2 6 - ne vem 1.9 0 - b.o. 0.5 3.00 DRU@BENI RAZVOJ 3.01 LJUDJE IMAJO RAZLI^NE VREDNOTE. KAJ OD SPODAJ NAVEDENEGA JE V ZVEZI Z DRU@BENIM RAZVOJEM ZA VAS OSEBNO NAJPOMEMBNEJ[E? IZBERITE NAJVE^ TRI ODGOVORE IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU. Rang1 Rang2 Rang3 01 - drùbena lastnina 7.9 4.3 5.2 02 - enakost 20.7 15.4 7.4 03 - spo{tovanje ~loveka, svoboda, vsestransko razvita osebnost (humanizem) 46.6 22.5 7.9 04 - dajanje prednosti skupinskim interesom pred individualnimi (kolektivizem) 2.7 12.0 9.0 05 - sprejemanje novega, usmerjenost v prohodnost(modernizem) 1.8 10.0 13.2 06 - nereligioznost, neverovanje v Boga 0.1 0.4 0.9 07 - materialna usmerjenost, dobrine, potro{ni{tvo, udobno ‘ivljenje 1.8 4.1 7.2 08 - odprtost do sveta 1.3 6.1 11.4 09 - samoupravljanje 6.4 10.4 15.3 10 - ne vem kaj 0.4 - - 11 - ni tega odgovora - 14.9 22.6 00 - ni~ od navedenega, drugo 10.3 - - 3.02 ^E PRIMERJATE @IVLJENJE PRI NAS S TISTIM PRED 5, 6 LETI, ALI SODITE, DA SE DANES...... DA JE DANES..... __________________________________________________________________________ da,bolj isto ne, b.o. ve~ manj 1 2 3 0 __________________________________________________________________________ a - ve~ dela 62.8 22.0 14.3 0.8 b - bolje ‘ivi 85.2 12.1 2.2 0.5 c - demokrati~nej{e odlo~a 72.3 23.2 2.7 1.9 d - ve~ je samoupravljanja 80.1 16.5 1.7 1.6 e - delo in delavec se bolj spo{tujeta 58.6 31.8 8.1 1.5 f - hitreje pride do stanovanj 51.3 29.2 17.4 2.1 g - làje zaposluje 54.8 27.6 15.9 1.7 h - krepi zakonitost 58.5 33.1 5.5 2.9 i - ve~ je mònosti za izobraèvanje in strokovno kvalificiranje 86.7 10.4 1.9 1.0 j - bogatej{e kulturno ‘ivljenje 64.9 27.9 5.7 1.5 k - ve~ je mònosti, da ima{ otroke 59.4 30.0 8.7 1.8 l - delo se objektivneje nagrajuje 58.7 30.9 8.0 2.4 m - ~lovek ima ve~je mònosti za po~itek, letovanje in zabavo 71.6 20.9 6.5 1.0 __________________________________________________________________________ SJM 78 245 3.03 KAKO OCENJUJETE GOSPODARSKE RAZMERE V MINULEM LETU V JUGOSLAVIJI IN SLOVENIJI GLEDE NA LETO 1976? ________________________________________________________________ V303YU V303SL RAZMERE SO v SFRJ v SRS ________________________________________________________________ 1 - mnogo bolj{e 15.2 15.9 2 - nekaj bolj{e 47.1 46.5 3 - enake 13.0 14.0 4 - nekaj slab{e 4.6 4.7 5 - mnogo slab{e 0.5 0.7 6 - ne vem, ne morem oceniti 19.5 18.0 0 - b.o. 0.1 0.2 ________________________________________________________________ 3.04 KAM NAJ DRU@BA PREDVSEM VLAGA SVOJA SREDSTVA? 1 - v tisto, kar bo omogo~ilo bolj{e ‘ivljenje na{im otrokom in vnukom 70.3 2 - v tisto, kar se bo takoj poznalo na na{em standardu, ne glede na bodo~nost 16.3 3 - se ne more odlo~iti 13.2 0 - b.o. 0.2 3.05 NEKATERI LJUDJE PREDVSEM GLEDAJO NA TO, DA VAR^UJEJO DENAR, DA BI LAHKO KAJ KUPILI IN SI S TEM IZBOLJ[ALI SVOJE @IVLJENJE, DRUGI PA PRAVIJO, DA JE DANES NESMISELNO HRANITI DENAR IN DA GA JE NAJBOLJ PAMETNO SPROTI PORABITI. S KATERIMI BI SE VI BOLJ STRINJALI? 1 - s prvimi, ki {tedijo 65.0 2 - z drugimi, ki sproti porabijo 24.0 3 - se ne more odlo~iti 10.9 0 - b.o. 0.1 3.06 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI OBMO~JI V SLOVENIJI? 1 - manj razvita obmo~ja naj sama skrbijo za svoj razvoj 3.1 2 - to naj bo predvsem skrb vse slovenske skupnosti, zlasti pa njenih razvitih obmo~ij 49.8 3 - manj razvita obmo~ja naj sama skrbijo zase, slovenska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 37.3 4 - ne vem, premalo poznam 9.7 0 - b.o. 0.1 3.07 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike naj same skrbijo za svoj nadaljnji razvoj 6.2 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa razvitih republik 41.6 3 - manj razvite republike morajo skrbeti zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 42.0 4 - ne vem, premalo poznam 10.1 0 - b.o. 0.2 246 SJM 78 3.08 KOLIKO SE VI OSEBNO ZAVZEMATE ZA: _____________________________________________________________________________ zavzemam se __________________________ ne vem b.o. zelo srednje sploh ne 1 2 3 4 0 _____________________________________________________________________________ A1 01 - bolj{e nagrajevanje dela delavcev v neposredni proizvodnji 55.1 27.2 3.5 13.9 0.3 A2 02 - izbor najbolj izobraènih in strokovnih ljudi na vodilne funkcije 45.1 32.8 7.8 14.1 0.3 A3 03 - dajanje ve~jih pooblastil dràvnim organom zaradi ve~- je u~inkovitosti v odprav- ljanju negativnih pojavov 31.1 31.9 17.0 19.5 0.4 A4 04 - {irjenje mònosti zaposlo- vanja v zasebnih delavnicah 23.6 36.9 22.3 16.6 0.5 A5 05 - izbor dobrih in zaslùnih delavcev na odgovorne drùbene funkcije 56.0 25.4 4.0 14.2 0.4 A6 06 - uveljavljanje moralno po- liti~nih lastnosti za vsa pomembnej{a mesta 42.7 30.3 9.1 17.2 0.8 A7 07 - ve~ja vlaganja sredstev v nove obrate, zato, da bi se zaposlilo ve~ ljudi 60.9 21.8 4.9 11.9 0.5 A8 08 - zagotavljanje odlo~ilnega vpliva strokovnjakov pri odlo~anju o vseh vànih vpra{anjih v na{i drùbi 35.6 31.6 15.6 16.7 0.6 A9 09 - aktivnej{o vlogo dràvnih organov pri re{evanju spo- rov med posameznimi de- lovnimi organizacijami 28.0 31.3 20.0 20.3 0.5 A10 10 - zmanj{anje davka na zem- ljo in drugo imovino, ki je v zasebni lasti 37.8 33.3 12.2 16.1 0.6 A11 11 - dajanje prednosti strokov- njakom pri dodeljevanju drùbenih stanovanj 18.0 28.9 36.3 16.0 0.7 _____________________________________________________________________________ 3.09 OD VSEH CILJEV, ZA KATERE SE ZAVZEMATE, IZDVOJITE TISTEGA, KI JE ZA VAS NAJBOLJ POMEMBEN. 01 - bolj{e nagrajevanje dela delavcev v neposredni proizvodnji 33.1 02 - izbor najbolj izobraènih in strokovnih ljudi na vodilne funkcije 8.5 03 - dajanje ve~jih pooblastil dràvnim organom zaradi ve~je u~inkovitosti v odpravljanju negativnih pojavov 2.9 04 - {irjenje mo~nosti zaposlovanja v zasebnih delavnicah 2.0 05 - izbor dobrih in zaslùnih delavcev na odgovorne drùbene funkcije 8.3 06 - uveljavljanje moralno politi~nih lastnosti za vsa pomembnej{a mesta 3.8 07 - ve~ja vlaganja sredstev v nove obrate, zato, da bi se zaposlilo ve~ ljudi 14.7 08 - zagotavljanje odlo~ilnega vpliva strokovnjakov pri odlo~anju o vseh vànih vpra{anjih v na{i drùbi 2.3 SJM 78 247 09 - aktivnej{o vlogo dràvnih organov pri re{evanju sporov med posameznimi delovnimi organizacijami 0.6 10 - zmanj{anje davka na zemljo in drugo imovino, ki je v zasebni lasti 10.9 11 - dajanje prednosti strokovnjakom pri dodeljevanju drùbenih stanovanj 1.3 00 - b.o. 11.5 3.10 DOLGORO^NE TE@NJE IN INTERESI LJUDI SE V^ASIH LAHKO IZRAZIJO Z ENO BESEDO. PAZLJIVO PRE^ITAJTE VSE NAVEDENE BESEDE IN IZBERITE TRI, KI BI LAHKO NA JEDERNAT NA^IN IZRAZILE VA[E DOLGORO^NE TE@NJE (INTERESE). besede: A+B+C (01) LASTNINA 4.9 (02) ENAKOST 27.9 (03) SAMOUPRAVLJANJE 26.1 (04) UGLED 5.1 (05) OBLAST 1.4 (06) SVOBODA 36.7 (07) ZAKONITOST 7.9 (08) DENAR 6.6 (09) KULTURA 6.3 (10) ZNANOST 5.3 (11) STROKOVNOST 6.2 (12) TRADICIJA 1.2 (13) DELO 15.8 (14) NAPREDEK 13.4 (15) STANDARD 7.4 (16) IDEJNOST 1.2 (17) MIR 34.1 (18) USPEH 4.6 (19) ANGA@IRANOST 1.8 (20) IZOBRAZBA 7.2 (21) NEODVISNOST 8.3 (22) PO[TENJE 31.1 (23) SOLIDARNOST 12.5 (24) DRU@INA 18.6 (25) NI TEGA ODGOVORA 6.4 (00) BREZ ODGOVORA 2.1 3.11 IN SEDAJ IZDVOJITE SAMO ENO BESEDO, KI NAJBOLJE IZRA@A VA[E DOLGORO^NE TE@NJE (INTERESE)? (01) LASTNINA 1.2 (02) ENAKOST 7.0 (03) SAMOUPRAVLJANJE 7.5 (04) UGLED 0.6 (05) OBLAST 0.0 (06) SVOBODA 15.9 (07) ZAKONITOST 1.4 (08) DENAR 2.1 (09) KULTURA 0.9 (10) ZNANOST 0.7 (11) STROKOVNOST 1.3 (12) TRADICIJA 0.2 (13) DELO 5.5 (14) NAPREDEK 3.4 (15) STANDARD 1.8 (16) IDEJNOST 0.2 248 SJM 78 (17) MIR 19.5 (18) USPEH 1.0 (19) ANGA@IRANOST 0.2 (20) IZOBRAZBA 1.7 (21) NEODVISNOST 1.9 (22) PO[TENJE 12.5 (23) SOLIDARNOST 2.3 (24) DRU@INA 7.4 (00) BREZ ODGOVORA 3.6 3.12 SEDAJ PA IZBERITE BESEDO, KI NIKAKOR NE GOVORI O VA[IH INTERESIH: (01) LASTNINA 10.6 (02) ENAKOST 0.7 (03) SAMOUPRAVLJANJE 1.1 (04) UGLED 5.4 (05) OBLAST 24.1 (06) SVOBODA 0.6 (07) ZAKONITOST 0.7 (08) DENAR 12.1 (09) KULTURA 1.1 (10) ZNANOST 1.7 (11) STROKOVNOST 1.0 (12) TRADICIJA 10.9 (13) DELO 0.4 (14) NAPREDEK 0.0 (15) STANDARD 1.3 (16) IDEJNOST 3.6 (17) MIR 0.3 (18) USPEH 0.6 (19) ANGA@IRANOST 4.1 (20) IZOBRAZBA 1.2 (21) NEODVISNOST 0.6 (22) PO[TENJE 0.4 (23) SOLIDARNOST 1.1 (24) DRU@INA 0.9 (00) BREZ ODGOVORA 15.5 3.13 KAKO PO VA[EM MNENJU SPODAJ NAVEDENE RAZLIKE RAZDVAJAJO LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI? ______________________________________________________________________________ zelo razdva- kakor ne raz- sploh ne ne ve b.o. RAZLIKE razdva- jajo kdaj dvajajo razdva- jajo jajo 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ A - v izobrazbi, kvalifikaciji 16.5 41.4 23.2 10.1 2.7 5.9 0.3 B - v osebnih dohodkih 32.1 43.9 13.3 4.4 1.0 5.2 0.1 C - v premoènju in ‘ivljenjskem standardu 32.2 40.9 15.5 5.0 0.8 5.3 0.2 D - med vodilnimi in drugimi zaposlenimi 22.0 38.7 20.6 8.4 1.2 8.8 0.3 E - v ugledu in priznanjih 11.6 35.2 26.1 13.5 2.4 10.6 0.6 ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ SJM 78 249 zelo razdva- kakor ne raz- sploh ne ne ve b.o. RAZLIKE razdva- jajo kdaj dvajajo razdva- jajo jajo 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ F - v vplivu in po- liti~ni mo~i 18.7 33.4 20.3 12.5 1.9 12.7 0.5 G - med umskim in fizi~nim delom 19.4 40.8 20.0 10.2 1.3 7.8 0.4 H - med podro~ji in panogami dela (gospodarstvo, 9.1 32.6 21.8 18.5 2.9 14.8 0.4 drùbene dejav- nosti) I - med bolj ali manj razvitimi podro- ~ji (mesto-vas) 14.7 41.0 19.7 13.0 2.7 8.3 0.7 J - med mo{kimi in ‘enskami 5.8 25.5 25.4 27.0 9.2 6.7 0.4 K - razlike v staro- sti (mlaj{i - starej{i 9.2 31.7 28.0 19.7 5.1 6.1 0.3 _____________________________________________________________________________ 3.14 KATERE USLUGE NAJ BI PLA^EVAL OB^AN V VE^JI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA @EPA, KATERE PA NAJ BI BILE PREKO SKUPNE PORABE BREZ PLA^ILA ALI PO NI@JI CENI OB^ANU BOLJ DOSEGLJIVE? ____________________________________________________________________________ ve~ iz ve~ iz naj bo VRSTA USLUG lastnega drùbenih kot ne vem b.o. ‘epa sredstev doslej 1 2 3 4 0 ____________________________________________________________________________ a - v zdravstvu 4.6 52.4 40.3 2.7 0.0 b - v izobraèvanju, {olstvu ({olnine, {tipendije, u~beniki itd.) 6.2 60.6 28.9 4.3 - c - v kulturi (gledali{~e, film, knjige ipd.) 15.7 41.4 35.7 6.9 0.2 d - v gradnji stanovanj, najemnine 19.7 48.4 26.4 5.5 0.1 e - v otro{kem varstvu 10.1 56.4 26.8 6.1 0.5 f - komunalne usluge 10.4 49.6 33.0 6.1 0.8 g - v telesni kulturi (telovad- nice, igri{~a, kopali{~a) 10.9 50.9 30.6 7.5 0.1 h - socialno varstvo ( skrb za starej{e) 6.3 65.6 23.6 4.3 0.1 _____________________________________________________________________________ 3.15 ALI SE JE U^INKOVITOST GOSPODARJENJA DELOVNIH ORGANIZACIJ PO OBLIKOVANJU TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRU@ENEGA DELA POVE^ALA ALI NE? 1 - ne vem, premalo poznam 38.8 2 - pove~ala se je 43.4 3 - ni~ se ni spremenilo 14.2 4 - zmanj{ala se je 3.1 0 - b.o. 0.5 3.16 ALI SE JE PO OBLIKOVANJU TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRU@ENEGA DELA POVE^AL VPLIV ZAPOSLENIH NA RAZPOLAGANJE Z DOHODKOM? 250 SJM 78 1 - ne vem, premalo poznam 34.6 2 - pove~al se je 47.4 3 - ni~ se ni spremenilo 15.9 4 - zmanj{al se je 1.6 0 - b.o. 0.4 3.17 ALI STE KAJ SLI[ALI O NOVEM ZAKONU O ZDRU@ENEM DELU, KI JE BIL SPREJET V LANSKEM LETU? 1 - pozna zakon 29.6 2 - nekaj je sli{al 40.8 9 - ni~ ne ve o njem 29.6 3.18 KAKO VI OSEBNO OCENJUJETE URESNI^EVANJE DOLO^IL ZAKONA O ZDRU@ENEM DELU V PRAKSI? 1 - uresni~ujejo se 17.7 2 - le po~asi, deloma se uresni~ujejo 48.6 3 - sploh se ne uresni~ujejo 1.2 9 - ni~ ne ve o njem 29.6 0 - b.o. 2.9 (samo za zaposlene) 3.19 KOLIKO SE VI OSEBNO STRINJATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI O UVELJAVLJANJU ZAKONA O ZDRU@ENEM DELU V VA[I DELOVNI SREDINI? 0 - ni zaposlen 34.4 9 - ni~ ne ve o zakonu 9.9 ______________________________________________________________________________ v celoti v glavnem v glavnem sploh se UVELJAVLJANJE ZZD se stri- se stri- se ne ne ne vem njam njam strinjam strinjam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a - prispeva k razvoju in utrjevanju samoupravljanja 20.6 29.9 0.9 0.1 4.1 b - prispeva, da delav- ci v ve~ji meri obvladujejo doho- dek v TOZD 17.9 29.1 4.0 0.3 4.3 c - vpliva na odstra- njevanje tehnokra- tskih in birokrat- skih odnosov 17.5 25.1 5.3 1.0 6.7 d - omogo~a ve~jo produktivnost 19.3 26.2 4.0 1.5 4.7 e - omogo~a objektiv- nej{o delitev 18.8 27.6 3.9 0.6 4.7 f - prispeva k utrje- vanju odgovornosti 20.6 26.4 3.2 0.6 4.9 ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ v celoti v glavnem v glavnem sploh se SJM 78 251 UVELJAVLJANJE ZZD se stri- se stri- se ne ne ne vem njam njam strinjam strinjam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ g - prispeva k uvelja- vljanju dohodkovnih odnosov (med proiz- vajalci, trgovinò drùbenimi dejav- nostmi) 15.6 27.4 3.6 0.6 8.5 h - vpliva na bolj{o notranjo organiza- cijo in uspe{nej{e poslovanje 18.6 27.2 3.1 0.7 6.0 _____________________________________________________________________________ 3.20 SPODAJ JE NAVEDENIH NEKAJ STVARI, KI SO POMEMBNE ZA DELO, KI GA ^LOVEK OPRAVLJA. IZBERITE DVA ODGOVORA IN JU RAZVRSTITE PO POMENU. Rang1 Rang2 1 - da je zanimivo 32.2 12.5 2 - da je mogo~e napredovati pri delu 23.4 19.2 3 - da ni nevarnosti odpu{~anja z delovnega mesta 7.5 10.1 4 - da zagotavlja dober zasluèk 16.9 21.0 5 - da obstoji tovari{tvo pri delu 16.2 29.6 6 - kaj drugega 2.4 1.4 7 - ni takega odgovora - 6.3 0 - b.o. 1.5 - 3.21 ALI KAJ VESTE O TEM, DA SE SEDAJ V ORGANIZACIJAH ZDRU@ENEGA DELA UVELJAVLJA NOV NA^IN DELITVE DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV? 1 - ni~ ne vem o tem 28.1 2 - delno, nekaj sem sli{al 26.4 3 - da, seznanjen sem 44.8 0 - b.o. 0.6 3.22 KAK[NE SO POSLEDICE NOVEGA NA^INA NAGRAJEVANJA NA MED^LOVE[KE ODNOSE V DELOVNIH KOLEKTIVIH? IZBERITE NAJVE^ DVA ODGOVORA IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU. Rang1 Rang2 1 - ni~ ne vem o tem 30.5 0.0 2 - utrjuje ob~utek povezanosti posameznikov s kolektivom 8.7 5.9 3 - v medsebojnih ~love{kih odnosih povzro~a motnje (prepirljivost, zamere, individualizem, itd.) 22.5 8.3 4 - omogo~a kriti~no in objektivno ocenjevanje lastnega dela in dela drugih 18.0 11.9 5 - pri starej{ih in slabotnih vzbuja vtis, da se jim dela krivica in jih odbija od kolektiva 3.1 9.1 6 - delo postaja glavno merilo za ugled posameznika v kolektivu 7.5 12.3 7 - uvaja razliko in deli ljudi na bolj ali manj vredne 2.7 7.4 8 - drugo 1.2 1.7 9 - ni nobenih pomembnej{ih posledic 4.5 - 0 - b.o. 1.2 43.4 3.23 ALI JE V NAGRAJEVANJU PRI NAS TAKO UREJENO, DA JE TISTI, KI VE^ DELA TUDI DEJANSKO BOLJE PLA^AN? PRESODITE NA OSNOVI LASTNE IZKU[NJE ALI IZKU[NJE 252 SJM 78 VA[IH BLI@NJIH. 1 - ne vem, nimam izku{enj 17.1 2 - da, v celoti je tako urejeno 11.3 3 - ve~inoma je tako 31.8 4 - najve~krat ni tako urejeno 31.2 5 - sploh ni tako urejeno 7.8 0 - b.o. 0.9 3.24 KAK[EN BI MORAL BITI PO VA[EM MNENJU ODNOS MED NAJNI@JIM IN NAJVI[JIM OSEBNIM DOHODKOM V SLOVENIJI - ^E IZHAJA IZ DELA? 1 - vsi osebni dohodki bi morali biti priblìno enaki 11.0 2 - 1 : 2 17.4 3 - 1 : 3 26.6 4 - 1 : 4 16.3 5 - 1 : 5 6.7 6 - 1 : 6 1.0 7 - 1 : 7 - 8 - razmerje ne bi smelo biti omejeno 8.1 9 - ne vem 12.5 0 - b.o. 0.3 3.25 KAJ SODITE, ALI SE JE V ZADNJIH LETIH PRI NAS POLO@AJ KMETIJSTVA, KME^KIH PROIZVAJALCEV IZBOLJ[AL ALI POSLAB[AL? 1 - znatno se je izbolj{al 29.4 2 - izbolj{al se je, vendar ne dovolj 53.4 3 - ostal je isti - ni~ se ni spremenilo 4.5 4 - poslab{al se je 3.3 5 - ne morem oceniti 9.2 0 - b.o. 0.1 (Odgovarjajo le anketirani kmetje) 3.26 ALI STE ZADOVOLJNI, KER STE KMET? 1 - ni kmet 84.8 2 - sem zadovoljen s kme~kim delom, drùba mi daje priznanjeza to 3.1 3 - osebno sem s kme~kim delom zadovoljen, vendar smo kmetje pri nas zapostavljeni 5.7 4 - osebno me delo na kmetiji ne veseli, ~eprav drùba daje kmetom dovolj mònosti 0.4 5 - delam na kmetiji, ker je pa~ tako naneslo, vendar pri nas ni primernih mònosti in priznanja za kmeta 4.1 6 - kaj drugega 0.3 7 - ne vem 0.3 0 - b.o. 1.2 3.27 ALI STE VKLJU^ENI V KOOPERACIJO S KMETIJSKO ZADRUGO (KOMBINATOM)? 1 - ni kmet 84.6 2 - da 7.7 3 - ni, ker ne pozna dovolj, lahko shajamo sami, nezaupanje 1.9 4 - ni, ker nima pogojev, nima dovolj zemlje, prideluje vse, poloàj kmetije, je prestar 2.7 5 - ni, ker se ne spla~a, slabe izku{nje, ne upo{tevajo nas, izguba 0.8 6 - drugo 0.9 0 - b.o. 1.5 4.00 DELO, KULTURA, PROSTI ^AS SJM 78 253 4.01 ALI LAHKO OCENITE STOPNJO POVPRE^NE IZKORI[^ENOSTI DELOVNIKA (8 ur) V ZADNJIH MESECIH..... OD 8 UR JE POVPRE^NO DELOVNO IZKORI[^ENIH: 9 - ni zaposlen 34.4 0 - nima izku{enj, ne more oceniti, b.o. ______________________________________________________________________________ [tevilo ur: 1 2 3 4 5 6 7 8 0 ______________________________________________________________________________ A1-zase osebno 0.4 0.1 0.3 1.2 2.7 14.0 22.1 20.4 4.3 A2-za druge delavce v DO, kjer ste zapo- sleni 0.5 0.3 0.2 1.6 5.6 16.3 19.8 13.8 8.4 A3-v drugih DO v Slo- veniji, kjer poz- nate razmere 0.3 0.0 0.1 1.6 4.4 14.2 13.0 7.0 24.9 ______________________________________________________________________________ 4.02 KOLIKO ^ASA V TEKU ENEGA DNEVA OBI^AJNO PORABITE ZA NASLEDNJE AKTIVNOSTI: ______________________________________________________________________________ [tevilo ur: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ni~,b.o. ______________________________________________________________________________ a) odhod in vrnitev z dela 42.3 11.0 1.5 0.6 0.0 - 0.1 0.5 0.5 43.3 b) redno delo na delovnem mestu 0.3 0.1 0.2 0.7 0.5 1.4 6.9 51.5 4.3 34.2 c)-delo na kmetiji, obdelovanje zemlje, vrta 15.6 9.1 4.9 4.7 2.8 1.3 0.5 2.3 8.9 49.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) honorarno, dopolnil- no delo v delovni organizaciji 4.1 3.0 1.1 1.4 0.2 0.1 0.1 0.2 0.1 89.7 e) pomo~ drugim pri raznih delih za pla~ilo, protiuslugo 9.1 5.9 1.7 1.1 0.4 0.3 0.0 0.4 0.5 80.7 f) {olanje, izobraèva- nje, usposabljanje 8.5 5.5 1.4 1.0 0.7 0.6 0.2 0.3 0.8 80.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) samoupravna in drùbenopoliti~na dejavnost 17.9 3.9 0.7 0.3 0.1 - - 0.1 0.0 76.9 h) delo v gospodinjstvu 13.8 12.4 11.0 11.4 5.8 3.6 0.7 2.5 2.6 36.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i) nega in vzgoja otrok, ukvarjanje z otroki, druìno 18.6 19.3 8.6 5.1 2.0 1.3 0.3 0.8 0.7 43.4 j) branje, poslu{anje glasbe, obisk kina ipd. 39.1 18.2 3.7 2.2 0.6 0.4 - 0.2 0.0 35.6 k) gledanje TV programa, poslu{anje radia 37.7 32.8 11.4 3.1 1.1 0.4 0.1 0.1 - 13.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — l) {port in rekreacija 19.7 6.2 1.6 0.5 0.1 0.3 0.2 0.2 0.0 71.1 254 SJM 78 m) spanje, po~itek 0.2 0.2 0.0 0.7 4.7 21.4 33.5 26.7 10.5 2.0 ______________________________________________________________________________ 4.03 ALI STE V ^ASU OD LANSKEGA SEPTEMBRA DO SEDAJ BRALI KAKE KNJIGE? (^e da) KOLIKO PRIBLI@NO STE JIH V TEM ^ASU PREBRALI..... 1 - 1 do 3 21.0 2 - 4 do 6 14.8 3 - 7 do 10 10.0 4 - 11 do 15 3.6 5 - 16 do 30 4.8 6 - 31 in ve~ 2.0 0 - nobene, b.o. 43.7 4.04 KAK[NE KNJIGE GLEDE NA VSEBINO, TEMATIKO PREDVSEM BERETE? IZBERITE NAJVE^ TRI ODGOVORE IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU? Rang1 Rang2 Rang3 01 - o sodobni socialni tematiki 3.9 2.6 2.4 02 - o ‘ivljenju na vasi 6.2 3.9 2.8 03 - z ljubezensko tematiko 10.6 7.4 4.7 04 - potopise 3.1 4.0 3.5 05 - kriminalke 4.8 6.3 5.6 06 - znanstveno fantastiko 1.2 1.4 2.1 07 - zgodovinske teme 10.4 8.2 6.0 08 - knjige o NOB 7.3 8.2 5.8 09 - ‘ivljenjepisi 2.8 3.3 3.8 10 - mladinska knjièvnost 1.1 1.6 2.4 11 - poljudno znanstvena dela 2.8 4.1 3.2 12 - drùboslovna literatura 1.3 1.9 1.4 13 - strokovne knjige 10.4 5.6 4.2 14 - esejistika 0.1 0.4 0.3 15 - priro~nike ipd. 1.3 2.6 4.0 16 - drugo, ne ve kaj 0.5 0.2 1.6 17 - ni takega odgovora - 38.2 46.2 99 - ne bere knjig 32.1 - - 00 - b.o. 0.4 - - 4.05 IN KAK[NE KNJIGE PREDVSEM BERETE GLEDE NA ZVRST: 1 - romane 48.5 2 - novele 2.5 3 - poezijo 0.5 4 - dramatiko 1.1 5 - strokovno literaturo 15.0 6 - ne bere knjig 31.5 8 - b.o. 0.9 4.06 ALI OBISKUJETE KNJI@NICO? (~e da) KOLIKOKRAT STE BILI V KNJI@NICI OD LANSKEGA SEPTEMBRA DO DANES? 1 2 3 4 5 in ve~krat 1.3 1.9 2.1 1.9 9.0 9 - v tem ~asu ni bil v knjìnici 10.3 0 - sploh ne obiskujem knjìnice, b.o. 73.5 SJM 78 255 4.07 KAK[NO KNJI@NICO PREDVSEM OBISKUJETE? 1 - ne obiskujem knjìnice 76.5 2 - splo{no izobraèvalno 10.1 3 - potujo~o knjìnico 0.5 4 - {olsko knjìnico 1.9 5 - dru{tveno knjìnico 4.3 6 - strokovno knjìnico 2.6 7 - {tudijsko, fakultetno, NUK 3.4 0 - b.o. 0.6 4.08 KJE JE SEDE@ KNJI@NICE, KI JO NAJBOLJ POGOSTO OBISKUJETE? 1 - sploh ne obiskujem knjìnice 76.4 2 - v kraju, kjer ‘ivim 14.4 3 - v kraju, kjer delam 3.5 4 - v drugem kraju, ob~inskem sredi{~u 1.9 5 - v drugem kraju, regionalnem sredi{~u 0.6 6 - v drugem kraju, v Ljubljani, Mariboru 2.3 7 - drugje 0.2 0 - b.o. 0.6 4.09 ALI BI LAHKO REKLI, DA IMATE DOMA SVOJO KNJI@NICO? (^e da) KOLIKO KNJIG PRIBLI@NO IMATE? 1 - do 30 knjig 20.3 2 - 31 do 60 15.6 3 - 61 do 90 4.0 4 - 91 do 120 9.5 5 - 121 do 150 4.4 6 - 151 in ve~ 16.8 0 - nima, b.o. 29.4 4.10 ALI STE SI KDAJ OGLEDALI PREDSTAVO KAKEGA POKLICNEGA GLEDALI[^A, OPERE, BALETA? (~e da) KOLIKOKRAT STE BILI V ^ASU OD LANSKEGA SEPTEMBRA DO SEDAJ NA KAKI TAKI GLEDALI[KI PREDSTAVI? 1 2 3 4 5 in ve~krat 5.3 5.9 3.9 1.3 4.8 9 - v tem ~asu ni bil v gledali{~u 34.6 0 - sploh ni bil v gledali{~u, b.o. 44.2 256 SJM 78 (~e da) 4.11 PREDSTAVE KATERIH GLEDALI[^ STE OBISKALI V ^ASU OD SEPTEMRA DO DANES? 0 - sploh ne hodi v gledali{~e, b.o. 78.8 ______________________________________________________________________________ GLEDALI[^E v gledali- na gosto- ni obi- {ki hi{i vanju skal 1 2 3 ______________________________________________________________________________ A1 01 - Drama SNG Ljubljana 5.0 1.6 14.6 A2 02 - Opera SNG Ljubljana 3.5 0.5 17.2 A3 03 - Mestno gledali{~e Ljubljana 5.0 1.7 14.5 A4 04 - Drama SNG Maribor 3.3 1.6 16.2 A5 05 - Opera SNG Maribor 1.3 0.4 19.5 A6 06 - Slovensko gledali{~e Celje 2.0 1.0 18.2 A7 07 - Primorsko dramsko gledali{~e 0.8 0.9 19.5 Nova Gorica A8 08 - Lutkovno gledali{~e Maribor, 0.9 0.4 20.0 Ljubljana A9 09 - Mladinsko gledali{~e, Ljubljana 0.6 0.3 20.3 A10 10 - [entjakobsko gledali{~e Ljubljana 0.7 0.4 20.1 A11 11 - Pre{ernovo gledali{~e Kranj 0.7 0.1 20.4 A12 12 - Gledali{~e T. ^ufar Jesenice 0.5 0.1 20.5 A13 13 - Stalno slovensko gledali{~e Trst 0.5 0.3 19.4 A14 14 - EG Glej, Pekarna 0.8 0.1 20.3 ______________________________________________________________________________ 4.12 ALI STE BILI V TEM ^ASU NA KAK[NI AMATERSKI GLEDALI[KI PRIREDITVI, NA PREDSTAVI KAKE GLEDALI[KE SKUPINE IPD? (^e da) KOLIKOKRAT? 1 2 3 4 5 in ve~ krat 6.4 6.0 3.1 0.4 1.1 9 - v tem ~asu ni bil na taki predstavi 41.7 0 - sploh ne hodi v gledali{~e, b.o. 41.3 4.13 ALI SPREMLJATE NA LJUBLJANSKI TELEVIZIJI... _____________________________________________________________________________ gleda ne gle- ne gleda ___________________________ da TV teh oddaj redko, pogosto redno b.o. v~asih 1 2 3 4 5 0 _____________________________________________________________________________ a - TV drame 7.7 5.9 34.0 26.9 25.0 0.5 b - TV filme 7.4 2.9 30.2 34.0 25.0 0.4 c - TV nadaljevanke 7.5 6.7 27.4 28.9 28.8 0.6 d - kulturne diago- 8.4 20.3 35.6 19.0 15.6 1.2 nale, o~i kri- tike, Izziv kul- turi ipd. _____________________________________________________________________________ SJM 78 257 4.14 ALI STE BILI KDAJ NA KAKI KONCERTNI PRIREDITVI (^e da) NA KAK[NI IN KOLIKOKRAT STE BILI V ^ASU OD SEPTEMBRA DO DANES? ______________________________________________________________________________ 1x 2x 3x 4x 5 in v tem sploh ni ve~krat ~asu ni bil bil, b.o. 1 2 3 4 5 9 0 _____________________________________________________________________________ A1 - na solisti~nem koncertu 1.6 1.0 0.2 - 0.2 34.6 62.5 A2 - na simfoni~nem, komornem koncertu 1.8 0.9 0.3 0.0 0.3 34.3 62.4 A3 - na zborovskem koncertu 6.4 3.5 1.7 0.4 0.7 34.6 52.6 A4 - na koncertu narodno- zabavne glasbe 3.6 1.6 0.9 0.1 0.5 37.4 55.9 A5 - na zabavno glasbeni prireditvi s popevkami 4.4 1.7 0.7 0.2 0.5 36.1 56.3 ______________________________________________________________________________ 4.15 V KATEREM KRAJU JE BILA (VE^INA) KONCERTNIH PRIREDITEV, KI STE JIH OBISKALI? 1 - ne obiskuje koncertnih prireditev 59.9 2 - v kraju, kjer ‘ivi 24.4 3 - v kraju, kjer dela 2.1 4 - v drugem kraju, ob~inskem sredi{~u 4.7 5 - v drugem kraju, regionalnem sredi{~u 1.5 6 - v drugem kraju, v Ljubljani, Mariboru 4.9 7 - drugje 1.2 0 - b.o. 1.4 4.16 ALI KUPUJETE GRAMOFONSKE PLO[^E, KASETE? (^e da) KOLIKO PRIBLI@NO STE JIH KUPILI OD LANSKEGA SEPTEMBRA DO DANES? 1 2 3 4 5 6 7 8 in ve~ 2.1 3.8 5.1 4.2 6.3 2.4 1.2 17.0 9 - ni kupil v tem ~asu 15.7 0 - ne kupuje plo{~, kaset, b.o. 42.2 (^e kupuje plo{~e, kasete) 4.17 KAK[NO ZVRSTE GLASBENE REPRODUKCIJE PREDVSEM KUPUJETE? 1 - ne kupuje plo{~, kaset 46.9 2 - klasi~na glasba 4.2 3 - moderna glasba 6.1 4 - zborovska glasba 1.8 5 - narodno-zabavna glasba 22.0 6 - popevke 15.2 7 - jazz 1.1 8 - beat glasba 1.7 9 - drugo 0.4 0 - b.o. 0.6 258 SJM 78 4.18 ALI OBISKUJETE KINO? (^e da) KAKO POGOSTO? 1 - 1 - krat tedensko 5.9 2 - 2-3 krat tedensko 6.4 3 - 1 - krat mese~no 7.9 4 - bolj poredko 27.8 5 - ne obiskuje kina 51.9 0 - b.o. 0.1 4.19 V KATEREM KRAJU JE KINODVORANA, KI JO NAJBOLJ POGOSTO OBISKUJETE? 1 - sploh ne obiskuje kina 52.0 2 - v kraju, kjer ‘ivim 31.4 3 - v kraju, kjer delam 3.7 4 - v drugem kraju, ob~inskem sredi{~u 6.0 5 - v drugem kraju, regionalnem sredi{~u 1.5 6 - v drugem kraju, v Ljubljani, Mariboru 4.3 7 - drugje 0.6 0 - b.o. 0.4 4.20 KAK[NO ZVRST FILMOV NAJRAJE GLEDATE. IZBERITE NAJVE^ TRI IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU. Rang1 Rang2 Rang3 01 - ne obiskuje kina 47.2 0.7 0.8 02 - sodobne socialne teme 6.0 2.3 2.7 03 - ‘ivljenje na vasi 2.7 1.5 1.4 04 - z ljubezensko tematiko 6.8 5.5 4.6 05 - potopise 0.9 1.1 1.4 06 - kriminalke 9.8 7.9 6.6 07 - znanstveno fantastiko 1.6 3.0 1.9 08 - zgodovinske teme 6.3 6.3 4.3 09 - filmi o NOB 6.4 6.9 5.3 10 - ‘ivljenjepise 1.1 1.1 1.3 11 - filmske drame 2.5 4.1 3.4 12 - filmske komedije 4.8 6.3 7.5 13 - pou~ne filme 1.8 2.0 2.9 14 - risanke 1.0 1.5 3.0 15 - mladinske, otro{ke filme 0.7 0.7 1.1 16 - ni tega odgovora - 48.8 51.8 00 - b.o. 0.6 - - 4.21 ALI STE V ^ASU OD SEPTEMBRA DO DANES VIDELI KAK SLOVENSKI FILM? ALI LAHKO NAVEDETE NASLOVE? 1 - ne obiskuje kina 37.8 2 - v tem ~asu ni videl slovenskega filma 9.3 A1 3 - Sre~a na vrvici 17.5 A2 3 - Vdovstvo Karoline @a{ler 22.4 A3 3 - To so gadi 17.1 A4 3 - Idealist 31.8 A5 3 - Med strahom in dol`nostjo 4.6 A6 3 - Bele trave 16.7 4 - videl drug slovenski film 3.6 4.22 ALI STE SI KDAJ OGLEDALI...(^e da) KOLIKOKRAT OD LANSKEGA SEPTEMBRA DO SJM 78 259 DANES STE SI OGLEDALI.... ______________________________________________________________________________ 1x 2x 3x 4x 5 in v tem sploh ve~krat ~asu ne ne,b.o. 1 2 3 4 5 9 0 ______________________________________________________________________________ a - prilònostno likovno razstavo 8.8 4.3 2.4 1.1 2.8 34.2 46.5 b - stalno zbirko galerije 4.1 1.7 0.7 0.2 0.9 36.9 55.6 c - stalno zbirko muzeja 6.6 2.0 0.8 0.3 0.8 37.5 52.0 ______________________________________________________________________________ 4.23 ALI STE KDAJ KUPILI KAKO LIKOVNO DELO? (^e da) KAK[NO? 1 - ni kupil likovnega dela 76.4 A1 3 - grafiko 5.4 A2 3 - olje 9.8 A3 3 - akvarel 4.7 A4 3 - skulptura 1.6 A5 3 - predmet umetne obrti 7.2 A6 3 - drugo delo 2.1 4.24 ALI SE SAMI, OZIROMA ORGANIZIRANO, V DRU[TVU, UKVARJATE S KAKO UMETNI[KO DEJAVNOSTJO? (^e da) S KATERO? ___________________________________________________________________________ DEJAVNOST se ne se sam se organizi- ukvarja zase rano v dru{tvu b.o. 1 2 3 0 ___________________________________________________________________________ a - poje, v zboru, oktetu ipd. 91.6 4.0 3.9 0.4 b - igra instrument 92.8 4.8 1.9 0.5 c - je ~lan igralske skupine, recitator 97.0 0.6 1.9 0.4 d - pi{e prozo, poezijo 96.9 1.6 1.0 0.4 e - slika, kipari 95.9 2.6 1.2 0.3 f - ple{e, folklora, balet 91.3 5.9 2.1 0.7 ____________________________________________________________________________ 4.25 ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI) ALI NE, IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE ALI NE? 1 - sem veren in redno (vsako nedeljo) obiskujem verske obrede 11.8 2 - sem veren in pogosto (vsaj enkrat mese~no) obiskujem verske obrede 8.7 3 - sem veren in le v~asih (ob velikih praznikih in ob posebnih prilònostih) obiskujem verske obrede 20.1 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 4.7 5 - ne morem re~i ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem verske obrede 2.4 6 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, in ne obiskujem verskih obredov 7.8 7 - nisem veren vendar obiskujem verske obrede 2.7 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 40.1 9 - ne morem odgovoriti 1.6 0 - b.o. 0.1 4.26 KAK[NO JE VA[E STALI[^E O SPORAZUMEVANJU MED NA[O DR@AVO IN KATOLI[KO CERKVIJO? 260 SJM 78 1 - ne odobravam sporazumevanja med cerkvijo in dràvo 3.9 2 - ne nasprotujem sporazumevanju med cerkvijo in dràvo 22.9 3 - pravilno je, da se dràva in cerkev sporazumevata 63.9 4 - drugo 0.6 5 - ne vem, ne morem se odlo~iti 8.1 6 - b.o. 0.6 (^e ima otroke, mlaj{e od 25 let) 4.27 ALI VA[I OTROCI OBISKUJEJO OZIROMA SO OBISKOVALI KATERO OD NAVEDENIH [OL, TE^AJEV... 1 - nima otrok 20.3 2 - nima mlaj{ih od 25 let 13.4 A1 3 - glasbena {ola 10.0 A2 3 - baletna {ola, te~aj 1.8 A3 3 - igralska skupina, dru{tvo 4.5 A4 3 - te~aj tujih jezikov, in{trukcije 5.6 A5 3 - prirodoslovni, tehni~ni kròki, dru{tva 8.7 A6 3 - telovadbo, TVD partizan 17.3 A7 3 - trening v {portnem klubu 15.4 4 - ne obiskujejo teh {ol, te~ajev 32.5 0 - b.o. 0.6 4.28 KAKO POGOSTO HODITE NA, V... ______________________________________________________________________________ 1-2 krat 2-3 krat 1- krat nekajkrat nikoli,b.o. tedensko mese~no mese~no letno 4 3 2 1 0 ______________________________________________________________________________ A1-tekme, {portne prireditve 3.9 6.3 7.1 20.6 62.2 A2-sprehode, izlete 19.2 21.1 14.9 23.7 21.0 A3-obiske prijateljem, sorodnikom 21.2 29.3 22.2 21.1 6.3 A4-telovadbo, trim, smu~anje ipd. 8.9 7.0 5.5 12.2 66.4 A5-gostilne, restav- racije 15.0 12.1 11.9 21.9 39.1 ______________________________________________________________________________ 5.00 STANOVANJA, VAR^EVANJE, STIKI Z BANKO 5.01 ALI STANUJETE: 1 - v internatu, domu, delavskem naselju, ipd. 3.1 2 - kot podnajemnik 4.3 3 - kot najemnik, sam ali pri star{ih 24.5 4 - v lastni{kem stanovanju, sam ali s star{i 10.7 5 - v lastni hi{i, hi{i star{ev 54.7 6 - drugo 2.3 0 - b.o. 0.3 5.02 NAVEDLI VAM BOMO OBI^AJNE NA^INE BIVANJA, STANOVANJA. POVEJTE NAM, KAKO SEDAJ STANUJETE IN KAKO BI NAJRAJE STANOVALI, ^E BI IMELI MO@NOST ZA TO? SJM 78 261 _________________________________________________________________________ 502SED 502@EL stanuje bi ‘elel sedaj stanovati ________________________________________________________________________ 1 - hi{a na samem 13.6 24.6 2 - hi{a z vrtom v naselju 48.4 61.7 3 - vrstna hi{a 3.8 3.2 4 - stanovanjska zgradba z do 10 stanovanj 13.0 3.4 5 - blok z ve~jim {tevilom stanovanj 16.8 4.2 6 - stolpnica z dvigalom 3.7 0.8 0 - b.o. 0.6 2.1 _________________________________________________________________________ 5.03 ALI STE S SVOJIMI STANOVANJSKIMI RAZMERAMI ZADOVOLJNI ALI NE? 1 - zadovoljen 71.4 2 - nezadovoljen 22.0 3 - neopredeljen 6.4 0 - b.o. 0.2 5.04 ALI NAMERAVATE VI ALI VA[A DRU@INA GRADITI (DRUGO) HI[O, KUPITI STANOVANJE, POVE^ATI ALI IZBOLJ[ATI OBSTOJE^E PROSTORE, ZAMENJATI HI[O ALI STANOVANJE? 1 - ne nameravajo 55.9 2 - da, zamenjati stanovanje ali hi{o 8.1 3 - da, pove~ati ali izbolj{ati obstoje~e stanovanje, hi{o 17.8 4 - da, kupiti stanovanje 2.2 5 - da, graditi ali kupiti hi{o 15.2 6 - drugo 0.8 0 - b.o. 0.1 (^e biva v hi{i v drùbenem upravljanju) 5.05 KAKO BI OCENILI RAZMERE V HI[I, BLOKU...? 5 - ne biva v hi{i v drùbenem upravljanju 65.6 ______________________________________________________________________________ KAKO BI OCENILI dobro kakor slabo ne vem b.o. kdaj 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ a - delovanje hi{nega sveta 13.4 8.2 9.2 3.2 0.5 b - odnose med stanovalci hi{e 20.8 7.8 3.5 1.6 0.6 c - vzdrèvanje skupnih naprav 15.5 7.8 9.1 1.5 0.6 v hi{i d - ~isto~o v hi{i 17.1 8.7 7.2 1.0 0.5 e - urejenost okolja 11.6 9.1 12.1 1.1 0.5 f - delitev skupnih stro{kov 21.0 5.4 4.3 3.1 0.7 ______________________________________________________________________________ 5.06 POVEJTE NAM, KAK[NE ODNOSE IMATE Z VA[IMI SOSEDI? 1 - medsebojno se obiskujemo in se sestajamo 31.7 262 SJM 78 2 - drug drugemu pomagamo, vendar se le redko obiskujemo 41.6 3 - se le pozdravljamo, nimamo stikov 24.0 4 - ne poznam sosedov 0.9 5 - drugo 1.5 0 - b.o. 0.3 5.07 ALI IMATE VI OZIROMA V VA[EM GOSPODINJSTVU KAJ OD NASLEDNJEGA? ______________________________________________________________________________ ima nima b.o. 1 2 0 ______________________________________________________________________________ a - hladilnik 87.4 12.5 0.1 b - hladilno skrinjo oziroma zmrzovalnik 40.3 59.4 0.2 c - pralni stroj 90.6 9.3 0.1 d - pomivalni stroj 6.6 93.2 0.2 e - sesalec za prah 64.0 35.8 0.2 f - {ivalni stroj 63.0 36.8 0.2 g - motorno kolo 24.7 75.0 0.3 h - avto 60.5 39.4 0.1 i - televizor, navadni 68.0 31.8 0.2 j - barvni televizor 22.1 77.4 0.5 k - stanovanjsko hi{o 54.7 44.9 0.4 l - lastni{ko stanovanje 14.4 85.1 0.5 m - vikend 6.5 93.2 0.3 n - pohi{tvo 77.5 22.3 0.2 o - gradbena parcela, gradbeni material 17.1 82.5 0.4 p - umetni{ke slike 21.2 78.4 0.4 r - klavir, glasbeni instrument 16.8 82.8 0.1 ______________________________________________________________________________ 5.08 ALI STE KATEREGA OD ZGORAJ NAVEDENIH OZIROMA PODOBNIH PREDMETOV KUPILI V ZADNJIH LETIH? (‘e da) ALI STE V ZVEZI S TEM NAKUPOM MORALI PRI NE^EM VAR^EVATI, SE ^EMU ODPOVEDATI? 1 - ni~ takega nismo kupili 21.5 2 - nismo morali posebej var~evati 30.5 A1 3 - da, var~evali smo pri hrani 12.8 A2 3 - da, var~evali pri nakupu obla~il 32.1 A3 3 - da, pri razvedrilu, zabavi, na izletih itd. 34.8 A4 3 - da, pri vònjah, bencinu itd. 14.4 A5 3 - da, pri obisku kulturnih prireditev, nakupu knjig itd. 15.6 A6 3 - da, pri izdatkih za dopust, potovanja 29.0 0 - b.o. 0.3 5.09 ALI OBISKUJETE OZIROMA IMATE POSLOVNE STIKE S KAKO BANKO? (^e da) KAKO POGOSTO JO OBISKUJETE? 1 - nima nobenih stikov 21.6 2 - ve~krat tedensko 3.1 3 - ve~krat mese~no 41.7 4 - ve~krat letno 17.7 5 - ob~asno 15.9 5.10 ALI BI NAM LAHKO POVEDALI, KAK[NE POSLOVNE STIKE IMATE Z BANKO? ALI IMATE VI OSEBNO? SJM 78 263 1 - nima stikov 21.2 A1 3 - potro{ni{ki kredit 33.8 A2 3 - stanovanjski kredit na osnovi dinarskega var~evanja 10.6 A3 3 - stanovanjski kredit na osnovi deviznega pologa (odkupa) 1.4 A4 3 - var~evanje va{e delovne organizacije 7.4 A5 3 - kredit “za dograditev” 4.5 A6 3 - kredit za pospe{evanje gospodarske dejavnosti (za obrt, malo gospodarstvo, POZD, itd.) 2.4 5.11 ALI IMATE PRI BANKI... 1 - nima stikov 21.1 A1 3 - hranilno knjiìco za dinarsko var~evanje 72.9 A2 3 - hranilno knjiìco za stanovanjsko var~evanje 4.8 A3 3 - ‘iro ra~un 12.5 A4 3 - teko~i ra~un 9.7 A5 3 - devizno hranilno knjiìco 10.1 A6 3 - devizni ra~un 7.8 A7 3 - dinarski depozit 1.9 A8 3 - devizni depozit 0.9 (Za zaposlene) 5.12 ALI PREJEMATE SVOJ OSEBNI DOHODEK NA HRANILNO KNJI@ICO OZIROMA TEKO^I RA^UN? 1 - nima stikov 4.4 2 - ni zaposlen 34.4 3 - ne, prejema v gotovini 6.2 4 - da, hranilno knjiìco 47.0 5 - da, na teko~i ra~un 7.5 0 - b.o. 0.5 (^e da) 5.13 ALI BI LAHKO REKLI, DA SO VA[E OSEBNE IZKU[NJE V ZVEZI S TAKIM NA^INOM IZPLA^EVANJA OSEBNIH DOHODKOV V GLAVNEM... 1 - nima stikov, ni zaposlen, prejema v gotovini 34.4 2 - dobre 43.4 3 - v~asih dobre, v~asih slabe 9.9 4 - slabe 1.8 0 - b.o. 10.4 5.14 ALI BI BILO POTREBNO V ZVEZI S TAKIM NA^INOM IZPLA^EVANJA OSEBNIH DOHODKOV KAJ SPREMENITI? (^e da) KAJ? 1 - nima stikov, ni zaposlen, prejema v gotovini 34.4 2 - ni~ ni treba spremeniti 43.4 3 - spremeniti, brez konkretnih navedb 5.4 4 - spremeniti, delno na knjiìco - ra~un, delno na roke 1.9 5 - spremeniti, izbolj{ati usluge v banki, na po{ti, 2.9 odpraviti ~akanje, ~akalno dobo, hitrej{e poslovanje 6 - drugo (prehod na pla~evanje s ~eki, mònost pla~evanja 1.6 s ~ekom, tudi manj{e vsote) 0 - b.o. 10.4 5.15 ZA KATERO BANKO BI LAHKO REKLI, DA JE VA[A BANKA, KER IMATE Z NJO NAJVE^ STIKOV? 264 SJM 78 1 - nimam stikov 21.2 2 - Ljubljanska banka 59.3 3 - Jugobanka 2.3 4 - Mariborska kreditna banka 10.9 5 - Kreditna banka Koper 4.4 6 - Beograjska banka 0.3 7 - druga 1.2 0 - b.o. 0.4 5.16 ALI SODELUJETE SAMO S TO BANKO, ALI [E S KAKO DRUGO? (^e da) S KATERO? 1 - nimam stikov 21.3 2 - Ljubljanska banka 4.9 3 - Jugobanka 2.4 4 - Mariborska kreditna banka 1.5 5 - Kreditna banka Koper 0.8 6 - Beograjska banka 0.6 7 - druga 0.9 8 - samo s to banko 67.2 0 - b.o. 0.3 5.17 KATERO POSLOVALNICO VA[E BANKE OBISKUJETE? 1 - nima stikov 21.2 2 - v kraju, kjer stanujem 42.4 3 - v kraju, kjer delam 14.0 4 - drugje, v ob~inskem sredi{~u 15.9 5 - drugje, v regionalnem sredi{~u 1.3 6 - drugje, v Ljubljani, Mariboru 4.5 7 - drugje 0.2 0 - b.o. 0.6 5.18 ALI STE Z DELOM BAN^NIH DELAVCEV V TEJ POSLOVALNICI V GLAVNEM... 1 - nima stikov 21.7 2 - zadovoljni 69.1 3 - deloma zadovoljni 7.6 4 - nezadovoljni 1.1 0 - b.o. 0.6 5.19 ALI RAZMI[LJATE O MO@NOSTI OZIROMA NAMERAVATE (POLEG STIKOV, KI JIH @E IMATE Z BANKO).... 1 - ne nameravam 63.2 A1 3 - var~evati pri banki (hranilna knjiìca) 13.0 A2 3 - odpreti teko~i ra~un 2.7 A3 3 - odpreti devizni ra~un, knjiìco 2.2 A4 3 - najeti potro{ni{ki kredit 13.4 A5 3 - najeti stanovanjski kredit 9.9 A6 3 - najeti kredit za gospodarsko dejavnost 2.1 0 - b.o. 0.4 6.00 POLO@AJ MANJ[IN, MEDNACIONALNI ODNOSI 6.01 ALI IMATE VI ALI KDO V VA[I DRU@INI KAKR[NEKOLI NEPOSREDNE STIKE - SJM 78 265 OSEBNE, PISMENE - Z ZAMEJSKIMI SLOVENCI V ITALIJI, AVSTRIJI IN NA MAD@ARSKEM? (~e da) KAKO POGOSTI SO TI STIKI? 1 - nimam stikov 82.0 imam stike: 2 - redno, mese~no 3.4 3 - ob~asno, ve~krat letno 10.7 4 - le slu~ajno, redko 3.7 0 - b.o. 0.2 6.02 KATERA OD SPODAJ NA[TETIH OBLIK SODELOVANJA IN POMO^I SLOVENCEM V ZAMEJSTVU SE VAM ZDI V DANA[NJIH RAZMERAH POMEMBNA? IZBERITE NAJVE^ TRI IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU. Rang1 Rang2 Rang3 1 - politi~na pomo~ 23.6 4.8 3.8 2 - gospodarsko sodelovanje z organizacijami slovenske manj{ine 13.3 10.6 5.3 3 - kulturno sodelovanje 17.5 18.2 10.8 4 - sodelovanje obmejnih krajev 5.3 9.9 7.2 5 - turisti~ne izmenjave 2.2 4.7 5.9 6 - pomo~ pri {olanju, izmenjava dijakov, {tudentov 7.2 13.8 11.8 7 - ve~ osebnih stikov 2.5 4.4 6.3 8 - obravnavanje problemov zamejskih Slovencev v tisku, radiu, TV 3.3 5.8 9.4 9 - informiranje zamejskih Slovencev o razvoju pri nas preko radia, TV 4.4 4.5 11.7 0 - ne vem, premalo poznam, drugo 20.7 23.4 28.0 6.03 ALI SODITE, DA SI V SLOVENIJI DOVOLJ PRIZADEVAMO ZA UVELJAVITEV PRAVIC PRIPADNIKOV NARODNOSTI, ITALIJANOV, MAD@AROV? 1 - premalo si prizadevamo 5.6 2 - dovolj si prizadevamo 69.2 3 - preve~ si prizadevamo 3.6 4 - ne vem, premalo poznam 21.3 0 - b.o. 0.2 6.04 ALI SO V ZVEZI S POLO@AJEM ITALIJANSKE, MAD@ARSKE NARODNOSTI PRI NAS V SLOVENIJI KAKI PROBLEMI? (~e da) NAVEDITE KAK[NI? 1 - ne poznam razmer, ne vem 45.2 2 - ni problemov 51.0 3 - da, so problemi, brez navedbe 2.9 4 - so problemi, nimajo vseh pravic (neupo{tevanje jezika, uveljavljanje dvojezi~nosti) - 5 - so problemi, drugi (problemi dvojezi~nega {olstva, - teàve z zaposlevanjem itd.) 0 - b.o. 1.0 6.05 KAK[NI SO PO VA[EM MNENJU ODNOSI MED NARODI IN NARODNOSTMI, KI @IVE V JUGOSLAVIJI, SLOVENIJI? _____________________________________________________________________________ 266 SJM 78 zelo dobri komaj slabi zelo dobri zado- slabi ne vem b.o. voljivi 1 2 3 4 5 6 0 _____________________________________________________________________________ a - ‘ive v Jugoslaviji 14.2 71.6 5.5 1.4 0.1 6.8 0.4 b - ‘ive v Sloveniji 16.1 68.6 5.7 1.6 0.2 7.1 0.6 _____________________________________________________________________________ 6.06 IN KAK[NI SO ODNOSI MED SLOVENCI IN DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK, KI... _____________________________________________________________________________ zelo dobri komaj slabi zelo ne vem b.o. dobri zado- slabi voljivi 1 2 3 4 5 6 0 _____________________________________________________________________________ c - ‘ive v va{i KS 8.2 59.0 9.3 3.2 0.5 17.6 2.1 d - delajo v va{i de- lovni skupnosti 9.4 41.2 4.1 1.5 0.2 7.4 1.8 _____________________________________________________________________________ 7 - ni zaposlen 34.4 6.07 KAJ SODITE, KAKO JE SLOVENIJA DOVOLJ POVEZANA Z DRUGIMI REPUBLIKAMI IN POKRAJINAMI JUGOSLAVIJE? ___________________________________________________________________________ POVEZANOST SLOVENIJE zelo slabo srednje dobro zelo ne vem b.o. NA PODRO^JU slabo kakor dobro kdaj 1 2 3 4 5 6 0 ___________________________________________________________________________ A1-gospodarstva 0.3 3.6 19.0 51.9 7.8 17.0 0.4 A2-prometa in zvez 0.6 6.7 15.6 53.8 8.3 14.6 0.3 A3-zaposlovanja 0.4 3.2 13.5 55.2 10.5 16.7 0.5 A4-kulture 0.6 6.6 19.2 44.8 5.2 23.1 0.4 A5-znanosti 0.3 4.9 16.6 43.4 4.7 29.7 0.4 A6-{olstva 0.9 7.6 15.4 45.5 4.9 25.4 0.4 A7-zdravstva 0.9 6.4 16.1 43.3 5.0 27.8 0.5 A8-med mesti in kraji 0.3 4.3 15.9 51.2 8.9 19.0 0.4 A9-osebni stiki, med- ~love{ki odnosi 0.9 4.9 20.6 49.2 7.7 16.4 0.4 ____________________________________________________________________________ 7.00 MEDNARODNI ODNOSI, OBRAMBA 7.01 LETOS BO MINILO 30 LET OD TAKOIMENOVANE “RESOLUCIJE INFORMBIROJA”. ALI VESTE, KAJ JE TO? 1 - navaja o IB 44.6 2 - navaja neustrezno 6.0 3 - ne ve 49.4 (^e je navajal ustrezno) 7.02 KAK[EN POMEN JE IMELA RAZRE[ITEV SPOPADA MED JUGOSLAVIJO IN SOVJETSKO ZVEZO ZA NADALJNJI RAZVOJ PRI NAS IN V SVETU? SJM 78 267 1 - neustrezno, ne ve 55.4 2 - ne ve, kak{en pomen ima 9.3 3 - neodvisnost, samostojnost, svoboda Jugoslavije (izven-blokovstvo) 18.0 4 - iskanje lastne poti pri razvoju na{e drùbe, samostojna 8.5 demokrati~na pot v socializem, ustrezna na{im razmeram 5 - nova vloga v mednarodnih odnosih, vpliv v svetu, obliko-2.0 vanje politike neuvr{~enosti 6 - hitrej{i razvoj, bolj{i pogoji, izbolj{anje ‘ivljenja, 1.2 gospodarski napredek 7 - drugo, dokazali smo, da smo sposobni braniti svojo svobodo 1.8 8 - negativen vpliv, prehitro je bilo vse 0.2 0 - b.o. 3.6 7.03 V ZADNJIH LETIH SE KOMUNISTI^NE PARTIJE ZAHODNE EVROPE (V Italiji, Franciji,[paniji in drugje) ODLO^AJO ZA SAMOSTOJNO POT SOCIALISTI^NE PREOBRAZBE SVOJIH DE@EL GLEDE NA LASTNE POGOJE. KAJ SODITE, ALI TE ODLO- ^ITVE POVE^UJEJO MO@NOSTI RAZVOJA SOCIALIZMA V SVETU, ALI NE? 1 - pove~ujejo mònosti 54.5 2 - to ni~ bistveno ne prispeva 3.8 3 - zmanj{ujejo mònosti 1.6 4 - ne vem, premalo poznam 39.6 0 - b.o 0.5 7.04 KAK[NA ZUNANJA POLITIKA BI NAJBOLJ USTREZALA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - prej ali slej se bomo morali odlo~ati za en ali drugi blok 0.7 2 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsak ureja kot to more in ‘eli 5.8 3 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 12.2 4 - prizadevati si moramo za mir in enakopravnost med narodi, ne glede na to, ali je to velikim silam v{e~, ali ne 65.0 5 - ne vem, premalo poznam 16.0 0 - b.o. 0.3 7.05 KAJ OD NAVEDENEGA JE PO VA[EM MNENJU NAJPOMEMBNEJ[E ZA UTRJEVANJE MIRU IN NAPREDEK V MEDNARODNIH ODNOSIH? 1 - politika in akcije neuvr{~enih dràv 21.6 2 - spremembe v mednarodnem gospodarskem sistemu 4.2 3 - sporazumevanje in popu{~anje med velikimi silami in bloki14.8 4 - krepitev vloge Organizacije zdruènih narodov 7.1 5 - prenehanje agresivne politike velikih sil in vsiljevanje volje drugim dràvam 18.8 6 - mirovne pobude posameznih dràv in osebni stiki dràvnikov 9.1 7 - napredno javno mnenje v svetu 3.1 8 - ne vem, ne morem oceniti 20.8 0 - b.o. 0.5 7.06 V ^EM JE PO VA[EM MNENJU NAJVE^JI POMEN OBISKOV, KI JIH JE PREDSEDNIK TITO LANI IN LETOS IMEL V TUJIH DR@AVAH? 268 SJM 78 1 - ne ve za obiske 3.6 2 - ne more oceniti pomena 31.6 3 - ve~ mònosti za mir, popu{~anje napetosti, odstranjevanje 40.3 spornih vpra{anj, izbolj{anje odnosov med dràvami na sploh, prijateljstvo 4 - krepitev gibanja neuvr{~enih, graditev enakopravnih odnosov 8.7 med narodi, nevme{avanje, sodelovanje med razvitimi in nerazvitimi 5 - utrjevanje poloàja in ugleda Jugoslavije v svetu 5.8 (potrjevanje Titovega ugleda) 6 - gospodarski stiki, gospodarsko sodelovanje, trgovina, dobimo 7.9 pomo~, dajemo pomo~ 7 - drugo 1.8 0 - b.o. 0.3 7.07 ALI SODITE, DA LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA (DR@AVA, SKUPINA DR@AV) OGROZI VARNOST JUGOSLAVIJE? 1 - da, mòna je nevarnost s strani Zahoda 2.2 2 - da, mòna je nevarnost s strani Vzhoda 5.5 3 - da, ogroèni smo tako v Vzhoda kot Zahoda 29.7 4 - ne, ne vidim, da bi nam s katerekoli strani pretila 46.0 nevarnost 5 - ne vem 16.5 0 - b.o. 0.1 7.08 KAK[NA JE PO VA[EM MNENJU BOJNA PRIPRAVLJENOST OBORO@ENIH SIL - ENOT JLA IN TERITORIALNE OBRAMBE? OCENITE, KAK[NA JE... ______________________________________________________________________________ zelo dobra slaba ne vem b.o. dobra 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A1-opremljenost s sodobnimi bojnimi sredstvi 44.6 41.3 1.0 13.1 0.0 A2-osebna zavzetost pripadnikov 45.6 41.3 0.9 12.0 0.2 A3-usposobljenost in 46.6 40.4 0.8 12.0 0.2 izurjenost pripadnikov enot A4-vzdr`ljivost - telesna in 35.2 47.6 3.6 13.3 0.2 psihi~na A5-iznajdljivost in kreativnost 39.5 44.9 1.1 14.3 0.1 pripadnikov enot ______________________________________________________________________________ 7.09 ZAMISEL SPLO[NE LJUDSKE OBRAMBE PREDPOSTAVLJA VKLJU^ENOST VSAKEGA OB^ANA V OBRAMBO. ALI VESTE, KAJ JE VA[A NALOGA, OZIROMA VLOGA V PRIMERU NAPADA? 1 - da, vem 62.2 2 - le deloma 19.5 3 - ne vem 15.6 4 - sploh ne vem, o ~em spra{ujete 2.6 0 - b.o. 0.2 7.10 KO GOVORIMO O OBRAMBI, POGOSTO POUDRJAMO POVEZANOST MED OBORO@ENIMI SILAMI IN LJUDSTVOM. KAK[NA JE TA POVEZANOST V VA[EM OKOLJU? SJM 78 269 1 - zelo uspe{na 20.2 2 - uspe{na 55.2 3 - neuspe{na 1.7 4 - povezanosti sploh ni 3.4 5 - ni~ ne vem o tem, premalo poznam 19.2 0 - b.o. 0.3 8.00 ^ASOPISI, RADIO, TELEVIZIJA 8.01 PRIPRAVE NA VOLITVE IN NAKONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SPREMLJA OKREPLJENA DRU@BENOPOLITI^NA DEJAVNOST. KAKO SE O NJEJ OBVE[^ATE? IZBERITE NAJVE^ DVA ODGOVORA IN JU RAVZRSTITE PO POMENU. Rang1 Rang2 1 - nisem seznanjen s temi pripravami 16.7 1.0 2 - drùbenopoliti~na dejavnost me ne zanima 6.5 0.9 3 - v dnevnem ~asopisu berem aktualne politi~ne sestavke 25.3 17.8 4 - tako problematiko spremljam na radiu 14.4 15.4 5 - gledam oddaje z drùbenopoliti~no problematiko na televiziji 28.8 23.4 6 - sodelujem na sestankih 4.5 5.7 7 - o tem razpravljam doma, z delovnimi tovari{i, prijatelji in znanci 2.8 6.6 8 - {tudiram, predelujem politi~no literaturo 0.6 0.9 9 - ni takega odgovora - 18.3 0 - b.o. 0.3 - 8.02 ALI BERETE ^ASNIKE? (~e da) NA[TEL VAM BOM NEKATERE SLOVENSKE ^ASNIKE, VAS PA PROSIM, DA POVESTE, KATERE OD NJIH IN KAKO POGOSTO BERETE? ______________________________________________________________________________ ^ a s n i k e bere pogosto v~asih ne bere b.o. redno 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A01-Delo 22.5 10.5 24.3 42.1 0.6 A02-Ljubljanski dnevnik 15.2 5.5 16.0 62.8 0.5 A03-Ve~er 17.0 4.5 10.9 66.8 0.7 A04-Komunist 9.4 4.5 14.1 71.4 0.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A05-Delavska enotnost 5.9 4.1 16.0 73.3 0.7 A06-Teleks 8.2 6.3 24.1 60.9 0.5 A07-Nedeljski dnevnik 33.4 10.0 20.3 35.5 0.7 A08-Na{a obramba 14.9 6.4 18.7 59.4 0.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A09-Ob~an 6.1 1.9 5.3 85.8 0.8 A10-TV-15 6.5 1.5 6.7 84.5 0.8 A11-Jana 12.5 9.4 28.7 48.9 0.4 A12-Na{a ‘ena 6.3 3.9 19.3 69.9 0.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A13-Stop 14.1 8.8 24.0 52.5 0.6 A14-Antena 6.0 5.8 25.1 62.5 0.6 A15-Avto 8.5 5.2 15.2 70.3 0.7 A16-Druìna 6.5 2.8 9.9 80.3 0.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 270 SJM 78 ______________________________________________________________________________ ^ a s n i k e bere pogosto v~asih ne bere b.o. redno 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A17-Ognji{~e 6.7 2.6 8.8 81.4 0.5 A18-Kme~ki glas 6.8 3.0 10.0 79.7 0.5 A19-Mladina 1.7 1.6 9.4 86.6 0.7 A20-Pavliha 2.5 3.5 25.1 68.3 0.6 A21-Zabavnik 5.3 3.3 16.8 74.0 0.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A22-pokrajinski ~asopisi: 22.9 5.8 12.4 57.3 1.7 (Dolenjski list, Novi tednik, Pomurski vestnik, Gorenjski glas, Primorske novice) A23-ob~insko glasilo 12.6 3.6 6.5 74.4 2.8 A24-lokalno glasilo delovne organizacije 28.1 4.8 5.3 60.4 1.4 ______________________________________________________________________________ 8.03 KATERE RADIJSKE PROGRAME NAVADNO POSLU[ATE IN KAKO POGOSTO? 5 - ne poslu{a radia 2.3 ______________________________________________________________________________ redno, pogosto, v~asih, nikoli b.o. skoraj ve~krat enkrat vsak dan na teden na teden 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A1-I.program Radia Ljubljana 55.7 25.0 12.7 4.1 0.2 A2-II. program Radia Ljubljana (vklju~no val 202) 22.9 23.8 20.1 20.3 0.6 A3-III. program Radia Ljubljana 1.9 3.6 9.6 80.0 2.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A4-program lokalne ali regionalne postaje 18.4 14.9 16.0 47.1 1.2 A5-program drugih jugoslovanskih postaj 3.4 11.4 26.9 54.9 1.0 A6-program tujih radijskih postaj 3.1 5.8 19.4 68.4 0.9 ______________________________________________________________________________ 8.04 KATERE TELEVIZIJSKE PROGRAME NAVADNO SPREMLJATE IN KAKO POGOSTO? 5 - ne gleda TV 5.9 ______________________________________________________________________________ redno pogosto v~asih nikoli b.o. 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A1-TV Ljubljana, I. program 61.2 19.6 10.1 2.9 0.2 A2-II. program (UHF-Krvavec, Pohorje, Ple{ivec) 17.2 17.2 16.0 42.8 0.9 A3-TV Zagreb (I. program) 11.8 16.0 19.5 46.1 0.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A4-TV Koper 3.7 4.9 8.7 75.2 1.6 A5-Italijanski (RAI I. in II.prog.) 2.0 2.2 3.5 84.4 2.0 A6-Avstrijski (ORF I. in II.prog.) 2.5 5.7 15.2 69.1 1.6 A7-Madàrski 0.5 0.1 0.7 90.6 2.1 SJM 78 271 ______________________________________________________________________________ 8.05 IN KATERE TELEVIZIJSKE INFORMATIVNE ODDAJE (PORO^ILA) NAVADNO GLEDATE? (Mònih je ve~ odgovorov.) A1 3 - Obzornik (priblìno ob 18.00) 46.9 A2 3 - prvi TV dnevnik (ob 19.30) 83.5 A3 3 - drugi TV dnevnik (priblìno ob 22.30) 25.2 A4 3 - informativne oddaje TV Zagreb in UHF Krvavec 17.0 (TV Beograd, Sarajevo) A5 3 - informativne oddaje TV Koper 5.2 A6 3 - Telegiornale (Italija) 3.9 A7 3 - Zeit im Bild (Avstrija) 5.9 A8 3 - informativna oddaja madàrske TV 1.0 8 - nobene od teh 3.2 9 - ne gledam TV 7.6 0 - b.o. 0.7 8.06 ZANIMA NAS, KAJ BI NAJVERJETNEJE NAREDILI V PRIMERU: A. ^E BI PRI[LO V VA[I DRU@INI DO SPORA, ZARADI KATEREGA BI POSTALO NADALJNJE SKUPNO @IVLJENJE NEVZDR@NO? B. ^E BI V SLU@BI PRI[LI V TAK[EN KONFLIKT S SVOJIM NADREJENIM, SODE-LAVCEM ALI PODREJENIM, ZARADI KATEREGA SE Z NJIM NE BI DALO VE^ SKUPAJ DELATI? C. ^E BI PRI[LO MED VAMI IN KATERIM OD VA[IH BOLJ ALI MANJ ODDALJENIH SOSEDOV ALI STANOVALCEV V ISTI HI[I DO TAKEGA SPORA, ZARADI KATEREGA NE BI NITI GOVORILA VE^ MED SABO? A. B. C. 1 - o vsem bi se {e enkrat pogovoril ter sku{al popraviti spor 81.3 44.0 55.7 2 - sprejel bi posredovanje prijatelja, znanca ali 2.5 2.3 4.7 sorodnika ter na ta na~in posku{al poravnati spor 3 - za posredovanje bi se obrnil na kak odbor, strokovno 0.8 4.7 3.9 slùbo ali razsodi{~e v krajevni skupnosti 4 - za posredovanje bi se obrnil na kak odbor, strokovno 0.3 14.3 0.4 slùbo ali razsodi{~e v delovni organizaciji, TOZD 5 - zadevo bi prepustil v presojo pristojnemu sodi{~u 1.7 1.8 5.2 6 - drugo 1.1 2.3 3.5 7 - zavisi od okoli{~in, ne ve, neodlo~en 7.6 9.6 19.2 0 - brez odgovora 4.7 20.9 7.4 8.07 ALI KADITE? (^e ne) ALI STE KDAJ KADILI? (^e da) KOLIKO CIGARET (CIGAR, PIP) PRIBLI@NO NA DAN POKADITE? 1 - nikoli nisem kadil-a 48.4 2 - sem kadil-a, vendar sedaj ne ve~ 15.0 3 - do 5 na dan 3.1 4 - 6 do 10 6.0 5 - 11 do 15 4.0 6 - 16 do 20 14.5 7 - 21 do 25 1.2 8 - 26 do 30 4.0 9 - 31 in ve~ 2.8 0 - b.o. 1.1 272 SJM 78 8.08 KAJ MENITE, ALI BI MORALI V VSEH JAVNIH LOKALIH, ^AKALNICAH, DVORANAH, SEJNIH SOBAH PREPOVEDATI KAJENJE, ALI NE? 1 - da, v vseh javnih prostorih 56.8 2 - da, vendar ne vsepovsod 28.4 3 - ni treba prepovedati 9.8 4 - neopredeljen 4.1 0 - b.o. 0.9 9.00 DEMOGRAFSKA VPRA[ANJA 9.01 KATEREGA LETA STE ROJENI? STAROST 1 - 61 in ve~ 10.3 2 - od 51 do 60 16.0 3 - od 41 do 50 24.8 4 - od 31 do 40 23.0 5 - od 25 do 30 14.3 6 - do 25 let 11.7 9.02 SPOL 1 - mo{ki 52.1 2 - ‘enski 47.9 9.03 KAK[NE NARODNOSTI STE? 01 - Albanec 0.1 02 - ^rnogorec 0.1 03 - Hrvat 3.5 04 - Italijan 0.1 05 - Madàr 0.4 06 - Makedonec 0.1 07 - Musliman 0.3 08 - Srb 2.0 09 - Slovenec 92.3 10 - druge narodnosti 0.6 00 - b.o. 0.3 9.04 KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN? 1 - samski, nikoli ni bil poro~en 16.7 2 - razvezan 2.4 3 - vdovec 5.4 4 - poro~en 75.2 0 - b.o. 0.3 9.05 KOLIKO ^LANOV [TEJE VA[E GOSPODINJSTVO? 01 - enega 4.5 02 - dva 14.1 03 - tri 23.3 SJM 78 273 04 - {tiri 31.2 05 - pet 14.8 06 - {est 7.2 07 - sedem 3.2 08 - osem 0.8 09 - devet 0.4 10 - deset in ve~ 0.2 00 - b.o. 0.2 9.06 KOLIKO JE OD TEGA REDNO ZAPOSLENIH? 1 - eden 27.3 2 - dva 47.2 3 - trije 8.6 4 - {tirje 2.6 5 - pet 0.5 6 - {est 0.1 7 - sedem 0.1 0 - b.o. 13.6 9.07 IN KOLIK[EN JE PRIBLI@NO SKUPNI MESE^NI DOHODEK VSEH ^LANOV VA[EGA GOSPODINJSTVA? (vklju~no s pokojnino, invalidnino, {tipendijo ipd.) 01 - do 4.000 N din 12.5 02 - od 4.001 do 6.000 14.0 03 - od 6.001 do 8.000 17.0 04 - od 8.001 do 10.000 15.9 05 - od 10.001 do 12.000 8.3 06 - od 12.001 do 14.000 5.2 07 - od 14.001 do 16.000 6.0 08 - od 16.001 in ve~ 5.4 00 - ne ‘eli odgovoriti, b.o. 15.7 9.08 VIR REDNIH DOHDKOV GOSPODINJSTVA (DRU@INE)? 1 - izklju~no kmetijstvo 5.6 2 - kmetijska in nekmetijska dejavnost 18.1 3 - izklju~no nekmetijska dejavnost 75.8 0 - b.o. 0.5 9.09 ALI STE, OZIROMA STE BILI KDAJ ZAPOSLENI? 1 - sem zaposlen-a 65.6 2 - nisem bil-a nikoli zaposlen-a 16.5 3 - bil-a sem, a sedaj nisem zaposlen-a 17.9 9.10 V KATEREM KRAJU DELATE? 1 - ni zaposlen, ne dela 34.4 2 - v kraju, kjer stanujem 34.6 3 - v drugem kraju, v ob~ini kjer bivam 13.0 4 - v sredi{~u ob~ine, kjer bivam 6.4 5 - v manj{em kraju izven ob~ine 1.0 6 - v drugem ob~inskem sredi{~u 4.7 7 - v Ljubljani, Mariboru 5.1 8 - drugje 0.6 0 - b.o. 0.2 274 SJM 78 9.11 KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - ni zaposlen 34.4 2 - je zaposlen, a nima vodilnega ali vodstvenega poloàja 50.2 3 - ima vodstveni poloàj na ravni delovne enote v okviru 10.9 TOZD, DO 4 - ima vodilni poloàj na ravni TOZD, DO 3.6 5 - b.o. 0.9 9.12 KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC? (~e je zaposlen) KAK[NA JE VA[A PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 1 - uslùbenec, vi{ja, visoka 8.3 2 - uslùbenec, srednja 15.4 3 - uslùbenec, nìja, pomòni 2.6 4 - VKV delavec 6.1 5 - KV delavec 19.8 6 - priu~en, NK delavec 16.9 7 - kmet 11.0 8 - gospodinja 5.1 9 - upokojenec 9.1 0 - drugo, b.o. 5.8 (za upokojence) 9.13 KAK[EN JE BIL VA[ ZADNJI POKLIC OZIROMA VA[A ZADNJA PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 1.5 02 - priu~en ali polkvalificiran delavec 1.2 03 - kvalificiran delavec 2.2 04 - VKV delavec 1.2 05 - pomòni uslùbenec 0.1 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 0.2 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 1.5 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 0.6 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.0 10 - samostojen obrtnik brez tuje delovne sile 0.0 11 - ni upokojenec 90.4 00 - b.o. 1.0 9.14 V KATERI PANOGI DEJAVNOSTI DELATE, STE DELALI, OZIROMA DELA OSEBA, KI VAS VZDR@UJE? (Tudi za upokojence!) 01 - industrija in rudarstvo 38.8 02 - kmetijstvo in gozdarstvo 14.8 03 - gradbeni{tvo 6.2 04 - promet in zveze 5.2 05 - trgovina, gostinstvo, turizem 11.3 06 - obrt 4.1 07 - komunalni servis in stanovanjska dejavnost 1.4 08 - izobraèvanje, znanost, {olstvo 4.7 09 - kultura in umetnost (RTV, ~asopisi, revije, galerije, muzeji, gledali{a, zalòni{tva itd.) 0.8 10 - zdravstvo 2.9 11 - socialno varstvo 0.5 12 - {port 0.1 SJM 78 275 13 - drùbene organizacije 1.0 14 - zbornice 0.0 15 - ban~ni{tvo in zavarovanje 1.5 16 - socialno zavarovanje 0.2 17 - dràvna uprava, carina 1.8 18 - sodstvo 0.4 19 - vojska, dràvna varnost, milica 1.4 20 - cerkvene ustanove 0.1 21 - drugo 1.9 00 - b.o. 0.9 9.15 NAVEDITE ZADNJO [OLO, KI STE JO KON^ALI - BODISI REDNO ALI IZREDNO - OZIROMA ZADNJO [OLO, KI STE JO OBISKOVALI, PA JE NISTE DOKON^ALI. 1 - 4 razrede osnovne {ole in manj 6.9 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole, oziroma 1 do 4 razrede nìje gimnazije 33.8 3 - nedokon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola (vajenska, 6.8 industrijska, poklicna ipd.) 4 - kon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola 21.6 5 - nedokon~ana srednja {ola (gimnazija, TS[, gradbena, 3.7 TS[, u~itelji{~e ipd.) 6 - dokon~ana srednja {ola 15.0 7 - nedokon~ana vi{ja ali visoka {ola 3.9 8 - dokon~ana vi{ja {ola 4.3 9 - dokon~ana visoka {ola 4.0 0 - b.o. 0.1 9.16 IN KAK[NO [OLO JE KON^AL VA[ O^E? 1 - do 4 razrede osnovne {ole 20.6 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole, oziroma 1 do 4 razrede nìje gimnazije 29.7 3 - nedokon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola (vajenska, industrijska, poklicna ipd.) 5.7 4 - kon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola 15.9 5 - nedokon~ana srednja {ola (gimnazija, TS[, gradbena, TS[, u~itelji{~e ipd.) 1.2 6 - dokon~ana srednja {ola 5.4 7 - nedokon~ana vi{ja ali visoka {ola 0.2 8 - dokon~ana vi{ja {ola 1.1 9 - dokon~ana visoka {ola 1.8 0 - o~e neznan, ne ve za izobrazbo o~eta 18.5 9.17 ALI STE BILI VI ALI VA[ O^E ROJENI NA VASI, NA PODE@ELJU? ______________________________________________________________________________ na vasi, drugje, na podeèlju v mestu b.o. 1 2 0 ______________________________________________________________________________ A - anketiranec 74.8 25.2 - B - o~e 86.2 11.8 1.9 ______________________________________________________________________________ 276 SJM 78 (^e anketiranec, rojen na vasi, sedaj ‘ivi v mestu) 9.18 KOLIKO LET @E @IVITE V MESTU? 1 - 1 leto 5.8 2 - 11 - 20 let 8.6 3 - 21 - 30 let 8.5 4 - 31 in ve~ 6.6 0 - ‘ivi na vasi, bil rojen v mestu, ostali 70.5 9.19 ALI PREJEMATE REDNE MESE^NE DOHODKE (^e da) KAK[EN JE BIL V ZADNJIH TREH MESECIH VA[ POVPRE^NI REDNI MESE^NI DOHODEK? (Vse oblike dohodka: pla~a, pokojnina, {tipendija, ipd.) 1 - ne ‘eli odgovoriti, b.o. 6.8 2 - do 3.000 N din 14.9 3 - 3.001 do 4.000 16.9 4 - 4.001 do 5.000 16.9 5 - 5.001 do 6.000 10.1 6 - 6.001 do 7.000 6.3 7 - 7.001 do 8.000 3.4 8 - 8.001 in ve~ 5.7 0 - ne prejema 19.1 9.20 ALI STE DELALI V TUJINI? 1 - da 8.1 2 - ne 91.9 920DR@ (^e da) V KATERI DR@AVI? 1 - Avstrija 2.4 2 - ZR Nem~ija 3.7 3 - druge evropske dràve 1.5 4 - izvenevropske dràve 0.5 0 - ni bil nikjer 91.9 920LET KOLIKO LET? 1 - eno leto 3.3 2 - tri, {tiri leta 1.8 3 - pet, {est let 1.2 4 - sedem, osem let 0.5 5 - devet, deset let 0.8 6 - enajst in ve~ let 0.5 0 - ni delal, b.o. 91.9 9.21 ALI JE KDO OD ^LANOV VA[E DRU@INE DELAL V TUJINI? 1 - da, delal je 8.4 2 - da, sedaj dela 6.0 3 - da, delal je prej in sedaj dela (vmes je bil doma) 1.2 4 - ne 84.0 SJM 78 277 5 - b.o. 0.4 9.22 ALI IMATE VI ALI VA[A DRU@INA KAJ OBDELOVALNE ZEMLJE? 1 - od 0,1 do 0,5 ha 14.2 2 - ve~ kot 0,5 ha, do 1 ha 6.4 3 - ve~ kot 1 ha, do 2 ha 5.8 4 - ve~ kot 2 ha, do 3 ha 3.5 5 - ve~ kot 3 ha, do 5 ha 4.2 6 - ve~ kot 5 ha, do 8 ha 4.5 7 - ve~ kot 8 ha, do 10 ha 1.8 8 - ve~ kot 10 ha 1.6 9 - ne vem koliko 1.3 0 - nima(jo) zemlje 56.7 9.23 ^E BI SE NA[ CENTER V PRIHODNJE SPET OBRNIL NA VAS S PODOBNO ANKETO, ALI BI SODELOVALI Z NAMI, ALI NE? 1 - da 82.6 2 - neodlo~en, ne ve 12.2 3 - ne 4.7 0 - b.o. 0.6 9.24 NA[ CENTER NAMERAVA TUDI V PRIHODNJE RAZISKOVATI STALI[^A LJUDI O POSAMEZNIH VPRA[ANJIH. REZULTATI NAJ BI SLU@ILI KOT OSNOVA ZA ODLO^ANJE. ALI SE VAM ZDI, DA SO TAK[NE RAZISKAVE LAHKO KORISTNE, ALI NE? 1 - koristne in jih je treba podpirati 73.8 2 - nekoristne in so le zapravljanje ~asa in denarja 2.6 3 - kakor kdaj 15.4 4 - ne ve 7.9 0 - b.o. 0.3 VELIKOST NASELJA: 1 - do 500 prebivalcev 25.5 2 - 501 do 2.000 prebivalcev 22.9 3 - 2.001 do 4.000 prebivalcev 8.3 4 - 4.001 do 10.000 prebivalcev 10.6 5 - 10.001 do 15.000 prebivalcev 3.9 6 - 15.001 do 50.000 prebivalcev 9.2 7 - Ljubljana, Maribor 18.4 0 - b.o. 1.2 TIP KRAJEVNE SKUPNOSTI: 1 - mestna 41.6 2 - primestna 11.2 3 - va{ka 46.4 0 - b.o. 0.8 278 SJM 78 SJM 80 279 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 80 Okraj{an naslov projekta: SJM80 Osnovna vsebina projekta: ocena drùbenega standarda, sprejemanje ukrepov gospodarske stabilizacije, ocena 35 let Jugoslavije, ocena prihodnosti Jugoslavije, prisotnost izkori{~anja v drùbi, poloàj delavskega razreda, vloga in u~inkovitosti samoupravnega sistema, ukrepi za pove~anje gospodarske u~inkovitosti, kulturna dedi{~ina, spomeniki preteklosti (poznavanje, vloga, financiranje, vzdrèvanja), ocena politike zveze komunistov, delovanje socialisti~ne zveze, ~lanstvo v politi~nih organizacijah, delegatski sistem (obve{~enost, aktivnost, ocena), odnos do samoprispevka, pojavi podkupovanja, ukvarjanje s {portom, vrednote (samostojnost, varnost), ocena poloàja Slovenije v Jugoslaviji, odnosi med razvitimi in nerazvitimi, odseljevanje v mesta, poloàj kmetov, odnos do nagrajevanja, odnos do neenakosti, odnos do priseljevanja v Slovenijo in odseljevanja, vrednotenje dela, odnos do drùbene solidarnosti, vpliv na odlo~anje v delovni organizaciji in kraju bivanja, delo (zadovoljstvo, napredovanje), ugled poklicev, spremembe v ‘ivljenju, stanovanjske razmere, var~evalne navade, mednacionalni odnosi v Jugoslaviji, odnosi med narodi v Sloveniji (etni~na distanca), medsistemske primerjave, zunanja politika in varnost Jugoslavije, onesnaèvanje okolja, zaloènost trgovin, pomanjkanje dobrin, gradnja nuklearne elektrarne, stanje cest v Sloveniji, vernost, verske navade, odnosi cerkve in dràve, druìna (pogled na druìno, pogled na drùbeno skrb za druìno, poloàj starih ljudi, delitev opravil v druìni), mediji (branje ~asopisov, gledanje TV, seznanjenost z dogajanji doma in po svetu). Naro~nik: Raziskovalna skupnost Slovenije Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Raziskovalni in{titut, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, Cveto Trampù Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2031. ^as izvedbe raziskave: junij 1980 Datoteka: SJM80 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 80, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1980. 280 SJM 80 1.00 OCENA SPREMEMB, STABILIZACIJA 1.01 ^E PRIMERJATE @IVLJENJE PRI NAS (V SVOJEM OKOLJU) S TISTIM PRED 5, 6 LETI, ALI SODITE, DA SE DANES... DA JE DANES... _________________________________________________________________________ mnogo bolj, isto, manj, mnogo bolj, isto nespre- slab{e manj, ne b.o. mnogo, menje- mnogo vem ve~ no slab{e 1 2 3 4 5 6 0 _________________________________________________________________________ a) ve~ dela 12.3 44.8 23.4 15.0 1.5 3.0 - b) bolje ‘ivi 17.0 56.3 18.0 6.9 0.3 1.4 0.1 c) demokrati~neje odlo~a 11.7 49.7 20.1 4.4 0.5 12.8 0.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - d) ve~ je samoupravljanja 14.6 56.4 14.9 3.5 0.5 9.9 0.0 e) delo in delavec se bolj spo{tujeta 8.1 42.8 27.8 11.8 1.3 7.9 0.2 f) hitreje pride do stanovanj 7.2 32.2 19.4 23.9 5.0 11.9 0.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - g) làje zaposluje 8.4 38.9 18.3 24.6 3.1 6.7 - h) krepi zakonitost 7.7 47.6 23.6 5.9 0.6 14.2 0.3 i) ve~ je mònosti za izobraèvanje in stro- kovne kvalifikacije 27.5 56.4 7.8 3.3 0.1 4.0 0.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - j) bogatej{e kulturno ‘ivljenje 14.3 49.6 21.5 8.3 0.6 5.6 0.0 k) ve~ je mònosti, da ima{ otroke 10.2 43.9 27.1 10.8 0.9 6.8 0.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - l) delo se objektivneje nagrajuje 6.5 41.6 27.5 12.5 0.9 10.9 0.0 m) ~lovek ima ve~je mò- nosti za po~itek, leto- vanje in zabavo 16.2 49.4 18.6 10.5 1.2 4.0 0.1 _________________________________________________________________________ 1.02 UREDITEV RAZMER V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU TERJA V PREHODNEM OBDOBJU NEKAJ LET TUDI DOLO^ENE @RTVE, ODPOVEDI IN NAPORE LJUDI IN KOLEKTIVOV. KAJ SODITE O NASLEDNJIH @RTVAH, ODPOVEDIH IN NAPORIH - ALI JIH LAHKO SPREJMEMO, ALI NE? ______________________________________________________________________________ U K R E P I moramo lahko ne smemo sprejeti sprejme- sprejeti ne b.o. mo,ni pa vem nujno 1 2 3 4 0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — a) manj denarja za pove~anje osebnih dohodkov in ‘ivljenjskega standarda 21.8 27.1 42.5 8.6 0.0 SJM 80 281 b) ljudje naj bi ve~ in bolje delali 82.3 11.2 3.4 3.1 - c) manj denarja za {olstvo, zdravstvo, kulturo 9.0 15.1 70.5 5.5 - — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) gradili naj bi manj novih tovarn 24.0 26.4 40.7 8.7 0.2 e) manj naj bi vlagali v modernizacijo tovarn 11.5 14.1 65.1 9.2 0.1 f) manj ljudi bi na novo zaposlili 16.2 23.7 52.0 8.0 0.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ U K R E P I moramo lahko ne smemo sprejeti sprejme- sprejeti ne b.o. mo,ni pa vem nujno 1 2 3 4 0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) ukiniti bi morali nerentabilna podjetja 58.4 19.5 11.8 10.2 - h) manj bi morali uvaàti in ve~ izvaàti 83.8 7.6 2.6 6.0 - i) na odgovorna mesta naj bi postavljali ljudi z znanjem 87.2 7.3 1.3 4.2 - — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j) prepovedati bi morali uvoz luksuznih predmetov 74.0 16.2 4.7 5.1 0.0 k) vsaka drùbena in gospodarska odlo~itev mora biti strokovno utemeljena 85.2 5.9 1.2 7.7 - l) manj denarja za gradnjo cest in ‘eleznic 5.7 12.3 75.6 6.4 0.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — m) ukiniti bi morali potro{ni{ke kredite 7.7 21.0 64.2 6.8 0.2 n) s predpisi bi morali dolo~iti vi{ino cen 68.9 14.6 8.6 7.8 - ______________________________________________________________________________ 1.03 ALI STE TUDI VI OSEBNO PRIPRAVLJENI KAJ PRISPEVATI V PRID STABILIZACIJE? 1 - da 88.2 2 - ne 11.0 0 - b.o. 0.8 1.04 IN KAJ STE VI OSEBNO PRIPRAVLJENI PRISPEVATI V PRID STABILIZACIJE? (Odprto vpra{anje, uvr{~ena sta dva odgovora) A1+A2 01 - bolj intenzivno in produktivno delo na delovnem mestu, ve~ dela, bolj{e delo, ve~ja disciplina, bolje izkori{~en delovni ~as, ve~ja produktivnost, bolj{a organizacija dela 29.0 02 - var~evati na sploh, manj tro{iti, manj nepotrebnega luksuza, ‘iveti bolj skromno 15.5 03 - enodnevni ali ve~dnevni zasluèk, prispeval bi del osebnega dohodka, denar, devize 8.3 04 - var~evati z bencinom, nafto, manj voènj z avtom, ve~ s kolesom 4.0 282 SJM 80 05 - var~evati z elektriko in drugo energijo 3.9 06 - dodatno delo, nadurno delo, prostovoljno, nepla~ano delo, delo ob sobotah, solidarnostno delo, pomo~ drugim, delovne 6.8 akcije 07 - samoprispevek, posojilo, obveznice 1.8 08 - druge konkretne oblike var~evanja (obleka, hrana, potovanja 2.2 in nakupi v tujini itd.) 09 - drugo 8.7 10 - prispeval bi vse, kar bi bilo potrebno in nujno 3.2 11 - prispeval bi, kar bi mogel 0.9 12 - ne ve kaj, vendar bi bil pripravljen prispevati 11.3 13 - ni pripravljen prispevati 7.9 14 - ne more ni~ prispevati 1.5 00 - b.o. 7.5 2.00 OCENA RAZVOJA IN RAZVOJNI CILJI 2.01 V LETO[NJEM LETU PRAZNUJEMO 35-LETNICO OSVOBODITVE IN SOCIALISTI^NEGA RAZVOJA NA[E DR@AVE. KATERI SO PO VA[EM MNENJU NAJVE^JI DOSE@KI IN USPEHI V CELOTNEM POVOJNEM RAZDOBJU JUGOSLAVIJE? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) A1+A2+A3+A4 01 - samoupravljanje, delegatski sistem, socializem, enakopravnost, tovari{ki odnosi, ~love~anske pravice, vodilna vloga ZK, enakopravnost med narodi, bratstvo in enotnost, svoboda 38.2 02 - industrija, industrializacija, tehnika, tehnologija, gradnja tovarn, elektrifikacija, znanost, raziskovalna dejavnost 26.4 03 - neuvr{~ena politika, neodvisnost, neangaìranost, mednarodni odnosi, ugled v svetu, varnost, mir, SLO 12.8 04 - gospodarstvo, trgovina, politika cen, izvoz - uvoz 13.8 05 - gradnja cest, ‘eleznic, promet, motorizacija, urbanizacija, 18.7 gradnja mest, gradnja stanovanj, hi{, gradbeni{tvo 06 - kmetijstvo, proizvodnja hrane, agrarna reforma 4.0 07 - ‘ivljenjski standard, bolj{i OD, bolj{i delovni pogoji, mònost za napredovanje, delovna situacija, delovna disciplina, skraj{ani delovni ~as, nezaposlenost 17.2 08 - kultura, umetnost, {olstvo, mònost izobraèvanja, prosti ~as, rekreacija, turizem, {port 11.0 09 - zdravstvo, otro{ko varstvo, socialno varsto, skrb za ostarele, zaposlovanje defektnih ljudi, pokojninsko zavarovanje, vi{je pokojnine 5.0 10 - razlike med razvitimi in nerazvitimi podro~ji, socialna diferenciacija 0.3 11 - splo{ni napredek, razvoj, obnova, varstvo okolja, na splo{no vse 11.0 12 - drugo 6.3 13 - ne ve, se ne spomni 5.6 00 - b.o. 5.9 2.02 IN KJE, NA KATEREM PODRO^JU SMO PO VA[EM MNENJU DOSEGLI NAJMANJ? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) A1+A2 01 - samoupravljanje, delegatski sistem, socializem, enakoprav-1.6 nost, tovari{ki odnosi, ~love~anske pravice, vodilna vloga ZK, enakopravnost med narodi, bratstvo in enotnost, svoboda 02 - industrija, industrializacija, tehnika, tehnologija, gradnja 2.5 tovarn, elektrifikacija, znanost, raziskovalna dejavnost 03 - neuvr{~ena politika, neodvisnost, neangaìranost, mednarodni 0.1 odnosi, ugled v svetu, varnost, mir, SLO 04 - gospodarstvo, trgovina, politika cen, izvoz - uvoz 6.5 05 - gradnja cest, ‘eleznic, promet, motorizacija, urbanizacija, SJM 80 283 gradnja mest, gradnja stanovanj, hi{, gradbeni{tvo 11.8 06 - kmetijstvo, proizvodnja hrane, agrarna reforma 31.1 07 - ‘ivljenjski standard, bolj{i OD, bolj{i delovni pogoji, mònost za napredovanje, delovna situacija, delovna disciplina, skraj{ani delovni ~as, nezaposlenost 0.9 08 - kultura, umetnost, {olstvo, mònost izobraèvanja, prosti ~as, rekreacija, turizem, {port 4.7 09 - zdravstvo, otro{ko varstvo, socialno varsto, skrb za ostarele, zaposlovanje defektnih ljudi, pokojninsko zavarovanje, vi{je pokojnine 3.8 10 - razlike med razvitimi in nerazvitimi podro~ji, socialna diferenciacija 2.3 11 - splo{ni napredek, razvoj, obnova, varstvo okolja, na splo{no vse 1.2 12 - drugo 12.3 13 - ne ve, se ne spomni 15.5 00 - b.o. 17.6 2.03 V 35-LETNEM RAZVOJU JUGOSLAVIJE JE PRIHAJALO TUDI DO TE@AV, KRIZ IN POSKUSOV VSILJEVANJA DRUGA^NE POTI RAZVOJA, OZIROMA RAZVREDNOTENJA NEKATERIH PRIDOBITEV. KATERE SO BILE PO VA[EM MNENJU NAJNEVARNEJ[E KRIZNE SITUACIJE V TEM OBDOBJU? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) A1+A2+A3 01 - informbiro, spor s Sovjetsko zvezo, leto 1948 42.0 02 - teàve po vojni, obvezen odkup, vklju~evanje v Kmetijske zadruge 3.1 03 - odnosi s sosednjimi dràvami 9.4 04 - Rankovi}, etatizem, birokratizem, tehnokratizem, nacionalizem, {ovinizem, separatizem, liberalizem - Kav~i~, Djilas 7.6 05 - neenotnost vodstev, trenja v ZK, spori med republikami, politi~ne krize v Jugoslaviji, situacija po Titovi smrti, ru{enje samoupravnega socializma, dràbni udar, manj{a vloga ZK 2.1 06 - gospodarska kriza, devalvacija dinarja, inflacija, dra-5.1 ginja, zvi{anje cen, brezposelnost, vra~anje zdomcev, slabo gospodarjenje, pomanjkanje, lakota 07 - energetska kriza, pomanjkanje surovin, ekolo{ka kriza, 0.7 elementarne nesre~e 08 - nevarnost vojne, tuji politi~ni in gospodarski pritiski, 4.3 voja{ki napad na Jugoslavijo 09 - usta{ki napadi, diverzantske grupe, politi~na emigracija, atentati na predstavnike Jugoslavije v tujini 2.2 10 - drugo 4.9 11 - ni bilo kriz 8.2 12 - ne ve, ~e so bile krize 31.6 00 - b.o. 3.2 2.04 ALI SODITE, DA BI LAHKO V PRIHODNOSTI PRI[LO PRI NAS V JUGOSLAVIJI DO KRIZ IN NOTRANJIH TE@AV, ALI NE? 1 - da, lahko bi pri{lo 50.7 2 - ne vem 17.8 3 - ne, ne bi moglo priti 31.0 0 - b.o. 0.4 2.05 KAK[NE BI LAHKO BILE TE KRIZE IN NEVARNOSTI? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) 284 SJM 80 A1+A2+A3 01 - informbiro, spor s Sovjetsko zvezo, leto 1948 0.1 02 - teàve po vojni, obvezen odkup, vklju~evanje v Kmetijsko zadrugo - 03 - odnosi s sosednjimi dràvami 0.3 04 - Rankovi}, etatizem, birokratizem, tehnokratizem, nacionalizem, {ovinizem, separatizem, liberalizem - Kav~i~, Djilas 4.9 05 - neenotnost vodstev, trenja v ZK, spori med republikami, politi~ne krize v Jugoslaviji, situacija po Titovi smrti, ru- {enje samoupravnega socializma, dràvni udar, manj{a vloga ZK 7.3 06 - gospodarska kriza, devalvacija dinarja, inflacija, draginja, zvi{anje cen, brezposelnost, vra~anje zdomcev, slabo gospodarjenje, pomanjkanje, lakota 21.2 07 - energetska kriza, pomanjkanje surovin, ekolo{ka kriza, elementarne nesre~e 2.3 08 - nevarnost vojne, tuji politi~ni in gospodarski pritiski, voja{ki napad na Jugoslavijo 9.4 09 - usta{ki napadi, diverzantske grupe, politi~na emigracija, atentati na predstavnike Jugoslavije v tujini 1.3 10 - drugo 6.6 11 - ni bilo kriz 0.1 12 - ne ve, ~e so bile krize 0.7 13 - ne ve, ~e bi lahko pri{lo do kriz 29.2 14 - ne bi moglo priti do kriz 27.4 00 - b.o. 1.4 2.06 IN KAJ PREDVSEM MORAMO ZAGOTOVITI, DA BOMO TUDI V PRIHODNJE LAHKO TAKE KRIZE PREMAGOVALI? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) A1+A2 01 - ve~ delati, bolje delati, odgovornost na delovnih mestih, delovna disciplina 8.2 02 - krepiti enotnost, enakopravnost, bratstvo narodov, slediti Titovo pot 22.0 03 - stabilizirati gospodarstvo, okrepiti gospodarstvo 5.1 04 - ve~ izvaàti, manj uvaàti, vklju~iti se v mednarodno delitev dela, sami proizvajati ~im ve~ 1.7 05 - krepiti neuvr{~enost 0.7 06 - spo{tovati zakone, predpise, dogovore, sporazume 1.5 07 - drugo 18.6 08 - ne ve, kaj 23.2 09 - ni~ ni mogo~e storiti 0.7 10 - ne ve, ~e bi lahko pri{lo do kriz 1.4 11 - ne more priti do kriz 24.7 12 - b.o. 2.0 2.07 V ^EM JE PO VA[EM MNENJU BISTVO SOCIALISTI^NEGA SAMOUPRAVLJANJA? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) A1+A2 1 - delavci sami odlo~ajo o vsem, sami upravljajo 27.7 2 - vsi lahko vplivamo na odlo~itve, skupno odlo~amo, enakopravno odlo~amo 17.9 3 - svoboda, neodvisnost 1.6 4 - enotnost, bratstvo 2.2 5 - enakost, enakopravnost, enake mònosti za vse 3.7 6 - tovarne delavem 1.2 7 - delegatski sistem 1.0 SJM 80 285 8 - demokracija 2.1 9 - drugo 18.6 0 - b.o. 29.8 2.08 A. ALI V NA[I DRU@BI [E OBSTAJA IZKORI[^ANJE ^LOVEKA PO ^LOVEKU? (~e da) KDO SO IZKORI[^ANI? 1 - ni izkori{~anja 42.3 2 - ne vem 16.7 3 - da, ne pove kdo 4.9 4 - da, pove kdo 35.7 0 - b.o. 0.3 B. KDO SO IZKORI[^ANI? 208A1+A2 1 - navadni delavci, fizi~ni delavci, delavci v proizvodnji, NK delavci, priu~eni, sezonski, slabo pla~ani delavci, delavci (nespecificirano) 22.9 2 - delavci pri privatnikih 4.9 3 - neizobraèni, ne{olani ljudje 1.0 4 - kmetje 2.9 5 - tisti, ki veliko delajo, ki resni~no delajo 0.7 6 - drugi (ljudje brez poklica, rudarji, tisti, ki mol~ijo, otroci) 6.0 7 - je izkori{~anje, a ne pove kdo so izkori{~ani 4.5 8 - ne ve, ~e je izkori{~anje 16.6 9 - ni izkori{~anja 42.4 0 - b.o. 0.9 (~e da) 2.09 IN KDO SO IZKORI[^EVALCI? 1 - ni izkori{~anja 40.8 2 - ne vem 19.4 3 - ne pove, kdo 4.0 4 - pove, kdo 32.9 0 - b.o. 2.9 KDO SO IZKORI[^EVALCI: 209A1+A2 1 - privatniki, obrtniki 11.2 2 - vodilni, nadrejeni, direktorji, {efi 10.2 3 - administracija, delavci v reìji 2.1 4 - poslovodje, obratovodje, mojstri 0.8 5 - tisti, ki so izobraèni 0.4 6 - drugi 10.0 7 - je izkori{~anje, a ne pove kdo so izkori{~evalci 4.5 8 - ne ve 19.4 9 - ni izkori{~anja 42.3 0 - b.o. 1.8 2.10 NAVEDLI BOMO NEKAJ TRDITEV, S KATERIMI SE NEKATERI LJUDJE STRINJAJO, DRUGI PA NE. NAS PA ZANIMA VA[E MNENJE: ALI SE S TEMI TRDITVAMI STRINJATE, ALI NE? A) Delavski razred je ‘e danes sposoben upravljati celo drùbo. sploh se v glavnem se neodlo~en v glavnem se popolnoma se ne b.o. 286 SJM 80 ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam vem 4.3 17.2 9.8 42.7 18.9 6.5 0.6 1 2 3 4 5 6 0 B) Delavci so zainteresirani samo za zasluèk. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 6.7 30.5 9.7 36.9 12.5 3.6 0.0 5 4 3 2 1 6 0 C) S porastom materialnega standarda drùbe delavski razred preneha biti revolucionaren. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 7.4 25.0 17. 4 26.4 12.2 11.6 0.1 5 4 3 2 1 6 0 D) Samo delavski razred lahko s svojo borbo ukine razredne neenakosti v drùbi. sploh se v glavnem se neodlo~en v glavnem se popolnoma se ne b.o. ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam vem 2.6 11.3 12.9 35.0 26.0 12.3 0.0 1 2 3 4 5 6 0 E) Delavsi so {e premalo izobraèni in kulturni, da bi lahko usmerjali razvoj drùbe. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 10.7 34.6 11.9 26.3 10.1 6.3 0.1 5 4 3 2 1 6 0 2.11 IN [E NEKAJ TRDITEV, ALI SE STRINJATE ALI NE: A) Samoupravljanje se je ‘e razvilo do take mere, da dràva pri nas prakti~no ni ve~ potrebna. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 2.6 9.7 10.6 41.7 26.2 9.1 0.0 5 4 3 2 1 6 0 B) Drùbena lastnina se pri nas lahko krepi le, ~e jo {~iti dràva. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 15.5 33.5 15.4 17.2 7.2 11.1 - 5 4 3 2 1 6 0 C) V zunanji trgovini Jugoslavije bi imeli manj problemov, ~e bi zanjo neposredno skrbeli vodilni dràvni organi. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 11.5 33.4 16.0 19.1 7.9 12.0 0.0 5 4 3 2 1 6 0 SJM 80 287 D) V zadevah izobraèvanja, znanosti in kulture je {e naprej potreben nepo-sreden vpliv dràvnih organov. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 12.2 34.8 13.6 20.4 8.6 10.4 - 5 4 3 2 1 6 0 2.12 ALI SE STRINJATE ALI NE: A) Hiter ekonomski razvoj zahteva mo~no centralno oblast, dràvo. sploh se v glavnem se neodlo~en v glavnem se popolnoma se ne b.o. ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam vem 11.6 19.7 12.3 31.9 13.8 10.7 - 1 2 3 4 5 6 0 B) Danes je upravljanje gospodarskih organizacij tako zahtevno, da so zanj sposobni le strokovnjaki. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 24.5 40.0 7.1 17.6 5.0 5.8 - 5 4 3 2 1 6 0 C) Gospodarstvo bi se hitreje razvijalo, ~e bi direktorji imeli ve~ pooblastil. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 5.2 15.9 15.6 32.5 22.9 7.9 - 5 4 3 2 1 6 0 D) Samoupravni socializem daje ~loveku ve~ mònosti za njegov vsestranski razvoj kot druge drùbene ureditve. sploh se v glavnem se neodlo~en v glavnem se popolnoma se ne b.o. ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam vem 0.4 5.7 9.0 37.8 39.0 8.1 0.0 1 2 3 4 5 6 0 E) Samoupravljanje prispeva k temu, da ljudje bolj upo{tevajo skupne potrebe in interese. sploh se v glavnem se neodlo~en v glavnem se popolnoma se ne b.o. ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam vem 0.6 3.6 8.6 44.9 34.8 7.3 0.1 1 2 3 4 5 6 0 F) Dohodkovni odnosi vodijo k pove~anju produktivnosti drùbenega dela. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 24.9 40.3 13.2 6.1 1.3 14.0 0.1 5 4 3 2 1 6 0 G) Dohodkovni odnosi omogo~ajo ostvarjanje delitve po rezulatih dela. 288 SJM 80 sploh se v glavnem se neodlo~en v glavnem se popolnoma se ne b.o. ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam vem 2.4 8.3 13.2 40.3 22.4 13.4 0.0 1 2 3 4 5 6 0 H) Dohodkovni odnosi vodijo h komercializaciji in izgubljanju socialisti~nih idealov. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 3.5 12.9 20.7 24.7 18.7 19.5 0.0 5 4 3 2 1 6 0 2.13 KOLIKO SE VI OSEBNO ZAVZEMATE ZA .... ZELO, SREDNJE ALI SPLOH NE? ______________________________________________________________________________ z a v z e m a s e ne b.o. zelo srednje sploh ne vem 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A1 01-bolj{e nagrajevanje delavcev v neposrednji proizvodnji 62.5 28.2 2.9 5.8 0.6 A2 02-izbor najbolj izobraènih in strokovnih ljudi na vodilne funkcije 57.5 30.8 5.4 6.1 0.0 A3 03-dajanje ve~jih pooblastil dràv- nim organom zaradi ve~je u~inko- vitosti v odpravljanju negativ- nih pojavov 39.7 33.6 15.0 11.6 0.1 A4 04-{irjenje mònosti zaposlovanja v zasebnih delavnicah 27.6 38.3 24.6 9.3 0.2 A5 05-izbor dobrih in zaslùnih delav- cev na odgovorne drùbene funkcije 64.6 24.4 4.4 6.5 0.1 A6 06-uveljavljanje moralno politi~nih lastnosti za vsa pomembnej{a mesta 53.3 28.3 8.4 10.0 - A7 07-ve~ja vlaganja sredstev v nove obrate zato, da bi se zaposlilo ve~ ljudi 51.6 31.4 9.3 7.6 0.1 A8 08-zagotavljanje odlo~ilnega vpliva strokovnjakov pri odlo~anju o vseh vànih vpra{anjih v na{i drùbi 44.1 32.0 14.2 9.7 - A9 09-aktivnej{o vlogo dràvnih organov pri re{evanju sporov med posamez- nimi delovnimi organizacijami 37.8 32.1 18.2 11.8 0.1 A10 10-zmanj{anje davka na zemljo in drugo imovino, ki je v zasebni lasti 42.1 32.8 15.1 9.9 0.0 A11 11-dajanje prednosti strokovnjakom pri dodeljevanju drùbenih stanovanj 17.1 29.9 43.8 9.2 - ______________________________________________________________________________ 2.14 OD VSEH CILJEV, ZA KATERE SE ZAVZEMATE, IZDVOJITE TISTEGA, KI JE ZA VAS NAJBOLJ POMEMBEN. (Vpi{ite {tevilko ustreznega odgovora iz 2.13) 01 - bolj{e nagrajevanje delavcev v nepo srednji proizvodnji 33.9 02 - izbor najbolj izobraènih in strokovnih ljudi na vodilne funkcije 10.8 SJM 80 289 03 - dajanje ve~jih pooblastil dràvnim organom zaradi ve~je u~inkovitosti v odpravljanju negativnih pojavov 4.1 04 - {irjenje mònosti zaposlovanja v zasebnih delavnicah 2.8 05 - izbor dobrih in zaslùnih delavcev na odgovorne drùbene funkcije 8.4 06 - uveljavljanje moralno politi~nih lastnosti za vsa pomembnej{a mesta 4.9 07 - ve~ja vlaganja sredstev v nove obrate zato, da bi se zaposlilo ve~ ljudi 7.5 08 - zagotavljanje odlo~ilnega vpliva strokovnjakov pri odlo~anju o vseh vànih vpra{anjih v na{i drùbi 3.9 09 - aktivnej{o vlogo dràvnih organov pri re{evanju sporov med posameznimi delovnimi organizacijami 0.9 10 - zmanj{anje davka na zemljo in drugo imovino, ki je v zasebni lasti 11.3 11 - dajanje prednosti strokovnjakom pri dodeljevanju drùbenih stanovanj 1.8 00 - b.o. 9.6 3.00 KULTURNA DEDI[^INA 3.01 KAJ OD NAVEDENEGA PO VA[EM MNENJU SODI MED SPOMENIKE KULTURNE DEDI[^INE? ______________________________________________________________________________ da ne ne ve b.o. 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ a) spomeniki revolucije, pomembnih ljudi, knjìni-ce, spomeniki dogodkov, vojne, kuge itn. 93.2 2.4 4.1 0.4 b) izkopanine, ostanki naselij, gradi{~a, staro orodje, oròje itn. 87.1 5.6 6.9 0.3 c) stara mestna jedra, vasi, zaselki 83.8 6.3 9.5 0.4 d) trdnjave, stanovanjske hi{e, cerkve, slike, samostani, nagrobniki, znamenja itn. 91.6 2.9 5.2 0.3 e) izdelki ljudske obrti, maske, obleke, slike na steklu, poslopja, kozolci, itn. 84.5 6.8 8.3 0.4 f) stare delavnice, fuìne, tovarne, stroji, na~rti, patenti itn. 77.0 12.8 9.8 0.4 ______________________________________________________________________________ 3.02 SLOVENIJA JE ZNANA PO VELIKEM [TEVILU SPOMENIKOV. ALI BI LAHKO NAVEDLI KAK[NEGA IZ VA[E KRAJEVNE SKUPNOSTI, KRAJA, OKOLJA? OZIROMA: ALI BI LAHKO NAVEDLI KAK[NEGA IZ SLOVENSKEGA NARODNOSTNEGA PROSTORA? [TEVILO SPOMENIKOV V KRAJU: 302KR 1 - eden 30.7 2 - dva 25.1 3 - tri 15.5 4 - {tiri 8.6 5 - pet 5.0 9 - ni navedel spomenika 13.0 0 - b.o. 2.0 [TEVILO SPOMENIKOV V SLOVENIJI 302SL 1 - eden 25.7 2 - dva 17.2 290 SJM 80 3 - tri 12.7 4 - {tiri 5.4 5 - pet 5.1 9 - ni navedel spomenika 30.9 0 - b.o. 3.2 3.03 ALI VESTE ZA, ALI POZNATE NASLEDNJE SPOMENIKE? ______________________________________________________________________________ pozna ne pozna b.o. 1 2 0 ______________________________________________________________________________ A01 - partizansko bolni{nico Franjo 82.9 16.9 0.1 A02 - Pre{ernovo hi{o v Vrbi 85.0 14.9 0.1 A03 - Jur~i~evo rojstno hi{o na Muljavi 55.3 44.6 0.1 A04 - Narodno in univerzitetno knjìnico v Ljubljani 54.9 44.9 0.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A05 - Osankarico (Pohorski bataljon) 59.2 40.7 0.1 A06 - kùna znamenja 46.4 53.4 0.2 A07 - Kumrovec, kozjansko spomeni{ko obmo~je 91.1 8.8 0.0 A08 - Tabor nad Grosupljem 34.8 64.9 0.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A09 - [empeter v Savinjski dolini-nekropola 54.6 44.8 0.6 A10 - va{ko situlo 20.0 79.9 0.1 A11 - Ajdovski gradec 33.3 66.5 0.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A12 - Ptuj 84.7 15.3 0.0 A13 - [kofjo Loko 80.7 19.3 0.0 A14 - Piran 77.9 22.0 0.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Naslednje vasi: A15 - [tanjel 35.6 64.3 0.1 A16 - Podkoren 54.6 45.3 0.1 A17 - Lipa pri Beltincih 23.0 76.9 0.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A18 - Ljubljanski grad 92.0 7.9 0.0 A19 - Pretorsko pala~o v Kopru 42.3 57.6 0.1 A20 - Turjak 59.9 39.9 0.1 A21 - Ljubljanski magistrat 77.9 21.9 0.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A22 - Hrastovlje (cerkev in freske) 30.6 69.1 0.2 A23 - freske v Crngrobu 18.8 80.9 0.3 A24 - mariborski rotov` 54.8 45.1 0.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A25 - kozolce 85.6 13.4 1.0 A26 - hi{o v Diva~i 27.8 72.0 0.2 A27 - Liznekova hi{a v Kranjski gori 16.5 82.9 0.6 A28 - kurent (maska in no{a) 84.1 15.6 0.3 SJM 80 291 A29 - panjske kon~nice (^ebelarski muzej v Radovljici, Slovenski etnografski muzej) 43.7 56.1 0.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A30 - idrijska “kam{t” 14.6 85.2 0.2 A31 - grad Bistra 32.5 67.3 0.1 A32 - kak{en star mlin ali ‘ago 87.6 12.4 0.0 A33 - stara kova~ija v Zre~ah 36.9 63.0 0.1 A34 - Jùno ‘eleznico 42.6 57.3 0.1 A35 - most v Zidanem mostu 85.8 14.2 0.0 ______________________________________________________________________________ 3.04 ALI BI LAHKO REKLI, KATERA OD NAVEDENIH ZVRSTI SPOMENIKOV JE PO VA[EM MNENJU NAJBOLJ POMEMBNA ZA KULTURNO DEDI[^INO NA SLOVENSKEM? (Izberite dva najpomembnej{a in ju uvrstite po pomenu) Rang1 Rang2 1 - zgodovinski spomeniki 72.8 8.5 2 - arheolo{ki spomeniki 7.8 28.5 3 - urbanisti~ni spomeniki 2.1 9.1 4 - umetnostni spomeniki 3.9 25.4 5 - etnolo{ki spomeniki 2.4 10.0 6 - tehni{ki spomeniki 1.1 6.3 8 - noben 0.3 0.1 9 - ne ve 9.0 1.9 0 - b.o. 0.5 - 3.05 KAK[NO VLOGO PREDVSEM IMAJO PO VA[EM MNENJU SPOMENIKI? (Obkroìte vse ustrezne odgovore.) A1 3 - idejno-politi~no vlogo (spomenik spominja na zgodovinske dogodke, osebe in podobno, ki so pomembni za dana{nje razmere) 77.4 A2 3 - splo{no kulturno ({iri izobrazbo, razgledanost in pri~a o minulih ~asih) 81.3 A3 3 - nacionalno-zgodovinsko (zagotavlja vednost o usodnih dogodkih za slovenski narod, o dràvnih tvorbah in podobno) 78.9 A4 3 - splo{no-zgodovinsko (pri~a o stalni vpetosti ‘ivljenja slovenskega naroda v evropsko dogajanje, v evropsko kulturo) 69.9 A5 3 - ekonomsko (spomenik je pomemben za turizem, trgovino) 59.1 4 - nima nobene vloge 0.2 5 - ne ve kak{no vlogo 2.9 0 - b.o. 0.6 3.06 ALI SE STRINJATE, OZIROMA ALI SE NE STRINJATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI: ______________________________________________________________________________ strinjam ne strinjam ne vem b.o. se se 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ a) spomeniki ovirajo razvoj in sodijo v preteklost, ki se nas ne ti~e 3.0 92.8 3.9 0.3 b) nekateri spomeniki ovirajo razvoj mest in jih je treba odstraniti 6.4 85.1 8.2 0.3 c) spomeniki pomenijo odve~en stro{ek in so samo v spotiko 2.4 92.9 4.3 0.4 ______________________________________________________________________________ 3.07 IN KAK[NA JE PO VA[EM MNENJU DRU@BENA SKRB ZA SPOMENIKE? 292 SJM 80 1 - aktivna in uspe{na 28.8 2 - aktivna in neuspe{na 8.2 3 - pomanjkljiva 53.7 4 - je ni 0.3 5 - je odve~ 0.0 6 - ne vem kak{na je 8.9 0 - b.o. 0.1 3.08 KAJ MISLITE, KAJ NAJ STORIMO S SPOMENIKI? 1 - obnoviti in vklju~iti v drùbeno ‘ivljenje 42.4 2 - spomenike bi bilo treba zavarovati 30.9 3 - obnoviti 22.6 4 - prepustiti prihodnosti 0.7 5 - odpraviti 0.1 6 - kaj drugega 0.4 7 - ne vem 2.7 0 - b.o. 0.2 (^e ima mnenje o tem, kaj naj bi storili s spomeniki) 3.09 IN KDO BI NAJ PO VA[EM MNENJU ZAGOTOVIL SREDSTVA ZA ZA[^ITO SPOMENIKOV? (Obkroìte ustrezne odgovore) A1 3 - republika 64.9 A2 3 - ob~ina 55.0 A3 3 - krajevna skupnost 38.7 A4 3 - ob~ani s samoprispevki 26.0 4 - ne vem 5.8 5 - ni~ ni treba storiti 0.4 0 - b.o. 0.2 4.00 DRU@BENOPOLITI^NI SISTEM 4.01 ALI SE JE V OBDOBJU ZADNJIH MESECEV V JUGOSLAVIJI ZGODILO KAJ TAKEGA, ZARADI ^ESAR SE PO^UTITE NEGOTOVO, NESIGURNO? 1 - Titova bolezen - smrt 20.0 2 - devalvacija 1.3 3 - stabilizacija 0.3 4 - gospodarska, energetska kriza 1.2 5 - drugo 1.6 6 - da, ne ve zakaj 3.0 7 - da, ne pove zakaj 1.2 8 - ni~ se ni zgodilo 70.6 0 - b.o. 0.7 4.02 ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE JE V ZADNJEM ^ASU ZAVZEMALA ZVEZA KOMUNISTOV PRI NAS, SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI, ALI NE? 1 - da, povsem je skladna 49.3 2 - deloma je skladna 22.7 3 - ni skladna 2.2 4 - jo premalo poznam, da bi jo lahko ocenil 19.1 5 - ni~ ne vem o tem 6.6 0 - b.o. 0.1 4.03 SPET DVE TRDITVI - IN SICER O ODNOSIH MED KOMUNISTI^NIMI PARTIJAMI. SJM 80 293 ALI SE Z NJIMA STRINJATE ALI NE? A) Vsaka komunisti~na partija je odgovorna za svojo politiko predsem pred lastnim delavskim razredom in narodom. sploh se v glavnem se neodlo~en v glavnem se popolnoma se ne b.o. ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam vem 0.7 1.9 12.0 29.2 54.9 0.9 0.3 1 2 3 4 5 6 0 B) Ve~ja socialisti~na dràva in ve~ja komunisti~na partija imata ve~ odgovornosti in morata zato imeti tudi ve~ pravic pri dolo~anju politike komunisti~nega gibanja. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 12.4 24.2 21.0 14.5 26.5 1.2 0.3 5 4 3 2 1 6 0 4.04 ALI BI ZVEZA KOMUNISTOV IN SOCIALISTI^NA ZVEZA PO VA[EM MNENJU MORALE IMETI V VSEH VPRA[ANJIH... 1 - popolnoma enaka stali{~a 32.7 2 - stali{~a, ki izhajajo iz istih osnovnih interesov 43.4 3 - praviloma razli~na stali{~a 4.7 4 - nekaj drugega 0.6 5 - ne vem 17.8 0 - b.o. 0.8 4.05 KAK[NE MO@NOSTI IMATE VI OSEBNO ZA IZRA@ANJE SVOJIH INTERESOV V SOCIALISTI^NI ZVEZI (SZDL) V VA[EM KRAJU, MESTU? 1 - brez SZDL sploh ne bi mogel uveljavljati svojih interesov 8.5 2 - v SZDL lahko uveljavljam svoje interese 39.7 3 - v SZDL lahko le deloma uveljavljam svoje interese 18.6 4 - v SZDL ne morem uveljavljati svojih interesov 5.2 5 - SZDL sploh ni pripravljena izraàti mojih interesov 1.4 6 - to me ne zanima 7.9 7 - ne vem 18.1 0 - b.o. 0.6 4.06 KAKO SE V SOCIALISTI^NI ZVEZI UVELJAVLJAJO INTERESI SPODAJ NAVEDENIH SKUPIN LJUDI? (Obkroìte ustrezen odgovor v vsaki vrsti posebej) _____________________________________________________________________________ i n t e r e s i v celoti le deloma sploh ne ne vem b.o. 1 2 3 4 0 _____________________________________________________________________________ A1-kmetov 17.9 59.1 5.9 16.8 0.3 A2-nekvalificiranih delavcev 18.9 57.7 5.8 17.5 0.1 A3-kvalificiranih delavcev 29.8 51.6 2.1 16.4 0.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A4-prosvetnih in kulturnih delavcev 41.5 38.1 0.7 19.5 0.2 A5-strokovnjakov 49.5 31.1 0.9 18.4 0.1 A6-politi~nih funkcionarjev 61.7 19.9 0.3 17.9 0.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A7-ljudi na poloàjih v delovnih 56.6 25.7 0.4 17.2 0.1 294 SJM 80 organizacijah A8-mladine in {tudentov 30.1 47.4 3.2 19.2 0.1 A9-ènsk 27.0 52.4 3.4 17.0 0.1 ______________________________________________________________________________ 4.07 V KATERE DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE STE V^LANJENI? ALI V NJIH DELUJETE? ______________________________________________________________________________ Drùbenopoliti~na organizacija ni ~lan je ~lan deluje, ima b.o. funkcijo 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ A1-Socialisti~na zveza (SZDL) 27.6 66.8 5.2 0.4 A2-Zveza komunistov (ZK) 85.5 10.2 3.7 0.6 A3-Zveza sindikatov 39.7 54.2 5.7 0.4 A4-Zveza socialisti~ne mladine 84.6 12.6 2.2 0.6 A5-Zveza borcev 87.3 9.8 2.0 0.8 ______________________________________________________________________________ 4.08 ALI MORDA VESTE, KDO JE NAPISAL KNJIGO “SMERI RAZVOJA POLITI^NEGA SISTEMA SOCIALISTI^NEGA SAMOUPRAVLJANJA"? 1 - ustrezen odgovor 57.0 2 - ne 42.5 0 - b.o. 0.5 (~e da) 4.09 STE MORDA TO KNJIGO BRALI - V CELOTI, ALI NJENE POSAMEZNE DELE? 1 - ne pozna knjige 44.0 2 - poznam knjigo, a je nisem bral 32.9 3 - bral posamezne dele 18.1 4 - bral v celoti 4.1 0 - b.o. 0.8 4.10 ALI SO KAKA ODPRTA VPRA[ANJA, PERE^I PROBLEMI, O KATERIH LJUDJE PRI NAS, V KRAJEVNI SKUPNOSTI, V DELOVNI ORGANIZACIJI, NERADI ALI SPLOH NE GOVORIJO? 1 - ni takih problemov 40.1 2 - so taki problemi, brez navedbe 34.7 3 - so, pove kateri 2.1 4 - ne ve, ~e so taka vpra{anja 14.0 5 - navedel vsaj en problem 8.6 0 - b.o. 0.4 4.11 ALI STE OBVE[^ENI O DELU DELEGACIJ VA[E KRAJEVNE SKUPNOSTI V ZADNJEM LETU? 1 - dobro sem obve{~en 27.5 2 - nekaj sem sli{al, bral o delu 39.0 3 - ni~ ne vem o njenem delu 33.0 0 - b.o. 0.4 SJM 80 295 4.12 ALI SE ^LANI DELEGACIJ V VA[I KRAJEVNI SKUPNOSTI DOVOLJ POVEZUJEJO Z OB^ANI (I[^EJO MNENJA, PORO^AJO), ALI NE? 1 - dovolj se povezujejo 25.0 2 - premalo se povezujejo 43.1 3 - sploh se ne povezujejo 5.5 4 - ne vem, ~e se povezujejo 15.4 5 - ni~ ne ve o tem 10.6 0 - b.o. 0.3 4.13 NAVAJAMO NEKAJ RAZLI^NIH TRDITEV O DELEGATSKEM SISTEMU. ALI SE Z NJIMI STRINJATE ALI NE? A) Mehanizem delegatskega sistema ni dovolj u~inkovit zato, ker je zelo zapleten. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 11.1 38.7 15.7 17.1 5.1 12.1 0.2 5 4 3 2 1 6 0 B) Delegatski sistem najbolje povezuje posebne interese delovnih ljudi in dràvljanov s skupnimi drùbenimi interesi. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 20.1 47.2 14.1 5.1 0.9 12.4 0.2 5 4 3 2 1 6 0 C) Delegatski sistem omogo~a uspe{no re{evanje vsakodnevnih problemov ljudi in ob~anov. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 16.5 45.4 14.1 10.9 2.4 10.4 0.1 5 4 3 2 1 6 0 D) Delegatski sistem je bil prezgodaj uveden. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 3.2 11.4 19.7 30.9 20.8 13.8 0.2 5 4 3 2 1 6 0 E) Delegatski sistem ne spreminja ni~ bistvenega v na~inu odlo~anja v na{i drùbi. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 4.6 15.4 15.4 32.6 18.1 13.7 0.2 5 4 3 2 1 6 0 4.14 KAKO BI V OKOLJU, KRAJEVNI SKUPNOSTI, KJER @IVITE, OCENILI DELO... ______________________________________________________________________________ dobro zadovo- slabo premalo ne vem, ga b.o. ljivo poznam ~e de- ni delovanje luje 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ A1-skup{~ine, sveta krajevne skupnosti 18.4 36.5 8.4 29.8 5.9 0.4 0.5 296 SJM 80 A2-krajevne organizacije SZDL 17.6 34.2 8.3 32.5 6.6 0.6 0.1 A3-hi{nega sveta 9.0 11.5 10.0 6.4 4.3 58.5 0.3 A4-poravnalnega sveta 10.3 15.1 4.7 25.7 25.8 18.1 0.2 A5-potro{ni{kega sveta 4.2 8.8 9.2 21.9 31.5 24.2 0.2 ______________________________________________________________________________ 4.15 V OBDOBJU ZADNJIH LET SMO S SAMOPRISPEVKOM V VSEJ SLOVENIJI ZGRADILI VRSTO [OL, VRTCEV, ZDRAVSTVENIH DOMOV ITD. KAK[EN JE VA[ ODNOS DO SAMOPRISPEVKA? 1 - s tak{no obliko zbiranja denarja sogla{am, ker tako pridemo do objektov, ki jih sicer ne bi imeli 62.0 2 - s tako obliko zbiranja denarja ne sogla{am, problemi naj se re{ujejo z zbiranjem sredstev preko davkov 3.5 3 - doslej sem s tem sogla{al, vendar se sedaj samoprispevki pojavljajo ‘e preve~ pogosto 29.8 4 - ne vem, ne morem se odlo~iti 4.3 0 - b.o. 0.4 4.16 ALI STE V ZADNJEM LETU V KRAJEVNI SKUPNOSTI, V DELOVNI ORGANIZACIJI KDAJ GLASOVALI ZA KAKO ODLO^ITEV, NE DA BI VEDELI, ZA KAJ PRAVZAPRAV JE [LO? (~e da) KAKO POGOSTO TAKO GLASUJETE? 1 - da, obi~ajno tako glasujem 2.9 2 - da, ve~krat sem tako glasoval 4.9 3 - da, sem tako glasoval, ~eprav obi~ajno vem, za kaj gre 8.4 4 - ne, vedel sem, za kaj sem glasoval 64.5 5 - ne, raje nisem glasoval 5.7 6 - v tem ~asu nisem o ni~emer glasoval 12.5 0 - b.o. 1.2 4.17 ALI STE IZVOLJENI V ORGANE SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI? (^e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI DELOVATI KOT ^LAN TEH ORGANOV, DELEGACIJ? ______________________________________________________________________________ je izvo- ni izvo- bi bil pri- b.o. ljen ljen pravljen delovat 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ A1-v samoupravnih organih krajevne skup- nosti (zbor ali konference delegatov KS, svet KS in njegova delovna telesa) 9.6 65.8 23.7 0.9 A2-~lan delegacije KS za drùbenopoliti~no skupnost oz. za skup{~ino samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) 8.5 72.7 18.2 0.6 A3-~lan delegacije drùbenopoliti~nih or- ganizacij za drùbenopoliti~ni zbor skup{~ine ob~ine 2.9 80.1 16.2 0.7 A4-~lan delegacije ali organa nad ravnijo ob~ine 2.2 84.2 12.7 0.8 ______________________________________________________________________________ (za zaposlene) 4.18 ALI STE IZVOLJENI V ORGANE SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V DELOVNI ORGANIZACIJI? ALI BI BILI PRIPRAVLJENI DELOVATI KOT ^LAN TEH ORGANOV? SJM 80 297 1 - ni zaposlen-a 28.2 ______________________________________________________________________________ je izvo- ni izvo- bi bil pri- b.o. ljen ljen pravljen delovati 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A1-v samoupravnih organih delovne organizacije, TOZD-a (delavski svet, odbori, komisije) 24.4 32.4 13.6 1.4 A2-~lan delegacije v delovni organizaciji za drùbenopoliti~no skupnost oz. za skup{~ino interesnih skupnosti (SIS) 11.0 46.2 13.2 1.4 ______________________________________________________________________________ 298 SJM 80 4.19 ALI STE V OKOLJU, KJER @IVITE, DELATE, SLI[ALI ZA POJAVE PODKUPOVANJA? (~e da) KAKO POGOSTI SO POJAVI PODKUPOVANJA V VA[EM OKOLJU? 1 - zelo pogosti 2.5 2 - pogosti 8.2 3 - redki 15.7 4 - jih ni 35.9 5 - ne vem 37.1 0 - b.o. 0.7 (~e da: 1,2,3) 4.20 NA KATERIH PODRO^JIH JE PO VA[I SODBI NASPLOH TEH POJAVOV NAJVE^? (Mònih je ve~ odgovorov) A1+A2 1 - v trgovini 6.4 2 - v zdravstvu 6.5 3 - v gospodarstvu 6.1 4 - v javni upravi 3.0 5 - sprejemanje v slùbo 1.1 6 - na sodi{~u 0.7 7 - v obrtni{tvu 1.0 8 - druga podro~ja 6.4 9 - ni podkupovanja 69.9 0 - b.o. 6.6 5.00 TELESNA KULTURA, OSEBNOSTNI KAZALCI 5.01 V LETU 1984 BODO ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE PRI NAS. KAJ SODITE O TEM, DA BODO ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE PRVI^ PRI NAS V SARAJEVU? 1 - prav je, da bodo igre v Sarajevu, saj bo to utrdilo ugled neuvr{~ene Jugoslavije, zbliàlo mladino z vsega sveta ter vzpodbudilo zimski turizem ipd. 47.8 2 - ni prav, da smo se v ~asu gospodarskih teàv potegovali za zimske olimpijske igre v Sarajevu, saj bo to zahtevalo veliko sredstev 20.5 3 - dobro je, da so naslednje zimske olimpijske igre v Jugoslaviji, vendar naj bi bile v okolju, ki ima bogatej{o tradicijo zimskega {porta (Slovenija) 18.9 4 - drugo 1.4 5 - ne vem 9.5 0 - b.o. 2.0 SJM 80 299 5.02 ALI SE MORDA UKVARJATE S KAKIM [PORTOM, BODISI TEKMOVALNO ALI ZA REKREACIJO, BODISI ORGANIZIRANO ALI NEORGANIZIRANO, BODISI REDNO ALI OB^ASNO? ______________________________________________________________________________ da ne b.o. 1 2 0 ______________________________________________________________________________ 502A A) ORGANIZIRANO - TEKMOVALNO 4.1 93.1 2.8 B) ORGANIZIRANO, REKREACIJA 502B1 1 - redno, vsaj enkrat, dvakrat tedensko, sistemati~no 8.7 90.5 0.8 502B2 2 - neredno, na ob~asnih akcijah 11.1 87.6 1.3 C) NEORGANIZIRANA REKREACIJA 502C1 1 - redno, vsaj enkrat, dvakrat na teden, sistemati~no 13.8 85.3 0.9 502C2 2 - neredno, s premori, ob~asno, v prostih dneh in na dopustu 41.0 58.0 1.0 ______________________________________________________________________________ 5.03 NAVEDITE ZA VSAKO OD NA[TETIH [PORTNIH OZIROMA REKREACIJSKIH AKTIVNOSTI, ALI SE Z NJO UKVARJATE ORGANIZIRANO ALI NEORGANIZIRANO? ______________________________________________________________________________ P a n o g e ne da,neorganizirano da, organizirano b.o. 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ A1 01-nogomet 85.4 12.1 2.2 0.3 A2 02-ko{arka 90.9 7.5 1.1 0.4 A3 03-rokomet 93.3 5.1 1.1 0.4 A4 04-odbojka 87.9 9.9 1.7 0.4 A5 05-balinanje 90.6 7.8 1.2 0.4 A6 06-kegljanje 80.6 17.0 2.1 0.4 A7 07-namizni tenis 86.6 12.2 0.8 0.4 A8 08-tenis 94.4 4.4 0.8 0.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A9 09-drsanje 93.7 5.6 0.2 0.4 A10 10-hokej na ledu 98.6 0.6 0.3 0.4 A11 11-atletika 92.9 5.7 1.0 0.4 A12 12-plavanje 64.5 34.1 1.0 0.3 A13 13-kolesarstvo 74.3 22.9 0.7 2.1 A14 14-avtomoto {port 94.3 4.7 0.5 0.5 A15 15-veslanje, kajak, kanu 96.8 2.5 0.4 0.3 A16 16-smu~anje, teki 89.7 9.3 0.6 0.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - A17 17-smu~anje, alpsko 83.9 14.9 0.8 0.3 A18 18-borilni {porti (rokoborba, boks, karate, judo) 97.4 1.5 0.7 0.4 A19 19-gimnastika 94.9 3.9 0.8 0.4 A20 20-badminton, mini tenis 84.2 15.1 0.4 0.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - A21 21-planinarjenje 78.2 19.7 1.7 0.3 A22 22-alpinizem 96.0 3.0 0.6 0.3 A23 23-hoja, izleti, sprehodi 55.8 42.4 1.3 0.4 A24 24-jadranje (na deski) 97.1 2.1 0.4 0.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 300 SJM 80 ______________________________________________________________________________ P a n o g e ne da,neorganizirano da, organizirano b.o. 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ A25 25-podvodni {porti 97.2 2.1 0.3 0.3 A26 26-letalski {porti 98.7 0.5 0.5 0.3 A27 27-padalstvo 98.7 0.5 0.3 0.4 A28 28-strelstvo 88.4 9.0 2.2 0.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A29 29-trim (steza, kabinet, tek v naravi) 78.2 18.9 1.2 1.7 A30 30-lov 96.6 1.6 1.2 0.6 A31 31-ribolov 92.4 6.2 1.0 0.4 A32 32-konjeni{ki {port 98.0 1.1 0.5 0.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A33 33-{ah 78.9 19.7 1.1 0.3 A34 34-druge {portne aktivnosti 93.9 5.0 0.6 0.5 ______________________________________________________________________________ 5.04 NEKATERI LJUDJE SO ZELO NAVEZANI NA SVOJ KRAJ, DRUGIM PA NI DOSTI MAR, KJE @IVIJO. KAM SE PA VI OSEBNO BOLJ NAGIBATE? 1 - k prvim, ki so navezani na doma~i kraj 83.5 2 - k drugim 10.6 3 - se ne morem odlo~iti 5.3 0 - b.o. 0.7 5.05 KDAJ NAVADNO GRESTE K ZDRAVNIKU? 1 - hodim na preglede, da bi ugotovil, ~e sem zdrav 6.9 2 - grem k zdravniku, ko se pojavijo prvi znaki bolezni 22.8 3 - ko me bolezen oz. po{kodba ovira pri delu 32.8 4 - le, kadar sem zelo hudo bolan (po{kodovan) 36.5 0 - b.o. 1.0 5.06 KAM BI NA SPLO[NO UVRSTILI SEBE PRI SPREJEMANJU RAZLI^NIH NOVOSTI V PRIMERJAVI Z DRUGIMI? 1 - med prve, ki se odlo~ijo za kaj novega 22.9 2 - po~akam, da se jih nekaj odlo~i pred mano 20.2 3 - med tiste, ki se odlo~ajo takrat kot ve~ina 20.8 4 - odlo~im se kmalu za tem, ko je to storila ‘e ve~ina 6.4 5 - med tiste, ki raj{i po~akajo in so bolj previdni pri 28.2 novotarijah 0 - b.o. 1.5 5.07 ZOPET BOM PREBRAL(-A) NEKAJ TRDITEV, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE? A) Ve~ina dogajanj v svetu in v drùbi se izmika ~lovekovi kontroli. SJM 80 301 popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 10.0 33.5 17.6 20.4 5.9 12.1 0.3 5 4 3 2 1 6 0 B) Le ~lovek, ki ima jasne cilje, lahko napreduje. sploh se v glavnem se neodlo~en v glavnem se popolnoma se ne b.o. ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam vem 1.5 6.9 5.5 42.0 39.6 4.3 0.2 1 2 3 4 5 6 0 C) ^lovek mora ravnati tako, kot misli da je prav, ~eprav ve~ina misli druga~e. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 29.2 37.4 10.9 13.3 4.6 4.4 0.2 5 4 3 2 1 6 0 D) Samo neprakti~ni idealist se bo ‘rtvoval za blaginjo drugih. sploh se v glavnem se neodlo~en v glavnem se popolnoma se ne b.o. ne strinjam ne strinjam strinjam strinjam vem 13.5 24.0 23.1 18.0 6.9 13.9 0.5 1 2 3 4 5 6 0 E) ^lovekovo ‘ivljenje je kratko in je zato smiselno le tako delovanje, ki daje neposredne rezultate. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 17.8 38.0 12.4 16.1 8.9 6.6 0.2 5 4 3 2 1 6 0 6.00 USMERJANJE RAZVOJA, DELO 6.01 KAJ MENITE, ALI SE JE SLOVENIJA ZNOTRAJ JUGOSLOVANSKE SKUPNOSTI V ZADNJIH LETIH RAZVIJALA, ALI JE ZAOSTAJALA? 1 - mo~no se je razvijala 15.8 2 - razvijala se je 58.5 3 - niti razvijala, niti zaostajala 11.3 4 - zaostajala je 12.5 5 - mo~no je zaostajala 0.6 0 - b.o. 1.3 6.02 V ^EM SE PREDVSEM KA@E NJENO ZAOSTAJANJE? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) A1+A2 01 - samoupravljanje, delegatski sistem, socializem, enakopravnost, tovari{ki odnosi, ~love~anske pravice, vodilna vloga ZK, enakopravnost med narodi, bratstvo in enotnost, svoboda 0.1 02 - industrija, industrializacija, tehnika, tehnologija, gradnja tovarn, elektrifikacija, znanost, raziskovalna dejavnost 6.7 03 - neuvr{~ena politika, neodvisnost, neangaìranost, mednarodni odnosi, ugled Jugoslavije v svetu, varnost, mir, SLO 0.0 04 - gospodarstvo, trgovina, politika cen, izvoz - uvoz 1.9 05 - gradnja cest, ‘eleznic, promet, motorizacija, urbanizacija, 302 SJM 80 gradnja mest, gradnja stanovanj, hi{, gradbeni{tvo 11.3 06 - kmetijstvo, proizvodnja hrane, agrarna reforma 5.0 07 - ‘ivljenjski standard, bolj{i osebni dohodki, bolj{i delovni pogoji, mònost za napredovanje, delovna situacija, delovna disciplina, skraj{ani delovni ~as, zaposlenost, nezaposlenost 0.4 08 - kultura, umetnost, {olstvo, {ole, gradnja {ol, mònost izobraèvanja, prosti ~as, rekreacija, turizem, {port 2.2 09 - zdravstvo, otro{ko varstvo, socialno varstvo, skrb za ostarele, zaposlovanje defektnih ljudi, pokojninsko zavarovanje 0.6 10 - razlike med razvitimi in nerazvitimi podro~ji, socialna diferenciacija 0.1 11 - splo{ni napredek, razvoj, obnova, varstvo okolja 1.1 12 - drugo 3.4 13 - ne ve, v ~em je zaostajala 14.2 14 - ni zaostajala 55.6 00 - b.o. 4.7 6.03 IN V ^EM SE PREDVSEM IZRA@A NJEN RAZVOJ V ZADNJIH LETIH? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) A1+A2+A3 01 - samoupravljanje, delegatski sistem, socializem, enakopravnost, tovari{ki odnosi, ~love~anske pravice, vodilna vloga ZK, enakopravnost med narodi, bratstvo in enotnost, svoboda 1.4 02 - industrija, industrializacija, tehnika, tehnologija, gradnja tovarn, elektrifikacija, znanost, raziskovalna dejavnost27.1 03 - neuvr{~ena politika, neodvisnost, neangaìranost, mednarodni odnosi, ugled Jugoslavije v svetu, varnost, mir, SLO 0.4 04 - gospodarstvo, trgovina, politika cen, izvoz - uvoz 10.2 05 - gradnja cest, ‘eleznic, promet, motorizacija, urbanizacija, gradnja mest, gradnja stanovanj, hi{, gradbeni{tvo 20.9 06 - kmetijstvo, proizvodnja hrane, agrarna reforma 4.3 07 - ‘ivljenjski standard, bolj{i osebni dohodki, bolj{i delovni pogoji, mònost za napredovanje, delovna situacija, delovna disciplina, skraj{ani delovni ~as, zaposlenost, nezaposlenost 5.2 08 - kultura, umetnost, {olstvo, {ole, gradnja {ol, mònost izobraèvanja, prosti ~as, rekreacija, turizem, {port 11.8 09 - zdravstvo, otro{ko varstvo, socialno varstvo, skrb za ostarele zaposlovanje defektnih ljudi, pokojninsko zavarovanje 3.4 10 - razlike med razvitimi in nerazvitimi podro~ji, socialna diferenciacija 0.2 11 - splo{ni napredek, razvoj, obnova, varstvo okolja 6.7 12 - drugo 4.5 15 - ne ve, v ~em se je razvijala 23.6 16 - ni se razvijala 5.3 00 - b.o. 3.2 6.04 IN KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU PREDVSEM POTREBNO STORITI ZA HITREJ[I GOSPODARSKI RAZVOJ SLOVENIJE? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) A1+A2 1 - bolje delati, ve~ delati, pove~ati storilnost 15.1 2 - pospe{iti razvoj kmetijstva 5.0 3 - modernizirati proizvodnjo, industrijo 6.4 4 - bolje gospodariti 4.4 5 - razviti turizem 1.6 6 - dosledno izvajati na~rte, sporazume, uresni~evati ukrepe 1.7 7 - bolj pametno investirati 1.4 8 - drugo 25.7 SJM 80 303 9 - ne ve, kaj bi bilo treba storiti 46.2 0 - b.o. 2.6 6.05 KAJ SODITE, ALI JE SLOVENIJA Z DRUGIMI JUGOSLOVANSKIMI REPUBLIKAMI DOVOLJ POVEZANA, ALI NE? 1 - sploh ni povezana 0.3 2 - ni povezana 4.2 3 - je povezana 74.4 4 - je zelo povezana 13.2 5 - ne vem 7.4 0 - b.o. 0.5 (~e ni povezana: 1,2) 6.06 NA KATERIH PODRO^JIH JE PREMALO, OZIROMA NI POVEZANA, PA BI MORALA BITI? 1 - navedel eno podro~je 4.1 2 - navedel dve podro~ji 0.7 3 - navedel tri podro~ja 0.9 8 - je povezana 76.8 9 - ne vem 13.1 0 - b.o. 4.3 6.07 KATERIM PANOGAM OZIROMA PODRO^JEM DEJAVNOSTI PRIPISUJETE ODLO^ILNE MO@NOSTI V RAZVOJU SLOVENIJE V BODO^E? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) A1+A2+A3 1 - industrija 25.0 2 - kmetijstvo 24.9 3 - turizem 16.6 4 - gradnja cest 2.4 5 - kultura, znanost 1.3 6 - energetsko gospodarstvo 4.9 7 - gospodarstvo - splo{no 4.2 8 - drugo 10.4 9 - ne ve, nobeni 39.0 0 - b.o. 1.6 6.08 ALI LAHKO NAVEDETE KAKO NERAZVITO OB^INO, PODRO^JE V SLOVENIJI? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) A1+A2+A3 01 - Pomurje, Prekmurje 9.7 02 - Ptujska ob~ina 3.0 03 - Haloze 8.4 04 - Slovenske Gorice 6.4 05 - [entjur pri Celju 1.3 06 - Kozjansko 30.0 07 - Dolenjska 3.5 08 - Suha Krajina 3.7 09 - [marje pri Jel{ah 2.4 10 - Brkini 9.2 11 - Tolminsko 3.7 12 - drugo 16.4 00 - b.o. 37.8 6.09 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI OBMO^JI V SLOVENIJI? 304 SJM 80 1 - manj razvita obmo~ja naj sama skrbijo za svoj razvoj 2.1 2 - to naj bo predvsem skrb vse slovenske skupnosti, zlasti pa njenih razvitih obmo~ij 52.1 3 - manj razvita obmo~ja naj sama skrbijo zase, slovenska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 35.8 4 - drugo 0.6 5 - ne vem, premalo poznam 8.9 0 - b.o. 0.5 6.10 PRI USMERJANJU RAZVOJA V SLOVENIJI SE POSTAVLJA VPRA[ANJE, ALI NAJ... 1 - razvijamo predvsem tiste gospodarske dejavnosti, v katerih lahko doseèmo najve~, na ostalih podro~jih pa se ~imbolj poveèmo z gospodarstvom drugih republik 58.8 2 - razvijamo vse gospodarske dejavnosti sami v Sloveniji tako, da pokrijemo osnovne potrebe ljudi, in nismo odvisni od 28.6 drugih 3 - drugo 0.9 4 - ne vem 10.7 0 - b.o. 0.9 6.11 KAKO OCENJUJETE ODSELJEVANJE MLADIH LJUDI IZ PODE@ELJA V MESTO? 1 - odseljevanje je {kodljivo in ga je treba prepre~evati 66.3 2 - odseljevanje je naravna stvar in naj se odvija sama po sebi 25.8 3 - odseljevanje je koristno in ga je potrebno pospe{evati 3.1 4 - ne vem 4.3 0 - b.o. 0.5 6.12 KAJ VI MISLITE, ALI JE TREBA PRI NAS... 1 - predvsem razvijati velika mestna naselja, pa ~etudi na ra~un razvoja manj{ih krajev 3.0 2 - predvsem razvijati manj{e kraje, pa ~eprav bi zaostajal razvoj ve~jih mest 28.5 3 - vsak kraj naj se razvija v skladu s svojimi mònostmi 60.6 4 - drugo 1.9 5 - ne vem 5.6 0 - b.o. 0.4 6.13 ^E BI LAHKO IZBIRALI, ALI BI RAJE... 1 - ‘iveli oziroma stanovali v ve~jem mestu blizu delovne organizacije, kjer bi bili zaposleni 30.8 2 - ali pa bi se raj{i vsak dan vozili iz okolice na delo, tako da bi lahko stanovali na podeèlju 61.8 3 - drugo 2.7 4 - ne vem 4.0 0 - b.o. 0.7 6.14 KAJ SE VAM ZDI BOLJ POMEMBNO ZAGOTOVITI: 1 - ~im hitrej{e pove~anje proizvodnje, ~etudi ob pove~anju neenakosti med ljudmi, ali 18.0 2 - ~im ve~ enakosti med ljudmi, ~etudi bi to pomenilo po~asnej{i razvoj 63.6 SJM 80 305 3 - kaj drugega 5.1 4 - ne vem 12.2 0 - b.o. 1.2 6.15 ALI JE PO VA[EM MNENJU... 1 - treba pustiti planine nedotaknjene v njihovo naravni lepoti, ~etudi obstajajo tèko dostopne za veliko {tevilo ljudi, ali 47.4 2 - treba graditi pota, ceste ter ‘i~nice, ~etudi bi s tem nekaj izgubile na lepoti, le da bodo dostopne ljudem 44.8 3 - drugo 2.3 4 - ne vem 4.9 0 - b.o. 0.6 6.16 KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU BOLJ[E? 1 - da se ljudje, ki ne morejo ‘iveti od kmetovanja, preselju-jejo zaradi zaslùka (zaposlitve) iz podeèlja v mesta, ali 6.0 2 - da bi gradili manj{e industrijske obrate na podeèlju 86.0 3 - drugo 2.7 4 - ne vem 4.8 0 - b.o. 0.6 6.17 KMETIJSKA PROIZVODNJA SE V ZADNJEM ^ASU VSE BOLJ MEHANIZIRA, KME^KA POSESTVA PA SO [E VEDNO MAJHNA IN RAZDROBLJENA. KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU V ZVEZI S TEM POTREBNO STORITI? 1 - ~im ve~ zemlje naj preide iz rok posameznikov v drùbeno lastnino 4.4 2 - zasebna posest naj ostane omejena na 10 ha obdelovalne zemlje, bolj pa je treba razviti razli~ne oblike kooperacije med kmeti in zadrugami, kombinati, ipd. 44.8 3 - odpraviti omejitev zasebne posesti na 10 ha obdelovalne zemlje (agromaksimum) in dovoliti kmetu, da dokupi toliko zemlje, kolikor jo lahko obdeluje 43.5 4 - drugo 1.0 5 - ne vem 5.8 0 - b.o. 0.5 6.18 ALI BI PO VA[EM MNENJU MORALI V SLOVENIJI PREPRE^EVATI, DOPU[^ATI ALI POSPE[EVATI DVOJNO DELO - NA ZEMLJI IN V TOVARNI - IN S TEM NASTAJANJE “KMETOV - DELAVCEV”? 1 - prepre~evati 38.1 2 - dopu{~ati 48.6 3 - pospe{evati 7.0 4 - ne vem 5.7 0 - b.o. 0.6 6.19 ALI STE VI NA^ELOMA BOLJ ZA TO, DA SE DA... 1 - ve~je nagrade nejuspe{nej{im delavcem, strokovnjakom in izumiteljem, ~etudi se s tem pove~ujejo razlike med ljudmi 47.8 2 - ali pa moramo predvsem gledati na to, da ne bo pri{lo do ve~jih razlik med ljudmi, ~etudi to pomeni manj{o vzpodbudo za najuspe{nej{e delavce, strokovnjake, izumitelje 38.8 3 - drugo 2.9 306 SJM 80 4 - ne vem 9.8 0 - b.o. 0.7 6.21 KAJ MENITE, ALI JE ZAPOSLOVANJE DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK KORISTNO ZA RAZVOJ SLOVENIJE, ALI NE? 1 - ni koristno 24.8 2 - ne ve 23.0 3 - je koristno 51.9 0 - b.o. 0.3 (~e je koristno) 6.22 ZAKAJ JE KORISTNO? (Uvr{~ena sta dva odgovora.) A1+A2 1 - je koristno, ker Slovenci no~ejo opravljati tèkih in umazanih fizi~nih del 10.5 2 - je koristno, ker Slovenija nima dovolj delovne sile - splo{no 19.8 3 - je koristno, ker Slovenija nima dovolj delovne sile - specialno 6.0 4 - je koristno, ker je preve~ dela, ker sami Slovenci ne zmorejo, koristno je za ve~jo produktivnost 1.6 5 - je koristno - ideolo{ki razlogi (narodi se zbliùjejo itd.) 4.2 6 - je koristno, ker pomagajo graditi, razvijati Slovenijo 1.7 7 - je koristno iz drugih razlogov (poceni delovna sila, drugje {olana ipd.) 5.9 8 - ni koristno, ne ve, ~e je koristno 43.9 9 - je koristno, vendar ne ve zakaj 6.9 0 - b.o. 1.7 (^e ni koristno) 6.23 ZAKAJ NI? (Uvr{~en je en odgovor.) 1 - ni koristno, ker zasedajo delovna mesta, odvzemajo delo Slovencem 3.5 2 - ni koristno, ker prihaja le dolo~ena delovna sila (NK delavci) 0.3 3 - ni koristno, ker je slovenske delovne sile dovolj 2.9 4 - ni koristno, ker odvzemajo stanovanja, zasluèk Slovencem 1.7 5 - ni koristno, ker je treba zaposliti na{e delavce, ki so se (ali se bodo) vrnili iz tujine 0.3 6 - ni koristno, ker so preveliki stro{ki zaposlovanja (stanovanja, socialni problemi) 3.2 7 - ni koristno, ker so slabi delavci, brez delovnih navad, delajo samo za denar 3.0 8 - ni koristno zaradi drugih razlogov 8.0 9 - je koristno 50.5 0 - b.o. 26.7 6.24 MNOGO DELAVCEV IZ SLOVENIJE JE ZAPOSLENIH V TUJINI. KAJ MENITE, ALI SI MORAMO PRIZADEVATI ZA NJIHOVO VRNITEV IZ TUJINE, ALI NE? 1 - da, prizadevati si moramo za vrnitev 65.8 2 - neopredeljen 17.4 3 - ne, ni potrebno 11.3 4 - ne vem 4.2 5 - b.o. 1.2 SJM 80 307 (^e da) 6.25 KAJ BI PO VA[EM MNENJU BILO POTREBNO STORITI, DA BI POSPE[ILI NJIHOVO VRA^ANJE IZ TUJINE? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) A1+A2 1 - zagotoviti delovno mesto - splo{no 32.5 2 - zagotoviti primerno delovno mesto 6.4 3 - zagotoviti delovno mesto in stanovanje 13.3 4 - zagotoviti mònosti ustanavljanja privatnih, obrtnih in 4.0 drugih delavnic 5 - zagotoviti carinske olaj{ave, izobrazbo 0.7 6 - zagotoviti drugo 6.0 7 - ni potrebno pospe{evati vra~anja 13.6 8 - ne ve, kaj bi bilo potrebno storiti 20.9 0 - b.o. 7.2 6.26 ALI JE NAGRAJEVANJE PRI NAS TAKO UREJENO, DA JE TISTI, KI VE^ DELA, TUDI DEJANSKO BOLJE PLA^AN? PRESODITE NA OSNOVI LASTNE IZKU[NJE, ALI IZKU[NJE VA[IH BLI@NJIH. 1 - ne vem, nimam izku{enj 13.5 2 - da, v celoti je tako urejeno 8.3 3 - ve~inoma je tako 28.5 4 - najve~krat ni tako urejeno 40.7 5 - sploh ni tako urejeno 8.7 0 - b.o. 0.3 6.27 ALI MISLITE, DA BI BILO POTREBNO RAZLIKE V OSEBNIH DOHODKIH ZMANJ[ATI, POVE^ATI ALI ODPRAVITI, ALI PA SO TAKE RAZLIKE, KAKR[NE SO SEDAJ, PRAVILNE? 1 - ralike naj se pove~ajo 7.1 2 - razlike naj se zmanj{ajo 61.3 3 - razlike naj ostanejo take, kakr{ne so 20.4 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 3.3 5 - ne vem 6.8 0 - b.o. 1.0 6.28 KAKO VELIK NAJ BI BIL NAJVI[JI OSEBNI DOHODEK ZA NAJZAHTEVNEJ[A IN NAJBOLJ ODGOVORNA DELA, IN KOLIKO NAJNI@JI OSEBNI DOHODEK ZA NAJENO-STAVNEJ[A DELA V SLOVENIJI - LETOS? 628NVI NAJVI[JI DOHODEK 1 - 7.000 do 9.000 N din 3.4 2 - od 9.001 do 12.000 18.9 3 - od 12.001 do 14.000 4.9 4 - od 14.001 do 16.000 23.5 5 - od 16.001 do 18.000 6.6 6 - od 18.001 do 20.000 17.7 7 - 20.001 do 50.000 12.5 0 - b.o 12.4 628NNI NAJNI@JI DOHODEK 1 - od 3.000 do 5.000 27.3 2 - od 5.001 do 6.000 21.8 3 - od 6.001 do 7.000 17.0 4 - od 7.001 do 8.000 14.3 5 - od 8.001 do 9.000 2.6 308 SJM 80 6 - od 9.001 do 10.000 4.3 0 - b.o. 12.8 6.29 ^LOVEK SE POGOSTO VPRA[A “ZAKAJ PRAVZAPRAV DELAM”? ALI KATERI OD NAVEDENIH ODGOVOROV USTREZA VA[I SITUACIJI? IZBERITE DVA IN JIH UVRSTITE PO POMENU. Rang1 Rang2 1 A - da preìvim 30.6 6.2 2 B - da si zagotovim ~im bolj udobno, brezskrbno ‘ivljenje 16.9 12.6 3 C - da zagotovim otrokom bolj{o prihodnost 26.7 28.0 4 D - da si zagotovim mirno ‘ivljenje v starosti 8.5 25.3 5 E - delo mi predstavlja zadovoljstvo in veselje 12.7 13.1 6 F - da si zagotovim mònosti za kulturo, rekreacijo 0.6 3.8 7 G - da si zagotovim sredstva za uìvanje na potovanjih in dopustih 0.4 1.9 8 H - da si pridobim ~im ve~ materialnih dobrin 1.2 3.8 9 I - da si pridobim ~im vi{ji drùbeni poloàj, da napredujem 0.3 1.7 0 - b.o. 2.1 3.6 6.30 IN KAJ SODITE... 1 - ali je treba zagotoviti zaposlenost vsem ljudem, ne glede na njihove dejanske delovne prispevke 39.0 2 - ali pa naj tisti, ki slabo delajo (izostajajo iz dela ali delajo {kodo) zgubijo zaposlitev 46.6 3 - drugo 6.6 4 - ne vem 6.6 0 - b.o. 1.1 6.31 ALI BI... 1 - morala drùba vsakemu mlademu ~loveku zagotoviti mònosti za izobraèvanje glede na njegove interese 38.0 2 - ali pa je treba predvsem zagotoviti usmerjanje v poklice, glede na sedanje drùbene potrebe in prihodnji razvoj 53.0 3 - drugo 2.3 4 - ne vem 5.8 0 - b.o. 0.9 6.32 IN KAJ SODITE... 1 - ali naj vzdrùjemo delovne organizacije, ki delajo z izgubo in zaostjajo v razvoju, ~etudi to za celoto pomeni po~asnej{i razvoj, ali pa naj 15.9 2 - take delovne organizacije prenehajo delovati, delavci pa se zaposlijo drugje 69.7 3 - drugo 4.3 4 - ne vem 9.3 0 - b.o. 0.8 6.33 ALI NAJ PRI RAZVOJU INDUSTRIJE V SLOVENIJI... 1 - upo{tevamo razpolòljivo delovno silo, ali pa naj 54.7 2 - razvijamo industrijo kolikor moremo, saj lahko delovno silo dobimo iz drugih republik 29.4 3 - drugo 3.1 4 - ne vem 11.4 0 - b.o. 1.0 SJM 80 309 (za zaposlene) 6.34 ALI LAHKO OCENITE STOPNJO POVPRE^NE IZKORI[^ENOSTI DELOVNIKA (8 UR) V ZADNJIH MESECIH... 9 - ni zaposlen, nima izku{enj, ne more oceniti 26.5 ______________________________________________________________________________ [tevilo ur: 1 2 3 4 5 6 7 8 0 b.o. ______________________________________________________________________________ A1 1 - zase osebno 0.5 0.4 0.2 1.8 3.9 16.6 23.9 17.6 8.4 A2 2 - za druge delavce v DO, kjer ste zaposleni, oz. v okolju, ki ga poznate 0.4 0.1 0.6 3.9 8.8 20.5 18.5 9.7 10.9 ______________________________________________________________________________ (za zaposlene) 6.35 KAKO BI OCENILI VA[ VPLIV PRI ODLO^ANJU V DELOVNI ORGANIZACIJI NA... 8 - ni zaposlen 31.7 ______________________________________________________________________________ zelo majhen srednji velik zelo ne b.o. majhen vpliv velik vem 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ A1 1-razpolaganje s celotnim prihodkom in dohodkom 14.5 18.7 25.6 4.7 0.8 3.2 0.9 A2 2-ocenjevanje dela, osebne dohodke 12.1 20.6 24.5 6.6 0.9 2.9 0.6 A3 3-u~inkovitost gospodarjenja 11.8 17.6 24.9 8.3 1.3 3.6 0.7 A4 4-delovno disciplino 9.1 14.9 25.9 12.1 3.0 2.6 0.7 A5 5-nove investicije, planiranje razvoja 17.1 19.4 18.7 7.2 1.3 3.9 0.6 A6 6-dohodkovno povezovanje z drugimi delovnimi organizacijami 21.0 20.6 15.5 3.7 0.8 5.9 0.6 A7 7-organizacijo dela, dodeljevanje dela 14.3 17.1 22.2 8.3 2.1 3.7 0.6 ______________________________________________________________________________ (za zaposlene) 6.36 V PRIMERU, ^E BI ZGUBILI DELO BREZ SVOJE KRIVDE IN NE BI MOGLI NAJTI PODOBNEGA DELA V ISTEM KRAJU, KJER @IVITE, KAJ BI NAPRAVILI: 1 - ne bi se ponovno zaposlil 1.5 2 - iskal bi podobno delo v drugem kraju 39.1 3 - vpisal bi se v te~aj za strokovno prekvalifikacijo, da bi lahko v istem kraju opravljal drugo delo 10.2 4 - prosil bi za nadomestilo za ~as nezaposlenosti pri zavodu za zaposlovanje in po~akal, da dobim primerno delo 12.8 5 - drugo 3.5 6 - ni zaposlen 32.1 0 - b.o. 0.8 310 SJM 80 (za zaposlene) 6.37 PRAVIJO, DA SE BO V PRIHODNOSTI ZARADI AVTOMATIZACIJE POVSOD V SVETU ZMANJ[EVALO [TEVILO DELOVNIH MEST. KAJ SODITE, KAJ BI BILO STREBA STORITI PRI NAS V PRIMERU, ^E BI BILO ZA VSE MANJ DELA? 1 - delovna mesta naj bi obdràli bolj sposobni in u~inkoviti7.1 2 - delo bi morali enakomerno razporediti, da bi vsi obdràli delovna mesta 54.3 3 - drugo 3.1 4 - ne vem 3.0 5 - ni zaposlen 31.8 0 - b.o. 0.7 6.38 PREBIVALSTVO SLOVENIJE SE VSE BOLJ STARA, NARAVNI PRIRASTEK JE MAJHEN, DELOVNE SILE PA PRIMANJKUJE. ALI NAJ... 1 - pustimo, da gre razvoj svojo pot, saj je to zna~ilnost vseh razvitih drùb, ali pa naj 16.6 2 - pospe{imo prirastek prebivalstva z razli~nmi ukrepi za podporo druìnam z otroci 68.3 3 - drugo 2.7 4 - ne vem 11.6 0 - b.o. 0.7 (za zaposlene) 6.39 ZAMISLITE SI, DA STE IZPOLNITI 65 LET IN DA STE TIK PRED UPOKOJITVIJO. KAJ BI V TEM PRIMERU IZBRALI: 1 - takoj{njo upokojitev in mirno uìvanje v prostem ~asu 46.1 2 - takoj{njo upokojitev in dopolnilni zasluèk s polovi~nim delovnim ~asom 8.5 3 - to, da bi redno delal, dokler bi to zmogel 8.5 4 - drugo 1.0 5 - ne vem 3.2 6 - ni zaposlen 31.7 0 - b.o. 1.1 (za zaposlene) 6.40 V KOLIK[NI MERI LAHKO PRI SVOJEM DELU IZRAZITE SVOJE SPOSOBNOSTI IN IDEJE? 1 - da, dosti mònosti imam 20.0 2 - da, {e kar 27.8 3 - malo mònosti imam 13.2 4 - sploh nimam mònosti 3.7 5 - ne vem 2.2 6 - ni zaposlen 32.2 0 - b.o. 0.8 (za zaposlene) 6.41 ALI STE ZADOVOLJNI S SVOJIM SEDANJIM DELOM? 1 - zelo sem zadovoljen 13.4 2 - sem zadovoljen 42.9 3 - ne morem re~i, ali sem zadovoljen, ali ne 6.8 4 - nisem zadovoljen 3.6 5 - zelo sem nezadovoljen 0.5 6 - nisem zaposlen(a) 32.3 SJM 80 311 0 - b.o. 0.5 (za zaposlene) 6.42 LJUDJE POGOSTO DELAJO IZVEN DELOVNEGA ^ASA, DA ZASLU@IJO KAJ VE^. ALI TUDI VI DELATE HONORARNO ZA PLA^ILO? 1 - ne delam, ~eprav bi lahko 28.2 2 - ne delam, ker nimam mònosti 23.8 3 - delam ob~asno 12.9 4 - delam redno 2.1 5 - ni zaposlen 32.1 0 - b.o. 0.9 (za zaposlene) 6.43 ALI STE V ZADNJIH PETIH LETIH PRI DELU KAJ NAPREDOVALI? 1 - sem napredoval 27.2 2 - ostal na istem 37.8 3 - nazadoval 0.5 4 - ne vem 0.8 5 - ni (bil-a) zaposlen(a) 33.1 0 - b.o. 0.6 6.44 KAKO VPLIVAJO PRI NAS NA ^LOVEKOVO NAPREDOVANJE PRI DELU NASLEDNJE ZNA^ILNOSTI? ZELO ALI SPLOH NE? ______________________________________________________________________________ vpliva vpliva kakor v glavnem sploh ne ne b.o. zelo kdaj ne vpliva vpliva vem 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ A-u~inkovitost, uspe{nost 17.0 56.0 13.8 3.3 1.7 7.8 0.3 B-znanje, ustvarjalnost 22.8 55.9 10.3 2.8 0.9 7.1 0.2 C-komol~arstvo, brezobzir- nost, karierizem 10.4 27.7 24.9 15.3 8.7 12.7 0.2 D-aktivnost v samoupravnih organih in drùbenopoli- ti~nih organizacijah 16.0 51.8 13.9 5.1 1.5 11.4 0.3 E-izku{nje, starost, stà 12.1 56.9 15.2 6.3 1.8 7.5 0.2 F-ubogljivost, podrejenost 7.2 40.9 24.0 13.2 5.4 9.0 0.3 G-zveze, poznanstva, protekcija 21.9 36.8 19.3 9.3 4.8 7.7 0.2 H-pretekle zasluge 7.1 42.6 23.0 11.5 4.2 11.2 0.3 ______________________________________________________________________________ 6.45 POVEJTE MI PROSIM, ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, KAKO VELIK UGLED IMA PO VA[I SODBI PRI LJUDEH? (Obkroìte v vsaki vrsti ustrezno {tevilko) ______________________________________________________________________________ zelo majhen povpre~en velik zelo ne b.o. majhen ugled ugled ugled velik vem ugled ugled 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ A1-nekvalificirani delavec 23.4 40.9 31.1 1.5 0.2 2.7 0.2 A2-visokokvalificirani delavec 2.5 14.7 58.2 19.8 1.6 3.1 0.0 A3-u~itelj 0.4 4.1 51.2 38.2 3.6 2.5 0.0 A4-kmet 14.0 35.5 39.6 7.2 1.3 2.4 0.1 312 SJM 80 A5-obrtnik 0.8 8.9 50.8 30.8 5.2 3.4 0.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ zelo majhen povpre~en velik zelo ne b.o. majhen ugled ugled ugled velik vem ugled ugled 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ A6-diplomirani inènir 0.2 0.6 17.1 59.3 19.3 3.5 0.0 A7-direktor ve~je DO 0.3 0.5 9.1 41.2 45.2 3.5 0.1 A8-pisarni{ki uslùbenec 1.2 13.3 64.1 15.5 2.6 3.2 0.1 A9-zdravnik 0.2 0.4 9.2 40.8 46.2 3.2 0.0 A10-duhovnik 4.0 9.1 37.2 26.3 15.9 7.4 0.1 A11-univerzitetni profesor, znanstvenik 0.1 0.3 7.8 34.4 51.5 5.7 0.2 A12-mili~nik 3.0 11.2 50.0 25.2 8.0 2.6 0.0 A13-oficir 0.7 4.6 41.3 36.0 12.6 4.7 0.0 A14-poklicni politik 0.4 1.8 21.8 36.5 33.3 6.0 0.1 ______________________________________________________________________________ 6.46 ALI KA@E V PRIHODNJE: 1 - podpirati razvoj vsake tovarne, delovne organizacije, ~eprav bi to pomenilo po~asnej{i razvoj 23.9 2 - dajati prednost le tistim delovnim organizacijam, ki so gospodarsko bolj u~inkovite 61.1 3 - drugo 2.5 4 - ne vem 11.8 0 - b.o. 0.7 6.47 ALI IMATE MORDA KAKE DOLO^ENE ZAMISLI O TEM, KAJ BI BILO POTREBNO NAPRAVITI, OZIROMA SPREMENITI V VA[I KRAJEVNI SKUPNOSTI V PRIHODNJIH PETIH LETIH (~e da) KAJ? (Mònih je ve~ odgovorov) A1+A2 01 - komunalni problemi 15.8 02 - slaba oskrba 8.0 03 - ceste 16.4 04 - varstvo okolja 2.1 05 - {olstvo, vrtci 8.4 06 - problemi mladine 1.0 07 - zdravstvo, socialno varstvo 1.3 08 - zposlovanje 1.1 09 - stanovanjski problemi 2.1 10 - kultura, zabava 3.7 11 - samoupravno ‘ivljenje 4.7 12 - drugo 8.4 13 - ne ve, kaj 47.3 14 - ni~ ni treba 0.6 00 - b.o. 2.1 (za vse) 6.48 KAKO OCENJUJETE SVOJ VPLIV NA ODLO^ANJE O POMEMBNIH VPRA[ANJIH RAZVOJA V VA[I... ALI JE VELIK ALI MAJHEN? ______________________________________________________________________________ zelo majhen srednji velik zelo ne vem b.o. majhen vpliv velik 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ SJM 80 313 A1-krajevni skupnosti 30.8 32.3 26.6 4.1 0.5 5.2 0.5 A2-ob~ini 39.1 30.8 19.6 3.6 0.2 6.4 0.2 ______________________________________________________________________________ 6.49 ALI KAJ VESTE O TEM, DA POTEKA DRU@BENA AKCIJA ZA PRIPRAVO PLANOV ZA PRIHODNJE SREDNJERO^NO OBDOBJE (1980-1985)? 1 - ni~ ne vem o tem 27.6 2 - nekaj sem sli{al, vendar ne vem, za kaj gre 22.0 3 - nekaj vem o tem (bral, sli{al o radiu, TV) 37.0 4 - dobro sem seznanjen (pozna strokovne materiale,itd.) 12.8 0 - b.o. 0.7 6.50 ALI SO V VA[I KRAJEVNI SKUPNOSTI (OB^INI), DELOVNI ORGANIZACIJI RAZPRAVLJALI O PLANU? STE MORDA SODELOVALI V RAZPRAVI O PRIPRAVI PLANOV RAZVOJA? ______________________________________________________________________________ ni~ ne ni bilo razpravljali so o planu vem o tem {e nobene —————————————— razprave sodeloval ni sodeloval b.o v razpravi v razpravi 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A1-v va{i KS 50.8 9.7 10.2 25.4 3.9 A2-v va{i ob~ini 52.0 6.9 6.1 30.5 4.5 A3-v va{i DO, TOZD 32.6 7.8 24.4 20.6 14.6 ______________________________________________________________________________ 6.51 ZA KOLIKO ^ASA VNAPREJ NA^RTUJETE (PLANIRATE, RAZMI[LJATE O...) SVOJE @IVLJENJE IN DELO? 1 - ne planiram vnaprej 22.6 2 - za nekaj dni vnaprej, od danes do jutri 8.8 3 - za nekaj tednov 5.3 4 - za nekaj mesecev 9.1 5 - za leto vnaprej 19.4 6 - za 2 do 3 leta vnaprej 12.2 7 - za 4 do 5 let 4.7 8 - za ve~ kot 5 let 17.4 0 - b.o. 0.5 6.52 ALI IMATE VI OZIROMA VA[A DRU@INA KAK[NE DOLO^ENE NA^RTE (NAMENE) ZA PRIHODNJIH 12 MESECEV? (Mònih je ve~ odgovorov) A1+A2 01 - popraviti, obnoviti hi{o 8.8 02 - zgraditi hi{o 12.0 03 - kupiti, zgraditi stanovanje 4.2 04 - urediti stanovanje, nakup stanovanjske opreme 6.0 05 - obnoviti, popraviti, dograditi gospodarsko poslopje, hlev2.8 06 - nakupiti ve~ ‘ivine, izbolj{ati gospodarstvo, kupiti 1.1 kmetijske stroje 07 - kupiti avtomobil 1.9 08 - dobiti slùbo, napredovati v slùbi, zamenjati slùbo, upokojitev 0.7 09 - pridobivanje izobrazbe zase ali za otroke 2.7 10 - odhod v tujino 0.3 11 - izbolj{ati ‘ivljenjski standard 0.8 12 - ostali na~rti, vezani na denar 5.1 13 - ostali na~rti, ki niso vezani na denar 1.6 14 - drugo 6.2 314 SJM 80 15 - ima na~rte, a ni napisano, katere 2.2 16 - nima na~rtov 49.2 00 - b.o. 1.7 6.53 KOLIKO SE JE VA[E @IVLJENJE NA SPLOH SPREMENILO V ZADNJIH 10 LETIH? 1 - zelo veliko se je spremenilo 48.4 2 - nekoliko se je spremenilo 29.3 3 - malo se je spremenilo 12.8 4 - sploh se ni spremenilo 7.7 5 - ne vem 1.5 0 - b.o. 0.3 (~e se je spremenilo) 6.54 POVEJTE NAM, KATERA SPREMEMBA JE NAJBOLJ VPLIVALA NA VA[E @IVLJENJE? (Mònih je ve~ odgovorov) A1+A2 01 - izobrazba 4.5 02 - zaposlitev 15.4 03 - druìnske razmere 26.0 04 - ‘ivljenjske razmere 9.6 05 - stanovanje 10.6 06 - osamosvojitev 0.5 07 - starost 2.9 08 - zdravje 7.6 09 - odnosi v drùbi 0.5 10 - preselitev 4.4 11 - drugo 8.0 12 - ni~ se ni spremenilo 12.0 00 - b.o. 11.3 6.55 KAJ OD NAVEDENEGA SE VAM ZDI, DA SE JE NAJBOLJ SPREMENILO V ZADNJIH LETIH? Razvrstite od 1 (najbolj) do 3 (najmanj) - po pomenu! 655I SPREMEMBE V OSEBNEM @IVLJENJU: 1 - najbolj 46.0 2 - manj 14.0 3 - najmanj 17.1 4 - ni tega odgovora 8.2 5 - vse enako 10.6 6 - ni~ se ni spremenilo 3.2 7 - ne vem kaj 2.9 0 - b.o 0.3 655II RAZMERE V KRAJU KJER @IVI: 1 - najbolj 10.9 2 - manj 40.6 3 - najmanj 23.6 4 - ni tega odgovora 8.2 5 - vse enako 10.3 6 - ni~ se ni spremenilo 3.1 7 - ne vem kaj 2.9 0 - b.o 0.4 SJM 80 315 655III DRU@BA V CELOTI: 1 - najbolj 21.3 2 - manj 20.6 3 - najmanj 33.2 4 - ni tega odgovora 8.2 5 - vse enako 10.3 6 - ni~ se ni spremenilo 3.1 7 - ne vem kaj 2.9 0 - b.o 0.5 6.56 ALI STANUJETE: 1 - v internatu, domu, delavskem naselju, ipd. 2.2 2 - kot podnajemnik 4.9 3 - kot najemnik, sam ali pri star{ih 17.7 4 - v lastni{kem stanovanju, sam ali s star{i 12.0 5 - v lastni hi{i, hi{i star{ev 57.5 6 - drugo 5.2 0 - b.o. 0.5 6.57 NAVEDLI VAM BOMO OBI^AJNE NA^INE BIANJA, STANOVANJA. POVEJTE NAM, KAKO SEDAJ STANUJETE, IN KAKO BI NAJRAJE STANOVALI, ^E BI IMELI MO@NOST ZA TO? VPI[ITE USTREZNI [IFRI: ______________________________________________________________________________ A B stanujem sedaj bi ‘elel stanovati ______________________________________________________________________________ 1 - hi{a na samem 17.1 28.2 2 - hi{a z vrtom v naselju 48.6 60.2 3 - vrstna hi{a 3.0 2.7 4 - stanovanjska zgradba z do 9.6 2.7 10 stanovanj 5 - blok z ve~jim {tevilom stanovanj 17.3 3.8 6 - stolpnica z dvigalom 3.0 0.8 0 - b.o. 1.5 1.6 ______________________________________________________________________________ 6.58 ALI STE S SVOJIMI STANOVANJSKIMI RAZMERAMI ZADOVOLJNI, ALI NE? 1 - zadovoljen 73.5 2 - nezadovoljen 20.2 3 - neopredeljen 5.7 0 - b.o. 0.5 6.59 ALI NAMERAVATE VI ALI VA[A DRU@INA GRADITI (DRUGO) HI[O, KUPITI STANOVANJE, POVE^ATI ALI IZBOLJ[ATI OBSTOJE^E PROSTORE, ZAMENJATI HI[O ALI STANOVANJE? 1 - ne nameravajo 51.6 2 - da, zamenjati stanovanje ali hi{o 7.5 3 - da, pove~ati ali izbolj{ati obstoje~e stanovanje, hi{o 21.2 4 - da, kupiti stanovanje 2.3 5 - da, graditi ali kupiti hi{o 15.1 316 SJM 80 6 - drugo 1.7 7 - b.o. 0.5 6.60 NEKATERI LJUDJE VAR^UJEJO, DRUGI PA PRAVIJO, DA JE DANES NESMISELNO HRANITI DENAR IN GA JE NAJBOLJ PAMETNO SPROTI PORABITI. KATERI IMAJO BOLJ PRAV? 1 - prvi, ki {tedijo 56.3 2 - drugi, ki sproti porabijo 29.0 3 - se ne more odlo~iti 13.8 0 - b.o. 0.9 6.61 ALI VAM MESE^NO OSTAJA KAJ DENARJA, KO POKRIJETE @IVLJENJSKE STRO[KE, SVOJE OZIROMA SVOJE DRU@INE? 1 - ni~ mi ne ostane 20.9 2 - malo mi ostane 38.0 3 - nekaj mi ostane 38.1 4 - precej mi ostane 2.4 0 - b.o. 0.6 (^e mu ostane) 6.62 KAKO RAVNATE Z OSTANKOM DENARJA? (Mònih je ve~ odgovorov) A1 3 - porabim(o) ga za tisto, kar me (nas) zanima, veseli (zabava, hobiji, potovanja, zbirateljstvo...) 11.5 A2 3 - porabim(o) ga za ve~je nakupe potro{nih dobrin (bolj{a hrana in obleka, dalj{e po~itnice, avto..) 24.3 A3 3 - vlagam(o) ga neposredno v trajne dobrine (stanovanje, hi{a, vikend, zemlja, stroji...) 38.9 A4 3 - vlagam(o) ga v banko za obresti 21.6 A5 3 - namensko var~ujemo v banki 9.9 A6 3 - drugo, kaj 2.2 9 - ni~ mu ne ostane 19.8 0 - b.o. 0.4 6.63 KAJ MENITE, ALI IMA DINAR - V PRIMERJAVI Z DRUGIMI VALUTAMI - REALEN TE^AJ, ALI NE? 1 - da 18.2 2 - ne 54.2 3 - ne vem 27.2 0 - b.o. 0.5 (~e ne: 2) 6.64 ALI SODITE, DA BI LAHKO DEVALVACIJA DINARJA UGODNO ALI NEUGODNO VPLIVALA NA RAZVOJ JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSTVA? 1 - da, ugodno 26.4 2 - neugodno 27.0 3 - ne vem 31.8 4 - izlo~ilno (1, 3) 12.9 0 - b.o. 1.9 SJM 80 317 7.00 MEDNACIONALNI ODNOSI, MEDNARODNI ODNOSI 7.01 ALI SE STRINJATE - ALI NE - Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI: A) Razvoj in napredek Slovenije bosta zagotovljena le tedaj, ~e sta v skladu z razvojem in napredkom drugih narodov in narodnosti v na{i dràvi. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 32.6 42.6 10.0 5.5 1.5 7.6 0.1 5 4 3 2 1 6 0 B) Osnovna dol`nost vsakega ~loveka je, da je popolnoma vdan le onemu narodu, kateremu pripada. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 31.7 35.7 8.1 12.9 6.0 5.5 0.1 5 4 3 2 1 6 0 C) Pripadnikom lastnega naroda je treba ob vsaki priliki dati prednost pred pripadniki drugih narodov. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne b.o. se strinjam se strinjam ne strinjam ne strinjam vem 19.1 28.7 12.6 21.1 12.9 5.6 0.1 5 4 3 2 1 6 0 7.02 KAJ OD NAVEDENEGA PO VA[EM MNENJU NARODE JUGOSLAVIJE NAJBOLJ ZDRU@UJE IN POVEZUJE, KAJ PA JIH LO^UJE IN RAZDVAJA? IZBERITE MED NAVEDENIMI NAJVE^ TRI ZNA^ILNOSTI, KI NAJBOLJ ZDRU@UJEJO, IN NAJVE^ TRI, KI NAJBOLJ LO^UJEJO JUGOSLOVANSKE NARODE, IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU! NAJBOLJ ZDRU@UJE: 702Z1 702ZII 702ZIII Rang1 Rang2 Rang3 01-narodnostna sorodnost 10.6 2.2 3.4 02-na~elo bratstva in enotnosti 46.1 15.2 5.2 03-narodnoosvobodilna borba 21.8 24.0 12.3 04-socializem in samoupravljanje 6.3 18.0 17.9 05-enotna dràva 5.8 10.0 12.5 06-Zveza komunistov 2.7 6.5 9.3 07-obramba in varnost, JLA 2.4 6.3 13.7 08-kulturne tradicije 0.3 0.9 1.7 09-delovne navade 0.2 0.4 1.1 10-dràvne tradicije 0.2 0.6 1.4 11-redoljubnost, urejenost 0.1 0.3 0.6 12-jeziki 0.2 0.6 0.5 13-ìvljenjski standard 0.1 0.3 1.1 14-gospodarske koristi 0.6 1.0 3.1 15-geografska bliìna 0.4 0.6 2.0 16-verska pripadnost 0.1 0.2 0.2 19-ni tega odgovora - 11.7 12.8 00-b.o. 2.2 1.0 1.3 NAJBOLJ LO^UJE: 702L1 702LII 702LIII Rang1 Rang2 Rang3 01-narodnostna sorodnost 21.4 0.2 0.5 02-na~elo bratstva in enotnosti 0.3 0.0 0.0 318 SJM 80 03-narodnoosvobodilna borba 12.7 0.0 0.0 04-socializem in samoupravljanje 0.0 0.1 0.1 05-enotna dràva 0.2 0.0 0.1 06-Zveza komunistov 0.0 0.1 0.1 07-obramba in varnost, JLA 0.1 0.1 0.1 08-kulturne tradicije 6.7 5.5 4.8 09-delovne navade 13.2 9.7 8.0 10-dràvne tradicije 1.9 3.4 1.9 11-redoljubnost, urejenost 2.4 5.0 4.6 12-jeziki 21.5 11.9 8.1 13-ìvljenjski standard 5.2 9.5 9.0 14-gospodarske koristi 1.7 3.6 3.9 15-geografska bliìna 1.4 2.0 3.0 16-verska pripadnost 7.6 7.3 10.1 19-ni tega odgovora - 39.9 1.7 00-b.o. 3.5 1.4 44.0 7.03 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike in pokrajina naj same skrbijo za svoj nadaljnji razvoj 3.8 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa skrb razvitih republik 40.6 3 - manj razvite republike naj same skrbijo zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 46.3 4 - ne vem, premalo poznam 8.7 0 - b.o. 0.6 7.04 NEKATERI PRAVIJO, DA PRISELJEVANJE DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK OGRO@A SLOVENCE. ALI SE S TEM STRINJATE? 1 - ne 50.9 2 - ne ve 16.5 3 - da 32.3 0 - b.o. 0.3 (^e se strinja) 7.05 KAJ JE TISTO, KAR JE PO VA[EM MNENJU PRI SLOVENCIH OGRO@ENO? A1 3 - slovenski jezik 15.8 A2 3 - nacionalnost 11.3 A3 3 - slovenski obi~aji 9.4 A4 3 - zaposlovanje Slovencev doma 14.1 A5 3 - gospodarski razvoj Slovenije 4.9 A6 3 - drugo, kaj 2.9 4 - ne ve, kaj je ogroèno 13.9 0 - b.o. 1.1 7.06 KAK[NI SO PO VA[EM MNENJU ODNOSI MED NARODI IN NARODNOSTMI, KI @IVE... V JUGOSLAVIJI, SLOVENIJI? _____________________________________________________________________________ zelo dobri niti dobri, slabi zelo ne vem b.o. dobri niti slabi slabi 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ a) v Jugoslaviji 11.5 69.8 15.6 1.1 0.0 1.9 0.0 b) v Sloveniji 11.3 67.3 16.3 2.4 - 2.4 0.2 SJM 80 319 ______________________________________________________________________________ 7.07 IN KAK[NI SO ODNOSI MED SLOVENCI IN DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK, KI... ______________________________________________________________________________ zelo dobri niti dobri, slabi zelo ne b.o. dobri niti slabi slabi vem 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ c) ‘ive v va{em kraju, mestu 5.3 53.3 21.8 5.1 0.3 10.8 3.4 d) delajo v va{i delovni organizaciji 6.7 43.6 11.8 2.0 0.5 7.7 0.3 ______________________________________________________________________________ 7 - ni zaposlen 27.3 7.08 V JUGOSLAVIJI @IVIMO PRIPADNIKI RAZLI^NIH NRAODOV IN NARODNOSTI. KAKO STE SE OSEBNO PRIPRAVLJENI POVEZOVATI S PRIPADNIKI TEH NARODOV IN NARODNOSTI? ______________________________________________________________________________ najtes- v prija- v dobrih v dobrih da bi se izogi- ne neje,s teljskih sosedskih delovnih ~im manj bal(a) morem poroko stikih odnosih odnosih druìl(a) bi se jih re~i 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ A1 Slovenci 39.5 35.0 12.3 7.0 0.0 0.0 5.4 A2 Hrvati 9.6 50.0 20.0 11.2 1.5 0.5 6.8 A3 Srbi 8.1 51.1 19.0 11.6 1.7 0.6 7.4 A4 Makedonci 7.1 51.2 18.9 11.7 1.9 0.6 8.3 A5 ^rnogorci 7.1 49.9 19.1 11.3 2.4 0.6 9.2 A6 Muslimani 5.5 46.3 18.6 11.2 4.6 1.3 12.1 A7 Albanci 5.0 43.8 19.8 11.2 5.5 1.8 12.5 A8 Italijani 6.0 43.6 22.4 10.9 4.2 1.1 11.3 A9 Madàri 5.8 43.1 22.5 11.1 4.2 1.0 11.9 ______________________________________________________________________________ 0 - b. o. 0.5 7.09 V ZADNJEM LETU JE BILO PO SVETU MNOGO DOGODKOV, KI SO POMEMBNO VPLIVALI NA MEDNARODNE ODNOSE. ALI LAHKO NAVEDETE NAJPOMEMBNEJ[E MED NJIMI? (Mòni so {tirje odgovori) A1+A2+A3+A4 1 - Titova smrt 11.0 2 - Afganistan 41.2 3 - Iran 24.0 4 - Havana 9.9 5 - Blìnji vzhod 10.3 6 - Vietnam, Kampu~ija 5.2 7 - Kitajska - Vietnam 1.2 8 - energetska kriza 4.0 9 - drugo 16.2 0 - b.o. 40.7 7.10 POGOJI IN MO@NOSTI ZA @IVLJENJE NISO ENAKE V VSEH DE@ELAH. ZASTAVIL VAM BOM VRSTO VPRA[ANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DE@ELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI. PRI IZBORU UPO[TEVAJTE TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DE@ELA IMA PO VA[EM MNENJU PREDNOST GLEDE...? (Odgovorite za vsako podro~je posebej tako, da vpi{ete dràvo, oziroma obkroìte ustrezno {tevilko.) 01 - Jugoslavija 08 - [vica 02 - Sovjetska zveza 09 - druge socialisti~ne deèle 320 SJM 80 03 - ZDA 10 - druge kapitalisti~ne deèle 04 - Italija 11 - Japonska 05 - Avstrija 12 - nobena 06 - ZRN 00 - b.o. 07 - [vedska - Skandinavske deèle A-mònosti za napredovanje ~loveka 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 67.2 0.0 1.5 0.1 0.1 3.6 0.4 0.2 0.2 1.0 0.1 9.4 16.1 B-mònosti za {olanje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 78.7 0.4 0.8 - 0.1 0.4 0.4 0.1 0.3 0.3 0.0 7.1 11.2 C-razvitega kulturnega ‘ivljenja 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 62.9 0.6 0.5 0.4 0.1 0.5 0.1 0.3 0.5 2.7 - 12.8 18.6 D-skrbi za ljudi v bolezni, brezposelnosti 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 79.1 - 0.2 - 0.1 0.8 1.3 0.0 0.3 0.3 0.0 5.8 12.0 E-svobode izpovedovanja vere ter odnosov med cerkvijo in dràvo 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 73.0 - 0.8 1.4 0.3 0.6 0.1 0.2 0.1 1.0 0.1 7.3 14.9 F-dobrega gospodarjenja 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 42.6 0.2 2.8 0.0 0.8 17.8 1.5 1.3 0.4 1.9 0.2 9.8 20.5 G-miroljubne politike in ugleda 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 83.6 0.0 0.3 - - 0.2 0.0 0.2 0.1 0.2 - 3.9 11.4 H-hitrega razvoja znanosti in tehnike 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 41.5 1.4 11.8 0.0 0.1 10.0 0.4 0.8 0.7 2.4 4.3 6.9 19.5 I-naravnih lepot deèle 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 77.3 0.0 0.1 0.2 0.3 0.1 0.0 1.7 - 0.7 0.2 7.0 12.2 J-mònosti vplivanja ljudi na drùbene odlo~itve 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 74.6 0.0 0.2 0.1 0.0 0.1 0.2 0.1 0.0 0.2 - 6.5 17.9 K-tovari{kih odnosov in enakosti med ljudmi 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 78.7 0.2 0.0 - 0.0 0.1 0.1 0.0 0.4 0.1 0.0 6.6 13.4 L-odprtosti in sprejemljivosti za nove ideje 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 64.3 0.0 1.3 0.1 0.0 0.7 0.1 - 0.1 0.6 0.2 10.2 22.3 SJM 80 321 7.11 KAK[NA ZUNANJA POLITIKA V SEDANJIH RAZMERAH NAJBOLJ USTREZA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - prizadevati si moramo za mir in enakopravnost med narodi, ne glede na to, ali je to velikim silam v{e~ ali ne 80.8 2 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 12.2 3 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsk ureja kot to more in ‘eli 5.2 4 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drugi blok0.3 0 - b.o. 1.4 7.12 ALI SODITE, DA LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA (DR@AVA, SKUPINA DR@AV) OGROZI VARNOST JUGOSLAVIJE? (~e da) S KATERE STRANI JE MO@NA TA NEVARNOST? 1 - da, mòna je nevarnost s strani zahoda 1.4 2 - da, mòna je nevarnost s strani vzhoda 12.9 3 - da, ogroèni smo tako z vzhoda kot zahoda 20.7 4 - ne, ne vidim, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost 49.9 5 - ne vem 14.6 0 - b.o. 0.5 7.13 ALI MENITE, DA BI V PRIMERU VOJA[KEGA NAPADA VE^INA SLOVENCEV BILA PRIPRAVLJENA ZOPERSTAVITI SE SOVRA@NIKU? 1 - prepri~an sem, da bi se ve~ina Slovencev zoperstavila sovràniku 82.1 2 - ve~ina sposobnih bi se zoperstavila sovràniku 9.8 3 - del Slovencev bi se zoperstavil, precej ljudi pa bi re{evalo le svojo koò 3.8 4 - le malokdo bi se zoperstavil sovràniku 0.2 5 - ne vem, kako bi ravnali 3.4 0 - b.o. 0.6 7.14 ZAMISEL VSELJUDSKE OBRAMBE PREDPOSTAVLJA VKLJU^ENOST VSAKEGA OB^ANA V OBRAMBO. ALI VI VESTE, KAJ JE VA[A NALOGE (VLOGA) V PRIMERU NAPADA? 1 - da, vem 68.9 2 - le deloma vem 15.0 3 - ne vem 14.0 4 - sploh ne vem, o ~em spra{ujete 1.5 0 - b.o. 0.6 7.15 ALI STE KAJ SLI[ALI O TEM, DA JE JUGOSLAVIJA NEDAVNO SKLENILA SPORAZUM Z EVROPSKO GOSPODARSKO SKUPNOSTJO? (~e da) KAKO OCENJUJETE TA SPORAZUM GLEDE NA KORISTNOST ZA JUGOSLAVIJO? 1 - zelo koristen 25.9 2 - koristen 42.8 3 - brez vpliva 0.5 4 - {kodljiv 0.2 5 - zelo {kodljiv - 6 - ne vem, kak{en vpliv 8.7 7 - ne vem za sporazum 21.4 0 - b.o. 0.4 322 SJM 80 7.16 ALI STE SLI[ALI ZA SOVJETSKO POSREDOVANJE V AFGANISTANU? (~e da) PO SVETU SO SE POJAVILE RAZLI^NE RAZLAGE TEGA POSREDOVANJA - S KATERO RAZLAGO SE VI OSEBNO STRINJATE? 1 - ni~ nisem sli{al o tem 8.5 2 - gre za voja{ko posredovanje, ki ogroà neodvisen in samostojen razvoj neuvr{~ene dràve 48.2 3 - gre za podporo progresivnim silam v Afganistanu, ki se upirajo ameri{kemu imperializmu 3.4 4 - to je {irjenje vpliva Sovjetske zveze na podro~ju, ki je bogato z nafto in ki zadeva ‘ivljenjske interese ZDA 21.7 5 - ne vem s katero, z nobeno od teh 17.7 0 - b.o. 0.6 7.17 JUGOSLAVIJA SE BO UDELE@ILA LETO[NJIH OLIMPIJSKIH IGER V MOSKVI. JE PA VRSTA DR@AV, ZLASTI [E ZDA, KI BODO BOJKOTIRALE LETO[NJE LETNE OLIMPIJSKE IGRE V MOSKVI. KAK[NO JE VA[E MNENJE O TEM? 1 - {porta in olimpijskega duha ne kaè me{ati s politiko, zato nasprotujem bojkotu olimpijskih iger v Moskvi 83.0 2 - sogla{am z bojkotom, ker so olimpijske igre v prestol-nici dràve, ki je izvedla intervencijo v Afganistanu 5.0 3 - drugo, kaj 1.1 4 - ne vem za olimpijado, bojkot 10.4 0 - b.o.0.5 8.00 OKOLJE, OSKRBA, CESTE 8.01 ALI VAS V VA[EM @IVLJENJSKEM IN DELOVNEM OKOLJU MOTI, OGRO@A... 1 - to sploh ni problem v mojem okolju 2 - tega ne ob~utim, me ne moti 3 - me moti, a ni tako hudo 4 - mi {koduje, me zelo moti 5 - ‘ivljenjsko me ogroà 6 - ne vem 0 - b.o. ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ A1-onesnaènje zraka, smrad, dim 33.3 16.1 28.3 18.6 3.1 0.5 0.1 A2-hrup, ropot prometa, tovarne 31.5 22.9 29.3 13.7 1.8 0.7 0.1 A3-onesnaènost naselij, odpadki, umazanija 25.0 15.1 33.4 23.5 2.0 0.8 0.2 A4-onesnaènost voda, industrijske odplake, kemikalije 31.5 16.8 23.1 22.6 3.8 1.0 1.1 A5-onesnaènost prirodne- ga okolja, odpadki, smeti{~a 24.3 14.1 31.7 26.7 2.4 0.7 0.0 A6-uporaba kemikalij v pre- hrambenih proizvodih 20.7 22.8 26.7 22.7 4.6 2.4 0.1 A7-neurejenost prometa, nesre~e 19.5 15.8 31.3 25.9 6.2 1.2 - A8-osebna nesigurnost, nasilje, kriminal 43.4 24.7 16.7 11.4 2.6 1.1 - _____________________________________________________________________________ 8.02 KAKO STE ZADOVOLJNI Z IZBIRO IN ZALO@ENOSTJO TRGOVIN IN Z DELOVANJEM SJM 80 323 SERVISOV V VA[EM KRAJU, OKOLJU? (Obkroì v vsaki vrsti po en odgovor) ______________________________________________________________________________ A-ZALO@ENOST TRGOVIN zelo zado- neopre- nezado- zelo ne zado- voljen deljen, voljen neza- vem b.o. voljen niti-niti dovolj. 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ A1-prehrambenimi dobrinami 6.8 55.3 9.6 22.7 4.5 1.1 0.0 A2-z obla~ili in obutvijo 8.7 61.0 8.7 15.0 4.8 1.7 0.1 A3-s {olskimi knjigami in potreb{~inami 6.5 49.6 13.4 11.9 5.1 13.4 0.1 A4-s tehni~nimi predmeti in opremo 5.3 48.5 13.9 21.6 5.3 5.3 0.0 A5-s kurjavo (premog, drva, plin, kurilno olje) 3.5 23.8 10.1 39.6 18.2 4.7 0.0 A6-z bencinom, nafto 3.2 40.6 14.2 24.5 9.7 7.8 0.1 A7-s kmetijskimi stroji, oro- dji, gnojili, krmili ipd. 3.3 33.5 20.2 15.0 5.4 22.4 0.1 A8-lekarn z zdravili 6.1 57.7 9.8 15.5 6.2 4.8 - ______________________________________________________________________________ B-DELOVANJE SERVISOV, USLUGE 1 2 3 4 5 6 0 ______________________________________________________________________________ B1-s tehni~nimi servisi, za- loènostjo z rezervnimi deli 1.7 22.9 12.7 37.9 13.7 11.1 0.0 B2-z avtomobilskimi servisi 2.0 22.6 15.5 29.2 11.4 19.2 0.0 B3-z obrtni{kimi uslugami 1.7 29.7 19.3 27.8 9.5 12.1 0.0 B4-s pralnicami, ~istilni- cami, {ivalnicami 5.1 50.1 14.5 10.3 4.8 15.2 0.0 ______________________________________________________________________________ 8.03 ALI STE V ZADNJEM ^ASU, V ZADNJIH MESECIH ^UTILI POMANJKANJE V OSKRBI Z DOBRINAMI? (~e da) POMANJKANJE KATERIH DOBRIN STE NAJBOLJ OB^UTILI? (Mòni so {tirje odgovori) A1+A2+A3+A4 01 - kava 59.1 02 - olje 6.1 03 - sladkor 5.9 04 - sadje 9.4 05 - meso 3.2 06 - moka, kruh 1.9 07 - druga hrana 2.7 08 - premog, drva 3.9 09 - nafta, bencin 2.2 10 - kurilno olje 3.8 11 - pralni pra{ek 75.8 12 - drugo 11.7 13 - ni pomanjkanja 16.9 14 - b.o. 0.7 (^e da) 8.04 KAJ JE PO VA[EM MNENJU POVZRO^ILO, POVZRO^A POMANJKANJE TEH DOBRIN? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 01 - ni uvoza 10.5 02 - prevelik izvoz 3.3 03 - ljudje delajo zaloge 14.6 04 - primanjkuje deviz 8.2 324 SJM 80 05 - manjka surovin 13.2 06 - ho~ejo podraìtve 5.7 07 - organizacija trgovine 6.5 08 - naftna kriza 0.5 09 - drugo 16.0 10 - ne ve, zakaj 11.8 11 - ni pomanjkanja 16.7 12 - b.o 5.4 8.05 KAJ PA V PRIHODNJIH LETIH - ALI VAS SKRBI OSKRBA S KAKO @IVLJENJSKO NUJNO DOBRINO? (^e da) S KATERO DOBRINO? (Mòni so trije odgovori) A1+A2+A3 01 - kava 4.2 02 - olje 3.5 03 - sladkor 4.3 04 - sadje 0.9 05 - meso 2.0 06 - moka, kruh 4.3 07 - druga hrana 7.3 08 - premog, drva 7.9 09 - nafta, bencin 11.0 10 - kurilno olje 3.4 11 - pralni pra{ek 13.0 12 - drugo 9.4 13 - ne skrbi ga 52.2 14 - b.o. 5.0 (^e da) 8.06 KAJ BI MORALI STORITI, DA NE BI PRI[LO DO POMANJKANJA V OSKRBI S TEMI DOBRINAMI? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 01 - ve~ delati 1.5 02 - dovoliti uvoz 2.2 03 - zagotoviti devize 1.3 04 - prepre~iti nakupovalsko mrzlico 2.2 05 - var~evati 2.8 06 - bolje planirati 2.8 07 - razviti kmetijstvo 3.5 08 - kontrolirati prodajo 2.4 09 - zagotoviti surovine 1.4 10 - izdelati ve~ doma 2.0 11 - drugo 17.5 12 - ne ve, kaj 19.5 13 - ne skrbi ga 43.4 14 - b.o. 2.8 807A V KR[KEM SKUPAJ S SR HRVAKO GRADIMO PRVO NUKLEARNO ATOMSKO ELEKTRARNO V JUGOSLAVIJI. ALI BI SE STRINJALI, ^E BI V PRIHODNJIH LETIH V SLOVENIJI GRADILI [E DRUGO NUKLEARNO ELEKTRARNO? 1 - to bi mo~no podpiral 6.5 2 - strinjal(a) bi se 35.3 3 - neopredeljen 20.7 4 - ne bi se strinjal 25.4 5 - to bi poizku{al prepre~iti 2.1 6 - ni~ ne vem o tem 9.6 0 - b.o. 0.4 (^e se strinja, podpira: 1,2) SJM 80 325 NAVEDITE RAZLOGE ZA TO: (Mòna sta dva odgovora) 807A1+A2 1 - rabimo energijo 28.0 2 - koristi gospodarstvu 1.3 3 - poceni se elektrika 0.5 4 - var~evali bi premog 0.2 5 - var~evali bi nafto 0.2 6 - drugo 2.7 7 - ne pove, zakaj 9.6 8 - ni~ ne ve o tem 9.6 9 - se ne strinja 47.6 0 - b.o. 0.7 (^e se ne strinja: 4,5) 8.08 IZ KAK[NIH RAZLOGOV? 1 - nevarno za ljudi 7.1 2 - ogroà okolje 6.1 3 - bolj{e so hidroelektrarne 3.1 4 - nista potrebni dve 1.7 5 - je predrago 2.9 6 - so druge mònosti 0.6 7 - drugo 3.1 8 - se strinja 59.9 9 - ni~ ne ve o tem 9.8 0 - b.o. 5.7 8.09 KAJ SODITE O STANJU CEST NA SLOVENSKEM? ALI JE ZADOVOLJIVO, ALI NE? 1 - da, v celoti zadovoljivo 4.6 2 - deloma zadovoljivo 39.5 3 - ni zadovoljivo 53.5 4 - ne vem 2.0 0 - b.o. 0.3 8.10 ALI STE DOSLEJ TUDI SAMI KAJ PRISPEVALI H GRADITVI CEST? (Mònih je ve~ odgovorov) A1 3 - da, s posojilom za ceste 74.6 A2 3 - da, s samoprispevkom 50.9 A3 3 - da, z delom 20.8 4 - druga~e 0.4 5 - nisem prispeval-a 9.0 0 - b.o. 0.2 8.11 ALI STE ZADOVOLJNI S POTEKOM GRADITVE NOVIH CEST V ZADNJIH PETIH LETIH V SLOVENIJI? 1 - da, v celoti 17.2 2 - da, deloma 50.8 3 - nisem zadovoljen 31.2 0 - b.o. 0.8 (^e ne:3) 326 SJM 80 8.12 ZAKAJ NISTE ZADOVOLJNI - NAVEDITE: (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 1 - prepo~asi delajo 18.2 2 - premalo narejeno 7.9 3 - slaba kvaliteta 4.2 4 - predraga gradnja 0.6 5 - lahko bi ve~ naredili 2.2 6 - denar se porabi drugje 0.5 7 - kjer ‘ivi, je premalo narejeno 1.5 8 - drugo 57.5 0 - b.o. 11.8 8.13 ^E BI TO POSPE[ILO GRADITEV OSNOVNIH CESTNIH POVEZAV SKOZI SLOVENIJO - ALI BI BILI VOLJNI PRISPEVATI ZA EVENTUELNO NOVO CESTNO POSOJILO? 1 - da 66.1 2 - ne, ne bi hotel 7.8 3 - ne, ne morem 9.5 4 - {e ne vem 14.8 0 - b.o. 1.8 9.00 (NE)VERNOST 9.01 ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI), ALI NE, IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE, ALI NE? 1 - sem veren in redno, vsako nedeljo obiskujem verske obrede 12.7 2 - sem veren in pogosto, vsaj enkrat mese~no, obiskujem verske obrede 9.3 3 - sem veren in le v~asih, ob velikih praznikih in ob posebnih prilònostih, obiskujem verske obrede 19.0 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 7.1 5 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem 3.6 verske obrede 6 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, in ne obiskujem 4.7 verskih obredov 7 - nisem veren, vendar obiskujem verske obrede 2.7 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 38.9 9 - ne morem odgovoriti 1.8 0 - b.o. 0.1 9.02 ALI VERUJETE, DVOMITE ALI NE VERUJETE, DA JE BOG ALI NEKA VI[JA SILA? 1 - verujem, da je bog 24.8 2 - dvomim, da je bog, toda verujem, da je neka vi{ja sila 17.3 3 - ne verujem, da je bog, vendar verujem, da je neka vi{ja sila 12.3 4 - ne verujem, da je bog in ne Verjamem, da je neka vi{ja sila 43.7 0 - b.o. 2.0 9.03 ALI VERUJETE V POSMRTNO @IVLJENJE? SJM 80 327 1 - da, trdno sem prepri~an v to 11.6 2 - da, toda v~asih tudi dvomim 6.0 3 - ne morem re~i, da verujem v posmrtno ‘ivljenje, ven-8.8 dar nisem ~isto prepri~an, da je s smrtjo vsega konec 4 - ne verujem v posmrtno ‘ivljenje 65.4 5 - ne vem, kako bi odgovoril, ne morem se izre~i 7.7 0 - b.o. 0.5 9.04 ALI JE PRI NAS DOVOLJ VERSKE SVOBODE GLEDE OSEBNEGA IZPOVEDOVANJA VERE (NEVERE), ALI NE? 1 - premalo 4.3 2 - dovolj 84.8 3 - preve~ 4.6 4 - ne vem 6.0 0 - b.o. 0.3 9.05 KAK[NE MO@NOSTI IMAJO VERNI LJUDJE ZA SVOJE UVELJAVLJANJE ZNOTRAJ SOCIALISTI^NE ZVEZE? 1 - vse mònosti 68.9 2 - le nekaj mònosti 11.0 3 - nimajo mònosti 2.4 4 - premalo vem o tem 17.2 0 - b.o. 0.4 9.06 ALI JE V ODNOSIH MED CERKVIJO IN DRU@BENO SKUPNOSTJO (DR@AVO) V ZADNJEM OBDOBJU PRI NAS V SLOVENIJI PRI[LO DO ZBLI@EVANJA, ALI DO ODDALJEVANJA? 1 - zblièvanja 65.3 2 - ni~ se ni spremenilo 16.8 3 - oddaljevanja 1.0 4 - ne vem 16.5 0 - b.o. 0.2 (^e 1,3) 9.07 IN KAKO TO OCENJUJETE - ALI ODOBRAVATE ALI ZAVRA^ATE? 1 - mo~no odobravam 13.7 2 - odobravam 47.9 3 - neopredeljen 7.5 4 - zavra~am 1.5 5 - mo~no zavra~am 0.1 6 - ni~ se ni spremenilo, ne vem, ali se je kaj spremenilo 26.6 0 - b.o. 2.8 10.00 DRU@INA, KULTURA, KOMUNIKACIJE 328 SJM 80 10.01 S KOM VSE SKUPAJ @IVITE: 1001LJ [TEVILO LJUDI, S KATERIMI @IVI: 1 - ‘ivi z enim 7.2 2 - ‘ivi z dvema 16.0 3 - ‘ivi s tremi 22.0 4 - ‘ivi s {tirimi 26.6 5 - ‘ivi s petimi 14.2 6 - ‘ivi s {estimi 7.8 7 - ‘ivi s sedmimi 3.2 8 - ‘ivi z osmimi 1.1 0 - b.o. 2.0 S KOM @IVI: 1001A1 3 - zakonec 73.6 A2 3 - partner 3.8 A3 3 - otroci 71.7 A4 3 - vnuki 7.6 A5 3 - star{i (in njihovi star{i) 21.7 A6 3 - tast, ta{~a (in njihovi star{i) 4.8 A7 3 - ostali sorodniki (strici, tete, ne~aki) 6.4 A8 3 - z drugimi 3.3 9 - ‘ivi sam 5.4 0 - b.o. 0.3 10.02 S KOM BI @ELELI @IVETI V DRU@INSKI SKUPNOSTI: A1 3 - samo s ~lani lastne druìne (zakonec, partner, otroci) 79.1 A2 3 - skupaj s star{i 11.4 A3 3 - skupaj z otroci in njihovo druìno 12.4 A4 3 - skupaj z drugimi sorodniki 1.7 A5 3 - v skupnosti s prijatelji, znanci 1.2 A6 3 - sam 3.6 9 - drugo 0.9 0 - b.o. 0.2 10.03 V NA[I DRU@BI SI SAMI UREJAMO MO@NOSTI ZA BOLJ[E @IVLJENJE. KAJ OD NAVEDENEGA BI PO VA[EM MNENJU PREDVSEM MORALI ZAGOTOVITI ZA BOLJ[E @IVLJENJE DRU@INE IN OTROKA? (Izberite tri odgovore in jih uvrstite po pomenu) Rang1 Rang2 Rang3 1 - izbolj{ati drùbeno varstvo in vzgojo otrok 39.5 14.7 9.2 2 - izbolj{ati zdravstveno varstvo ortok in druìne 8.9 21.8 9.2 3 - pove~ati otro{ke dodatke, ve~ materialnih ugodnosti druìnam z otroki 10.8 12.0 15.4 4 - dalj{i porodni{ki dopust 4.1 8.3 7.7 5 - zagotoviti, da si zaposlena star{a delita bolni{ki, oziroma porodni{ki dopust za otroke 2.1 6.3 4.7 6 - ustvariti pogoje, da ‘ena oz. mati lahko ostane doma 6.1 8.1 9.6 7 - razvijati medsebojno pomo~ v krajevni skupnosti 1.4 3.6 4.8 8 - zagotoviti enakopravnost med mo{kim in ‘ensko v druìni 4.2 6.8 7.5 9 - ve~ja drùbena pomo~ pri re{evanju stanovanjskih problemov mlade druìne 16.9 11.5 22.6 0 - ni~ od tega 6.0 7.0 9.4 10.04 KAKO SI VI ZAMI[LJATE @IVLJENJE V STAROSTI? (Za starej{e ob~ane) KAKO BI @ELELI PRE@IVLJATI SVOJA STARA LETA? SJM 80 329 1 - pri svoji druìni, s svojci 73. 2 - v domu upokojencev 4.1 3 - sam zase, brez posebne drùbene skrbi 6.1 4 - v svojem stanovanju, vendar z drùbeno pomo~jo 5.7 (patronàno slùbo, privoz hrane itd.) 5 - skupaj z drugimi starej{imi v stanovanju 1.0 6 - druga~e, kako 0.7 7 - ne ve, kako 6.5 0 - b.o. 2.5 10.05 KAJ BI REKLI, KAK[EN JE POLO@AJ STARIH LJUDI PRI NAS? KATERI PROBLEMI JIH TAREJO, PRIZADEVAJO? (Mòni so trije odgovori) A1+A2+A3 01 - osamljenost 32.9 02 - pozabljajo nanje 7.4 03 - nimajo denarja 9.5 04 - premalo je domov za upokojence 6.1 05 - zdravstvene teàve 4.9 06 - mlaj{i jih ne marajo 2.6 07 - zapu{~enost kmetij 1.9 08 - so odve~, nekoristni 1.3 09 - drùba premalo skrbi zanje 8.6 10 - drugo 7.3 11 - ne vem 20.6 12 - ni problemov 18.5 00 - b.o. 2.0 10.06 NAVEDITE DEJAVNOSTI, S KATERIMI SE REDNO OZIROMA POGOSTO UKVARJATE: ______________________________________________________________________________ se ne prilò- redno, ukvarjam nostno pogosto b.o. 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ A-gospodinjska opravila 20.5 27.2 51.8 0.5 B-vzgoja otrok, pomo~ pri u~enju 34.3 23.8 41.4 0.5 C-lastno izobraèvanje, usposabljanje 50.2 32.1 17.1 0.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — D-obiskovanje kina 61.3 34.7 3.7 0.3 E-branje knjig, revij 14.2 47.2 38.1 0.5 F-obiskovanje gledali{~a, koncertov, razstav 57.7 37.6 4.3 0.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — G-obiskovanje {portnih prireditev 55.0 35.7 8.9 0.4 H-obiskovanje zabavnih prireditev 43.7 48.8 6.8 0.7 I-obiski prijateljev, znancev 7.8 63.5 28.4 0.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J-kulturno se udejstvujem, igram, pi{em, pojem, slikam... 80.4 13.2 5.9 0.5 K-obiskovanje gostinskih lokalov 51.3 42.4 5.9 0.4 ______________________________________________________________________________ 330 SJM 80 10.07 ALI BERETE ^ASNIKE? (~e da) NA[TEL VAM BOM NEKATERE SLOVENSKE ^ASNIKE, VAS PA PROSIM, DA POVESTE, KATERE OD NJIH IN KAKO POGOSTO BERETE? ______________________________________________________________________________ ^ a s n i k e bere pogosto v~asih ne bere b.o. redno 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ A1-Delo 25.2 10.7 28.6 35.4 0.2 A2-Ljubljanski dnevnik 17.6 6.1 18.5 57.3 0.4 A3-Ve~er 15.7 4.3 13.2 66.6 0.1 A4-Komunist 10.3 3.5 17.4 68.4 0.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A5-Delavska enotnost 6.4 5.2 18.9 68.6 1.0 A6-Teleks 8.5 7.6 31.4 52.3 0.2 A7-Nedeljski dnevnik 34.2 10.0 23.0 32.5 0.3 A8-Na{a obramba 17.3 6.9 23.7 51.8 0.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A9-Ob~an 8.6 2.2 7.3 81.6 0.3 A10-TV-15 6.6 3.0 9.7 80.5 0.3 A11-Jana 20.5 10.7 30.6 37.9 0.3 A12-Na{a ‘ena 8.4 5.7 23.2 62.4 0.2 A13-Zdravje 7.3 4.2 20.9 67.3 0.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A14-Stop 13.1 6.5 27.7 52.5 0.2 A15-Antena 6.7 6.5 26.1 60.5 0.2 A16-Avto 8.4 5.3 18.1 67.9 0.3 A17-Druìna 8.0 2.7 14.0 75.1 0.2 A18-7 D 10.6 3.1 14.8 71.3 0.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A19-Ognji{~e 7.4 2.7 12.1 77.6 0.2 A20-Kme~ki glas 8.6 3.2 12.7 75.4 0.1 A21-Mladina 1.9 2.8 12.4 82.8 0.2 A22-Pavliha 2.6 3.9 27.9 63.8 1.8 A23-Zabavnik 4.2 3.8 24.3 67.3 0.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A24-pokrajinski ~asopisi: 23.5 7.3 15.0 53.4 0.8 (Dolenjski list, Novi tednik, Pomurski vestnik, Gorenjski glas, Primorske novice) A25-ob~insko glasilo 20.3 5.1 10.4 62.8 1.4 A26-lokalno glasilo DO 33.1 5.5 6.6 53.2 1.6 ______________________________________________________________________________ 10.08 ALI MENITE, DA MORA PRI NAS ^LOVEK, ^E @ELI BITI DOBRO INFORMIRAN, BRATI TUJE ^ASNIKE, POSLU[ATI TUJE POSTAJE ALI GLEDATI TUJE TV PROGRAME? 1 - da 21.2 2 - v~asih 24.9 3 - ne 41.8 4 - ne vem, premalo poznam 11.5 SJM 80 331 0 - b.o. 0.6 332 SJM 80 10.09 ALI GLEDATE TV? (~e da) KATERE TV INFORMATIVNE ODDAJE NAVADNO GLEDATE? A1 3 - Obzornik (priblìno od 18.00) 50.6 A2 3 - prvi TV dnevnik (ob 19.30) 87.9 A3 3 - drugi TV dnevnik (priblìno ob 22.30) 33.9 A4 3 - informativne oddaje TV Zagreb in UHF Krvavec (TV Beograd, Sarajevo) 0.0 A5 3 - informativne oddaje TV Koper 8.6 A6 3 - Telegiornale (Italija) 5.0 A7 3 - Zeit im Bild (Avstrija) 10.0 A8 3 - Informativna oddaja madàrske TV 0.7 8 - nobene od teh 1.0 9 - ne gledam TV 6.6 0 - b.o. 0.2 10.10 O DOGAJANJU V KATERIH DVEH REPUBLIKAH OZIROMA POKRAJINAH SE VAM ZDI, DA STE (a) [E KAR DOBRO SEZNANJENI IN (b) O KATERIH DVEH PREDVSEM @ELITE [E VE^ INFORMACIJ, OZIROMA VAS NAJBOLJ ZANIMATA? Navodilo: V vsaki koloni sta mòna le dva odgovora ______________________________________________________________________________ (a) (b) sem {e kar dobro najbolj me seznanjen zanimata ______________________________________________________________________________ - Makedonija V1010A1 5.1 V1010B1 19.6 - AP Kosovo V1010A2 3.1 V1010B2 9.6 - Srbija V1010A3 28.9 V1010B3 13.7 - AP Vojvodina V1010A4 3.8 V1010B4 4.8 - ^rna gora V1010A5 5.8 V1010B5 13.9 - Bosna in Hercegovina V1010A6 8.4 V1010B6 9.8 - Hrva{ka V1010A7 43.2 V1010B7 14.2 - nobena 8 22.1 8 20.2 - vse 9 23.4 9 32.0 - b.o. 0 56.2 0 62.1 ______________________________________________________________________________ 10.11 ALI MENITE, DA MORAJO SREDSTVA OBVE[^ANJA OBJAVITI VSE RESNI^NE INFORMACIJE, PA ^EPRAV BI LAHKO VZBUDILE MED LJUDMI NEGOTOVOST ALI STRAH? 1 - da 48.5 2 - kakor kdaj 28.0 3 - ne 11.5 4 - ne vem, ne morem presoditi 11.5 0 - b.o. 0.4 11.00 DEMOGRAFIJA NV1101 STAROST 1 - 61 in ve~ let 9.7 2 - 51 do 60 let 19.7 3 - 41 do 50 22.3 4 - 31 do 40 23.0 5 - 25 do 30 15.4 6 - do 25 let 9.8 SJM 80 333 11.02 SPOL 1 - mo{ki 51.6 2 - ‘enski 48.3 3 - b.o. 0.2 11.03 KAK[NE NARODNOSTI STE? 01 - Albanec 0.1 02 - ^rnogorec 0.1 03 - Hrvat 3.3 04 - Italijan 0.2 05 - Madàr 0.5 06 - Makedonec 0.1 07 - Musliman 0.6 08 - Srb 2.8 09 - Slovenec 91.7 10 - druge narodnosti 0.4 11.04 KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN? 1 - samski, nikoli ni bil poro~en 14.8 2 - razvezan 2.9 3 - vdovec 6.0 4 - poro~en 75.4 0 - b.o. 0.9 11.05 KOLIKO ^LANOV [TEJE VA[E GOSPODINJSTVO? 1 - 1 ~lan 5.7 2 - 2 14.4 3 - 3 21.9 4 - 4 30.5 5 - 5 14.5 6 - 6 7.5 7 - 7 3.5 8 - 8 1.2 9 - 9 0.6 0 - b.o. 0.1 11.06 KOLIKO JE OD TEGA REDNO ZAPOSLENIH? 1 - 1 25.0 2 - 2 49.8 3 - 3 9.6 4 - 4 3.2 5 - 5 0.6 6 - 6 0.1 9 - 9 0.1 0 - b.o. 11.6 334 SJM 80 11.07 IN KOLIK[EN JE PRIBLI@NO SKUPNI MESE^NI DOHODEK VSEH ^LANOV VA[EGA GOSPODINJSTVA? (vklju~no s pokojnino, invalidnino, {tipendijo ipd.) 01 - do 3.000 din 2.3 02 - od 3.001 do 5.000 4.7 03 - od 5.001 do 7.000 5.7 04 - od 7.001 do 9.000 8.0 05 - od 9.001 do 11.000 11.3 06 - od 11.001 do 13.000 11.4 07 - od 13.001 do 15.000 14.8 08 - od 15.001 do 17.000 8.2 09 - od 17.001 do 20.000 15.6 10 - od 20.001 do 25.000 8.4 11 - od 25.001 do 30.000 3.6 12 - od 30.001 do 40.000 2.0 13 - od 40.001 do 50.000 0.5 14 - nad 50.001 0.3 00 - b.o. 3.4 11.08 VIR REDNIH DOHDKOV GOSPODINJSTVA (DRU@INE)? 1 - izklju~no kmetijstvo 3.9 2 - kmetijska in nekmetijska dejavnost 17.1 3 - izklju~no nekmetijska dejavnost 77.1 0 - b.o. 1.9 11.09 ALI STE, OZIROMA STE BILI KDAJ ZAPOSLENI? 1 - sem zaposlen-a 67.3 2 - nisem bil-a nikoli zaposlen-a 13.3 3 - bil-a sem, a sedaj nisem zaposlen-a 19.1 0 - b.o. 0.3 (Za zaposlene) 11.10 ALI STE ZAPOSLENI: 1 - nisem zaposlen 32.2 2 - v kraju, kjer stanujete 32.0 3 - v drugem kraju v ob~ini, kjer bivate 16.3 4 - v sredi{~u ob~ine, kjer bivate 5.1 5 - v manj{em kraju izven ob~ine 1.3 6 - v drugem ob~inskem sredi{~u 4.0 7 - v Ljubljani, Mariboru 7.7 8 - drugje 0.4 0 - b.o. 1.0 (Za zaposlene) 11.11 KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - nisem zaposlen 32.2 2 - je zaposlen, a nima vodilnega ali vodstvenega poloàja 52.6 3 - ima vodstveni poloàj na ravni delovne enote v okviru 11.0 TOZD, DO 4 - ima vodilni poloàj - na ravni TOZD, DO 2.7 0 - b.o. 1.5 SJM 80 335 (Za vse) 11.12 KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC? (~e je zaposlen) KAK[NA JE VA[E PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 8.4 02 - priu~en ali polkvalificiran delavec 8.8 03 - kvalificiran delavec 22.7 04 - VKV delavec 5.7 05 - pomòni uslùbenec 0.4 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 2.2 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 16.5 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 8.7 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.3 10 - samostojen obrtnik brez tuje delovne sile 0.9 11 - svobodni poklic 0.2 12 - kmet 4.5 13 - kme~ka gospodinja 5.6 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu - 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.3 16 - {tudent 1.7 17 - upokojenec 8.1 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 3.2 19 - druge vzdrèvane osebe 0.2 20 - drugo 0.5 00 - b.o. 1.0 (Za upokojence) 11.13 KAK[EN JE BIL VA[ ZADNJI POKLIC OZIROMA VA[A ZADNJA PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 2.0 02 - priu~en ali polkvalificiran delavec 2.9 03 - kvalificiran delavec 4.6 04 - VKV delavec 1.9 05 - pomòni uslùbenec 0.2 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 0.7 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 3.1 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 1.8 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.1 10 - samostojen obrtnik brez tuje delovne sile 0.3 11 - svobodni poklic 0.1 12 - kmet 0.8 13 - kme~ka gospodinja 1.1 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu - 15 - u~enec, dijak, vajenec - 16 - {tudent - 17 - uokojenec - 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.8 19 - druge vzdrèvane osebe 0.0 20 - drugo 0.1 21 - ni upokojenec 77.8 00 - b.o. 1.8 336 SJM 80 (Za vse) 11.14 KAK[NA JE BILA VA[A KVALIFIKACIJA OB PRVI ZAPOSLITVI? 01 - NK delavec 24.2 02 - priu~en ali polkvalificiran delavec 8.2 03 - kvalificiran delavec 25.4 04 - VKV delavec 2.5 05 - pomòni uslùbenec 0.5 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 3.1 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 14.7 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 4.9 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.2 10 - samostojen obrtnik brez tuje delovne sile 0.4 11 - svobodni poklic 0.1 12 - kmet 4.0 13 - kme~ka gospodinja 3.9 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.0 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.7 16 - {tudent 1.4 17 - uokojenec - 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 2.0 19 - druge vzdrèvane osebe 0.1 20 - drugo 0.3 00 - b.o. 3.4 11.15 KAK[EN POKLIC OPRAVLJA ALI JE OPRAVLJAL VE^INO SVOJEGA @IVLJENJA VA[-A: 1115O O^E: 01 - NK delavec 11.1 02 - priu~en ali polkvalificiran delavec 6.8 03 - kvalificiran delavec 21.4 04 - VKV delavec 5.4 05 - pomòni uslùbenec 0.5 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 1.7 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 5.4 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 3.4 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 1.7 10 - samostojen obrtnik brez tuje delovne sile 1.5 11 - svobodni poklic 0.5 12 - kmet 35.2 13 - kme~ka gospodinja 0.5 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.0 15 - u~enec, dijak, vajenec - 16 - {tudent - 17 - upokojenec 0.4 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.0 19 - druge vzdrèvane osebe 0.0 20 - drugo 0.8 00 - b.o. 3.5 1115M MATI: 01 - NK delavec 5.9 02 - priu~en ali polkvalificiran delavec 2.4 03 - kvalificiran delavec 4.6 04 - VKV delavec 0.7 05 - pomòni uslùbenec 0.1 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 0.9 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 3.4 SJM 80 337 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 1.0 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.3 10 - samostojen obrtnik brez tuje delovne sile 0.4 11 - svobodni poklic - 12 - kmet 6.7 13 - kme~ka gospodinja 41.1 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.1 15 - u~enec, dijak, vajenec - 16 - {tudent - 17 - upokojenec 0.1 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 30.3 19 - druge vzdrèvane osebe 0.1 20 - drugo 0.3 00 - b.o. 1.4 11.16 V KATERI PANOGI DEJAVNOSTI DELATE, STE DELALI, OZIROMA DELA OSEBE, KI VAS VZDR@UJE? 01 - industrija in rudarstvo 40.8 02 - kmetijstvo in gozdarstvo 12.3 03 - gradbeni{tvo 5.7 04 - promet in zveze 5.5 05 - trgovina, gostinstvo, turizem 10.4 06 - obrt 3.6 07 - komunalni servis in stanovanjska dejavnost 1.7 08 - izobraèvanje, znanost, {olstvo 4.5 09 - kultura in umetnost (RTV, ~asopisi, revije, galerije, 0.7 muzeji, gledali{a, zalòni{tva itd.) 10 - zdravstvo 3.8 11 - socialno varstvo 0.5 12 - {port 0.1 13 - drùbene organizacije 1.2 14 - zbornice 0.1 15 - ban~ni{tvo in zavarovanje 1.5 16 - socialno zavarovanje 0.2 17 - dràvna uprava, carina 1.2 18 - sodstvo 0.4 19 - vojska, dràvna varnost, milica 1.9 20 - cerkvene ustanove 0.2 21 - drugo 2.6 00 - b.o. 1.0 11.17 NAVEDITE ZADNJO [OLO, KI STE JO KON^ALI - BODISI REDNO ALI IZREDNO - OZIROMA ZADNJO [OLO, KI STE JO OBISKOVALI, PA JE NISTE DOKON^ALI. 1 - 4 razrede osnovne {ole in manj 6.8 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole, oziroma 1 do 4 razrede nìje gimnazije 34.2 3 - nedokon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola (vajenska, industrijska, poklicna ipd.) 7.8 4 - kon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola 19.4 5 - nedokon~ana srednja {ola (gimnazija, TS[, gradbena, TS[, u~itelji{~e ipd.) 3.5 6 - dokon~ana srednja {ola 16.1 7 - nedokon~ana vi{ja ali visoka {ola 3.5 8 - dokon~ana vi{ja {ola 4.3 9 - dokon~ana visoka {ola 3.8 0 - b.o. 0.5 11.18 IN KAK[NO [OLO JE KON^AL VA[ O^E? 338 SJM 80 1 - 4 razrede osnovne {ole in manj 23.8 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole, oziroma 1 do 4 31.6 razrede nìje gimnazije 3 - nedokon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola (vajenska, industrijska, poklicna ipd.) 7.1 4 - kon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola 13.3 5 - nedokon~ana srednja {ola (gimnazija, TS[, gradbena, TS[, u~itelji{~e ipd.) 1.2 6 - dokon~ana srednja {ola 4.8 7 - nedokon~ana vi{ja ali visoka {ola 0.5 8 - dokon~ana vi{ja {ola 1.9 9 - dokon~ana visoka {ola 1.4 0 - o~e neznan, ne ve za izobrazbo o~eta, b.o. 14.4 11.19 KAK[NO STOPNJO IZOBRAZBE STE SI V MLADOSTI @ELELI, OZIROMA (ZA MLAJ[E) SI JO @ELITE SEDAJ? 1 - osnovno {olo 5.4 2 - poklicno {olo 35.3 3 - srednjo {olo 24.1 4 - vi{jo {olo 12.3 5 - fakulteto, visoko {olo 13.1 6 - ne vem 9.4 0 - b.o. 0.4 11.20 ALI STE V ZADNJIH PETIH LETIH OBISKOVALI KAK IZOBRA@EVALNI TE^AJ, POLITI^NO [OLO, SEMINAR, V VA[EM KRAJU, DELOVNI ORGANIZACIJI, PRI DELAVSKI UNIVERZI? (Obkroì v vsaki vrsti po en odgovor) ______________________________________________________________________________ da ne b.o. 1 2 0 ______________________________________________________________________________ A1-izobraèvanje za poklic 22.9 75.9 1.1 A2-drùbenopoliti~no izobraèvanje (za ~lane ZK, 15.2 84.3 0.5 mladine, samoupravljalce, v sindikatu, SZDL, ipd.) A3-drugi izobraèvalni te~aji (jezikovni, o vzgoji, 21.3 78.0 0.7 {oferski, kuharski ipd.) ______________________________________________________________________________ 11.21 ALI VI OSEBNO OBDELUJETE ZEMLJO, DELATE NA ZEMLJI? (~e da) KOLIKO UR POVPRE^NO TEDENSKO? 01 - do 5 ur 7.2 02 - od 6 do 10 ur 6.5 03 - od 11 - 15 4.3 04 - od 16 - 20 4.3 05 - od 21 - 30 4.2 06 - od 31 - 40 2.0 07 - od 41 - 45 2.2 08 - od 46 - 50 - 09 - od 51 - 60 2.2 10 - 61 do 80 3.3 11 - 81 ur in ve~ 1.8 00 - b.o. 62.2 11.22 ALI STE BILI VI ALI VA[ O^E ROJENI NA VASI, NA PODE@ELJU? ______________________________________________________________________________ SJM 80 339 na vasi, drugje, na podeèlju v mestu b.o. 1 2 0 ______________________________________________________________________________ A1-anketiranec sam 75.2 23.0 1.7 A2-o~e 89.0 9.2 1.8 ______________________________________________________________________________ (^e anketiranec, ki je rojen na vasi, sedaj ‘ivi v mestu) 11.23 KOLIKO LET @E @IVITE V MESTU? 01 - do 5 let 2.2 02 - od 6 do 10 let 4.4 03 - od 11 - 15 4.9 04 - od 16 - 20 6.9 05 - od 21 - 25 5.0 06 - od 26 - 30 4.7 07 - od 31 - 35 3.7 08 - od 36 - 40 1.4 09 - od 41 - 45 1.0 10 - od 46 - 50 1.3 11 - od 51 - 55 0.5 12 - od 56 - 60 0.5 13 - 61 in ve~ 0.5 00 - b.o. 62.9 11.24 ALI VI PREJEMATE REDNE MESE^NE DOHODKE? (~e da) KAK[EN JE BIL V ZADNJIH TREH MESECIH VA[ POVPRE^NI REDNI MESE^NI DOHODEK? (Vse oblike dohodka: pla~a, pokojnina, {tipendija, itd.) 01 - do 1.200 1.5 02 - od 1.201 do 3.000 3.6 03 - od 3.001 do 5.000 13.3 04 - od 5.001 do 7.000 25.8 05 - od 7.001 do 9.000 20.8 06 - od 9.001 do 11.000 9.2 07 - od 11.001 do 13.000 5.3 08 - od 13.001 do 15.000 2.1 09 - od 15.001 do 20.000 1.6 10 - od 20.001 do 30.000 0.3 11 - nad 30.001 0.6 00 - b.o. 15.9 11.25 ALI STE V ZADNJIH TREH MESECIH MORDA KAJ ZASLU@ILI S HONORARNIM, DOPOLNILNIM DELOM? (~e da) KOLIKO PRIBLI@NO STE ZASLU@ILI - POVPRE^NO NA MESEC? 1 - do 1.000 3.5 2 - od 1.001 do 5.000 5.5 3 - od 5.001 do 8.000 0.7 4 - od 8.001 do 13.000 0.4 5 - nad 13.001 0.2 0 - b.o. 89.6 (Samo za rojene pred letom 1929) 11.26 ALI STE SODELOVALI V NOB? (~e da) KAKO? 340 SJM 80 1 - da, aktivno je sodeloval v borbenih formacijah NOB 6.0 2 - da, bil je aktivist, terenec, ilegalec 5.2 3 - materialno je pomagal gibanju 5.4 4 - ni sodeloval v NOB 15.3 5 - ne ‘eli odgovoriti 0.7 6 - rojen 1929 ali pozneje 65.3 0 - b.o. 2.1 1127A ALI STE BILI NA ZA^ASNEM DELU V TUJINI? (~e da) V KATERI DR@AVI IN KOLIKO LET? 1 - ne 91.0 2 - da 8.3 0 - b.o. 0.7 1127L KOLIKO LET? 01 - 1 leto 2.9 02 - 2 leti 1.4 03 - 3 leta 1.0 04 - 4 leta 0.8 05 - 5 let 0.7 06 - 6 let 0.5 07 - 7 let 0.3 08 - 8 let 0.2 09 - 9 let 0.2 10 - 10 let 0.1 11 - 11 let 0.0 12 - 12 let - 13 - 13 let 0.0 14 - 14 let 0.0 15 - 15 let 0.0 16 - 16 let - 17 - 17 let 0.1 18 - 18 let - 19 - 19 let 0.0 20 - 20 let 0.1 00 - ni delal v tujini, b.o. 91.4 11.28 ALI IMATE VI ALI VA[A DRU@INA KAJ OBDELOVALNE ZEMLJE? 1 - od 0.1 do 0.5 ha 14.9 2 - od 0.5 do 1 ha 5.3 3 - od 1 do 2 ha 4.6 4 - od 2 do 3 ha 4.8 5 - od 3 do 5 ha 5.4 6 - od 5 do 8 ha 3.4 7 - od 8 do 10 ha 1.9 8 - nad 10 ha 1.8 9 - ne ve, koliko 2.5 0 - b.o. nima zemlje 55.6 11.29 TUDI V PRIHODNJE NAMERAVAMO RAZISKOVATI STALI[^A LJUDI O DRU@BENIH VPRA[ANJIH. REZULTATI NAJ BI SLU@ILI KOT OSNOVA ZA ODLO^ANJE. ALI SE VAM ZDI, DA SO TAK[NE RAZISKAVE KORISTNE, ALI NE? SJM 80 341 1 - koristne so in jih je treba podpirati 75.9 2 - so nekoristne in pomenijo le zapravljanje ~asa in denarja2.8 3 - kakor kdaj 11.7 4 - ne ve 8.8 0 - b.o. 0.9 11.30 ^E BI SE RAZISKOVALNI IN[TITUT FSPN V PRIHODNJE SPET OBRNIL NA VAS S PODOBNO ANKETO, ALI BI SODELOVALI Z NAMI, ALI NE? 1 - da 84.9 2 - neodlo~en, ne ve 9.9 3 - ne 4.1 0 - b.o. 1.0 VELIKOST NASELJA: 1 - do 500 prebivalcev 29.1 2 - 501 do 2.000 prebivalcev 21.3 3 - 2.001 do 4.000 prebivalcev 9.3 4 - 4.001 do 10.000 prebivalcev 9.0 5 - 10.001 do 15.000 prebivalcev 2.6 6 - 15.001 do 50.000 prebivalcev 9.4 7 - Ljubljana, Maribor 17.9 0 - b.o. 1.4 TIP KRAJEVNE SKUPNOSTI 1 - mestna 39.2 2 - primestna 17.6 3 - va{ka 42.2 0 - b.o. 0.9 342 SJM 80 SJM 81/82 343 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 81/82 Okraj{an naslov projekta: SJM81/82 Osnovna vsebina projekta: gibanje ‘ivljenjskega standarda (sedanjost, preteklost, prihodnost), ocena stanja gospodarstva (stabilizacija, vzroki krize, ocena gospodarskega na~rta), ocena ukrepov za izhod iz gospodarske krize, zaèleni drùbeni cilji, odnosi razviti nerazviti, nagrajevanje, poloàj kmetov, var~evalne navade, stanovanjske najemnine, odnos do samoprispevka, zveza komunistov (ocena, naloge, kongres), socialisti~na zveza (vloga, samostojnost), sodelovanje v samoupravnih organih, vpliv na odlo~anje v podjetju in kraju bivanja, ocena samoupravljanja, volitve delegatov ({tevilo kandidatov, vpliv), milica, zunanja politika in varnost Jugoslavije (oblike zunanjih pritiskov), splo{na ljudska obramba, dogodki na Poljskem (Solidarnost, uvedba vojnega stanja), ocena vloge armade v drùbi, delo (vrednotenje, zadovoljstvo, nadure), zimski in letni ~as, upokojevanje, ukrepi za zmanj{anje brezposelnosti mladih, zaposlenost ‘ensk, trditve o vlogi dela in delavca v drùbi, drùbene razlike, razlike v dohodkih, ocena nagrajevanja, vrste razlik v drùbi, zdravstvo, ocena zdravstvenih slùb (ambulante, zobozdravstvo), pla~evanje zdravstve- nih uslug, podkupovanje v zdravstvu, skrb za lastno zdravje, bolni{ke, presajevanje organov, pitje alkoholnih pija~, kajenje, odnos mladi - stari, krvodajalstvo, vrednote, odnos do zakonitosti, tradicionalizem, politi~na kultura, odprtost, samostojnost, varnost, mednacionalni odnosi, etni~na distanca, mednacionalni odnosi v Jugoslaviji in Sloveniji, priseljevanje v Slovenijo, dogodki na Kosovu, preskrbljenost trgovin, var~evanje z energijo, onesnaènost okolja, vernost, vloga cerkve, spremljanje medijev (~asopisi, radio, TV), ogledalo javnega mnenja. Naro~nik: Raziskovalna skupnost Slovenije Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Raziskovalni in{titut, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, Cveto Trampù Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2049. ^as izvedbe raziskave: januar-februar 1982 Datoteka: SJM81/82 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 81/82, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1982. 344 SJM 81/82 1.00 DRU@BENI RAZVOJ, GOSPODARSTVO 1.01 ALI SE JE V OBDOBJU ZADNJEGA LETA V JUGOSLAVIJI ZGODILO, OZIROMA DOGAJALO KAJ TAKEGA, ZARADI ^ESAR SE PO^UTITE NEGOTOVO, NESIGURNO? KAJ JE TO? 1 - dogodki, poloàj na Kosovem 18.4 2 - gospodarske teàve, kriza, slabo gospodarjenje 6.8 3 - podraìtve, draginja, inflacija, devalvacija, nestabilnost cen, nizke pla~e, dohodek, itd. 7.7 4 - drugo 6.4 5 - ni~ takega, ne ve kaj 65.5 0 - b.o. 0.9 1.02 ^E PRIMERJATE @IVLJENJE PRI NAS DANES Z @IVLJENJEM PRED PRIBLI@NO PETIMI LETI, ALI JE PO VA[I SODBI SITUACIJA GLEDE NA NA[TETE STVARI DANES BOLJ[A, PRIBLI@NO ENAKA ALI SLAB[A? ___________________________________________________________________________ danes danes pri- danes danes ne vem, je do- je blì je je neod- sti bolje no slab- dosti lo~en, bolje enako {e slab{e b.o. 1 2 3 4 5 6 ___________________________________________________________________________ a-koliko je treba delati 6.0 21.5 38.8 23.6 4.9 5.2 b-kako ‘ivijo ljudje 5.9 34.3 28.1 25.9 3.2 2.7 c-demokrati~nost odlo~anja 5.5 31.3 36.8 8.1 1.2 17.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - d-samoupravljanje 5.4 32.7 36.9 7.8 1.5 15.7 e-spo{tovanje dela in delavca 4.6 30.1 34.2 18.9 3.6 8.5 f-mònost dobiti stanovanje 2.0 15.6 11.6 38.1 18.9 13.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g-mònost dobiti zaposlitev 1.9 9.9 12.1 46.8 21.6 7.8 h-zakonitost 2.2 18.2 42.9 10.9 3.1 22.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i-mònosti izobraèva- nja, kvalifikacije 12.8 44.4 23.5 11.1 1.6 6.5 j-kulturno ‘ivljenje 7.1 38.9 32.8 10.2 2.0 9.0 k-mònost imeti otroke 6.1 24.6 31.2 24.1 5.1 9.0 ____________________________________________________________________________ 1.03 ALI JE VA[ SEDANJI MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE BOLJ[I, PRIBLI@NO ENAK, ALI SLAB[I OD VA[EGA MATERIALNEGA POLO@AJA PRED LETOM DNI? 1 - bolj{i kot pred letom dni 20.3 2 - priblìno enak 49.8 3 - slab{i kot pred letom dni 28.1 4 - ne vem, neodlo~en 1.8 SJM 81/82 345 1.04 ALI JE VA[ SEDANJI MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE BOLJ[I, PRIBLI@NO ENAK, ALI SLAB[I OD VA[EGA MATERIALNEGA POLO@AJA PRED PETIMI LETI? 1 - bolj{i kot pred petimi leti 41.1 2 - priblìno enak 25.9 3 - slab{i kot pred petimi leti 30.0 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 3.0 1.05 ALI SODITE, DA BO VA[ MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE ^EZ LETO DNI BOLJ[I KOT SEDAJ, PRIBLI@NO ENAK, ALI SLAB[I? 1 - bolj{i kot sedaj 11.7 2 - priblìno enak 38.2 3 - slab{i kot sedaj 26.8 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 23.3 1.06 ALI SODITE, DA BO VA[ MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE ^EZ PET LET BOLJ[I KOT JE SEDAJ, PRIBLI@NO ENAK, ALI SLAB[I? 1 - bolj{i kot sedaj 19.5 2 - priblìno enak 17.7 3 - slab{i kot sedaj 22.0 4 - ne vem, neodlo~en 40.8 1.07 ALI SO BILE GOSPODARSKE RAZMERE V MINULEM LETU V SLOVENIJI GLEDE NA LETO 1980: 1 - mnogo bolj{e 2.2 2 - nekaj bolj{e 24.4 3 - enake 18.6 4 - nekaj slab{e 35.9 5 - mnogo slab{e 6.1 6 - ne vem, neodlo~en, b.o. 12.8 1.08 KAJ BI PO VA[I SODBI MORALI V SLOVENIJI PREDVSEM STORITI, DA BI SE IZVILI IZ GOSPODARSKIH TE@AV, DA BI DOSEGLI STABILIZACIJO"? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori) A+B+C 1 - ve~ in bolje delati, ve~ja disciplina 41.1 2 - bolje gospodariti, ve~ja produktivnost 10.3 3 - manj uvaàti, ve~ izvaàti 4.7 4 - bolj var~evati na vseh podro~jih, manj tro{iti, {te-diti z energijo, manj reprezentance, potovanj, itd. 14.5 5 - razviti kmetijstvo, ve~ vlagati v kmetijstvo, pridelati ve~ hrane, obdelati ve~ zemlje, itd. 5.4 6 - spo{tovati predpise, sporazume, ve~ odgovornosti vodilnih, ve~ odgovornosti vseh, itd. 6.2 7 - urediti dohodkovne odnose, nagrajevanje po delu, stabilizirati cene, zmanj{ati inflacijo, itd. 4.3 8 - ve~ vlagati v posamezna podro~ja, panoge 1.0 9 - drugo 22.5 0 - ne vem kaj 189.8 1.09 ALI STE TUDI VI OSEBNO PRIPRAVLJENI KAJ PRISPEVATI V PRID RE[EVANJA 346 SJM 81/82 NA[IH GOSPODARSKIH TE@AV IN “STABILIZACIJE”? 1 - da 80.0 2 - ne 4.2 3 - neodlo~en, b.o. 15.8 (^e je pripravljen) 1.10 IN KAJ STE VI OSEBNO PRIPRAVLJENI PRISPEVATI V PRID “STABILIZACIJI”? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) A+B 1 - bolje delati, bolje izvr{evati naloge, ve~ delati, bolj se truditi, bolje organizirati delo, ipd. 27.2 2 - prostovoljno delati, delo brez pla~ila, delo ob sobotah 3.6 3 - prostovoljni prispevki, enodnevni zasluèk, solidarnostne akcije, ipd. 2.5 4 - bolj var~evati, var~evati z materiali in energijo, manj luksuza, itd. 11.3 5 - bolje delati na kmetiji, ve~ pridelati, rediti ve~ ‘ivine, itd. 1.9 6 - manj odhodov v tujin, manj nakupov v tujini, manj uporabljati tuje proizvode 0.3 7 - drugo 8.5 8 - ne ve kaj, a je pripravljen prispevati 36.9 9 - ni pripravljen prispevati, neodlo~en 11.3 0 - b.o. 96.5 1.11 EKONOMISTI IN POLITIKI GOVORIJO O TE@AVAH IN KRIZI V NA[EM GOSPODARSTVU. KATERI SO PO VA[EM MNENJU GLAVNI VZROKI, KI SO PRIPELJALI DO TE@AV? (Izbrana je bila lahko vsaka modaliteta.) A1 3 - preve~ uradnikov, ki malo delajo 59.8 A2 3 - ljudje na delovnem mestu nasploh premalo delajo 48.0 A3 3 - sprejemamo slabe gospodarske odlo~itve 33.1 A4 3 - vodilni ljudje za svoj napake ne odgovarjajo 58.9 A5 3 - ustvarjalno delo ni nagrajeno 33.5 A6 3 - preve~ dohodka pobere dràvna birokracija 36.7 A7 3 - slaba organizacija dela, zastarela tehnologija 43.1 A8 3 - gospodarstvo je nepovezano, zapiranje v lokalne in republi{ke meje 29.8 A9 3 - zunanji vzroki; cena nafte; zapiranje tujih trgov, ipd. 35.3 A10 3 - drugo, kaj 8.5 2 - ne vem kateri so vzroki; neodlo~en 8.7 4 - ne vidim teàv 0.5 1.12 ZA KATERA PODRO^JA DEJAVNOSTI BI MORALA PO VA[I SODBI VSA SLOVENIJA ZDRU@EVATI SREDSTVA IN JIH VLAGATI ZARADI POSPE[ENEGA RAZVOJA IN VE^JE STABILNOSTI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora) A+B 1 - kmetijstvo, obdelovanje zemlje, pridobivanje hrane 43.0 2 - industrija, gospodarstvo na sploh 10.9 3 - znanost, raziskovanje, inovacije, izobraèvanje 2.6 4 - modernizacija tehnologije 2.0 5 - pridobivanje surovin, zbiranje odpadnih surovin, rudarstvo, itd. 2.4 6 - energetika, elektronika, ra~unalni{tvo 8.7 7 - turizem 2.6 SJM 81/82 347 8 - drugo 10.0 9 - ni potrebno zdruèvati sredstev 4.4 0 - ne vem, neodlo~en 113.4 1.13 GOSPODARSKI NA^RT SR SLOVENIJE ZA TO LETO PREDVIDEVA UKREPE, H KATERIM BOMO VSI TAKO ALI DRUGA^E PRISPEVALI. ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE? ______________________________________________________________________________ sploh v glav- neod- v glav- popol- ne vem, se ne nem se lo~en nem se noma ne poz- stri- ne stri- strinjam se stri- nam teh njam njam njam stvari, b.o. 1 3 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A-podpora industriji, ki proizvaja za iz- voz na zahod in pove~evanje izvoza 2.9 7.7 7.3 35.6 35.1 11.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — B-pospe{evanje kme- tijstva in predela- ve hrane za lastne potrebe 2.2 2.4 1.9 21.9 67.5 4.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — C-var~evanje z ener- gijo in pospe{evanje doma~ih energetskih virov 2.4 2.8 2.9 27.9 58.5 5.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — D-upad realnih osebnih dohodkov glede na 1981 (za 20%) 30.6 25.6 12.7 14.5 6.7 9.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — E-omejitev inflacije (na 15%) 5.5 8.0 12.3 26.4 32.9 14.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — F-pove~evanje obrest- nih mer za posojila 20.4 23.0 15.2 17.1 13.0 11.2 ______________________________________________________________________________ 1.14 KDO JE PO VA[I SODBI GLAVNI KRIVEC ZA TO, DA TE@AVE V GOSPODARSTVU PRI NAS NISO OBVLADANE? 1 - izvr{ni sveti ob~in 2.4 2 - direktorji podjetij (TOZD, DO) 3.5 3 - Gospodarska zbornica Slovenije 2.3 4 - Izvr{ni svet SR Slovenije (in drugi upravni 6.4 in samoupravni organi) 5 - Zvezna gospodarska zbornica 3.2 6 - Zvezni izvr{ni svet 13.1 7 - banke 0.7 8 - drugi, kdo 7.2 9 - ne vem, neodlo~en, vsi smo krivi 59.9 0 - b.o. 1.2 348 SJM 81/82 1.15 UREDITEV RAZMER V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU KOT CELOTI BO V PRIHODNJEM OBDOBJU ZAHTEVALA DOLO^ENE UKREPE, @RTVE IN ODPOVEDI LJUDI IN KOLEKTIVOV. ALI BI PO VA[I SODBI NA[TETE @RTVE, ODPOVEDI IN NAPORE MORALI SPREJETI, BI JIH LAHKO SPREJELI, ALI PA JIH NE BI SMELI SPREJETI? ______________________________________________________________________________ moramo lahko jih ne smemo neodlo~en, jih sprejmemo, jih ne vem, sprejeti ni pa nujno sprejeti b.o. 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A-manj denarja za pove~anje oseb- nih dohodkov in ‘ivljenjskega standarda 11.2 22.3 50.2 16.3 B-ljudje naj bi ve~ in bolje delali 80.9 9.9 2.9 6.3 C-manj denarja za {olstvo, zdravstvo, kulturo 9.3 15.8 64.1 10.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — D-gradili naj bi manj novih tovarn 32.6 23.3 27.1 17.0 E-manj naj bi vlagali v modernizacijo tovarn 13.4 12.5 60.3 13.8 F-manj ljudi naj bi na novo zaposlili 13.0 17.0 53.6 15.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — G-ukiniti bi morali ne- rentabilna podjetja 63.5 13.9 9.1 13.5 H-manj bi morali uvaàti in ve~ izvaàti 76.0 10.1 4.2 9.7 I-na odgovorna mesta naj bi po- stavljali ljudi z znanjem 88.8 4.0 1.0 6.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J-ukiniti razsipni{tvo, reprezen- tanco, potovanja in razmetava- nje drùbenih sredstev 85.5 5.3 2.5 6.7 K-vsaka drùbena in gospodarska odlo~itev bi morala biti stro- kovno utemeljena 85.6 4.3 1.1 9.1 L-prenehati bi morali z gradnjo razko{nih upravnih zgradb 84.3 6.2 2.9 6.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — M-ukiniti bi morali potro{ni{ke kredite za avtomobile in druge potro{ne dobrine 22.1 26.3 37.8 13.8 N-s predpisi bi morali dolo~iti vi{ino cen 63.2 13.0 9.3 14.5 ______________________________________________________________________________ SJM 81/82 349 1.16 ZANIMA NAS, V KAK[NI MERI SE VI OSEBNO ZAVZEMATE, ALI PA SE NE ZAVZEMATE, ZA NAVEDENE CILJE, POVEJTE NAM ZA VSAK CILJ POSEBEJ, KOLIKO SE ZANJ ZAVZEMATE, ALI NE ZAVZEMATE? ______________________________________________________________________________ zelo sred- bolj sploh ne poznam se nje se malo se se ne teh stva- zavze- zavze- zavze- zavze- ri, neod- mam mam mam mam lo~en,b.o. 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A1 1-bolj{e nagrajevanje delav- cev v neposredni proizvodnji 56.5 23.6 5.4 1.9 12.7 A2 2-izbor najbolj izobraènih in strokovnih ljudi na vodilne funkcije 57.3 23.1 6.1 2.3 11.2 A3 3-dajanje ve~jih pooblastil dràvnim organom zaradi ve~je u~inkovitosti v od- pravljanju negativnih pojavov 26.0 22.4 16.4 12.9 22.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A4 4-{irjenje mònosti zaposlo- vanja v zasebnih delavnicah 27.9 31.7 15.6 10.5 14.3 A5 5-izbor najbolj po{tenih ljudi na odgovorna mesta 73.5 14.9 2.9 1.3 7.4 A6 6-graditev novih tovarn, da bi se zaposlilo ve~ ljudi 28.3 25.8 18.6 13.5 13.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A7 7-zagotavljanje odlo~ilnega vpliva strokovnjakov pri odlo~anju o vseh vànih vpra{anjih v na{i drùbi 40.0 27.0 9.8 5.7 17.6 A8 8-aktivnej{a vloga dràvnih organov pri re{evanju sporov mead posameznimi delovnimi organizacijami 26.5 25.6 13.2 11.7 23.0 A9 9-zmanj{anje davka na zem- ljo in drugo imovino, ki je v zasebni lasti 40.5 23.9 11.4 10.5 13.7 zasebni lasti ______________________________________________________________________________ 1.17 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENOGOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI OBMO^JI V SLOVENIJI? 1 - manj razvita obmo~ja naj sama skrbijo za svoj razvoj 5.5 2 - to naj bo pradvsem skrb vse slovenske skupnosti, zlasti pa njenih razvitih obmo~ij 34.6 3 - manj razvita obmo~ja naj sama skrbijo zase, slovenska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 48.5 4 - drugo - 5 - ne vem, neodlo~en, b.o. 11.4 350 SJM 81/82 1.18 KMETIJSKA PROIZVODNJA SE V ZADNJEM ^ASU VSE BOLJ MEHANIZIRA, KME^KA POSESTVA PA SO [E VEDNO MAJHNA IN RAZDROBLJENA. KAJ BI BILO PO VA{EM MNENJU V ZVEZI S TEM POTREBNO STORITI? 1 - ~im ve~ zemlje naj preide iz rok posameznikov v drùbeno lastnino 3.6 2 - zasebna posest naj ostane omejena na 10 ha obdelovalne zemlje, bolj pa je treba razviti razli~ne 26.7 oblike kooperacije med kmeti in zadrugami, kombinati, najem zemlje v drùbeni lasti, itd. 3 - odpraviti omejitve zasebne posesti na 10 ha obdelovalne zemlje (agro maksimum) in dovoliti kmetu, da 60.7 dokupi toliko zemlje, kolikor jo lahko s svojo dru- ‘ino in sodobnimi stroji obdeluje 4 - drugo 1.2 5 - ne vem, neodlo~en, b.o. 7.9 1.19 ALI NAJ BI PO VA[EM MNENJU V SLOVENIJI PREPRE^EVALI, DOPU[^ALI ALI POSPE[EVALI DVOJNO DELO, NA ZEMLJI IN V TOVARNI, IN S TEM NASTAJANJE KMETOV - DELAVCEV"? 1 - prepre~evati 46.5 2 - dopu{~ati 39.2 3 - pospe{evati 6.9 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 7.9 1.20 ALI STE VI NA^ELOMA BOLJ ZA TO, DA SE DA ... 1 - ve~je nagrade najuspe{nej{im delavcem, strokovnjakom in izumiteljem, ~etudi se s tem pove~ujejo razlike med ljudmi 52.3 2 - ali pa moramo predvsem gledati na to, da ne bo pri{lo do ve~jih razlik med ljudmi, ~etudi to pomeni manj{o vzpodbudo za najuspe{nej{e delavce, strokovnjake izumitelje 30.6 3 - drugo - 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 17.2 1.21 KAKO BI SE VI ODLO^ILI: 1 - ali naj tisti, ki slabo delajo (ne prihajajo na delo, ali delajo {kodo), zgubijo zaposlitev 69.3 2 - ali je treba zagotoviti zaposlenost vsem, ne glede 16.3 na to, kako delajo 3 - ne vem, neodlo~en, b.o. 14.4 1.22 ALI JE PO VA[EM MNENJU BOLJE, ^E SI PRIZADEVAMO: 1 - zagotoviti ~im hitrej{e pove~anje proizvodnje, ~etudi se pri tem pove~a neenakost med ljudmi 42.9 2 - zagotoviti ~im ve~ enakosti med ljudmi, ~etudi bi to pomenilo po~asnej{i razvoj 31.5 3 - ne vem, b.o. 25.6 SJM 81/82 351 1.23 NEKATERI LJUDJE VAR^UJEJO, DRUGI PA PRAVIJO, DA JE DANES NESMISELNO HRANITI DENAR, IN DA JE NAJBOLJ PAMETNO, ^E GA SPROTI PORABIMO. KATERI IMAJO PO VA[EM MNENJU BOLJ PRAV? 1 - prvi, ki var~ujejo 51.0 2 - drugi, ki denar sproti porabijo 37.4 3 - ne vem, neodlo~en, b.o. 11.6 1.24 ALI SODITE, DA BI BANKE MORALE VAR^EVALCEM PRIZNATI IZGUBO ZARADI INFLACIJE V OBLIKI POVE^ANIH OBRESTI, ALI NE? 1 - da 66.9 2 - ne 12.7 3 - ne vem, neodlo~en, b.o. 20.4 1.25 KAKO BI MORAL PO VA[EM MNENJU RAVNATI ^LOVEK, KI IMA VE^ DENARJA, DA BI OHRANIL NJEGOVO VREDNOST? ALI BI GA MORAL VLO@ITI: 1 - v banko, na hranilno vlogo 15.0 2 - “pretopiti” v devize in vloìti v banko 10.7 3 - v gradnjo hi{e, nakup stanovanja 29.0 4 - v nakup zemlje 13.2 5 - v nakup, gradnjo vikenda 0.1 6 - v nakup umetni{kih vrednosti 0.5 7 - v nakup delovnih naprav, strojev za obrt, kmetijo 21.5 8 - v nakup avtomobila 0.4 9 - drugo 2.3 0 - ne vem, neodlo~en 7.2 1.26 DA BI POSPE[ILI GRADNJO IN VZDR@EVANJE STANOVANJ JE TREBA POVE^ATI NAJEMNINE ZA STANOVANJA V DRU@BENI LASTI. KAJ VI SODITE O NAJEMNINAH? 1 - najemnine so ‘e sedaj dovolj visoke, bomo pa~ manj obnavljali in gradili nova stanovanja 15.7 2 - najemnine naj se dvignejo za vse enako - glede na vrednost stanovanja; ~e kdo ne bo zmogel vi{je najemnine, naj se preseli v cenej{e stanovanje 18.6 3 - najemnine je treba dvigniti, druìnam z nizkimi dohodki pa priznati olaj{ave oziroma dati pomo~ 46.7 4 - drugo 1.3 5 - ne vem, neodlo~en, b.o. 17.8 1.27 V ZADNJIH LETIH SMO S SAMOPRISPEVKOM V VSEJ SLOVENIJI ZGRADILI VRSTO [OL, VRTCEV, ZDRAVSTVENIH DOMOV, DOMOV ZA STARE ITD. KAK[EN JE VA[ ODNOS DO SAMOPRISPEVKA? 1 - sogla{am s tak{no obliko zbiranja denarja, ker tako pridemo do objektov, ki jih sicer ne bi imeli 55.9 2 - ne sogla{am s tako obliko zbiranja denarja; gradi naj se z zbiranjem sredstev, z davki in v SIS-ih 6.0 3 - doslej sem s tem sogla{al, vendar se sedaj samoprispevki pojavljajo ‘e preve~ pogosto, tako ne sogla{am ve~31.0 4 - ne vem, ne morem se odlo~iti 7.1 352 SJM 81/82 2.00 DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE, VOLITVE, DELEGATSKI SISTEM 2.01 ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE ZAVZEMA ZK PRI NAS, SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI, ALI NE? 1 - povsem je skladna 22.9 2 - deloma je skladna 37.7 3 - ni skladna 6.5 4 - neodlo~en 4.1 5 - ne vem, jo premalo poznam, b.o. 28.8 2.02 KATERE SO PO VA[EM MNENJU NAJPOMEMBNEJ[E DRU@BENE NALOGE ZVEZE KOMUNISTOV V NA[I DRU@BI? IZBERITE TRI IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU. A1 A2 A3 Rang1 Rang2 Rang3 01 - razvijanje samoupravljanja in socialisti~ne demokracije 23.8 7.0 5.7 02 - skrb za proizvodnjo in ve~jo produktivnost 21.6 15.7 6.9 03 - uveljavljanje interesov delavskega razreda 9.0 14.5 8.8 04 - skrb za enakost vseh delovnih ljudi 10.2 13.5 9.1 05 - re{evanje napetosti in konfliktov v drùbi 2.0 5.8 6.0 06 - uveljavljanje idejne in politi~ne enotnosti v drùbi 1.4 4.2 4.5 07 - dolo~anje ciljev drùbenega razvoja 0.7 2.6 4.3 08 - razvijanje enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti 6.9 9.1 15.2 09 - borba proti nasamoupravnim pojavom in silam 2.5 4.5 8.5 10 - uveljavljanje politike neuvr{~enosti 2.0 2.5 8.8 11 - drugo 0.2 0.0 0.1 12 - ne vem 16.1 - - 13 - ni drugega odgovora - 20.5 22.0 00 - b.o. 3.6 - - 2.03 ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE IN ZVEZA KOMUNISTOV SLOVENIJE SE V TEM LETU PRIPRAVLJATA NA SVOJA KONGRESA. KATERIM OD NAVEDENIH DRU@BENIH VPRA[ANJ NAJ BI SE PO VA[EM MNENJU ZVEZA KOMUNISTOV PREDVSEM POSVETILA? (Izberite tri in jih razvrstite po pomenu.) A1 A2 A3 Rang1 Rang2 Rang3 01 - drùbeni poloàj delavca 25.1 8.9 7.6 02 - razvoj samoupravljanja 8.4 10.2 5.2 03 - izbolj{anje ‘ivljenskega standarda 15.0 18.1 10.5 04 - krepitev drùbene vloge Zveze komunistov 2.9 3.2 3.2 05 - razvijanje enakopravnosti narodov in narodnosti 5.3 12.3 10.2 06 - zmanj{evanje socialnih razlik 5.5 11.1 10.7 07 - hitrej{i gospodarski razvoj in stabilizacija 15.4 10.3 15.0 08 - problemi mladine in ‘ensk 1.0 2.3 6.1 09 - razmere v svetu in neuvr{~ena politika 1.5 2.6 8.6 10 - drugo 0.2 0.1 0.5 11 - ne vem, neodlo~en 15.9 1.7 1.9 12 - ni takega odgovora - 18.9 20.4 00 - b.o. 3.7 - - SJM 81/82 353 2.04 ALI SE STRINJATE ALI NE Z NASLEDNJIMA TRDITVAMA? A) Vsaka komunisti~na partija je odgovorna za svojo politiko predvsem pred lastnim delavskim razredom in narodom. sploh se v glavnem neod- v glavnem popolnoma ne vem, ne ne stri- se ne lo~en se stri- se stri- poznam teh njam njam njam njam stvari, b.o. 1 2 3 4 5 6 1.5 2.7 3.1 19.6 55.9 17.2 B) Ve~ja socialisti~na dràva in ve~ja komunisti~na partija imata ve~ odgovornosti in morata zato imeti tudi ve~ pravic pri dolo~anju politike komunisti~nega gibanja. popolnoma v glavnem neod- v glavnem sploh se ne vem, ne se stri- se stri- lo~en se ne ne stri- poznam teh njam njam strinjam njam stvari, b.o. 5 4 3 2 1 6 15.0 21.8 9.2 12.0 20.3 21.8 2.05 V KATERE DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE STE V^LANJENI? ALI V NJIH DELUJETE? ______________________________________________________________________________ nisem sem delujem, ~lan, b.o. ~lan imam funkcijo 1 2 3 ______________________________________________________________________________ A - Socialisti~na zveza (SZDL) 34.7 60.2 5.1 B - Zveza komunistov (ZK) 87.8 9.0 3.1 C - Zveza sindikatov 50.3 44.3 5.4 D - Zveza socialisti~ne mladine 86.8 11.5 1.7 E - Zveza borcev 91.1 7.5 1.4 ______________________________________________________________________________ (Za ~lane SZDL) 2.06 KAK[NE MO@NOSTI IMATE VI OSEBNO ZA IZRA@ANJE SVOJIH INTERESOV V SOCIALISTI^NI ZVEZI (SZDL) V VA[EM KRAJU, MESTU? 1 - brez SZDL sploh ne bi mogel uveljavljati svojih interesov6.0 2 - v SZDL lahko uveljavljam svoje interese 24.0 3 - v SZDL lahko le deloma uveljavljam svoje interese 15.2 4 - v SZDL ne morem uveljavljati svojih interesov 3.4 5 - SZDL sploh ni pripravljena izraàti mojih 1.0 interesov 6 - to me ne zanima 3.4 7 - ne vem 13.5 8 - ni ~lan SZDL, b.o. 33.6 2.07 ^E BI IZ TEH ALI ONIH RAZLOGOV SOCIALISTI^NA ZVEZA V VA[I OB^INI PRENEHALA S SVOJO DEJAVNOSTJO IN VPLIVOM, ALI MISLITE, DA BI JO VE^INA LJUDI POGRE[ALA, ALI NE? 1 - ve~ina ljudi je sploh ne bi pogre{ala 7.2 2 - ve~ina ljudi je ne bi preve~ pogre{ala 17.8 3 - ve~ina ljudi bi jo pogre{ala 40.1 354 SJM 81/82 4 - ve~ina ljudi bi jo zelo pogre{ala 5.8 5 - ne vem, neodlo~en, b.o. 29.1 2.08 ALI BI ZVEZA KOMUNISTOV IN SOCIALISTI^NA ZVEZA PO VA[EM MNENJU MORALI IMETI V VSEH VPRA[ANJIH: 1 - popolnoma enaka stali{~a 27.1 2 - stali{~a, ki izhajajo iz istih osnovnih interesov 37.3 3 - praviloma razli~na stali{~a 5.8 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 29.8 2.09 ALI IMAJO PO VA[EM MNENJU VERNI LJUDJE V OKVIRU SOCIALISTI^NE ZVEZE ENAKE MO@NOSTI ZA SVOJE UVELJAVLJANJE KOT NEVERNI, ALI NE? 1 - da, imajo enake mònosti 73.6 2 - nimajo enakih mònosti 9.3 3 - sploh nimajo mònosti 0.7 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 16.3 2.10 ALI STE ^LAN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI? (~e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENJI POSTATI ^LAN TEH ORGANOV, DELEGACIJ, ALI NE? ______________________________________________________________________________ je ni ~lan, bi ni ~lan, ne ni ~lan, ~lan bil priprav- bi bil pri- ne ve, Organi, delegacije ljen postati pravljen po- neodlo- ~lan stati ~lan ~en, b.o. 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A - v samoupravnih organih krajevne skupnosti (zbor ali konference delegatov KS, svet KS in njegova delovna telesa) 9.1 30.9 27.3 32.6 B - ~lan delegacije KS za DPS 4.0 28.3 32.0 35.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — C - ~lan delegacije KS za skup{~ine samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) 5.7 26.2 33.0 35.0 D - ~lan delegacije drùbeno- politi~nih organizacij za drùbenopoliti~ni zbor skup{~ine ob~ine 1.2 23.8 37.0 38.0 E - ~lan delegacije ali organa nad ravnijo ob~ine 0.6 19.9 40.2 39.3 ______________________________________________________________________________ 2.11 ALI STE BILI OBVE[^ENI O DELU DELEGACIJ VA[E KRAJEVNE SKUPNOSTI V ZADNJEM LETU? 1 - dobro sem bil obve{~en 23.7 2 - nekaj sem sli{al 37.2 3 - sploh nisem bil obve{~en 37.6 4 - b.o. 1.5 SJM 81/82 355 2.12 ALI SE PO VA[EM MNENJU ^LANI DELEGACIJ V VA[I KRAJEVNI SKUPNOSTI DOVOLJ ALI PREMALO POVEZUJEJO Z OB^ANI? 1 - dovolj se povezujejo 18.6 2 - premalo se povezujejo 52.1 3 - sploh se ne povezujejo 4.5 4 - ne vem, ~e se povezujejo 23.3 5 - b.o. 1.4 2.13 ALI STE V ZADNJEM LETU V VA[I KRAJEVNI SKUPNOSTI KDAJ GLASOVALI ZA KAKO ODLO^ITEV, NE DA BI VEDELI, ZA KAJ JE PRAVZAPRAV [LO? (~e da) KAKO POGOSTO TAKO GLASUJETE 1 - da, obi~ajno tako glasujem 2.1 2 - da, ve~krat sem ‘e tako glasoval 2.9 3 - da, sem ‘e tako glasoval, ~eprav obi~ajno vem, za kaj gre 6.6 4 - ne, vedel sem, za kaj sem glasoval 37.9 5 - ne, nisem glasoval, ~e nisem vedel, 18.9 za kaj je {lo 6 - v zadnjem letu nisem o ni~emer glasoval 30.2 7 - b.o. 1.3 (Za zaposlene) 2.14 ALI STE ^LAN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V DELOVNI ORGANIZACIJI? (^e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI POSTATI ^LAN TEH ORGANOV? ______________________________________________________________________________ V delovni organizaciji: je ni ~lan, ni ~lan, ni ~lan, ni za- ~lan bi bil ne bi bil ne ve, poslen priprav- priprav- neodlo- ljen ljen lo~en, postati postati b.o. ~lan ~lan 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A - v samoupravnih organih delovne organizacije, TOZD-a (delavski svet, odbori, komisije) 18.8 20.0 11.9 12.7 36.7 B - ~lan delegacije v DO za drùbenopoliti~no skup- nost oz. za skup{~ino 9.0 21.0 17.2 17.7 35.0 interesnih skupnosti (SIS) ______________________________________________________________________________ (Za zaposlene) 2.15 ALI KAJ VESTE O DELU DELEGACIJ V VA[I TOZD, DELOVNI ORGANIZACIJI V V ZADNJEM LETU? 1 - dobro sem obve{~en 29.9 2 - nekaj sem sli{al, bral 22.0 3 - ni~ ne vem o tem, b.o. 11.6 4 - ni zaposlen 36.6 356 SJM 81/82 (Za zaposlene) 2.16 ALI SE ^LANI DELEGACIJ V VA[I TOZD, DELOVNI ORGANIZACIJI DOVOLJ ALI PREMALO POVEZUJEJO Z DELAVCI? 1 - dovolj se povezujejo 20.0 2 - premalo se povezujejo 32.7 3 - sploh se ne povezujejo 1.9 4 - ne vem, ~e se povezujejo 2.3 5 - ni~ ne vem o tem, b.o. 6.7 6 - ni zaposlen 36.4 (Za zaposlene) 2.17 KAKO BI OCENILI VA[ OSEBNI VPLIV PRI ODLO^ANJU V DALOVNI ORGANIZACIJI, TOZD-u, V ZVEZI S STVARMI, KI SO SPODAJ NA{TETE? ______________________________________________________________________________ zelo maj- srednji velik zelo ne vem, majhen hen vpliv vpliv velik neodlo- vpliv vpliv vpliv ~en, b.o. 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A1 1-razpolaganje s celotnim prihodkom in dohodkom 18.1 16.8 16.4 2.9 1.1 8.0 A2 2-ocenjevanje dela, osebni dohodki 14.8 17.9 17.4 4.9 1.3 6.8 A3 3-u~inkovitost gospodarjenja 13.2 15.6 18.4 6.1 1.4 8.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A4 4-delovna disciplina 9.1 13.6 21.9 10.8 2.2 5.6 A5 5-nove investicije, planiranje razvoja 20.4 15.2 13.3 4.7 1.2 8.4 A6 6-dohodkovno povezovanje z drugimi delovnimi organiz. 25.1 13.5 9.8 3.2 0.7 10.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A7 7-organizacija dela, dodeljevanje dela 17.3 13.9 15.9 5.7 1.7 8.8 A8 8-imenovanje direktorja TOZD (delovne organizacije) 21.5 13.1 14.5 4.7 0.9 8.5 A9 9-dolo~anje kandidatov za delavski svet in njegova 9.1 11.4 23.2 10.2 2.4 6.9 telesa _____________________________________________________________________________ 7 - ni zaposlen 36.8 2.18 ALI SE STRINJATE ALI NE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI: A) Samoupravljanje prispeva k temu, da ljudje bolj upo{tevajo skupne potrebe in interese. sploh se v glavnem neodlo- v glavnem popolnoma ne vem, ne ne stri- se ne ~en se stri- se stri- poznam teh njam strinjam njam njam stvari, b.o. 1 2 3 4 5 6 1.8 7.5 7.2 41.3 27.4 14.8 B) Hiter ekonomski razvoj zahteva mo~no centralno oblast, dràvo. SJM 81/82 357 sploh se v glavnem neodlo- v glavnem popolnoma ne vem, ne ne stri- se ne ~en se stri- se stri- poznam teh njam strinjam njam njam stvari, b.o. 1 2 3 4 5 6 12.8 14.2 10.8 26.8 16.6 18.8 C) Samoupravni socializem daje ~loveku ve~ mònosti za njegov vsestranski razvoj kot druge drùbene ureditve. sploh se v glavnem neodlo- v glavnem popolnoma ne vem, ne ne stri- se ne ~en se stri- se stri- poznam teh njam strinjam njam njam stvari, b.o. 1 2 3 4 5 6 1.3 4.7 7.9 35.6 33.6 17.0 D) Gospodarstvo bi se hitreje razvijalo, ~e bi direktorji imeli ve~ pooblastil. popol- v glavnem neodlo- v glavnem se sploh se ne ne vem, ne noma se se strinjam ~en ne strinjam strinjam poznam teh strinjam stvari, b.o. 5 4 3 2 1 6 6.2 16.9 14.3 21.8 23.1 17.8 2.19 V MARCU 1982 BODO VOLITVE DELEGATOV V DELEGACIJE. SESTAVNI DEL TEGA VOLILNEGA PROCESA JE STALNO EVIDENTIRANJE DRU@BENO AKTIVNIH LJUDI. ALI KAJ VESTE O TEM? 1 - ni~ ne vem, b.o. 49.4 2 - vem o tem 50.6 2.20 KAJ MENITE O POMENU EVIDENTIRANJA KANDIDATOV? 1 - ni~ ne ve o tem, b.o. 49.0 2 - pomeni drùbeno priznanje za evidentirane 6.5 3 - omogo~a demokrati~no sodelovanje vseh v kadrovski politiki 12.7 4 - omogo~a izbor najbolj{ih kadrov 20.1 5 - je le formalnost, nima ve~jega pomena za volitve 6.5 6 - drugo, kaj 0.7 7 - ne vem 4.3 2.21 ALI STE TUDI SAMI SODELOVALI PRI EVIDENTIRANJU PRIMERNIH LJUDI ZA DELEGATE? 1 - ni~ ne ve o tem 49.7 2 - da, predlagal sem kandidate 12.9 3 - predlogov nisem imel, sem pa povedal svoje mnenje o kandidatih 5.8 4 - bil sem na sestanku, a nisem povedal svojega mnenja 5.6 5 - nisem sodeloval pri tem, ker to nima nobenega vpliva 4.2 6 - nisem sodeloval pri tem, ker me to ne zanima 2.3 7 - nisem sodeloval iz drugih razlogov, b.o. 19.6 2.22 KAJ JE PRI[LO PRI EVIDENTIRANJU ZA DELEGATE NAJBOLJ DO IZRAZA 1 - ni~ ne ve o tem 49.7 2 - predlagali smo najbolj primerne kandidate 16.6 3 - razvila se je demokrati~na razprava o kandidatih 5.0 4 - ob~ani niso imeli ve~jega vpliva, ker je bilo ‘e 358 SJM 81/82 vse vnaprej pripravljeno 8.2 5 - opravljeno je bilo na hitro, v zadnjem hipu 2.0 6 - ob~ani niso bili aktivni, niso predlagali kandidatov 3.3 7 - kaj drugega 1.1 8 - ne vem, b.o. 13.9 2.23 PONEKOD DOLO^AJO PO VE^ KANDIDATOV ZA ENO DELEGATSKO MESTO (ODPRTA LISTA), DRUGOD PA PO ENEGA KANDIDATA NA DELEGATSKO MESTO (ZAPRTA LISTA). KAJ MENITE, DA JE BOLJE: 1 - bolje je, da je toliko kandidatov, kot se jih voli, ker se le tako zagotavlja ustrezna zastopanost 7.9 2 - bolje je, da je ve~ kandidatov, kot se jih voli, ker je to bolj demokrati~no in se tako bolj spo{tuje volja delovnih ljudi in ob~anov 39.5 3 - vseeno je 2.2 4 - ne vem, neodlo~en 7.3 5 - ni~ ne vem o tem, b.o. 43.1 2.24 KDO JE IMEL PO VA[EM MNENJU NAJVE^JI VPLIV PRI IZBIRANJU KANDIDATOV V VA[I TOZD oz. KRAJEVNI SKUPNOSTI? (Moèn je le en odgovor) 01 - ni~ ne ve o tem 48.2 02 - sami delovni ljudje in ob~ani 13.2 03 - Zveza komunistov 5.5 04 - SZDL 6.5 05 - Sindikati 6.7 06 - delegacije 0.9 07 - vplivni posamezniki 3.9 08 - vodilni delavci v delovni organizaciji,funkcionarji KS5.9 09 - kdo drug 0.3 00 - ne vem kdo 9.0 2.25 ALI STE MORDA BILI PREDLAGANI ZA DELEGATA? ALI BI SPREJELI KANDIDATURO ZA DELEGATA, ^E BI BILI PREDLAGANI? 1 - bil sem predlagan in sem sprejel kandidaturo 14.9 2 - bil sem predlagan, vendar nisem sprejel kandidature 2.0 3 - nisem bil predlagan, a bi sprejel kandidaturo, ~e bi bil predlagan 13.7 4 - nisem bil predlagan in ne bi sprejel kandidature, ~e bi bil predlagan 8.5 5 - nisem bil predlagan in ne vem ~e bi sprejel kandidaturo (neodlo~en) 13.5 6 - ni~ ne vem o tem, b.o. 47.5 2.26 ALI LAHKO POVESTE, KAJ JE GLAVNI RAZLOG, DA HODITE NA VOLITVE? 1 - to je izpolnjevanje dràvljanske dol`nosti 60.6 2 - ni mi vseeno, kdo je delegat 18.3 3 - ‘e od nekdaj hodim na volitve, iz navade 2.8 4 - menim, da s tem vplivam na drùbene zadeve 9.2 5 - ~e ne bi hodil na volitve, bi mi lahko {kodovalo 3.0 6 - drugo 1.1 7 - ne vem zakaj, b.o. 2.1 8 - ne hodim na volitve 3.0 2.27 ZANIMA NAS, KOLIKO KANDIDATOV, KI STE JIH VOLILI NA ZADNJIH VOLITVAH SJM 81/82 359 V KRAJEVNI SKUPNOSTI IN V TOZD-u, STE POZNALI? 1 - vse kandidate 22.5 2 - ve~ino kandidatov 27.2 3 - dober del, polovico njih 12.0 4 - le manj{i del 13.5 5 - le posamezne kandidate 12.1 6 - nikogar nisem poznal 6.8 7 - nisem bil na volitvah, b.o. 5.9 2.28 ZANIMA NAS, ALI OB^UTITE MILICO KOT SLU@BO, KI SKRBI TUDI ZA VAS, ALI LE KOT DR@AVNI ORGAN? 1 - ~utim, da skrbi tudi za mene 67.4 2 - menim, da v glavnem sluì dràvi, zame pa skrbi le malo 22.9 3 - ne vem, neodlo~en, b.o. 9.7 3.00 ZUNANJA POLITIKA, OGRO@ENOST, OBRAMBA 3.01 V PRETEKLEM LETU JE BILO MNOGO GOVORA O RAZORO@ITVI V EVROPI. ALI V ZVEZI S TEM PRI^AKUJETE KAJ UGODNEGA V TEM LETU? 1 - ni~ ne vem o tem, b.o. 23.8 2 - ni~ ugodnega ne pri~akujem 50.5 3 - pri~akujem ugodne rezultate 25.7 3.02 KAK[NA ZUNANJA POLITIKA PO VA[I SODBI V SEDANJIH RAZMERAH NAJBOLJ USTREZA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - prizadevati si moramo za mir in enakopravnost med narodi, ne glede na to, ali je to velikim silam v{e~ ali ne 66.1 2 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 13.2 3 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsak ureja tako, kot to more in ‘eli 7.9 4 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drugi blok 0.4 5 - ne vem, neodlo~en, b.o. 12.4 3.03 ALI PO VA[EM MNENJU POLITIKA NEUVR[^ENOSTI PRISPEVA K VARNOSTI JUGOSLAVIJE, ALI NE? 1 - pomembno prispeva 59.4 2 - deloma prispeva 21.1 3 - ne prispeva 1.4 4 - ne vem, neodlo~en 18.1 3.04 ALI SODITE, DA BI LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA (DR@AVA ALI SKUPINA DR@AV)OGROZILA VARNOST JUGOSLAVIJE, ALI NE? (~e da) S KATERE STRANI JE PO VA[EM MNENJU MO@NA TA NEVARNOST? 1 - da, mòna je nevarnost s strani zahoda 1.3 2 - da, mòna je nevarnost s strani vzhoda 10.2 3 - da, ogroèni smo tako z vzhoda kot zahoda 22.3 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 26.8 360 SJM 81/82 5 - ne vidim, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost 39.5 3.05 ALI SODITE, DA SEDAJ KAKA SOSEDNJA DR@AVA (ALI PA KAKA DRUGA DR@AVA, KI NI SOSEDA) PREDSTAVLJA VOJA[KO NEVARNOST ZA JUGOSLAVIJO, ALI NE? (~e da) KATERA DR@AVA? 1 - ne vidim, da bi katerakoli dràva predstavljala voja{ko nevarnost za Jugoslavijo 55.0 2 - ne vem, neodlo~en, b.o. 31.9 3 - voja{ko nevarnost za Jugoslavijo predstavlja: 13.2 3.05B KATERA DR@AVA: V305A+B 1 - Albanija 6.6 2 - Bolgarija 2.6 3 - Sovjetska Zveza 4.2 4 - Romunija, Madàrska in druge dràve socialisti~nega var{avskega pakta 1.7 5 - ZDA 0.8 6 - Avstrija, Italija, Gr~ija, druge dràve NATO pakta 0.7 7 - druga dràva 0.3 8 - ne vidi nevarnost, ne ve, b.o. 86.1 3.06 MO@NE SO RAZLI^NE OBLIKE SOVRA@NEGA PRITISKA OD ZUNAJ NA JUGOSLAVIJO. KATERA OBLIKA PRITISKA NAS PO VA[EM MNENJU BOLJ, IN KATERA MANJ OGRO@A? ______________________________________________________________________________ sploh ne ne neodlo- ogroà zelo ne vem, ogroà ogroà ~en ogroà b.o. 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A-ekonomski pritisk 1.8 13.4 13.6 38.8 8.3 23.4 B-politi~ni in propa- gandni pritisk 1.8 15.1 12.4 39.0 6.2 24.8 C-pritisk z uporabo 2.3 12.7 9.9 42.3 9.6 22.7 sovràne emigracije D-voja{ki pritisk 12.7 37.0 12.0 10.0 2.0 25.6 ______________________________________________________________________________ 3.07 ALI MENITE, DA BI SE V PRIMERU VOJA[KEGA NAPADA VE^INA SLOVENCEV UPRLA NAPADALCU, ALI NE? 1 - prepri~an sem, da bi se ve~ina Slovencev uprla napadalcu73.3 2 - ve~ina sposobnih bi se uprla napadalcu 12.2 3 - del Slovencev bi se uprl, precej ljudi pa bi re{evalo le svojo koò 8.2 4 - le malokdo bi se uprl napadalcu 0.1 5 - ne vem kako bi bilo, b.o. 6.1 3.08 ZAMISEL VSELJUDSKE OBRAMBE PREDPOSTAVLJA VKLJU^ENOST VSAKEGA OB^ANA V OBRAMBO. ALI VI VESTE, KAK[NE SO VA[E NALOGE V PRIMERU NAPADA? 1 - da, vem 64.1 2 - le deloma vem 21.2 3 - ne vem, b.o. 14.7 SJM 81/82 361 3.09 ALI STE V LANSKEM LETU SODELOVALI NA KAKEM PREDAVANJU, VAJI, TE^AJU IZ OBRAMBNE VZGOJE? (^e da) KAKO OCENJUJETE USPE[NOST PRIPRAVE IN IZVEDBE TEGA PROGRAMA? 1 - izredno uspe{en 9.3 2 - uspe{en 46.9 3 - neodlo~en 4.1 4 - neuspe{en 1.8 5 - povsem neuspe{en 0.3 6 - ni sodeloval, b.o. 37.7 3.10 ALI SO PO VA[EM MNENJU @ENSKE USTREZNO VKLJU^ENE V OBRAMBNE PRIPRAVE IN V DRU@BENO SAMOZA[^ITO V VA[EM KRAJU, ALI NISO? 1 - povsem ustrezno 48.0 2 - le deloma ustrezno 30.6 3 - neustrezno 4.4 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 16.9 3.11 ZANIMA NAS KOLIKO STE SEZNANJENI Z DOGODKI NA POLJSKEM V ZADNJEM ^ASU. 1 - sem zelo dobro seznanjen 10.7 2 - sem dobro seznanjen 38.8 3 - nekaj sem sli{al, bral 34.0 4 - ni~ ne vem o tem, b.o. 16.6 (^e je odgovor 1,2,3,) 3.12 ALI OCENJUJETE DEJAVNOST NAVEDENIH SIL SODOBNE POLJSKE V PRETEKLEM LETU POZITIVNO ALI NEGATIVNO? ______________________________________________________________________________ izrazito pozi- neod- nega- izrazito ne- pozitivno tivno lo~en tivno gativno, b.o. 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A - poljska partija (PZDP) 1.2 11.5 36.4 29.5 3.7 B - poljska cerkev 1.6 17.7 40.2 20.3 2.6 C - sindikat Solidarnost 6.1 28.8 32.8 13.0 1.6 D - poljska vojska 2.1 12.9 34.5 25.1 7.5 ______________________________________________________________________________ 6 - odgovoril je, da ni~ ne ve o tem, b.o. 17.7 362 SJM 81/82 (^e je odgovor pri 3.11 bil 1,2,3) 3.13 LJUDJE IMAJO RAZLI^NA MNENJA O UVEDBI VOJNEGA STANJA NA POLJSKEM. V KAK[NI MERI SE STRINJATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI. ______________________________________________________________________________ popol- v glav- neod- v glav- sploh noma nem se lo~en nem se se ne se stri- ne stri- stri- njam stri- njam, njam njam b.o. 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A1 1-uvedba vojnega stanja je bila nujna, ker je bilo potrebno zavarovati no- tranji red in prepre~iti anarhijo 14.0 21.3 19.1 14.5 13.4 A2 2-uvedba vojnega stanja je bila nujna, ker so raz- li~ne sile ‘elele odpra- viti socializem (zaradi zavarovanja socializma) 9.2 19.0 25.1 14.5 14.4 A3 3-potrebno bi bilo nadalje- vati z dialogom med ob- lastjo, solidarnostjo in cerkvijo zaradi demokra- ti~ne prenove poljske drùbe - voja{ki poseg pa to onemogo~a 23.2 22.0 24.5 8.9 3.6 A4 4-uvedba vojnega stanja je manj{e zlo, ve~je bi bilo, ~e bi zru{ili socializem 18.3 24.6 25.6 8.4 5.0 A5 5-uvedba vojnega stanja po poljski vojski je manj{e zlo, ve~je bi bilo, ~e bi v razmere posegla sovjetska armada 36.6 21.8 15.2 4.9 3.8 A6 6-uvedba vojnega stanja je notranja poljska zadeva, naj jo re{ijo sami Poljaki 35.4 19.9 14.9 7.6 4.4 ______________________________________________________________________________ 7-odgovoril je, da ni~ ne ve o tem 17.8 3.14 ALI SOGLA[ATE ALI NE Z NASLEDNJIMI OPREDELITVAMI NALOG ARMADE V SODOBNI DRU@BI? 1 - popolnoma se strinjam 2 - v glavnem se strinjam 3 - neodlo~en 4 - v glavnem se ne strinjam 5 - sploh se ne strinjam 6 - ne poznam dovolj teh stvari, b.o. SJM 81/82 363 ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A1 1-armada naj varuje deèlo pred morebitnim zunanjim napadalcem 79.6 12.5 2.0 0.9 0.2 4.8 A2 2-naj sodeluje pri gradnji ceste, spravilu pridelkov... 49.6 34.1 5.0 4.3 2.2 4.8 A3 3-naj vzgaja mladino v patriotskem duhu 50.4 24.3 10.6 3.9 2.9 8.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A4 4-armada naj varuje politi~- ni sistem in notranji red v dràvi 51.6 25.0 6.8 5.6 4.2 6.7 A5 5-naj pomaga v primeru kata- strof in naravnih nesre~ 74.0 18.8 1.8 0.9 0.2 4.3 A6 6-~e se zdi potrebno, naj armada prevzame dràvno oblast v svoje roke 22.8 19.1 18.4 11.2 18.4 10.2 A7 7-naj skrbi za voja{ko uspo- sobljenost in naj se ne vme{uje v politi~na dogajanja 31.8 23.4 17.9 9.9 7.5 9.5 ______________________________________________________________________________ 4.00 DELO, NAGRAJEVANJE, RAZLIKE 4.01 ^LOVEK SE POGOSTO VPRA[A “ZAKAJ PRAVZAPRAV DELAM”? ALI KATERI OD NAVEDENIH ODGOVOROV USTREZA VA[I SITUACIJI? IZBERITE DVA NAJPOMEMBNEJ[A IN JIH UVRSTITE PO POMENU. Rang1 Rang2 1 - da preìvim 27.2 6.3 2 - da si zagotovim ~im bolj udobno, brezskrbno ‘ivljenje 18.4 13.3 3 - da zagotovim otrokom bolj{o prihodnost 30.8 29.1 4 - da si zagotovim mirno ‘ivljenje v starosti 9.0 22.6 5 - delo mi predstavlja zadovoljstvo in veselje 11.7 16.1 6 - da si zagotovim mònosti za kulturo, rekreacijo 0.3 2.2 7 - da si zagotovim sredstva za uìvanje na potovanjih in dopustih 0.0 1.6 8 - da si pridobim ~im ve~ materialnih dobrin 0.4 2.4 9 - da si pridobim ~im vi{ji drùbeni poloàj, da napredujem 0.7 2.1 0 - ni~ od tega, drugo 1.3 4.3 4.02 KAKO POMEMBNO IN VA@NO JE DELO V VA[EM CELOTNEM @IVLJENJU? 1 2 3 4 5 6 7 0 - b.o. 1.2 0.9 1.9 18.3 11.0 16.5 49.9 0.4 Ena najmanj pomembnih Srednje pomembna Ena najbolj pomembnih stvari v mojem stvar v mojem stvari v mojem ‘ivljenju ‘ivljenju ‘ivljenju 364 SJM 81/82 4.03 V KOLIK[NI MERI LAHKO PRI SVOJEM DELU IZRAZITE SVOJE SPOSOBNOSTI IN IDEJE? 1 - da, dosti mònosti imam 29.4 2 - da, {e kar 39.7 3 - malo mònosti imam 16.5 4 - sploh nimam mònosti 4.8 5 - ne vem, b.o. 9.7 4.04 ALI STE ZADOVOLJNI S SVOJIM SEDANJIM DELOM? 1 - zelo sem zadovoljen 17.4 2 - sem zadovoljen 61.4 3 - ne morem re~i, ali sem zadovoljen, ali ne, b.o. 16.5 4 - nisem zadovoljen 4.3 5 - zelo sem nezadovoljen 0.4 4.05 ALI LAHKO OCENITE STOPNJO POVPRE^NE IZKORI[^ENOSTI 8-URNEGA DELOVNIKA V ZADNJIH MESECIH... od 8 ur je povpre~no izkori{~eno ______________________________________________________________________________ A1 1-zase osebno 1 2 3 4 5 6 7 8 0 ni zaposlen 0.7 0.7 0.5 2.0 4.7 13.4 22.6 18.5 36.9 A2 2-za druge delavce v va{i DO oz. v delovnem okolju, ki ga poznate 1 2 3 4 5 6 7 8 0 ne ve, ne pozna, 1.0 0.8 1.4 4.6 6.6 17.5 17.6 8.8 41.6 ni zaposlen ______________________________________________________________________________ 4.06 LJUDJE POGOSTO DELAJO TUDI IZVEN DELOVNEGA ^ASA IN IZVEN SLU@BE, DA ZASLU@IJO KAJ VE^, DA SI ZGRADIJO HI[O, UREDIJO, OBDELAJO, ITD. KOLIKO UR PRIBLI@NO POVPRE^NO NA TEDEN DELATE... N406NAD Nadure v podjetju: 1 - 1 - 10 ur 10.2 2 - 11 ur in ve~ 3.2 3 - je zaposlen, ne dela nadur, b.o. 86.6 N406PRI “Privatno”, da kaj zasluìm: 1 - 1 - 10 ur 5.8 2 - 11 ur in ve~ 3.0 0 - b.o. 91.3 0406SEP Za sebe, prijatelje, sosede, brez pla~ila: 1 - 1 - 10 ur 28.2 2 - 11 ur in ve~ 18.3 0 - b.o. 53.5 4.07 V VE^INI EVROPSKIH DE@EL DELAJO DELAVCI, KI NISO VKLJU^ENI V IZMENSKO SJM 81/82 365 DELO, DOPOLDNE IN POPOLDNE - Z OPOLDANSKIM ODMOROM (PODOBNO KOT PRI NAS TRGOVCI). ALI BI Z VIDIKA BOLJ[E DELOVNE U^INKOVITOSTI IN DOSTOPNOSTI SLU@B KAZALO UVESTI TAK DELOVNIK TUDI PRI NAS, ALI NE? (~e da) ZA KOGA? (Obkroìte ustrezno - ve~ odgovorov) A1 3 - za uradnike, v ob~ini, upravnih slùbah, SIS-ih, ipd. 29.2 A2 3 - za zdravnike in zdravstvene delavce 25.3 A3 3 - za uslùbence v skupnih slùbah DO, TOZD, kjer drugi delavci delajo v ve~ izmenah 14.3 A4 3 - za vse delavce v TOZD, DO, kjer delo poteka v eni izmeni 10.5 A5 3 - za druge 3.0 5 - ne vem, neodlo~en 48.9 6 - se ne strinja 4.5 4.08 V ZADNJEM LETU JE BILO DOSTI GOVORA O TEM, ALI NAJ UVEDEMO “ZIMSKI ^AS” OZIROMA - TAKO KOT VSA EVROPA - “LETNI ^AS”. ALI SE VI ZAVZEMATE BOLJ: 1 - za letni ~as (poleti za eno uro bolj zgodaj) 27.7 2 - za zimski ~as (pozimi za eno uro bolj pozno) 7.6 3 - lahko bi spremenili delavnik, a brez spreminjanja ~asa 4.5 4 - naj ostane tako, kot je sedaj 46.9 5 - ne vem, neodlo~en, b.o. 13.4 4.09 PRAVIJO, DA SE BO V PRIHODNOSTI ZARADI AVTOMATIZACIJE POVSOD V SVETU ZMANJ[EVALO [TEVILO DELOVNIH MEST. KAJ SODITE, KAJ BI BILO TREBA STORITI PRI NAS V PRIMERU, ^E BI BILO ZA VSE MANJ DELA? 1 - delovna mesta naj bi obdràli bolj sposobni in u~inkoviti 16.2 2 - delo bi morali enakomerno razporediti, da bi vsi obdràli delovna mesta 65.6 3 - drugo 5.2 4 - ne vem, b.o. 13.0 4.10 ZAMISLITE SI, DA STE IZPOLNILI VSE POGOJE, IN DA STE TIK PRED UPOKOJITVIJO. KAJ BI V TEM PRIMERU IZBRALI? 1 - takoj{njo upokojitev in mirno uìvanje v prostem ~asu 62.2 2 - takoj{njo upokojitev in dopolnilni zasluèk 9.6 3 - to, da bi redno delal, dokler bi to zmogel 16.1 4 - drugo 1.5 5 - ne vem, neodlo~en, b.o. 10.6 4.11 ALI SE VAM ZDI, DA JE IZENA^ITEV POKOJNINSKE DOBE @ENSK IN MO[KIH NA 40 LET SPREJEMLJIVA, ALI NE? 1 - ni sprejemljiva 71.9 2 - je sprejemljiva 6.9 3 - neodlo~en, ne vem, b.o. 21.2 366 SJM 81/82 Razlogi, da ni sprejemljiva: ({ifrirana sta dva odgovora) 411A+411B 1 - ker so ‘enske bolj obremenjene, ker bi bile preve~ obremenjene, bilo bi preve~ naporno zanje, ker imajo ve~ kot mo{ki dodatnega dela, ipd. 19.4 2 - ker se ‘enske doma ukvarjajo z otroci, dru- ‘ino, z delom doma, v gospodinjstvu 25.1 3 - ker imajo ‘enske ve~ teàv z zdravjem v starej{ih letih, ker prej zbolijo kot mo{ki, ker so manj odporne, fizi~no manj sposobne, prej ope{ajo, ipd. 11.9 4 - ker ne bi bilo pravi~no 0.4 5 - drugo 10.9 6 - izena~enje je sprejemljivo 6.0 7 - ne ve, neodlo~en 18.4 0 - b.o. 11.7 4.12 VSE KA@E, DA SI BODO TUDI PRI NAS V SLOVENIJI MLADI LJUDJE PO ZAKLJU^NEM [OLANJU V PRIHODNJE VSE TE@JE NA[LI ZAPOSLITEV, V KAK[NI MERI SE STRINJATE Z NAVEDENIMI UKREPI, DA BI PREPRE^ILI NEZAPOSLENOST MLADIH V PRIHODNJE: ______________________________________________________________________________ sploh ne neo- stri- v ce- ne vem, se ne stri- pre- njam loti ne poz- stri- njam del- se se nam teh njam se jen stri- stvari, njam b.o. 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A1-neustrezno izobraène de- lavce na strkovnih in vo- dilnih poloàjih naj nado- mestijo mladi strokovnjaki 2.3 6.6 8.5 41.5 32.9 8.2 A2-vse delavce, ki izpolnju- jejo pogoje, je potrebno obvezno upokojiti, ne glede na voljo in sposob- nost za delo 2.0 5.8 5.5 35.9 45.0 5.8 A3-omejiti je treba honorar- no in nadurno delo 1.6 4.3 5.6 36.7 46.0 5.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A4-prepre~evati je treba dvojno delo: v tovarni in na zemlji 7.5 21.9 14.3 23.4 27.2 5.7 A5-prepre~evati je treba {umarsko obrt 2.8 6.3 10.2 34.6 39.0 7.1 A6-omogo~iti obrtnikom, gostilni~arjem, da zaposlijo ve~ delavcev 4.1 8.8 14.2 41.1 23.3 8.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A7-mladi naj grejo na delo v tujino 45.1 34.3 6.8 6.8 1.8 5.2 A8-omejiti zaposlovanje de- lavcev iz drugih republik 7.6 14.9 16.2 34.2 20.5 6.6 A9-zaostriti delovno disci- plino in odstraniti vse, ki zaposlitev zlorabljajo 2.4 2.0 4.4 38.7 46.8 5.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — SJM 81/82 367 ______________________________________________________________________________ sploh ne neo- stri- v ce- ne vem, se ne stri- pre- njam loti ne poz- stri- njam del- se se nam teh njam se jen stri- stvari, njam b.o. 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A10-omejiti zaposlovanje ‘ensk in dati prednost mo{kim 34.3 30.9 11.9 12.9 4.4 5.5 A11-vsem skraj{ati delovnik ali delovno dobo 5.4 11.1 17.7 38.3 19.9 7.6 A12-mladi naj ~akajo na zaposlitev 51.2 33.6 4.5 3.9 1.9 5.0 ______________________________________________________________________________ 4.13 V SLOVENIJI JE @E VE^ KOT 44% @ENSK ZAPOSLENIH. KAK[NO JE VA[E MNENJE O ZAPOSLOVANJU @ENSK? 1 - vsak ~lovek, ne glede na spol, naj s svojim 54.8 delom skrbi za svoj obstoj 2 - ‘enska naj bo zaposlena le, ~e ni poro~ena in nima otrok 5.0 3 - poro~ena ‘enska naj bo zaposlena le, ~e mò premalo zasluì 16.6 4 - poro~ena ‘enska naj bo zaposlena, ~e se z moèm tako dogovorita 16.0 5 - drugo 1.1 6 - ne vem, o tem nisem razmi{ljal, b.o. 6.5 4.14 ALI NAJ BI V SLOVENIJI TUDI V BODO^E OMOGO^ALI ZAPOSLOVANJE DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK, ALI NE? 1 - ne 48.6 2 - da 28.9 3 - ne vem, neodlo~en, b.o. 22.5 4.15 ALI STE ZAPOSLENI? 1 - da, zaposlen 63.3 2 - nisem zaposlen, b.o. 36.7 (^e je zaposlen) 4.16 ALI DELA V GLAVNEM: 1 - dopoldne 38.4 2 - pono~i 0.5 3 - popoldne in zve~er 1.3 4 - v izmenah 19.3 5 - cel dan 3.9 6 - nisem zaposlen, b.o. 36.7 (^e je zaposlen) 4.17 ALI STE V ZADNJIH PETIH LETIH PRI DELU KAJ NAPREDOVALI? 1 - napredoval 22.8 2 - ostal na istem 39.3 368 SJM 81/82 3 - nazadoval 0.7 4 - ne vem 0.4 5 - nisem zaposlen, b.o. 36.8 (^e je zaposlen 4.18 ZANIMA NAS [E BOLJ PODROBNO, KAKO GLEDATE NA “DELO”. DA BOSTE TO LA@JE RAZLO@ILI, NAVAJAMO 6 TRDITEV. PREBERITE JIH; NA VOLJO IMATE 100 TO^K, KI JIH MORATE RAZDELITI MED TE TRDITVE. ^IM BOLJ SE STRINJATE Z DOLO- ^ENO TRDITVIJO, TEM VE^ TO^K JI DAJTE. a) Delo ti daje drùbeni poloàj in ugled - povpre~je: 18.2 01 - 20 to~k 28.4 21 - 40 to~k 4.9 41 - 60 to~k 2.1 61 - 80 to~k 0.2 81 - 97 to~k 0.1 98 - vseh 100 to~k za eno trditev 0.0 99 - ni zaposlen 36.6 0 to~k 27.7 b) Z delom pride{ do dohodka, ki ga potrebuje{ - povpre~je: 41.1 01 - 20 to~k 14.8 21 - 40 to~k 16.2 41 - 60 to~k 21.9 61 - 80 to~k 6.0 81 - 97 to~k 1.2 98 - vseh 100 to~k za eno trditev 0.0 99 - ni zaposlen 36.7 0 to~k 3.2 c) Delo te zaposluje - povpre~je: 16.7 01 - 20 to~k 33.0 21 - 40 to~k 4.1 41 - 60 to~k 1.5 61 - 80 to~k 0.2 81 - 97 to~k 0.1 98 - vseh 100 to~k za eno trditev 0.0 99 - ni zaposlen 36.7 0 to~k 24.3 d) ^e dela{, pride{ do zanimivih stikov z ljudmi - povpre~je: 14.7 01 - 20 to~k 33.9 21 - 40 to~k 3.3 41 - 60 to~k 0.6 61 - 80 to~k 0.1 81 - 97 to~k 0.0 98 - vseh 100 to~k za eno trditev 0.0 99 - ni zaposlen 36.7 0 to~k 25.3 e) ^e dela{, ima drùba od tebe korist - povpre~je: 21.8 01 - 20 to~k 33.7 21 - 40 to~k 11.0 41 - 60 to~k 4.5 61 - 80 to~k 0.2 81 - 97 to~k 0.1 98 - vseh 100 to~k za eno trditev 0.0 99 - ni zaposlen 36.7 0 to~k 13.7 SJM 81/82 369 f) Delo je samo po sebi zanimivo in te zadovoljuje - povpre~je: 18.9 01 - 20 to~k 31.3 21 - 40 to~k 6.9 41 - 60 to~k 2.6 61 - 80 to~k 0.4 81 - 97 to~k 0.0 98 - vseh 100 to~k za eno trditev 0.0 99 - ni zaposlen 36.7 0 to~k 22.1 (^e je zaposlen) 4.19 IN SEDAJ RAZDELITE 100 TO^K MED AKTIVNOSTI, KI SO TU NA[TETE. a) Aktivnost v prostem ~asu, (kot npr. hobiji, {port, rekreacija, stiki s prijatelji... - povpre~je: 23.6 01 - 20 to~k 29.7 21 - 40 to~k 11.4 41 - 60 to~k 5.0 61 - 80 to~k 0.7 81 - 97 to~k 0.1 98 - vseh 100 to~k za eno trditev 0.0 99 - ni zaposlen 36.7 0 to~k 16.3 b) Aktivnost v KS, v DPO, v dru{tvih - povpre~je: 15.9 01 - 20 to~k 24.2 21 - 40 to~k 3.5 41 - 60 to~k 1.0 61 - 80 to~k 0.1 81 - 97 to~k 0.0 98 - vseh 100 to~k za eno trditev 0.0 99 - ni zaposlen 36.7 0 to~k 34.6 c) Delo - povpre~je: 40.6 01 - 20 to~k 12.9 21 - 40 to~k 17.6 41 - 60 to~k 21.7 61 - 80 to~k 4.0 81 - 97 to~k 0.7 98 - vseh 100 to~k za eno trditev 0.0 99 - ni zaposlen 36.7 0 to~k 6.4 d) Verske aktivnosti - povpre~je: 11.9 01 - 20 to~k 9.1 21 - 40 to~k 0.4 41 - 60 to~k 0.3 61 - 80 to~k 0.0 81 - 97 to~k 0.0 98 - vseh 100 to~k za eno trditev 0.0 99 - ni zaposlen 36.7 0 to~k 53.4 370 SJM 81/82 e) Druìna - povpre~je: 37.2 01 - 20 to~k 15.9 21 - 40 to~k 20.4 41 - 60 to~k 17.7 61 - 80 to~k 3.5 81 - 97 to~k 0.5 98 - vseh 100 to~k za eno trditev 0.0 99 - ni zaposlen 36.7 0 to~k 5.2 (^e je zaposlen) 4.20 NA TEJ IN NASLEDNJI STRANI JE NEKAJ IZJAV O DELU. OD VAS BI RADI, DA POVESTE, ALI SE S POSAMEZNO IZJAVO STRINJATE, ALI NE. ______________________________________________________________________________ se sploh se ne neopre- se stri- se zelo ne stri- stri- deljen njam strinjam, njam njam b.o. 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-socialna varnost ~loveka (po- kojnina, zdravstveno varstvo, pomo~ ob nezaposlenosti) naj bo odvisna od njegovega dela 2.1 7.1 6.4 38.7 9.1 B-vsak ~lovek, ki lahko dela, je dolàn delati 0.3 0.4 1.4 30.6 30.5 C-delavec se je dolàn za delo nenehno usposabljati in izo- braèvati 0.3 1.4 5.1 39.8 16.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — D-na{ izobraèvalni sistem vsa- kogar, ki se dovolj potrudi, usposobi za delo 0.6 3.4 6.1 40.3 12.8 E-enkrat pridobljen poklic oz. kvalifikacija je osnova za sigurno zaposlitev skozi vse ‘ivljenje (delovno obdobje) 4.4 17.5 8.2 27.6 5.6 F-v na{i drùbi bi morali lju- dje prihraniti del svojih do- hodkov za prihodnost 1.8 9.9 12.1 33.0 6.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — G-ob~utek delavca, da bi lahko izgubil zaposlitev, lahko pri- speva k bolj{im delovnim u~inkom 4.0 10.3 8.7 31.6 8.7 H-delavec si mora prizadevati izbolj{ati na~in svojega dela in delovni postopek 0.2 0.9 4.0 40.8 17.3 I-v na{i drùbi naj ima vsak pravico do zanimivega in smi- selnega dela 0.5 1.9 5.1 40.7 15.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J-enoli~no, enostavno delo je sprejemljivo, ~e je delavec za enoli~nost primerno po- pla~an z OD 1.3 4.0 8.2 39.6 10.3 K-vsak, ki ‘eli delati, naj SJM 81/82 371 dobi delo 0.2 0.8 1.4 34.6 26.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ se sploh se ne neopre- se stri- se zelo ne stri- stri- deljen njam strinjam, njam njam b.o. 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ L-delavec bi moral ceniti delo, ki ga opravlja, tudi ~e je dolgo~asno, umazano in ne- kvalificirano 0.9 3.6 5.3 38.3 15.2 M-delavcu naj bo omogo~eno, da se upokoji, ~eprav {e ni do- segel pokojninske dobe - bo pa~ prejemal manj{o pokojnino 3.1 9.1 7.1 34.6 9.3 N-varovanje drùbenega premoè- nja je predvsem naloga poseb- nih slùb (gasilcev, var- nostnikov id.) in ne posameznega delavca 22.4 21.8 4.7 11.0 3.5 ______________________________________________________________________________ 9-nisem zaposlen 36.7 (^e je zaposlen) 4.21 ALI BI SE BILI PRIPRAVLJENI USPOSOBITI ZA DRUGA^NO DELO, OZ. ZA DRUG POKLIC, KOT GA IMATE SEDAJ? 1 - ne, pod nobenim pogojem 17.1 2 - da, ~e bi me v to prisilil ekonomski poloàj 21.5 3 - da, pod drugimi pogoji 15.0 4 - da, brez pogojev 9.2 5 - nisem zaposlen, b.o. 37.2 (^e je zaposlen) 4.22 ALI SE NAMERAVATE V NASLEDNJIH 12 MESECIH IZPOPOLNJEVATI (DOPOLNILNO IZOBRA@EVATI) ZA DELO, KI GA OPRAVLJATE? 1 - ne 43.9 2 - da 13.5 3 - se ‘e izpopolnjujem 5.4 4 - ni zaposlen, b.o. 37.1 (^e je zaposlen) 4.23 ALI MISLITE, DA BO V NASLEDNJIH PETIH LETIH DRU@BENI RAZVOJ PRINESEL KAJ TAKEGA, KAR BI LAHKO OGROZILO VA[O ZAPOSLITEV? 1 - ne 36.2 2 - da 8.5 3 - ne vem 18.3 4 - ni zaposlen, b.o. 37.0 372 SJM 81/82 4.24 ALI MISLITE, DA BI BILO POTREBNO RAZLIKE V OSEBNIH DOHODKIH NASPLOH ZMANJ[AT, POVE^ATI ALI ODPRAVITI, ALI PA SO TAKE RAZLIKE, KAKR[NE SO SEDAJ, PRAVILNE? 1 - razlike naj se pove~ajo 9.4 2 - razlike naj se zmanj{ajo 59.2 3 - razlike naj ostanejo take, kakr{ne so 16.5 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 4.2 5 - ne vem, neodlo~en, b.o. 10.6 4.25 KAKO VELIK NAJ BI BIL NAJVI[JI OSEBNI DOHODEK ZA NAJZAHTEVNEJ[A IN NAJBOLJ ODGOVORNA DELA, IN KOLIKO NAJNI@JI OSEBNI DOHODEK ZA NAJENO-STAVNEJ[A DELA V SLOVENIJI - LETOS? A - Najvi{ji osebni dohodek - povpre~je: 25.779,81 din 1 - do 7000 din 0.1 2 - 7001 - 9000 0.3 3 - 9001 - 12000 3.3 4 - 12001 - 14000 1.0 5 - 14001 - 16000 10.5 6 - 16001 - 18000 3.0 7 - 18001 - 20000 21.5 8 - 20001 - 50000 51.8 9 - 50001 in ve~ 1.3 0 - b. o. 7.2 B - Najnìji osebni dohodek - povpre~je: 9.817,25 din 1 - do 5000 din 2.3 2 - 5001 - 6000 2.8 3 - 6001 - 7000 7.5 4 - 7001 - 8000 21.7 5 - 8001 - 9000 9.2 6 - 9001 - 10000 35.8 7 - 10001 - 11000 1.0 8 - 11001 - 12000 3.7 9 - 12001 in ve~ 10.1 0 - b.o. 5.9 4.26 ALI JE NAGRAJEVANJE PRI NAS UREJENO TAKO, DA JE TISTI, KI VE^ DELA, TUDI DEJANSKO BOLJE PLA^AN, ALI NE? PRESODITE NA OSNOVI LASTNE IZKU[NJE VA[IH BLI@NJIH. 1 - ne vem, nimam izku{enj, b.o. 19.2 2 - da, v celoti je tako urejeno 5.5 3 - ve~inom aje tako urejeno 17.8 4 - najve~krat ni tako urejeno 45.2 5 - sploh ni tako urejeno 12.3 4.27 IN KAK[NE SO POSLEDICE PRAKSE DELITVE OSEBNIH DOHODKOV NA MED^LOVE[KE ODNOSE V KOLEKTIVIH? 1 - izredno slabe 5.9 SJM 81/82 373 2 - slabe 39.9 3 - ne vem, neodlo~en, b.o. 39.6 4 - dobre 14.3 5 - izredno dobre 0.4 4.28 V ZADNJEM ^ASU JE DOSTI GOVORA O TEM, DA SE SOCIALNE RAZLIKE MED LJUDMI PRI NAS V SLOVENIJI ZOPET POGLABLJAJO. ALI SE S TEM GLEDANJEM STRINJATE, ALI NE? 1 - strinjam se 53.4 2 - ne vem, neodlo~en, b.o. 29.2 3 - ne strinjam se 17.4 4.29 ALI BI LAHKO NAVEDLI KAK PRIMER PRIVILEGIJA ALI NEUPRAVI^ENE KORISTI IZ VA[EGA OKOLJA? (~e da) KDO SE JE OKORISTIL IN KAKO? 1 - navaja privilegij 8.2 2 - ne navaja (ne ve za tak primer) 91.8 4.30 KAKO PRI NAS PO VA[EM MNENJU RAZDVAJAJO LJUDI RAZLIKE V... (odgovor v vsaki vrsti posebej) _____________________________________________________________________________ zelo razdva- neod- ne raz- sploh ne vem, ne razlike razdva- jajo lo~en dvajajo ne raz- poznam teh jajo dvajajo stvari, b.o. 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A-v izobrazbi, kvalifikaciji 9.2 49.0 10.9 17.0 2.4 11.5 B-v osebnih dohodkih 18.0 55.9 7.5 9.3 0.7 8.6 C-v premoènju in ‘ivljenj- skem standardu 18.6 54.2 9.6 8.2 0.9 8.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — D-med vodilnimi in drugimi zaposlenimi 16.3 51.3 11.6 9.2 0.7 10.9 E-v ugledu in priznanjih 9.9 44.7 18.4 13.9 1.3 11.8 F-v vplivu in politi~ni mo~i 13.8 40.7 17.9 11.0 1.2 15.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — G-med umskim in fizi~nim delom 13.7 51.9 11.0 13.1 0.8 9.5 H-med podro~ji in panogami dela (gospodarstvo - drùbene dejav- nosti) 6.7 38.2 20.5 18.2 1.9 14.5 I-med bolj in manj razvitimi pod- ro~ji (mesto- vas) 8.8 47.0 14.5 18.0 1.4 10.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J-med mo{kimi in ‘enskami 3.9 27.8 17.1 35.2 7.4 8.6 374 SJM 81/82 K-v starosti (mlaj{i- starej{i) 6.1 40.9 15.9 25.5 3.7 7.9 ______________________________________________________________________________ 5.00 ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 5.01 ALI BI VI REKLI, DA SO LJUDJE V GLAVNEM IN NA SPLO[NO ZADOVOLJNI ALI NEZADOVOLJNI Z NA[O ZDRAVSTVENO SLU@BO? 1 - zelo zadovoljni 2.8 2 - zadovoljni 33.8 3 - niti zadovoljni, niti nezadovoljni, srednje 33.5 4 - nezadovoljni 25.1 5 - zelo nezadovoljni 2.2 6 - ne vem, o tem nisem razmi{ljal, neodlo~en 2.5 5.02 KAK[EN JE PO VA[IH IZKU[NJAH NA SPLO[NO ODNOS ZDRAVSTVENIH DELAVCEV DO LJUDI, KI I[^EJO PRI NJIH POMO^I? 1 - zelo dober 4.5 2 - dober 62.5 3 - slab 23.4 4 - zelo slab 3.0 5 - ne vem, neodlo~en, b.o. 6.7 5.03 ALI JE PO VA[EM MNENJU PRAV, ALI NI PRAV, DA IMA VSAKDO PRAVICO DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, NE GLEDE NA TO, ALI JE V DELOVNEM RAZMERJU ALI NE, TER NE GLEDE NA TO, ALI PLA^UJE PRISPEVEK ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE, ALI NE? 1 - prav je, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva 83.0 2 - ni prav, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva 12.7 3 - ne vem, neodlo~en, b.o. 4.3 5.04 ALI STE PREPRI^ANI ALI NE, DA BI V PRIMERU VA[E BOLEZNI ZDRAVSTVENA SLU@BA STORILA ZA VAS RES VSE, KAR ZNA IN MORE, TO JE, DA BI DOBILI VSA TISTA ZDRAVILA, KI BI BILA POTREBNA, IN TUDI VSE DRUGE UKREPE, KI SO MEDICINI DANES NA VOLJO? 1 - da, prepri~an sem 49.6 2 - ne vem, neodlo~en, b.o. 19.9 3 - nisem prepri~an 30.5 5.05 ALI VAS OB TEM, KO I[^ETE POMO^ ZDRAVSTVENIH USTANOV, MORDA KAJ MOTI? A+B 1 - ~akanje pri zdravniku, zobozdravniku 36.5 2 - slab odnos zdravnikov in medicinskih sester do bolnikov, neprijaznost, hladen odnos, itd. 12.3 3 - sprejemanje preko vrste, protekcija, ene bolje obravnavajo kot druge, ipd. 4.4 4 - preve~ papirjev, preve~ administracije, birokracije 2.0 5 - neresen odnos do dela in pacientov, prekasno za~enjajo z delom, na~in dela, neizkori{~enost delovnega ~asa, ne drìjo SJM 81/82 375 se urnikov, slaba organizacija dela, premalo deùrnih itd. 4.8 6 - predpisovanje cenej{ih zdravil, ne dobi se zdravil, ni uvoza zdravil, vse v zvezi z zdravili 1.2 7 - drugo 6.8 8 - ni~ ga ne moti 39.5 9 - ni iskal pomo~i 5.8 0 - b.o. 86.6 5.06 ALI JE V VA[EM KRAJU ZDRAVSTVENI DOM ALI AMBULANTA? 1 - da, b.o. 67.5 2 - ne 32.5 5.07 ALI VAM USTREZA ^AS OBRATOVANJA AMBULANT? (~e ne) V KATEREM ^ASU BI MORALE AMBULANTE DELATI? 1 - obratovalni ~as mi ustreza, b.o. 92.2 2 - mi ne ustreza, predlagam, da bi delali: 7.8 5.08 ALI MENITE, DA BI MORALI SPLO[NE AMBULANTE BOLJ PRIBLI@ATI NASELJEM IN SOSESKAM, ALI JE PRAV TAKO, KOT JE SEDAJ? 1 - bolj pribliàti 44.6 2 - je prav tako, kot je 49.0 3 - ne vem, neodlo~en, b.o. 6.3 5.09 ALI BI PO VA[EM MNENJU BILO DOBRO ALI SLABO, ^E BI [E VE^ DELOVNIH ORGANIZACIJ ODPRLO SVOJE LASTNE AMBULANTE IN IMELE SVOJEGA LASTNEGA ZDRAVNIKA? 1 - bilo bi dobro 73.9 2 - vseeno, neodlo~en, ne vem 19.8 3 - bilo bi slabo 6.2 (^e bi bilo dobro) 5.10 ALI BI SE TO MORDA POKAZALO V: ______________________________________________________________________________ ne da neodlo~en, b.o. 1 2 3 ______________________________________________________________________________ A - manj teàvah pri dostopu k zdravniku 3.4 71.7 22.3 B - bolj{em zdravstvenem stanju delavcev 4.7 67.5 25.2 C - manj bolni{kih izostankov 5.0 64.9 27.5 ______________________________________________________________________________ 4 - ne bi bilo dobro 2.5 5.11 IN KAKO STE ZADOVOLJNI ALI PA NEZADOVOLJNI Z DELOVANJEM ZOBOZDRAVSTVENE SLU@BE V VA[EM OKOLJU? 1 - zelo zadovoljen 6.8 2 - zadovoljen 50.7 3 - neodlo~en, b.o. 13.5 4 - nezadovoljen 23.5 5 - zelo nezadovoljen 5.5 376 SJM 81/82 5.12 ALI STE BILI V ZADNJEM LETU MORDA PRISILJENI ZATE^I SE PO POMO^ K PRIVATNEMU ZOBOZDRAVNIKU (IZVEN ZOBOZDRAVSTVENE SLU@BE)? 1 - da 15.0 2 - ne, b.o. 85.0 SJM 81/82 377 5.13 ALI MENITE, DA BI BILO PRAV ALI NE, ^E BI IZ SVOJIH SREDSTEV NEKAJ VE^ KOT DOSLEJ PRISPEVALI K STRO[KOM ZA NASLEDNJE STORITVE: ______________________________________________________________________________ ne da neodlo~en, b.o. 1 2 3 ______________________________________________________________________________ A - za pregled pri splo{nem zdravniku 15.3 73.5 11.1 B - za pregled pri specialistu 22.7 65.1 12.2 C - za zdravljenje v bolni{nici 17.1 70.7 12.2 D - za zdravili{~e 27.9 58.5 13.6 E - za zdravila 22.2 66.6 11.3 ______________________________________________________________________________ 5.14 ZANIMA NAS, V KAK[NI MERI VI PRI SVOJEM DELU IN NASPLOH SKRBITE ZA LASTNO ZDRAVJE? 1 - zelo skrbim 12.9 2 - skrbim 56.5 3 - bolj malo, premalo 22.6 4 - skoraj ni~ 3.8 5 - ne vem, kaj bi rekel 4.1 5.15 ALI BI VI OCENILI, DA JE PRI NAS V SLOVENIJI PODKUPOVANJE V ZDRAVSTVU REDKO, POGOSTO, ALI GA NI? 1 - ga ni 12.4 2 - je redko 34.7 3 - je pogosto 21.1 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 31.7 (~e je odgovor 2 ali 3) 5.16 NA KATERIH PODRO^JIH ZDRAVSTVA JE PODKUPOVANJE PRISOTNO? (lahko ve~ odgovorov) A1 3 - v splo{nem zdravstvu (ambulantah) 19.9 A2 3 - v zobozdravstvu 20.5 A3 3 - v specialisti~nih ambulantah 20.9 A4 3 - v bolni{nicah 23.2 2 - ne vem kje (podkupovanje je prisotno) 15.3 4 - podkupovanje ni, ne ve ~e je 39.1 5.17 ALI VAM JE ZDRAVNIK V LANSKEM LETU PREDPISAL ZDRAVILA? (~e da) ALI STE JIH V CELOTI UPORABILI, LE DELOMA UPORABILI, ALI JIH SPLOH NISTE UPORABILI? 1 - uporabil sem jih v celoti 44.9 2 - le deloma sem jih uporabil 15.9 3 - le maj{i del sem jih uporabil 1.9 4 - sploh jih nisem uporabil 1.1 5 - zdravnik mi ni predpisal zdravil, b.o. 36.2 378 SJM 81/82 5.18 ZAKAJ PO VA[EM MNENJU NARA[^AJO BOLNI[KI IZOSTANKI? KATERI RAZLOGI SO PO VA[EM MNENJU NAJPOMEMBNEJ[I? (lahko ve~ odgovorov) A1 3 - izbolj{uje se zdravstvena za{~ita ljudi 9.3 A2 3 - zdravstveno stanje ljudi je vse slab{e 19.9 A3 3 - zdravniki preve~ popustljivo priznavajo bolni{ke 35.6 A4 3 - eni i{~ejo vse mogo~e izhode, da ne bi delali 64.2 A5 3 - izostajajo, da bi lahko delali doma 48.6 A6 3 - drugo 3.2 2 - neodlo~en 13.0 5.19 ALI MENITE, DA SO V NA[IH ZDRAVSTVENIH USTANOVAH STAREJ[I OB^ANI SLAB[E OBRAVNAVANI KOT MLAJ[I, ALI JE OBRATNO? 1 - ni razlik 67.3 2 - starej{i so slab{e obravnavani 11.7 3 - mlaj{i so slab{e obravnavani 3.8 4 - ne vem, neodlo~en 17.1 5.20 KDAJ OBI^AJNO GRESTE K ZDRAVNIKU? 1 - hodim na preglede, da bi ugotovil, ~e sem zdrav, b.o. 8.1 2 - grem k zdravniku, ko se pojavijo prvi znaki bolezni 23.9 3 - grem tedaj, ko me bolezen (oz. po{kodba) mo~no ovira pri delu 38.0 4 - grem le tedaj, kadar sem zelo hudo bolan (po{kodovan) 30.0 5.21 ALI BI VI DOVOLILI ALI NE, DA BI ZDRAVNIKI V PRIMERU VA[E SMRTI SMELI UPORABITI DOLO^ENE ORGANE VA[EGA TELESA ZA PRESADITEV? 1 - lahko presadijo katerokoli organ, ali ve~ organov 49.1 2 - lahko presadijo le dolo~ene organe, drugih pa ne 2.4 3 - neodlo~en, ne vem, nisem razmi{ljal o tem, b.o. 28.8 4 - ne smejo presaditi nobenega organa 19.7 5.22 ^E BI ZDRAVNIKI ZANESLJIVO UGOTOVILI, DA STE NEOZDRAVLJIVO BOLNI, ALI BI VI TEDAJ @ELELI: 1 - da tega ne povedo niti vam, niti va{im svojcem 13.1 2 - da to povedo le va{im svojcem, vam pa ne 11.5 3 - da to povedo le vam, va{im svojcem pa ne 19.4 4 - da to povedo vam in tudi va{im svojcem 37.6 5 - ne vem, neodlo~en, bilo bi mi vseeno 18.4 5.23 ALI STE MORDA V LETU 1981 RABILI ZDRAVNI[KO POMO^? 1 - da, ve~krat sem rabil zdravni{ko pomo~ 32.3 2 - da, enkrat sem rabil zdravni{ko pomo~ 27.4 3 - rabil sem zdravni{ko pomo~, a je nisem dobil 0.3 4 - nisem rabil zdravni{ke pomo~i, b.o. 40.0 (^e je rabil zdravni{ko pomo~ SJM 81/82 379 5.24 KATERO VRSTO POMO^I STE RABILI? A1 3 - zobozdravnik 16.8 A2 3 - splo{ni zdravnik 44.3 A3 3 - dispanzer, specialisti~ni pregledi 17.8 A4 3 - bolnica, klinika 13.7 A5 3 - zdravili{~e 1.8 A6 3 - drugo pomo~ 0.2 2 - ni rabil zdravni{ke pomo~i 39.1 (~e je v letu 1981 rabil zdravni{ko pomo~) 5.25 KO STE V LETU 1981 DOBILI ZDRAVNI[KO POMO^, ALI STE PREPRI^ANI, DA JE ZDRAVSTVENA SLU@BA TEDAJ NAREDILA ZA VAS RES VSE, KAR JE BILO MO@NO NAREDITI, ALI NE? 1 - da, prepri~an sem 43.5 2 - ne vem, neodlo~en, b.o. 9.0 3 - niso naredili vsega, kar bi lahko 8.0 4 - rabil sem zdravni{ko pomo~, a je nisem dobil 0.5 5 - nisem rabil zdravni{ke pomo~i v letu 1981 39.0 (^e je v letu 1981 rabil zdravni{ko pomo~) 5.26 ALI SODITE, DA VAM JE ZDRAVSTVENI DELAVEC, KI VAM JE NUDIL ZDRAVNI[KO POMO^, POSVETIL DOVOLJ ALI PREMALO ^ASA? 1 - premalo ~asa 8.6 2 - ravno prav, ne premalo in ne preve~ 42.1 3 - {e preve~ ~asa 1.7 4 - ne vem, tèko je re~i, b.o. 8.0 5 - rabil sem zdravni{ko pomo~, a je nisem dobil 0.5 6 - nisem rabil zdravni{ke pomo~i v letu 1981 39.1 5.27 KAKO OCENJUJETE VA[E SEDANJE ZDRAVSTVENO STANJE? 1 - odli~no 4.1 2 - zelo dobro 10.1 3 - dobro 65.3 4 - slabo 17.1 5 - zelo slabo 1.3 6 - ne vem, neodlo~en, b.o. 2.2 5.28 ENI LJUDJE SO BOLJ, DRUGI PA MANJ ZADOVOLJNI IN SRE^NI V @IVLJENJU. ZANIMA NAS, KAKO BI VI UVRSTILI SAMI SEBE NA SPODNJI LESTVICI GLEDE NA TO, KAKO SE PO^UTITE ZADOVOLJNI IN SRE^NI, ALI PA NEZADOVOLJNI IN NESRE^NI. 0______1______2_____3______4______5______6______7______8______9______10 1.1 0.5 0.7 1.9 3.5 25.9 13.1 17.5 17.6 7.6 10.7 zelo povsem nesre~en sre~en 5.29 PITJE ALKOHOLNIH PIJA^ JE DANDANES ZELO RAZ[IRJENO PO VSEM SVETU. ALI LAHKO POVESTE, KATERE VRSTE ALKOHOLNIH PIJA^ VI OBI^AJNO PIJETE, IN 380 SJM 81/82 KAKO POGOSTO? ______________________________________________________________________________ redno pogosto v~asih, b.o. nikoli 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A - vino 5.9 6.8 66.0 21.2 B - pivo 2.0 5.8 52.3 39.9 C - ‘gane pija~e 0.8 1.4 37.2 60.6 ______________________________________________________________________________ 5.30 ALI KADITE, OZIROMA STE KDAJ KADILI? 1 - ne kadim in nisem nikoli kadil, b.o. 53.7 2 - sedaj ne kadim, a prej sem kadil 13.9 3 - kadim sedaj in sem tudi prej 32.4 (^e kadi) 5.31 KOLIKO PRIBLI@NO POKADITE NA DAN? 1 - 1 - 10 na dan 8.5 2 - 11 - 20 18.5 3 - 21 - 30 3.9 4 - 31 - 40 1.8 5 - 41 in ve~ 0.2 6 - kadi pipo 0.2 7 - ne kadim 66.4 0 - b.o. 0.4 5.32 ALI BI PO VA[EM MNENJU MORALI PREPOVEDATI KAJENJE V VSEH JAVNIH PROSTORIH (LOKALIH, ^AKALNICAH, DVORANAH, SEJNIH SOBAH), ALI NE? 1 - da, v vseh javnih prostorih 65.9 2 - da, vendar ne vsepovsod 21.6 3 - ni treba prepovedati 7.4 4 - neodlo~en, b.o. 5.2 5.33 ALI MENITE, DA BI MORALI PREPOVEDATI KAJENJE V DELOVNIH PROSTORIH ALI NE? 1 - da 67.5 2 - neodlo~en, b.o. 18.7 3 - ne 13.8 SJM 81/82 381 5.34 ZANIMA NAS VA[E MNENJE O TEM, KOLIKO LET NAJ BI IMEL OB^AN, DA BI GA VI OPREDELILI KOT OSTARELO OSEBO? 534M A - mo{ki: 01 - 45 - 49 let 0.2 02 - 50 - 54 4.6 03 - 55 - 59 5.1 04 - 60 - 64 28.8 05 - 65 - 69 15.1 06 - 70 - 74 28.0 07 - 75 - 79 6.1 08 - 80 - 84 8.0 09 - 85 - 89 0.5 10 - 90 in ve~ let 1.3 00 - b.o. 2.3 534Z B ‘enska: 01 - 40 - 44 let 1.3 02 - 45 - 49 1.9 03 - 50 - 54 11.0 04 - 55 - 59 12.2 05 - 60 - 64 27.2 06 - 65 - 69 13.5 07 - 70 - 74 19.4 08 - 75 - 79 5.3 09 - 80 - 84 5.1 10 - 85 - 89 0.5 11 - 90 in ve~ let 0.5 00 - b.o. 2.2 5.35 ALI MENITE, DA IMAJO V NA[EM ^ASU MLAJ[I LJUDJE NA SPLO[NO SPO[TLJIV ODNOS DO STAREJ[IH OB^ANOV, ALI NE? 1 - v glavnem nih~e 7.8 2 - samo nekateri 66.2 3 - v glavnem vsi 22.5 4 - ne vem, b.o. 3.4 5.36 UPOKOJENI OB^ANI SO S SVOJIM DELOM SOUSTVARJALI BLAGOSTANJE NA[E DRU@BE. ALI MENITE, DA SE JIM DRU@BA USTREZNO ODDOL@UJE ZA NJIHOVO DELO ALI NE? 1 - ne 10.2 2 - v nekaterih pogledih da, v nakaterih ne (le deloma) 52.6 3 - da 27.5 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 9.7 5.37 KRVODAJALSTVO JE POMEMBNO ^LOVE[KO DEJANJE, KI RE[UJE @IVLJENJE. ALI BI TUDI VI DAROVALI KRI? 1 - da, sem jo ‘e in jo {e bom 32.3 2 - da, sem ‘e, a je ne bom ve~ 10.8 3 - daroval bi jo 39.2 4 - ne bi jo daroval 7.6 5 - ne morem se odlo~iti, b.o. 10.1 6.00 VREDNOTE 382 SJM 81/82 6.01 PREBRAL VAM BOM NEKAJ MI[LJENJ V ZVEZI Z ZAKONITOSTJO, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE. (V vsaki vrsti en odgovor) ______________________________________________________________________________ sploh v glav- neod- v glav- popol- M N E N J A se ne nem se lo~en, nem se noma stri- ne stri- ne vem stri- se stri- njam njam b.o. njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-~lovek se mora pokoravati samo tistim zakonom, ki se mu zde razumni 9.3 16.1 16.1 45.5 13.1 B-~isto v redu je, da i{~e{ luknje v zakonu 24.2 28.9 19.0 24.2 3.8 C-~lovek mora spo{tovati zakone, ne glede na to, koliko ga ti ovirajo v njegovih osebnih tènjah 2.4 10.9 14.8 50.9 21.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — D-posebne okoli{~ine ne bi smele biti nikoli opra- vi~ilo za kr{enje zakona 4.1 12.4 17.4 45.5 20.5 E-~lovek, ki prijavi manj{o kr{itev zakona, dela le sitnosti 15.2 28.7 20.8 28.5 6.7 F-la~en ~lovek ima pravico krasti 50.0 26.9 12.1 8.3 2.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — G-zakoni, ki se hitro spreminjajo, nimajo prave veljave 5.3 11.0 22.5 42.6 18.6 H-~isto v redu je, prekr- {iti zakon, ~e te pri tem ne dobijo 48.4 33.7 10.6 5.4 2.0 I-vsem zakonom se moramo strogo pokoravati, zato ker so zakoni 5.7 14.5 14.9 42.2 22.6 ______________________________________________________________________________ SJM 81/82 383 6.02 SEDAJ PA VAM BOMO NAVEDLI NEKAJ SPLO[NIH TRDITEV IN SPOZNANJ, VI PA POVEJTE, KOLIKO SE Z NJIMI STRINJATE, OZIROMA NE STRINJATE. (V vsaki vrsti en odgovor) ______________________________________________________________________________ sploh v glav- neod- v glav- popol- T R D I T V E se ne nem se lo~en, nem se noma stri- ne stri- ne vem stri- se stri- njam njam b.o. njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-pri rabi denarja naj ima ‘enina beseda enako veljavo kot moèva 1.3 2.9 4.1 33.9 57.8 B-stari na~ini ‘ivljenja so dejansko najbolj{i 16.4 35.5 20.6 20.9 6.5 C-zaradi osebnega uspeha se ne spla~a izgubiti dobrega prijatelja 6.2 11.8 13.0 38.9 30.1 D-ljudje se danes preve~ pehajo za tem, da bi imeli hi{o, avto, vikend 2.0 7.0 8.5 44.5 38.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — E-bolje se po~utim, ~e stvari ostanejo tako, kot so 5.0 18.7 18.0 43.6 14.7 F-odra{~ajo~i otroci naj ~imbolj samostojno o- dlo~ajo o svojem ‘ivljenju 1.7 10.1 9.3 51.3 27.8 G-~e se nekdo drì obi- ~ajev, s tem {e ne ovira napredka 2.4 9.9 16.9 51.5 19.3 H-velikokrat se mi zdi, da je politika tako za- pletena, da pravzaprav ne vem, kaj se dogaja v na{i drùbi 4.9 15.7 17.0 36.5 25.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — I-moderni svet prehitro uni~uje stare obi~aje 2.0 9.4 14.3 51.1 23.1 J-samoupravljanje omogo~a uveljavljanje ~lovekove svobode in ustvarjalnosti 1.5 5.1 24.8 47.2 21.3 K-napredek prina{a dejan- sko ve~ slabosti kot prednosti 20.4 38.2 22.0 15.4 4.0 L-vodilni ljudje so v na- {i drùbi premalo odgo- vorni za to, kar delajo 2.0 5.3 15.6 39.6 37.4 ______________________________________________________________________________ 384 SJM 81/82 6.03 SPET NAS ZANIMA, ALI SE STRINJATE ALI NE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI: (V vsaki vrsti en odgovor) ______________________________________________________________________________ sploh v glav- neod- v glav- popol- T R D I T V E se ne nem se lo~en, nem se noma stri- ne stri- ne vem stri- se stri- njam njam b.o. njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-spadam med tiste ljudi, ki so vedno pripravljeni podpreti nove stvari 1.3 7.0 17.5 52.3 21.9 B-samoupravljanje omogo~a sodelovanje velikega {tevila ljudi pri spre- jemanju pomembnih odlo- ~itev 1.0 5.4 21.2 50.4 22.0 C-delavci so v na{i drùbi premalo za{~iteni 11.4 31.7 19.7 27.8 9.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — D-s prekinitvijo dela ({trajki) bi delavci pripomogli, da bi se nekatere stvari pri nas uredile 33.4 33.5 20.1 10.8 2.2 E-v imenu “napredka” ima{ pravico zavre~i vse staro 21.0 39.3 23.0 13.8 3.0 F-ljudje kot sem jaz, ni- majo nobenega vpliva na politi~ne odlo~itve 7.8 18.2 18.3 35.2 20.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — G-ne razumem ljudi, ki pravijo, da je staro bolj{e kot novo 7.7 24.7 28.1 30.0 9.5 H-samoupravljanje zmanj- {uje odgovornost vodilnih 8.6 21.3 27.3 31.8 10.9 I-vpliv iz tujine na na{e ‘ivljenje bi moral biti manj{i kot je bil zadnja leta 4.4 11.8 36.6 34.5 12.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J-cerkev ima v na{i drùbi prevelik vpliv 21.6 42.2 25.5 8.6 2.1 K-uporni{ke ideje mladih ljudi prispevajo k na- predku drùbe 15.9 25.8 34.6 19.2 4.5 ______________________________________________________________________________ SJM 81/82 385 6.04 IN [E NEKAJ TRDITEV, ZA KATERE NAS ZANIMA, ALI SE Z NJIMI SRTINJATE, ALI NE. (V vsaki vrsti en odgovor) ______________________________________________________________________________ sploh v glav- neod- v glav- popol- T R D I T V E se ne nem se lo~en, nem se noma stri- ne stri- ne vem stri- se stri- njam njam b.o. njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-ni vredno, da bi si ~lovek delal skrbi; kar bo, pa bo 24.9 35.1 11.4 21.8 6.8 B-raj{i bi zamol~al to, kar mislim, kot pa da bi me ljudje grdo gledali 20.3 29.9 14.7 27.1 8.1 C-nikoli nisem povsem zadovo- ljen s tem, kar sem dosegel 9.1 27.5 14.6 38.9 9.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — D-rad si postavljam teàvne cilje 11.1 29.6 21.6 30.8 6.8 E-kar se dogaja danes po svetu, ni odvisno od volje ljudi 8.9 22.4 25.5 30.9 12.3 F-vsak ~lovek je sam svoje sre~e kova~ 2.0 10.8 8.2 49.1 29.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — G-usoda je tista, ki dolo~a, kak{no bo ‘ivljenje ~loveka 20.4 26.0 16.9 26.3 10.4 H-raj{i povem, kar mislim, pa ~etudi bi me zmerjali 4.1 14.0 16.7 44.1 21.0 I-drìm se pregovora: bolje vrabec v roki kot golob na strehi 4.1 10.2 18.0 45.9 21.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J-dobro jesti, piti, se obla~iti, malo delati - to me veseli 41.0 35.0 9.1 11.3 3.6 K-uìvati, zabavati se, imeti ~im ve~, to je smisel ‘ivljenja 34.9 33.0 12.7 14.6 4.7 ______________________________________________________________________________ 7.00 MEDNACIONALNI ODNOSI, MEDREPUBLI[KI ODNOSI 7.01 V JUGOSLAVIJI @IVIMO PRIPADNIKI RAZLI^NIH NARODOV IN NARODNOSTI. ZANIMA NAS, KAKO STE SE VI OSEBNO PRIPRAVLJENI POVEZOVATI S PRIPADNIKI TEH NARODOV IN NARODNOSTI? (v vsaki vrsti en odgovor) ______________________________________________________________________________ najtes- v pri- v dob- v dob- da bi izogi- ne morem neje, s jatelj- rih so- rih de- se ~im bal bi re~i, ne-poroko skih sedskih lovnih manj se jih odlo~en stikih odnosih odnosih druìl b.o. 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ 701SL Slovenci 43.2 31.0 13.5 7.0 0.0 - 5.3 701HRV Hrvati 8.9 44.6 24.0 11.8 1.4 0.8 8.5 701SRBI Srbi 7.7 43.4 23.7 12.6 2.0 0.9 9.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 386 SJM 81/82 ______________________________________________________________________________ najtes- v pri- v dob- v dob- da bi izogi- ne morem neje, s jatelj- rih so- rih de- se ~im bal bi re~i, ne-poroko skih sedskih lovnih manj se jih odlo~en stikih odnosih odnosih druìl b.o. 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ 701MAK Makedonci 7.0 41.3 23.6 13.7 2.6 1.0 10.9 701CRN ^rnogorci 6.8 41.4 23.8 12.7 2.9 1.2 11.3 701MUSL Muslimani 4.9 36.7 23.0 12.8 5.2 2.7 14.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 701ALB Albanci 3.9 29.3 22.4 10.7 8.2 8.5 16.8 701ITAL Italijani 4.7 32.6 28.7 11.2 4.1 2.5 16.3 701MADZ Madàri 4.7 32.2 28.6 10.9 3.6 2.5 17.5 ______________________________________________________________________________ 7.02 KAJ OD NAVEDENEGA PO VA[EM MNENJU NARODE JUGOSLAVIJE NAJBOLJ ZDRU@UJE IN POVEZUJE, KAJ PA JIH LO^UJE IN RAZDVAJA? IZBERITE MED NAVEDENIMI ZNA^ILNOSTMI NAJVE^ TRI, KI NAJBOLJ ZDRU@UJEJO, IN NAJVE^ TRI, KI NAJBOLJ LO^UJEJO JUGOSLOVANSKE NARODE IN NAM NATO POVEJTE, KATERA OD TREH IZBRANIH ZNA^ILNOSTI NAJBOLJ POVEZUJE, OZIROMA LO^UJE. NAJBOLJ POVEZUJE: 702ZDR1 702ZDR2 702ZDR3 01 - narodnostna sorodnost 0.4 - - 02 - na~elo bratstva in enotnosti 1.3 - - 03 - narodnoosvobodilna borba 14.9 - - 04 - socializem in samoupravljanje 10.8 3.2 3.1 05 - enotna dràva 36.7 13.1 6.1 06 - Zveza komunistov 15.1 24.3 9.0 07 - obramba in varnost, JLA 4.5 12.4 15.8 08 - kulturne tradicije - 10.7 13.3 09 - delovne navade 1.7 4.4 7.2 10 - dràvne tradicije 4.5 7.4 11.5 11 - redoljubnost, urejenost 0.2 1.3 2.4 12 - jeziki 0.4 0.4 1.1 13 - ‘ivljenski standard 0.2 0.3 1.1 14 - gospodarske koristi - 0.3 0.9 15 - geografska bliìna 0.1 0.3 1.0 16 - verska pripadnost 0.4 0.7 1.1 17 - ni~ ne lo~uje 0.8 1.7 3.4 18 - ni~ ne zbliùje 0.5 1.1 3.1 19 - ne vem, ne morem se odlo~iti 0.2 0.2 0.4 20 - ni odgovora - 18.1 19.4 00 - b.o 7.2 - - NAJBOLJ LO^UJE: 702LOC1 702LOC2 702LOC3 01 - narodnostna sorodnost 12.4 - - 02 - na~elo bratstva in enotnosti - - - 03 - narodnoosvobodilna borba 18.8 - - 04 - socializem in samoupravljanje 0.7 0.1 0.5 05 - enotna dràva 0.0 0.1 - 06 - Zveza komunistov - 0.1 - 07 - obramba in varnost, JLA 0.1 0.0 - 08 - kulturne tradicije 0.2 0.1 0.1 09 - delovne navade 0.1 - 0.1 SJM 81/82 387 10 - dràvne tradicije 0.1 0.4 0.1 11 - redoljubnost, urejenost 8.5 5.5 5.4 12 - jeziki 16.8 11.1 8.7 13 - ‘ivljenski standard 1.9 2.2 2.5 14 - gospodarske koristi 2.2 5.5 3.8 15 - geografska bliìna 16.3 14.8 9.3 16 - verska pripadnost 5.5 8.2 8.7 17 - ni~ ne lo~uje 3.4 4.0 5.0 18 - ni~ ne zbliùje 1.4 2.5 2.2 19 - ne vem, ne morem se odlo~iti 9.9 10.3 14.8 20 - ni odgovora - 34.9 38.8 00- b.o. 1.5 - - 7.03 KAK[NI SO PO VA[EM MNENJU ODNOSI MED NARODI IN NARODNOSTMI, KI @IVE... ______________________________________________________________________________ zelo dobri niti dobri, slabi zelo ne vem, dobri niti slabi slabi b.o. ______________________________________________________________________________ A - v Jugoslaviji 3.5 56.4 28.7 5.8 0.3 5.3 B - v Sloveniji 11.2 64.6 17.4 2.2 0.3 4.3 ______________________________________________________________________________ 7.04 IN KAK[NI SO ODNOSI MED SLOVENCI IN DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK, KI... ______________________________________________________________________________ zelo dobri niti dobri, slabi zelo ne vem, jih ni v dobri niti slabi slabi b.o. kraju, ni zaposlen 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ C - ‘ive v va{em kraju, mestu 3.2 47.5 21.4 4.7 0.7 5.3 17.1 D - delajo v va{i delovni organi- zaciji 5.0 39.4 11.0 2.4 0.1 5.3 36.7 ______________________________________________________________________________ 7.05 V KOLIK[NI MERI JE PO VA[I OCENI SLOVENIJA POVEZANA Z DRUGIMI JUGOSLOVANSKIMI REPUBLIKAMI? 1 - sploh ni povezana 0.2 2 - le malo je povezana 6.1 3 - je precej povezana 58.4 4 - je zelo povezana 21.4 5 - ne vem, neodlo~en 13.9 (^e ni povezana, ali ~e je le malo povezana) 7.06 NA KATERIH PODRO^JIH JE SLOVENIJA PREMALO POVEZANA, OZIROMA NI POVEZANA, PA BI PO VA[I OCENI MORALA BITI? (odprto vpra{anje) 1 - podro~je je navedeno 5.2 2 - podro~je ni navedeno 0.6 3 - ne ve, na katerih podro~jih 7.1 4 - ne ve, ~e je povezana, neodlo~en, b.o. 14.1 5 - je precej povezana, zelo povezana 73.0 388 SJM 81/82 7.07 KAKO NAJ BI SE, PO VA[EM MNENJU, V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENOGOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI 1 - manj razvite republike in pokrajine naj same skrbijo za svoj nadaljni razvoj 8.3 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa skrb razvitih republik 24.7 3 - manj razvite republike naj same skrbijo zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 54.6 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 12.4 7.08 ALI JE SPORAZUMEVANJE O KLJU^NIH GOSPODARSKIH IN POLITI^NIH VPRA[ANJIH MED REPUBLIKAMI IN POKRAJINAMA NA RAVNI FEDERACIJE V ZADNJEM LETU BILO USPE[NO, ALI NEUSPE[NO? 1 - sporazumevanjeje bilo uspe{no 14.0 2 - so problemi in zastoji, a vendarle gre 33.9 3 - sporazumevanje ni bilo dovolj uspe{no 20.5 4 - ne poznam razmer, ne vem, neodlo~en, b.o. 31.6 7.09 NEKATERI PRAVIJO, DA PRISELJEVANJE DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK OGRO@A SLOVENCE. ALI SE STRINJATE, ALI NE? (~e da) KAJ JE TISTO, KAR JE PRI SLOVENCIH OGRO@ENO? A1 3 - slovenski jezik 28.2 A2 3 - nacionalnost 14.6 A3 3 - slovenski obi~aji 14.7 A4 3 - zaposlovanje Slovencev 34.5 A5 3 - gospodarski razvoj Slovenije 7.4 A6 3 - drugo 2.0 2 - ne ve,ali je kaj ogroèno, neodlo~en 19.0 4 - ni~ ni ogroèno 25.4 7.10 ALI STE KAJ SLI[ALI ALI BRALI O DOGODKIH NA KOSOVU V LANSKEM LETU? ALI STE S TEMI DOGODKI DOBRO SEZNANJENI, SLABO SEZNANJENI, ALI PA MORDA NISTE NI^ SLI[ALI ALI BRALI O NJIH? 1 - zelo dobro sem seznanjen 8.1 2 - dobro sem seznanjen 48.6 3 - slabo sem seznanjen 30.0 4 - ni~ ne vem o tem, b.o. 13.4 (^e je odgovor 1,2,3) 7.11 ALI VAS JE TO DOGAJANJE NA KOSOVU KAJ PRIZADELO, ALI NE? (~e da) KAKO, OZIROMA ZAKAJ VAS JE PRIZADELO? 1 - prizadelo ga je: (navaja zakaj) 65.8 2 - me ni prizadelo 12.6 3 - ni~ ne vem o tem 13.9 4 - b.o. 7.6 SJM 81/82 389 (^e je pri 7.10 odgovor 1,2,3) 7.12 KDO SO PO VA[EM MNENJU GLAVNI KRIVCI ZA TE DOGODKE? (Klasifikacija: ({ifrirana sta dva odgovora) A+B 1 - vodilni ljudje na Kosovu, vodstvo SAP, ZK Kosova, politi~ni organi, gospodarstveniki Kosova, ipd. 23.3 2 - Albanija, zunanji dejavniki, hujskanje, albanski profesorji, ipd. 12.8 3 - {tudentje, mladina, nezaposlena mladina 5.6 4 - profesorji na kosovski univerzi, u~itelji, inteligenca na Kosovu 1.8 5 - mi vsi, drugi v federaciji, v Jugoslaviji, v Srbiji 5.1 6 - politi~na emigracija iz Kosova 2.2 7 - sama pokrajina Kosovo, oni sami, Albanci na Kosovu sami, itd. 6.3 8 - protidràvni elementi, drugi nasprotniki, posamezniki, {ovinisti, ipd. 5.2 9 - drugi 9.9 0 - ne ve, kdo je kriv 127.8 (^e je pri 7.10 odgovor 1,2,3) 7.13 KAJ BI PO VA[EM MNENJU MORALI STORITI, DA BI SE RAZMERE NA KOSOVU UREDILE? ALI SE STRINJATE ALI NE Z NASLEDNJIMI UKREPI: ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- neod- v glav- sploh se ma se nem se lo~en, nem se ne stri- strinjam strinjam b.o. ne stri- njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-omejitev, prepre~itev stikov z LR Albanijo 21.4 24.2 19.2 17.7 4.5 B-usmerjanje demografske poli- tike; na~rtovanje rojstev 17.5 27.7 25.2 12.1 4.6 C-omejitev razvoja {olstva na potrebe gospodarstva 33.9 29.4 13.2 8.2 2.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — D-pove~anje zaposlitvenih mònosti 35.5 33.3 10.3 2.5 0.5 E-pove~anje produktiv- nosti, zaostritev delov- ne discipline v DO 54.8 24.5 6.8 0.9 0.1 F-strogi ukrepi sodnih, var- nostnih in upravnih organov proti izgrednikom 49.9 24.5 8.9 2.9 0.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — G-zaostriti odgovornost poli- tikov iz tega obdobja 51.4 23.0 11.0 1.2 0.4 H-vojska naj naredi red 15.0 19.9 18.4 21.0 12.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — I-razvoj demokrati~nih, samoupravnih odnosov 32.2 31.3 19.3 3.1 1.1 J-preoblikovanje pokra- jine v republiko 4.4 6.2 23.1 16.4 36.7 390 SJM 81/82 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- neod- v glav- sploh se ma se nem se lo~en, nem se ne stri- strinjam strinjam b.o. ne stri- njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ K-zagotoviti enakopravnost Srbov in Albancev in drugih narodov na Kosovu 44.9 24.5 13.6 2.7 1.4 L-ostre zaporne kazni za vse mlade izgrednike 32.9 26.2 14.0 9.7 4.2 M-drugo 1.6 0.7 83.8 0.4 0.1 ______________________________________________________________________________ 6-ni~ ne ve o tem 12.9 (^e je pri 7.10 odgovor 1,2,3) 7.14 KDAJ MENITE, DA SE BODO RAZMERE NA KOSOVU UREDILE? 1 - v kraj{em ~asu (82-83) 10.2 2 - v dalj{em ~asu (83-90) 27.1 3 - dale~ v prihodnost 11.4 4 - ne ve kdaj 33.1 5 - sploh se ne bodo uredile 2.7 6 - so ‘e urejene 0.8 7 - ni~ ne ve o tem, b.o. 14.7 8.00 PRESKRBA, OKOLJE 8.01 KAKO STE ZADOVOLJNI Z IZBIRO IN ZALO@ENOSTJO TRGOVIN IN Z DELOVANJEM SERVISOV V VA[EM KRAJU, OKOLJU? (V vsaki vrsti en odgovor) ______________________________________________________________________________ zelo zado- neodlo~en, neza- zelo zado- voljen niti zado- dovo- neza- voljen voljen, ni- ljen dovo- ti nezado- ljen voljen, b.o. 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A - ZALO@ENOST TRGOVIN — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - prehrambene dobrine 5.3 61.5 13.4 18.2 1.7 - obla~ila, obutev 7.8 69.2 9.7 11.5 1.9 - {olske knjige in potreb{~ine 5.4 59.0 22.5 11.1 2.0 - tehni~ni predmeti in oprema 2.8 44.2 18.7 29.6 4.7 - kurjava (premog, drva, plin, kurilno olje) 2.1 27.5 16.0 41.9 12.5 - bencin, nafta 2.8 42.9 19.5 27.8 7.0 - kmetijski stroji, orodja, gnojila, krmila ipd. 1.3 25.0 33.0 32.9 7.8 - zdravila (lekarne) 3.6 51.5 17.5 23.9 3.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — SJM 81/82 391 B - DELOVANJE SERVISOV, USLUGE — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - tehni~ni servisi, zaloènost z rezervnimi deli 1.2 16.2 20.1 47.5 15.0 - avtomobilski servisi 1.2 25.5 30.6 33.2 9.6 - obrtni{ke usluge 1.4 35.4 30.2 26.5 6.4 - pralnice, ~istilnice, {ivalnice 4.7 57.1 25.1 10.2 2.8 ______________________________________________________________________________ 8.02 ALI STE MORDA V ZADNJIH MESECIH ^UTILI POMANJKANJE V OSKRBI Z DOBRINAMI? (~e da) KAJ STE NAJBOLJ POGRE[ALI? (Trije odgovori) A+B+4 01 - kava 32.7 02 - olje 11.3 03 - margarina, maslo 9.9 04 - sladkor 3.5 05 - sadje, jùno sadje 13.7 06 - meso 6.2 07 - moka, kruh 2.9 08 - druga hrana, ‘ivila 2.4 09 - blago iz uvoza 5.7 10 - premog, drva 2.2 11 - nafta, bencin 2.4 12 - kurilno olje 1.9 13 - pralni pra{ek 14.8 14 - tehni~ni predmeti,rezervni deli, gradbeni material 5.3 15 - drugo 7.1 16 - ni ~util pomanjkanja 42.9 (^e da) 8.03 KAJ JE PO VA[EM MNENJU POVZRO^ILO, ALI SEDAJ POVZRO^A POMANJKANJE TEH DOBRIN? (Dva odgovora) A+B 1 - ker ni uvoza, primanjkuje deviz 19.7 2 - zaradi ve~jega izvoza, prevelikega nekontroliranega izvoza5.4 3 - ker ljudje preve~ kupujejo, si delajo zaloge 4.0 4 - ker primanjkuje surovin 3.1 5 - zaradi slabe organiziranosti trgovine, neustreznega dogo-varjanja med trgovino in proizvajalci, slabo gospodarjenje9.1 6 - vzdrèvanje blaga v skladi{~ih, izsiljevanje vi{jih cen, {pekulacije 2.4 7 - nerazvito kmetijstvo 0.4 8 - drugi razlogi 10.2 9 - ne ve zakaj 7.3 0 - ni ~util pomanjkanja dobrin 138.3 8.04 ALI VAS KAJ SKRBI, DA BO V PRIHODNJIH LETIH PRI[LO DO POMANJKANJA KATERE OD @IVLJENSKIH DOBRIN? (~e da) NA KATERE DOBRINE MISLITE? (Trije odgovori) A+B+C 01 - kava 5.1 02 - olje 5.3 03 - margarina, maslo 1.4 04 - sladkor 3.6 05 - sadje, jùno sadje 2.5 06 - meso 5.8 07 - moka, kruh 9.4 08 - druga hrana, ‘ivila 13.3 09 - blago iz uvoza 1.1 392 SJM 81/82 10 - premog, drva 2.5 11 - nafta, bancin 6.9 12 - kurilno olje 2.0 13 - pralni pra{ek 4.5 14 - tehni~ni predmeti,rezervni deli, gradbeni material 2.7 15 - drugo 12.8 16 - ne skrbi ga 53.9 (~e da) 8.05 KAJ BI MORALI PO VA[EM MNENJU STORITI, DA V NASLEDNJIH LETIH NE BI PRI[LO DO POMANJKANJA V OSKRBI S TEMI DOBRINAMI? (Dva odgovora) A+B 1 - razvijati, pospe{evati kmetijstvo in ‘ivinorejo, obdelati ve~ zemlje, ve~ doma pridelati 15.6 2 - ve~ delati, bolje delati, bolj{a proizvodnja 5.5 3 - zagotoviti dovolj deviz, ve~ izvaàti 2.6 4 - zagotoviti, dovoliti uvoz, ve~ uvoza 1.7 5 - oskrbeti najprej doma~i trg, manj izvaàti 2.4 6 - kontrolirati, vskladiti uvoz in izvoz, uporabiti ve~ doma~ih surovin 1.6 7 - dobro gospodariti, dobro planirati, organizirati izvajalce in trgovino 6.2 8 - drugo 11.4 9 - ne ve, kaj bi morali storiti, ne skrbi ga 153.0 8.06 KAKO SI OGREVATE PROSTORE V HI[I OZ. STANOVANJU, KJER BIVATE? (Obkroìte vse ustrezne odgovore) A1 3 - toplarna ipd. 8.9 A2 3 - centralna kurjava na plinsko olje (nafto) 12.9 A3 3 - centralna kurjava na trda goriva 21.7 A4 3 - centralna kurjava na plin 1.3 A5 3 - navadne pe~i na trda goriva 45.3 A6 3 - trajnoàre~e pe~i na trda goriva 11.0 A7 3 - elektri~ni radiatorji 7.1 A8 3 - pe~i na plinsko olje 4.3 A9 3 - druga~e 5.3 8.07 ALI STE VI OSEBNO ALI KDO IZ VA[E DRU@INE STORILI, ALI PA NAMERAVATE STORITI KAJ, DA BI PORABILI MANJ GORIVA (ENERGIJE) ZA OGREVANJE PROSTOROV. (~e da) KAJ? (odprto vpra{anje) [ifrirano bilo dvakrat: 1 - nameravamo 10.8 2 - smo ‘e storili 41.6 3 - ni~ ni treba storiti 47.5 ([ifrirana sta dva odgovora) 807A+807B 1 - ne ogrevajo (ve~) vseh prostorov 6.4 2 - zapirajo radioatorje 6.0 3 - manj kurijo, manj ~asa kurijo 17.6 4 - pre{li so iz nafte na druga goriva 2.9 5 - toplotna izolacija oken, vrat, sten, stropov, fasade, itd. 7.1 6 - druge oblike var~evanja 9.6 7 - da, so ‘e storili, da nameravajo storiti 5.4 8 - ni~ ni potrebno storiti 49.3 SJM 81/82 393 9 - b.o. 95.6 8.08 V KR[KEM SMO SKUPAJ S SR HRVA[KO ZGRADILI PRVO NUKLEARNO ATOMSKO ELEKTRARNO V JUGOSLAVIJI. ALI BI VI BILI ZA ALI PROTI, DA BI V PRIHODNJIH LETIH V SLOVENIJI GRADILI [E DRUGO NUKLEARNO ELEKTRARNO? 1 - to bi mo~no podpiral 9.1 2 - bil bi za to 37.2 3 - neodlo~en 22.0 4 - ne bi bil za to 18.6 5 - to bi poizku{al prepre~iti 4.4 6 - ni~ ne vem o tem, b.o. 8.7 8.09 ALI VAS V VA[EM @IVLJENJSKEM IN DELOVNEM OKOLJU MOTIJO, OGRO@AJO NA[TETE STVARI, ALI NE? (Obkroì v vsaki vrsti po en odgovor.) ______________________________________________________________________________ to sploh tega ne me moti, mi {ko- ‘ivlje- ni prob- ob~utim, a ni ta- duje, njsko me lem v mo- me ne ko hudo, me zelo ogroà jem okolju moti b.o. moti 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A1 1-onesnaènje zraka, smrad, dim 32.7 14.3 27.4 21.1 4.5 A2 2-hrup, ropot prometa, tovarne 31.7 25.0 27.0 14.8 1.5 A3 3-onesnaènost naselij, odpadki, umazanija 25.3 16.8 30.4 24.6 2.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A4 4-onesnaènost voda, industrijske odplake, kemikalije 31.4 17.2 22.8 23.7 4.8 A5 5-onesnaènost prirod- nega okolja, odpadki, smeti{~a 25.0 15.7 28.6 27.0 3.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A6 6-uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih 20.5 24.6 25.6 25.0 4.2 A7 7-neurejenost prometa, nesre~e 21.7 22.0 32.4 21.0 2.9 A8 8-osebna nesigurnost, nasilje, kriminal 36.2 28.4 21.2 12.4 1.8 ______________________________________________________________________________ 9.00 RELIGIJA, CERKEV 9.01 ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI), ALI NE, IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE, ALI NE? 394 SJM 81/82 1 - sem veren in redno, vsako nedeljo, obiskujem verske obrede 11.5 2 - sem veren in pogosto, vsaj enkrat 10.4 mese~no obiskujem verske obrede 3 - sem veren in le v~asih, ob velikih praznikih in ob posebnih prilònostih obiskujem verske obrede 20.3 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 8.3 5 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem verske obrede 2.7 6 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, 5.4 in ne obiskujem verskih obredov 7 - nisem veren, vendar obiskujem verske obrede 1.3 8 - nisem veren, in ne obiskujem verskih obredov 37.8 9 - ne morem odgovoriti, b.o. 2.4 9.02 ALI STE OBISKOVALI VEROUK? (~e da) DO KDAJ STE GA OBISKOVALI? 1 - do prvega obhajila 7.1 2 - do birme 54.4 3 - tudi potem 19.6 4 - ne spomnim se, do kdaj 6.1 5 - nisem obiskoval verouka, b.o. 12.8 9.03 ALI SEDAJ PO[ILJATE, ALI PA STE PO[ILJALI SVOJE OTROKE K VEROUKU, OZ. ALI BI JIH PO[ILJALI, ^E BI JIH IMELI? 1 - da 55.3 2 - ne 37.2 3 - ne vem 7.5 9.04 ALI JE PRI NAS PO VA[EM MNENJU DOVOLJ VERSKE SVOBODE GLEDE OSEBNEGA IZPOVEDOVANJA VERE (NEVERE), ALI NE? 1 - premalo 4.4 2 - dovolj 82.4 3 - preve~ 5.0 4 - sploh je ni 0.1 5 - ne vem, neodlo~en 8.1 9.05 KAK[NA NAJ BI BILA PO VA[EM MNENJU VLOGA CERKVE V NA[I DRU@BI? ALI SOGLA[ATE ALI NE SOGLA[ATE Z DANIMI TRDITVAMI: ______________________________________________________________________________ sploh v glav- neod- v glav- popol- T R D I T V E se ne nem se lo~en, nem se noma stri- ne stri- ne vem, stri- se stri- njam njam b.o. njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-cerkev naj bi u~ila verski nauk in skrbela za verske obrede 1.8 4.7 10.4 41.0 42.1 B-cerkev naj bi skrbela za moral- no obna{anje vernikov 3.8 6.0 13.3 45.8 31.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — C-cerkev naj bi delovala na so- cialno humanitarnem podro~ju 10.0 13.5 23.8 35.7 17.0 D-cerkev naj bi oblikovala poli- SJM 81/82 395 ti~na stali{~a in vzpodbujala politi~no delovanje vernikov 48.7 17.0 20.5 9.5 4.1 ______________________________________________________________________________ 9.06 ALI JE V ODNOSIH MED CERKVIJO IN DRU@BENO SKUPNOSTJO (DR@AVO) V ZADNJEM OBDOBJU PRI NAS V SLOVENIJI PRI[LO DO ZBLI@EVANJA, ALI DO ODDALJEVANJA? 1 - do zblièvanja 43.0 2 - ni~ se ni spremenilo 27.1 3 - do oddaljevanja 3.7 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 26.2 10.00 ^ASOPISI, RADIO, TELEVIZIJA 10.01 ALI MENITE, DA MORA PRI NAS ^LOVEK, ^E @ELI BITI DOBRO INFORMIRAN, BRATI TUJE ^ASNIKE, POSLU[ATI TUJE POSTAJE, ALI GLEDATI TUJE PROGRAME, ALI NE? 1 - da 17.5 2 - v~asih 28.3 3 - ne 43.3 4 - ne vem, neodlo~en 10.9 10.02 ALI MENITE, DA BI MORALA SREDSTVA OBVE[^ANJA OBJAVITI VSE RESNI^NE INFORMACIJE, ^EPRAV BI LAHKO VZBUDILE MED LJUDMI NEGOTOVOST ALI STRAH, ALI NE? 1 - da 43.2 2 - odvisno od informacij 35.3 3 - ne 10.1 4 - ne vem, neodlo~en, b.o. 11.3 10.03 ALI BERETE ^ASNIKE? (~e da) NA[TEL VAM BOM NEKATERE SLOVENSKE ^ASNIKE, PA PROSIM, DA POVESTE, KATERE OD NJIH BERETE IN KAKO POGOSTO JIH BERETE? ______________________________________________________________________________ ^ASNIKI redno pogosto v~asih ne bere, bere bere bere b.o. ______________________________________________________________________________ 1003A1 Delo 23.1 8.8 28.7 39.4 1003A2 Ljubljanski dnevnik 13.3 5.0 17.0 64.7 1003A3 Ve~er 13.4 4.0 12.8 69.8 1003A4 Komunist 9.1 2.9 14.3 73.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 1003A5 Delavska enotnost 5.8 2.7 16.3 75.2 1003A6 Teleks 5.9 4.0 30.4 59.7 1003A7 Nedeljski dnevnik 34.5 9.0 25.1 31.4 1003A8 Na{a obramba 16.0 5.1 22.6 56.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 1003A9 Ob~an 6.7 1.7 6.3 85.3 1003A10 TV-15 5.1 1.2 7.4 86.3 1003A11 Jana 18.4 10.6 33.1 37.8 1003A12 Na[a ‘ena 6.7 3.9 21.7 67.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 1003A13 7 D 8.9 3.0 16.7 71.3 1003A14 Stop 11.4 5.7 25.6 57.4 1003A15 Antena 5.1 4.8 26.1 64.4 1003A16 Avto 8.1 3.2 16.1 72.6 396 SJM 81/82 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 1003A17 Druìna 7.8 3.0 11.4 77.8 1003A18 Zdravje 5.7 3.7 23.2 67.4 1003A19 Ognji{~e 8.0 2.6 9.5 79.9 1003A20 Kme~ki glas 10.0 3.2 11.4 75.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 1003A21 Mladina 1.2 1.5 11.3 86.0 1003A22 Pavliha 1.8 2.1 23.5 72.5 1003A23 Zabavnik 3.1 2.0 20.4 74.5 1003A24 pokrajinski ~asopisi: 21.5 4.4 14.9 59.2 (Dolenjski List, Novi tednik, Pomurski vestnik, Gorenjski glas, Primorske novice) — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ ^ASNIKI redno pogosto v~asih ne bere, bere bere bere b.o. ______________________________________________________________________________ 1003A25 Ob~insko glasilo 19.5 3.7 10.2 66.7 1003A26 Lokalno glasilo delovne organizacije 29.8 3.4 6.0 60.8 ______________________________________________________________________________ 10.04 KATERE RADIJSKE PROGRAME NAVADNO POSLU[ATE IN KAKO POGOSTO? (En odgovor v vsaki vrsti!) ___________________________________________________________________________ redno, pogosto, v~asih, nikoli skoraj ve~krat enkrat ne po- vsak dan na teden na teden slu{a 1 2 3 4 ___________________________________________________________________________ - I. program Radia Ljubljana 58.5 20.5 15.8 5.1 - II. program Radia Ljubljana (vklju~no val 202) 35.6 22.1 19.9 22.4 - III. program Radia Ljubljana 8.8 3.5 15.8 71.9 - program lokalne ali regio- nalne postaje 27.5 13.5 18.3 40.8 - program drugih jugoslo- vanskih postaj 9.0 9.4 27.9 53.6 - program tujih radijskih postaj v sloven{~ini 6.6 3.1 14.9 75.4 - program tujih radijskih postaj v tujih jezikih 7.1 4.8 13.8 74.2 ___________________________________________________________________________ 10.05 ALI GLEDATE TELEVIZIJO? (^e da) KATERE TELEVIZIJSKE INFORMATIVNE ODDAJE NAVADNO GLEDATE? A1 3 - Obzornik (priblìno ob 18.00) 62.7 A2 3 - prvi TV dnevnik (ob 19.30) 89.2 A3 3 - drugi TV dnevnik (priblìno ob 22.30) 36.1 A4 3 - informativne oddaje TV Zagreb in UHF Krvavec Beograd, TV Sarajevo) 29.3 A4 3 - informativne oddaje TV Koper 12.6 A5 3 - Telegiornale (Italija) 4.8 A6 3 - Zeit im Bild (Avstrija) 7.3 SJM 81/82 397 A7 3 - informativne oddaje madàrske TV 1.2 2 - nobene od teh oddaj 0.6 4 - ne gledam TV 7.2 11.00 DEMOGRAFIJA 11.01 KATEREGA LETA STE ROJENI? 1 - 61 in ve~ 11.2 2 - 51 do 60 18.9 3 - 41 do 50 23.3 4 - 31 do 40 20.6 5 - 25 do 30 15.8 6 - pod 25 let 10.0 7 - b.o. 0.1 11.02 SPOL 1 - mo{ki 50.4 2 - ‘enski 49.5 11.03 KAK[NE NARODNOSTI STE? 01 - Albanec 0.1 02 - ^rnogorec 0.4 03 - Hrvat 4.3 04 - Italijan 0.2 05 - Madàr 0.5 06 - Makedonec 0.1 07 - Musliman 0.8 08 - Srb 2.1 09 - Slovenec 90.5 10 - druge narodnosti 0.9 11.04 KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN? 1 - samski, nikoli nisem bil poro~en, b.o. 16.8 2 - razvezan 4.5 3 - vdovec 6.4 4 - poro~en 72.2 11.05 KOLIKO ^LANOV [TEJE VA[E GOSPODINJSTVO? 1 - 1 ~lan 6.5 2 - 2 ~lana 14.5 3 - 3 ~lani 23.4 4 - 4 ~lani 31.4 5 - 5 ~lanov 12.3 6 - 6 ~lanov 6.4 7 - 7 ~lanov 3.3 8 - 8 ~lanov 1.0 9 - 9 ~lanov 1.1 11.06 KOLIKO JE OD TEGA REDNO ZAPOSLENIH? 1 - 1 ~lan 26.4 2 - 2 ~lana 47.4 3 - 3 ~lani 8.4 398 SJM 81/82 4 - 4 ~lani 1.5 5 - 5 ~lanov 0.7 6 - b.o. 15.6 11.07 IN KOLIK[EN JE PRIBLI@NO SKUPNI MESE^NI DOHODEK VSEH ^LANOV VA[EGA GOSPODINJSTVA? (VKLJU^NO S POKOJNINO, INVALIDNINO, [TIPENDIJO IPD.) povpre~je: 20.683,68 N din 11.08 VIR REDNIH DOHODKOV GOSPODINJSTVA (DRU@INE)? 1 - izklju~no kmetijstvo 7.0 2 - kmetijska in nekmetijska dejavnost 20.4 3 - izklju~no nekmetijska dejavnost 72.5 11.09 ALI STE, OZIROMA STE BILI KDAJ ZAPOSLENI? 1 - sem zaposlen-a 63.7 2 - nisem bil-a nikoli zaposlen-a 16.6 3 - bil-a sem, a sedaj nisem zaposlen-a 19.6 4 - b.o. 0.2 (^e ni zaposlen) 11.10 ALI STE V ZADNJEM ^ASU SAMI ALI S POMO^JO DRUGIH ISKALI ZAPOSLITEV V KAKI DELOVNI ORGANIZACIJI, USTANOVI, NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE, PRI OBRTNIKIH, ALI KJE DRUGJE? 1 - da 2.9 2 - ne 34.6 3 - sem zaposlen, b.o. 62.5 (^e ni zaposlen; ~e ni iskal zaposlitve) 11.11 ALI BI SE ZAPOSLILI, ^E BI IMELI MO@NOST, TO JE ^E BI BILA NA VOLJO ZA VAS PRIMERNA ZAPOSLITEV, ^E NE BI BILO ZAKONSKIH OMEJITEV, ^E BI IMELI UREJENO OTRO[KO VARSTVO, ^E BI IMELI UREJENE DRU@INSKE ZADEVE, ^E BI IMELI USTREZEN PREVOZ NA DELO, IN PODOBNO? 1 - da 7.0 2 - ne 26.1 3 - neodlo~en, b.o. 2.4 4 - sem zaposlen 63.1 5 - sem iskal zaposlitev 1.5 (Za zaposlene) 11.12 ALI STE ZAPOSLENI: 1 - nisem zaposlen, b.o. 37.3 2 - v kraju, kjer stanujete 24.4 3 - v drugem kraju, v ob~ini kjer bivate 13.5 4 - v sredi{~u ob~ine, kjer bivate 6.3 5 - v manj{em kraju izven ob~ine 1.9 6 - v drugem ob~inskem sredi{~u 5.0 7 - v Ljubljani, Mariboru 11.2 SJM 81/82 399 8 - drugje 0.4 (Za zaposlene) 11.13 KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - imam vodstveni poloàj na ravni delovne enote v okviru TOZD, DO 6.7 2 - imam vodilni poloàj - na ravni TOZD, DO 4.1 3 - sem zaposlen, a nimam vodilnega ali vodstvenega poloàja 52.1 4 - nisem zaposlen, b.o. 37.1 (Za vse) 11.14 KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC? (~e je zaposlen) KAK[NA JE VA[A PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 8.0 02 - priu~en ali polkvalificiran delavec 8.9 03 - kvalificiran delavec 22.2 04 - VKV delavec 6.0 05 - pomòni uslùbenec 0.4 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 2.2 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 14.6 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 9.2 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.5 10 - samostojen obrtnik brez tuje delovne sile 0.9 11 - svobodni poklic 0.1 12 - kmet 5.2 13 - kme~ka gospodinja 7.1 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.0 15 - u~enec, dijak, vajenec 1.6 16 - {tudent 1.6 17 - upokojenec 7.3 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 3.1 19 - druge vzdrèvane osebe 0.5 20 - drugo, b.o. 0.7 (Za upokojence) 11.15 KAK[EN JE BIL VA[ ZADNJI POKLIC OZIROMA VA[A ZADNJA PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 3.0 02 - priu~en ali polkvalificiran delavec 3.0 03 - kvalificiran delavec 6.1 04 - VKV delavec 1.9 05 - pomòni uslùbenec 0.2 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 0.6 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 3.9 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 2.5 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.1 10 - samostojen obrtnik brez tuje delovne sile 0.2 11 - svobodni poklic - 400 SJM 81/82 12 - kmet 1.0 13 - kme~ka gospodinja 1.4 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.1 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.4 16 - {tudent 0.1 17 - upokojenec 0.6 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.5 19 - druge vzdrèvane osebe - 20 - drugo, b.o. 1.2 21 - ni upokojenec 73.3 (Za vse) 11.16 KAK[NA JE BILA VA[A KVALIFIKACIJA OB PRVI ZAPOSLITVI? 01 - NK delavec 21.3 02 - priu~en ali polkvalificiran delavec 8.1 03 - kvalificiran delavec 24.3 04 - VKV delavec 2.8 05 - pomòni uslùbenec 0.9 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 3.7 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 14.2 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 6.0 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.1 10 - samostojen obrtnik brez tuje delovne sile 0.3 11 - svobodni poklic 0.1 12 - kmet 4.3 13 - kme~ka gospodinja 6.2 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.3 15 - u~enec, dijak, vajenec 1.8 16 - {tudent 0.9 17 - upokojenec 0.2 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 2.1 19 - druge vzdrèvane osebe 0.3 20 - drugo, b.o. 2.1 (Za vse) 11.17 V KATERI PANOGI DEJAVNOSTI DELATE, STE DELALI, OZIROMA DELA OSEBA, KI VAS VZDR@UJE? 01 - industrija in rudarstvo 40.2 02 - kmetijstvo in gozdarstvo 16.0 03 - gradbeni{tvo 6.0 04 - promet in zveze 5.4 05 - trgovina, gostinstvo, turizem 9.1 06 - obrt 3.2 07 - komunalni servis in stanovanjska dejavnost 0.9 08 - izobraèvanje, znanost, {olstvo 4.1 09 - kultura in umetnost (RTV, ~asopisi, revije, 0.7 galerije, muzeji, gledali{~a, zalòni{tva itd. ) 10 - zdravstvo 3.3 11 - socialno varstvo 0.6 12 - {port 0.1 13 - drùbene organizacije 1.1 14 - zbornice - 15 - ban~ni{tvo in zavarovanje 1.2 16 - socialno zavarovanje 0.3 17 - dràvna uprava, carina 2.4 18 - sodstvo 0.3 SJM 81/82 401 19 - vojska, dràvna varnost, milica 1.7 20 - cerkvene ustanove 0.1 21 - drugo, b.o. 3.2 11.18 NAVEDITE ZADNJO [OLO, KI STE JO KON^ALI, BODISI REDNO ALI IZREDNO, OZIROMA ZADNJO [OLO, KI STE JO OBISKOVALI, PA JE NISTE DOKON^ALI. 1 - 4 razredi osnovne {ole in manj, b.o. 6.4 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole, oz. 1 do 4 razrede nìje gimnazije 35.1 3 - nedokon~ana 2 ali 3 letna strokovna {ola (vajenska, industrijska, poklicna itd.) 7.3 4 - kon~ana 2 ali 3 letna strokovna {ola 19.4 5 - nedokon~ana srednja {ola (gimnazija, TS[, 3.3 gradbena, u~itelji{~e ipd.) 6 - dokon~ana srednja {ola 15.7 7 - nedokon~ana vi{ja {ola ali visoka {ola 3.6 8 - dokon~ana vi{ja {ola 4.8 9 - dokon~ana visoka {ola 4.3 11.19 ALI VI OSEBNO OBDELUJETE ZEMLJO, DELATE NA ZEMLJI? (~e da) KOLIKO UR POVPRE^NO NA TEDEN? povpre~je: 30,25 ur 11.20 ALI PREJEMATE REDNE MESE^NE DOHODKE? (~e da) KAK[EN JE BIL V ZADNJIH TREH MESECIH VA[ POPRE^NI REDNI MESE^NI DOHODEK? (vse oblike dohodka: pla~a, pokojnina, {tipendija ipd.) povpre~je: 11.137,47 N din 11.21 ALI STE V ZADNJIH TREH MESECIH MORDA KAJ ZASLU@ILI S HONORARNIM, DOPOLNILNIM DELOM (~e da) KOLIKO PRIBLI@NO STE ZASLU@ILI - POVPRE^NO NA MESEC? povpre~je: 17.412,37 N din (Samo za rojene pred letom 1929) 11.22 ALI STE SODELOVALI V NOB? (~e da) KAKO? 1 - da, aktivno je sodeloval v borbenih formacijah NOB 5.3 2 - da, bil je aktivist, terenec, ilegalec 4.1 3 - materialno je pomagal gibanju 5.3 4 - ni sodeloval v NOB 13.1 5 - ne ‘eli odgovoriti 0.4 6 - rojen 1929 ali pozneje, b.o. 71.7 11.23 ALI IMATE VI ALI PA VA[A DRU@INA KAJ OBDELOVALNE ZEMLJE? 402 SJM 81/82 1 - od 0,1 do 0,5 ha 13.1 2 - ve~ kot 0,5 ha, do 1 ha 4.7 3 - ve~ kot 1 ha, do 2 ha 5.2 4 - ve~ kot 2 ha, do 3 ha 4.3 5 - ve~ kot 3 ha, do 5 ha 5.1 6 - ve~ kot 5 ha, do 8 ha 4.1 7 - ve~ kot 8 ha, do 10 ha 2.6 8 - ve~ kot 10 ha 2.1 9 - ne vem koliko 0.9 0 - nimajo zemlje 57.8 11.24 TUDI V PRIHODNJE NAMERAVAMO RAZISKOVATI STALI[^A LJUDI O RAZLI^NIH DRU@BENIH VPRA[ANJIH. ALI SE VAM ZDI, DA SO TAK[NE RAZISKAVE KORISTNE, ALI NE? 1 - so koristne in jih je treba podpirati 70.7 2 - so nekoristne in pomenijo le zapravljanje ~asa in denarja3.1 3 - ne vem, neodlo~en 26.2 11.25 ^E BI SE RAZISKOVALNI IN[TITUT FSPN V PRIHODNJE SPET OBRNIL NA VAS S PODOBNO ANKETO, ALI BI SODELOVALI Z NAMI, ALI NE? 1 - da 85.1 2 - neodlo~en, ne ve, b.o. 11.1 3 - ne 3.9 VELNAS VELIKOST NASELJA: 1 - do 500 prebivalcev 31.4 2 - 501 do 2.000 prebivalcev 20.1 3 - 2.001 do 4.000 prebivalcev 9.6 4 - 4.001 do 10.000 prebivalcev 9.7 5 - 10.001 do 15.000 prebivalcev 3.2 6 - 15.001 do 50.000 prebivalcev 6.6 7 - Ljubljana, Maribor 19.4 TIPKS TIP KRAJEVNE SKUPNOSTI 1 - mestna 36.4 2 - primestna 21.5 3 - va{ka 42.2 SJM 81/82 403 SJM 83 405 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 83 Okraj{an naslov projekta: SJM83 Osnovna vsebina projekta: gibanje ‘ivljenjskega standarda (sedanjost, preteklost, prihodnost), odnos do gospodarske krize (stanje, krivci), zmanj{evanje dràvnih izdatkov, financiranje sociale, zaèleni drùbeni cilji, ocena ukrepov za izhod iz gospodarske krize, depozit, nagrajevanje, socialne razlike, delo, delo kot vrednota, ugled poklicev, delo na ~rno, ukrepi za zmanj{anje brezposelnosti mladih, ocena zakona o pokojninskem zavarovanju, delovni ~as, spremembe v ‘ivljenju ljudi (delo, prosti ~as, politika), odnos do osebne prihodnosti, ocena sistema odlo~anja, odnos do politike, socialisti~na zveza (ocena njene vloge, aktivnost), delegatskegi sistem (delovanje sistema, aktivnost), mònost izraànja mnenj v drùbi, odnosi med narodi v Jugoslaviji in Sloveniji, ogroènost slovenstva (priseljevanje), pojavi nacionalizma, razmere na Kosovu, neuvr{~enost, zunanja politika in varnost Jugoslavije, mirovna in ekolo{ka gibanja, vseljudska obramba, prisotnost razli~nih oblik kriminala, ocena javnega reda in miru, reforma usmerjenega izobraèvanja (poznavanje, ocena), ukinitev gimnazije, obiskovanje kulturnih prireditev, bralne navade, vernost, poloàj vernikov, ukvarjanjue s {portom, branje ~asopisov. Naro~nik: Raziskovalna skupnost Slovenije Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Raziskovalni in{titut, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, Cveto Trampù Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2067. ^as izvedbe raziskave: maj-junij 1983 Datoteka: SJM83 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 83, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1983. 406 SJM 83 A. OCENA DRU@BENO GOSPODARSKIH RAZMER IN PRIPRAVLJENOST ZA PREMAGOVANJE KRIZE A1. ^E PRIMERJATE @IVLJENJE PRI NAS DANES Z @IVLJENJEM PRED PRIBLI@NO PETIMI LETI, ALI SO PO VA[I SODBI RAZMERE GLEDE NA NA[TETE STVARI DANES BOLJ[E, PRIBLI@NO ENAKE, ALI SLAB[E? ______________________________________________________________________________ danes danes priblìno danes danes ne vem, dosti je enako je dosti neodlo- bolje bolje slab{e slab{e ~en 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) koliko je treba delati 6.4 15.9 34.0 34.7 5.8 3.2 b) kako ‘ivijo ljudje 3.1 17.9 24.4 45.4 6.4 2.7 c) demokrati~nost odlo~anja 3.2 18.0 40.0 18.9 3.0 16.9 d) samoupravljanje 3.0 18.6 37.9 21.6 3.2 15.6 e) spo{tovanje dela in 2.3 23.3 34.8 27.8 4.5 7.3 delavca f) mònost dobiti stanovanje 1.7 11.4 10.3 43.0 20.7 13.0 g) mònost dobiti zaposlitev 0.2 2.8 7.5 52.6 31.8 5.1 h) zakonitost 1.2 12.1 43.3 17.5 3.9 22.0 i) mònosti izobraèvanja, 8.2 30.4 31.2 20.7 1.6 8.0 kvalifikacije j) kulturno ‘ivljenje 5.5 30.8 38.8 13.3 1.5 10.1 k) mònost imeti, preìv- 2.7 12.4 22.1 48.3 9.7 4.9 ljati otroke ______________________________________________________________________________ A2. ALI JE VA[ SEDANJI MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE BOLJ[I, PRIBLI@NO ENAK, ALI SLAB[I OD VA[EGA MATERIALNEGA POLO@AJA PRED LETOM DNI? 1 - bolj{i kot pred letom dni 13.5 2 - priblìno enak 42.1 3 - slab{i kot pred letom dni 43.1 4 - ne vem, neodlo~en 1.3 A3. ALI JE VA[ SEDANJI MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE BOLJ[I, PRIBLI@NO ENAK, ALI SLAB[I OD VA[EGA MATERIALNEGA POLO@AJA PRED PETIMI LETI? 1 - bolj{i kot pred petimi leti 28.2 2 - priblìno enak 21.6 3 - slab{i kt pred petimi leti 47.5 4 - ne vem, neodlo~en 2.8 A4. KAJ SODITE, KAK[EN BO VA[ MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE ^EZ LETO DNI? BOLJ[I KOT SEDAJ, PRIBLI@NO ENAK, ALI SLAB[I? 1 - bolj{i kot sedaj 8.4 2 - priblìno enak 30.7 3 - slab{i kot sedaj 42.4 4 - ne vem, neodlo~en 18.5 A5. IN KAJ SODITE, KAK[EN BO VA[ MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ SJM 83 407 VA[E DRU@INE ^EZ PET LET? BOLJ[I KOT SEDAJ, PRIBLI@NO ENAK, ALI SLAB[I? 1 - bolj{i kot sedaj 15.7 2 - priblìno enak 16.1 3 - slab{i kot sedaj 33.3 4 - ne vem, neodlo~en 34.9 A6. ALI SO BILE GOSPODARSKE RAZMERE V MINULIH 12 MESECIH V SLOVENIJI GLEDE NA LETO PRED TEM (1981/82)... 1 - mnogo bolj{e 3.7 2 - nekaj bolj{e 25.9 3 - enake 17.7 4 - nekaj slab{e 33.1 5 - mnogo slab{e 9.9 6 - ne vem, neodlo~en 9.7 A7. NEKATERI GOVORIJO O KRIZI V JUGOSLAVIJI, DRUGI PA SEDANJE RAZMERE OZNA^UJEJO KOT ZA^ASNE RAZVOJNE TE@AVE. S KATERIMI BI SE VI STRINJALI? 1 - s tistimi, ki menijo, da smo v krizi 40.1 2 - z onimi, ki menijo, da smo le v za~asnih teàvah 46.3 3 - drugo, kaj 1.3 4 - sploh ne vidi teàv 3.6 5 - ne vem, neodlo~en 8.7 (^e kje odgovoril: kriza, teàve; 1,2) A8. IN V ^EM PREDVSEM SE PO VA[EM MNENJU KRIZA KA@E? (Mòni so trije odgovori) (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori) A1+A2+A3 01-v krizi gospodarstva: gospodarske teàve, slabo gospodarjenje, izgube v podjetju, ne-izvajanje stabilizacije, razmetavanje drùbenega denarja, ne znamo planirati, neskladnost gospodarskega in drùbenega razvoja, pre-obremenjenost gospodarstva, slabo organizirana proizvodnja, nekonkuren~nost na svetovnem trgu 19.5 02-inflacija, visoke cene, devalvacija, slabo izkori{~eni krediti 17.5 03-padanje standarda, rast ‘ivljenjskih stro{kov, slab{e ‘ivljenjske razmere 9.7 04-dolgovi v tujini, sistem zadolèvanja 7.3 05-neusklajenost izvoza in uvoza, pomanjkanje deviz, zmanj- {evanje uvoza, negativna devizna bilanca 3.7 06-ljudje premalo delajo, slabo delajo, preve~ sestankovanja, nedisciplina, slaba organizacija dela, slabi kadri 4.5 07-prenizki osebni dohodki, premalo denarja 4.6 08-delo ni pravilno ovrednoteno, ni delitve po delu 0.6 09-energetska kriza, pomanjkanje energije 2.5 10-kmetijstvo zapostavlJeno, ne vlagamo v kmetijstvo, razdrobljeno kmetijstvo, poloàj kmeta 1.6 11-teàve v zvezi z zaposlovanjem, vedno ve~ brezposelnih, zaposlovanje mladih vedno tèje 9.8 12-pomanjkanje surovin, repromaterialov, rezervnih delov 12.0 13-pomanjkanje potro{nega blaga, ‘ivljenjskih potreb{~in 26.9 14-pomanjkanje zdravil 0.9 15-nespo{tovanje dogovorov, samoupravnih aktov, zakonov, nezakonitost 1.3 16-lokalisti~ni interesi ob~in, delovnih organizacij 0.3 408 SJM 83 17-vodilni politiki in gospodarstveniki samovoljno usmerjajo sredstva, administrativni ukrepi, neodgovornost voditeljev1.8 18-nezadovoljstvo med ljudmi, slabo razpoloènje ljudi 0.7 19-nacionalizem, slab{i mednacionalni odnosi, Kosovo, {ovinisti~ni pojavi 0.8 20-notranje politi~ne teàve, politi~na kriza, kriza moralnih vrednot 1.7 21-drugo 17.4 22-ne vidi krize, teàv 10.4 23-ne ve, neodlo~en 6.4 A9. KAJ SO PO VA[EM MNENJU GLAVNI VZROKI ZA KRIZO PRI NAS? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori) A1+A2+A3 01-zadolènost, gospodarska odvisnost od drugih, slabo izkori{~eni krediti 16.5 02-vpliv splo{ne gospodarske krize, mednarodne razmere, inflacija v svetu 5.2 03-preve~ smo tro{ili, preve~ gradili, zgre{ene nalòbe 8.1 04-premalo, slabo delamo, preve~ se govori, slaba organizacija dela, slab odnos do dela, neizkori{~en delovni ~as, nedisciplina, neodgovornost 22.3 05-slabo gospodarjenje, neenotna gospodarska politika, nekonkuren~nost, nepravilno usmerjen razvoj, nespo{tovanje ekonomske politike 16.0 06-pomanjkanje surovin, energije, omejen uvoz repromateriala 2.0 07-slaba kadrovska politika, le horizontalne menjave, premalo mladih strokovnjakov na odgovornih mestih 1.8 08-zapostavljanje kmetijstva,neobdelana zamelja, premalo hrane 1.7 09-inflacija, dviganje cen, devalvacija 3.1 10-premalo zavesti ljudi do drùbe, drùbenega premoènja in dela 1.5 11-krivo je vodstvo “oni zgoraj”, kriva je politika, vme- {avanje politike v gospodarstvo 5.0 12-neusklajenost odnosov med republikami, razmere v federaciji 0.7 13-kr{itve samoupravljanja, nezakonitost 1.4 14-preve~ je administracije, razmah birokracije, administracija bolje pla~ana kot proizvodno delo 4.1 15-ni nagrajevanja po delu, delavci v proizvodnji so slabo nagrajeni 0.7 16-preve~ uvoza, premalo izvoza 2.1 17-izvoz je prevelik, premalo blaga ostaja doma 1.1 18-vse je treba pla~ati z devizami, pomanjkanje deviz 1.8 19-ni stimulacije za inovativno dejavnost, premalo vlaganja v znanost 0.3 20-depozit 0.1 21-drugo 20.0 22-sploh ne vidi teàv, krize 9.8 23-ne ve, kaj 12.7 A10. IN KAKO TE KRIZNE RAZMERE VI OSEBNO OB^UTITE? (Zajeli smo tri odgovore) (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori) A1+A2+A3 01-inflacija, devalvacija, visoke cene 18.1 02-nizek osebni dohodek, nizke pokojnine, {tipendije 16.4 03-pomanjkanje prehrambenega blaga 6.9 04-ni kave 2.0 05-ni dolo~enih industrijskih proizvodov (neprehrambenih), SJM 83 409 rezervnih delov 3.9 06-pomanjkanje zdravil 1.0 07-pomanjkanje nasploh 17.9 08-slaba preskrba trga, slaba kvaliteta izdelkov 3.0 09-pomanjkanje pripomo~kov za kmetijstvo, neugodne razmere za kmete nasploh 3.6 10-ni bencina, plina, goriva, bencinski boni 5.4 11-padanje standarda, odpovedati se je treba marsi~emu 12.8 12-teàve v zvezi z oskrbo otrok 0.7 13-depozit, omejena svoboda, zaprtost mej 2.7 14-tèko je dobiti 1.7 15-nezadovoljstvo v OZD, slab{i medsebojni odnosi, ljudje so ~rnogledi 1.3 16-tèko je graditi hi{o, ni gradbenega materiala 1.8 17-ne more{ kupiti tujih strojev z dinarji 0.1 18-ne dobi popoldanskega dopolnilnega dela 0.0 19-letovanje je predrago 0.9 20-ne more brati tujega tiska, kupovati tujih knjig 0.1 21-delo ni pravilno ovrednoteno, ni nagrajen po delu 0.6 22-ne dobi se kreditov 0.7 23-nastajajo velike socialne razlike med ljudmi 0.2 24-drugo 17.7 25-sploh ne ~uti krize, teàv 20.1 26-ne ve, ne more odgovoriti 6.7 A11. ALI JE SEDANJA KRIZA PO VA[EM MNENJU PREDVSEM POSLEDICA: 1 - u~inkovanja mednarodnih politi~nih in gospodarskih razmer na razmere pri nas 17.0 2 - na{ega lastnega napa~nega in neodgovornega ravnanja in odlo~anja 51.6 3 - drugo 9.2 4 - ne vem, neodlo~en, splh ne vidi teàv krize 22.2 A12. NA[TELI VAM BOMO NEKAJ IZRAZOV KRIZE PRI NAS. KAJ OD TEGA VAS NAJBOLJ PRIZADENE (Moèn je bil izbor vsake modalitete) A1 - nezaposlenost 33.6 A2 - padanje vrednosti dinarja, inflacija 74.5 A3 - pomanjkanje stanovanj 24.2 A4 - nara{~anje cen, draginja 81.5 A5 - rev{~ina 12.1 A6 - pomanjkanje prehrambenih in gospodinjskih dobrin 1.0 A7 - pomanjkanje zdravil 48.7 A8 - pomanjkanje bencina 42.8 A9 - drugo 3.1 5 - ni~ od tega me posebej ne prizadene 1.0 6 - ne vem, neodlo~en 4.0 7 - sploh ne vidi teàv krize 6.2 A13. MNENJA O KRIVDI ZA SEDANJE KRIZNO STANJO SO RAZLI^NA. ALI VI SODITE: 1 - da smo krivi vsi, saj smo neodgovorno ravnali kot posamezniki, delavci, potro{niki 28.6 2 - da so predvsem krivi politiki in vodstva 15.1 3 - da so predvsem krivi gospodarstveniki 6.5 4 - krivi so politiki in gospodarstveniki 29.6 5 - drugo 2.5 6 - ne vem, neodlo~en, sploh ne vidi teàv krize 17.6 A14. IN KDO SO PO VA[EM MNENJU GLAVNI KRIVCI ZA TAK[NO KRIZNO STANJE? 410 SJM 83 (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori) A1+A2+A3 01 - vodilni delavci v gospodarstvu, gospodarstveniki 30.9 02 - politi~no vodstvo, politiki, me{anje politike v gospodarstvo 35.1 03 - mednarodne ekonomske razmere, svetovna kriza 0.9 04 - slaba organizacija dela, nizka produktivnost 0.9 05 - nespo{tovanje zakonov, predpisov, dogovorov 0.6 06 - zanemarjanje kmetijstva 0.0 07 - zadolèvanje v tujini 1.1 08 - prevelika potro{nja 0.3 09 - zgre{ene investicije 0.7 10 - drùbenopoliti~ne organizacije 0.4 11 - vsi smo krivi 31.1 12 - drugo 10.2 13 - nih~e ni kriv 0.1 14 - sploh ne vidi teàv krize 5.7 00 - b.o. 9.8 A15. ALI SODITE, DA BI PRI[LO DO TE KRIZE, ^E BI [E @IVELA PREDSEDNIK TITO IN EDVARD KARDELJ? 1 - ne, do krize ne bi pri{lo 13.9 2 - bilo bi manj problemov in teàv 35.7 3 - da, kriza bi bila prav tak{na 30.6 4 - ne vem, neodlo~en 13.5 5 - sploh ne vidi teàv, krize 6.3 A16. IN KAJ BI PO VA[EM MNENJU MORALI STORITI, DA BI KRIZO PREMAGALI, DA BI IZ[LI IZ TE@AV? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori) A1+A2+A3 01 - ve~, bolje delati, bolj{a organizacija dela, izkori{~enost delovnega ~asa 36.6 02 - bolje gospodariti, realno planirati, investirati 9.7 03 - ve~ izvaàti, manj{i uvoz, realen izvoz 5.0 04 - var~evati na vseh podro~jih, manj tro{iti 7.7 05 - poravnati vse dolgove v tujini 2.6 06 - povezati proizvodnjo s trgovino, manj posrednikov pri odkupih 0.1 07 - ve~ odgovornosti na vseh nivojih, uveljaviti nadzor, zakonitost 10.4 08 - pravilno ovrednotiti delo, nagrajevanje po delu 1.5 09 - bolj{i, ve~ji osebni dohodek 0.5 10 - prave ljudi na prava mesta, stare kadre zamenjati z novimi 3.6 11 - manj izkori{~anja in zlorabe drùbenih dobrin za osebne potrebe 1.0 12 - seznaniti ljudi z realnim stanjem doma in v tujini 0.2 13 - ustaviti inflacijo, stabilizirati vrednost dinarja 0.9 14 - razviti kmetijstvo 2.7 15 - opirati se na lastne surovine, energijo 1.3 16 - nagrajevati izumiteljstvo, opreti se na lastno pamet, povezati gospodarstvo in raziskovalce 0.7 17 - ve~jo pozornost izobraèvanju delavcev 0.1 18 - zagotoviti ve~ delovnih mest, zaposliti mladino 1.0 19 - ve~ stanovanj - 20 - vplivati na zavest ljudi 1.7 21 - bolj sodelovati z razvitimi in nerazvitimi 0.3 22 - bolje sodelovati v federaciji 0.4 SJM 83 411 23 - zmanj{ati vpliv politikov in nestrokovnjakov v gospodarstvu 1.3 24 - drugo 26.8 25 - ne ve 19.4 26 - sploh ne vidi teàv krize 7.3 A17. ALI BI ZASE IN ZA SVOJO DRU@INO LAHKO REKLI: 1 - da vam ni~esar posebej ne primanjkuje, da se ni~ posebej ne omejujete 7.7 2 - da ste bolj var~ni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza, ipd. 44.5 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, da spravite konec s koncem, da se omejujete pri nakupih opreme, obleke ipd.41.2 4 - da se mo~no omejujete, tudi pri nakupu hrane 3.1 5 - da ‘ivite v pomanjkanju osnovnih dobrin 0.6 6 - da ‘ivite v rev{~ini 0.6 7 - ne vem, neopredeljen 2.3 A18. UREJANJE GOSPODARSKIH RAZMER TERJA ZMANJ[ANJE PORABE IN VAR^EVANJE. PRI KATERIH IZDATKIH BI VI ZMANJ[ALI SREDSTVA FEDERACIJE, OZIROMA OBVEZE PRENESLI NA REPUBLIKE? ALI BI ZMANJ[ALI PREDVSEM IZDATKE ZA: ______________________________________________________________________________ ne bi, naj delno bistveno treba bi ne vem, ostane kot bi bi jih bilo neodlo~en doslej zmanj{al zmanj{al pove~ati 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-zvezno administracijo 7.8 33.5 41.2 0.5 17.0 B-diplomatska predstavni- {tva, obiske, konference 14.6 38.0 29.9 0.9 16.6 C-pomo~ manj razvitim republikam in AP 27.1 33.1 22.4 4.7 12.6 E-ljudsko obrambo,vojsko 55.8 18.0 6.9 7.0 12.4 F-sklad za pokojnine bor- cem na ravni federacije 45.8 20.7 10.9 6.8 15.8 ______________________________________________________________________________ A19. KATERE USLUGE NAJ BI PLA^EVAL OB^AN V VE^JI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA @EPA, KATERE PA NAJ BI MU BILE PREKO SKUPNE PORABE TUDI V PRIHODNJE DOSTOPNE BREZ PLA^ILA ALI PO NI@JI CENI? ______________________________________________________________________________ ve~ iz ve~ iz drù- naj bo ne vem lastnega benih kot neodlo~en ‘epa sredstev doslej 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) v zdravstvu 6.4 48.3 39.7 5.6 b) v izobraèvanju, {olstvu 7.3 40.7 44.3 7.7 c) v kulturi (gledali{~e, kon- certi, knjige, film, ipd.) 22.1 23.9 40.9 13.2 d) v otro{kem varstvu 8.7 47.2 35.3 8.9 e) socialno varstvo 4.9 47.3 38.7 9.2 f) v telesni kulturi (telovad- nice, igri{~a, kopali{~a ipd.) 19.2 30.1 38.0 12.7 g) komunalne usluge 10.8 38.7 40.5 10.0 h) v gradnji stanovanj, najemnine 21.2 38.9 27.9 11.9 ______________________________________________________________________________ A20. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ CILJEV IN RAVNANJ, POMEMBNIH ZA UREJANJE DRU@BENIH 412 SJM 83 RAZMER PRI NAS. VI PA NAM POVEJTE ZA VSAK CILJ POSEBEJ, KOLIKO SE ZANJ ZAVZEMATE, ALI NE ZAVZEMATE? ______________________________________________________________________________ zelo se srednje bolj sploh ne poznam zavze- se zav- malo se ne teh mam zemam zavzemam stvari 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-bolj{e nagrajevanje delavcev v neposredni proizvodnji 61.6 20.8 4.2 1.9 11.6 B-izbor najbolj izobraènih in strokovnih ljudi na vodilne funkcije 53.2 21.9 9.2 4.2 11.5 C-dajanje ve~jih pooblastil dr- ‘avnim organom zaradi ve~je u~inkovitosti v odpravljanju negativnih pojavov 25.2 21.0 16.4 15.9 21.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — D-{irjenje mònosti zaposlovanja v zasebnih delavnicah 37.7 30.0 11.9 8.3 12.1 E-izbor najbolj po{tenih ljudi na odgovorna mesta 74.9 14.4 3.1 1.2 6.4 F-graditev novih tovarn, da bi zaposlili ve~ ljudi 36.8 23.3 16.0 13.8 10.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — G-zagotavljanje odlo~ilnega vpliva strokovnjakov pri od- lo~anju o vseh vànih vpra{a- njih v na{i drùbi 41.5 26.7 9.2 5.5 17.1 H-aktivnej{a vloga dràvnih or- ganov pri re{evanju sporov med posameznimi delovnimi organiz. 27.2 22.5 13.9 14.5 21.9 I-zmanj{anje davka na zemljo in drugo imovino, ki je v zasebni lasti 40.1 23.5 13.4 10.0 13.1 ______________________________________________________________________________ A21. UREDITEV RAZMER V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU KOT CELOTI BO V PRIHODNJEM OBDOBJU ZAHTEVALA DOLO^ENE UKREPE, @RTVE IN ODPOVEDI LJUDI IN KOLEKTIVOV. ALI BI PO VA[I SODBI NA[TETE @RTVE, ODPOVEDI IN NAPORE MORALI SPREJETI, BI JIH LAHKO SPREJELI, ALI PA JIH NE BI SMELI SPREJETI? ______________________________________________________________________________ U K R E P I moramo lahko ne smemo neod- sprejeti sprejme- sprejeti lo~en mo,ni pa ne nujno vem 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) manj denarja za pove~anje osebnih do- hodkov in ‘ivljenjskega standarda 11.6 16.0 64.2 8.1 b) ljudje naj bi ve~ in bolje delali 86.0 8.1 3.0 2.9 c) manj denarja za {olstvo, zdravstvo, kulturo 8.0 21.7 62.5 7.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) gradili naj bi manj novih tovarn 27.3 28.1 32.5 12.1 e) manj naj bi vlagali v modernizacijo tovarn 14.0 15.1 60.1 10.8 f) manj ljudi bi na novo zaposlili 10.3 12.7 68.5 8.6 SJM 83 413 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ U K R E P I moramo lahko ne smemo neod- sprejeti sprejme- sprejeti lo~en mo,ni pa ne nujno vem 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ g) ukiniti bi morali nerentabilna podjetja 66.0 13.4 8.9 11.7 h) manj bi morali uvaàti in ve~ izvaàti 75.7 10.3 5.6 8.4 i) delavci v TOZD bi morali imeti odlo~i- len vpliv na odlo~anje 77.2 10.2 2.6 10.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j) ukiniti bi morali vsako obliko raz- sipni{tva, reprezentanco in razme- tavanje drùbenih sredstev 85.7 5.5 3.0 5.9 k) polog za potovanja ob~anov v tujino naj ostane {e naprej v veljavi 13.1 13.6 63.3 10.0 l) manj denarja za znanstveno delo in raziskovanje 13.1 17.1 52.6 17.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — m) ukiniti bi morali kredite za potro{ni{ke dobrine 15.3 19.2 55.8 9.8 n) s predpisi bi morali dolo~iti vi{ino cen 57.5 11.9 18.1 12.4 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ o) manj{a ponudba in ob~asno pomanj- kanje osnovnih potro{nih dobrin 8.8 12.6 69.2 9.4 p) administrativno razdeljevanje dobrin - boni 6.6 9.0 77.5 6.9 r) pove~anje davka na promet dobrin za potrebe zveznega prora~una 7.1 11.1 63.3 18.5 ______________________________________________________________________________ A22. ALI STE KAJ SLI[ALI ZA UKREPE, KI JIH JE ZVEZNI IZVR[NI SVET SPREJEL OD LANSKE JESENI DO SEDAJ? (~e da) KAKO JIH OCENJUJETE? 1 - ni~ ni sli{al za ukrepe 10.5 2 - pozitivno, so bili potrebni, re{ujejo eknomske teàve itd.23.1 3 - negativno, so nepretehtani, neusklajeni, vsiljeni, itd. 36.5 4 - drugo, kaj 9.5 5 - ne vem, neopredeljen 20.3 A23. V LANSKEM LETU JE ZVEZNI IZVR[NI SVET SPREJEL ODLOK O DEPOZITU ZA IZNOS DINARJEV PREK DR@AVNE MEJE. ALI STE O TEM KAJ SLI[ALI? (~e da) KAKO OCENJUJETE TAK[EN UKREP? 1 - ni~ nisem sli{al o depozitu 2.9 2 - ukrep je bil potreben, ker se na ta na~in prepre~uje odliv dinarjev, in ker so nastale druge ugodne posledice 19.1 3 - ukrep povzro~a gospodarsko {kodo, zlasti {e v zvezi s turizmom in maloobmejno gospodarsko menjavo 23.8 4 - ukrep povzro~a veliko {kodo zamejskim Slovencem in prepre~uje uveljavitev enotnega kulturnega prostora Slovencev 4.3 5 - ukrep je politi~no {kodljiv, ker ustvarja ob~utek, da se 414 SJM 83 Jugoslavija zapira pred svetom, in ji jemlje mednarodni 25.4 ugled 6 - ukrep kr{i temeljne ~lovekove svobo{~ine 9.7 7 - drugo 4.2 8 - ne vem, neopredeljen 10.8 A24. ALI STE TUDI VI OSEBNO PRIPRAVLJENI KAJ PRISPEVATI V PRID RE[EVANJA GOSPODARSKE KRIZE IN ZA STABILIZACIJO DRU@BENIH RAZMER? 1 - da 72.9 2 - ne 7.8 3 - neodlo~en 19.4 (^e da) A25. IN V ^EM VIDITE PREDVSEM MO@NOSTI LASTNEGA PRISPEVKA? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 1 - ve~, bolje delati 29.9 2 - manj tro{iti, var~evati povsod 11.4 3 - doma, po slùbi, ve~ delati za zasluèk 1.2 4 - s prispevki od OD, enodnevni zaslùki, samoprispevki 6.5 5 - aktivno vklju~evanje v samoupravno odlo~anje 1.5 6 - prostovoljno udarni{ko delo 2.7 7 - drugo 14.7 8 - ne vidi mònosti lastnega prispevka, ne ve, neodlo~en 39.1 0 - b.o. 4.5 A26. ALI BI LAHKO NAVEDLI RAZLOG ZA SVOJO NEPRIPRAVLJENOST, OZIROMA NEZMO@NOST PRISPEVATI? (odprto vpra{anje) 1 - nima sredstev, denarja 3.0 2 - je bolan, star 0.7 3 - drugo 1.9 4 - ni pripravljen, ni povedal zakaj 10.2 5 - je pripravljen prispevati 78.1 0 - brez odgovora 6.0 A27. PRED LETI JE BILO DOSTI GOVORA O TEM, DA BI V SLOVENIJI PONOVNO RAZPISALI LJUDSKO POSOJILO. ^E BI SLOVENSKA SKUP[^INA LETOS RAZPISALA POSOJILO, KI BI PRISPEVALO K POVE^ANJU IZVOZNIH MO@NOSTI INDUSTRIJE IN ZAPOSLOVANJA MLADIH, ALI BI BILI PRIPRAVLJENI PRISPEVATI, ALI NE? 1 - da, prispeval bi 43.5 2 - ne bi, ker mislim, da je to stvar gospodarstva 11.9 3 - ne bi, ker imam sam premalo denarja 20.1 4 - ne bi, iz drugih razlogov 6.5 5 - nisem razmi{ljal o tem, ne vem 17.9 B. DELO, POKOJNINE, DELOVNI ^AS... B1. ALI JE PO VA[EM MNENJU BOLJE: 1 - zagotoviti ~im hitrej{e pove~anje proizvodnje, ~etudi se pri tem pove~a neenakost med ljudmi, ali 31.9 2 - zagotoviti ~im ve~ enakosti med ljudmi, ~etudi bi to pomenilo po~asnej{i razvoj 43.3 SJM 83 415 3 - ne vem, neodlo~en 24.9 B2. ALI JE NAGRAJEVANJE PRI NAS TAKO UREJENO, DA JE TISTI, KI VE^ DELA, TUDI DEJANSKO BOLJE PLA^AN, ALI NE? PRESODITE NA OSNOVI LASTNE IZKU[NJE IN IZKU[NJE VA[IH BLI@NJIH. 1 - da, v celoti je tako urejeno 3.7 2 - ve~inoma je tako urejeno 13.2 3 - najve~krat ni tako urejeno 48.9 4 - sploh ni tako urejeno 26.5 5 - ne vem, nimam izku{enj 7.7 B3. ALI MISLITE, DA BI BILO POTREBNO RAZLIKE V OSEBNIH DOHODKIH NASPLOH ZMANJ- [ATI, POVE^ATI ALI ODPRAVITI, ALI PA SO TAKE RAZLIKE, KAKR[NE SO SEDAJ, PRAVILNE? 1 - razlike naj se pove~ajo 11.3 2 - razlike naj se zmanj{ajo 61.9 3 - razlike naj ostanejo take, kakr{ne so 13.8 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 5.5 5 - ne vem, neodlo~en 7.5 B4. ALI STE VI NA^ELOMA BOLJ ZA TO, DA SE DA... 1 - ve~je nagrade najuspe{nej{im delavcem, strokovnjakom in izumiteljem, ~etudi se s tem pove~ujejo razlike med ljudmi 49.4 2 - ali pa moramo predvsem gledati na to, da ne bo pri{lo do ve~jih razlik med ljudmi, ~etudi to pomeni manj{o vzpodbudo za najuspe{nej{e delavce, strokovnjake, izumitelje 35.6 3 - drugo 15.0 B5. ^LOVEK SE POGOSTO VPRA[A “ZAKAJ PRAVZAPRAV DELAM”? ALI KATERI OD NAVEDENIH ODGOVOROV USTREZA VA[I SITUACIJI? IZBERITE DVA IN JIH UVRSTITE PO POMENU. Rang1 Rang2 1 - da preìvim 36.6 10.1 2 - da si zagotovim ~im bolj udobno, brezskrbno ‘ivljenje 11.4 11.1 3 - da si zagotovim mirno ‘ivljenje v starosti 16.7 21.2 4 - da zagotovim otrokom bolj{o prihodnost 23.4 31.4 5 - delo mi predstavlja zadovoljstvo in veselje 9.0 15.2 6 - da si zagotovim mònosti za kulturo, rekreacijo 0.3 1.8 7 - da si zagotovim sredstva za uìvanje na potovanjih in dopustih 0.3 1.6 8 - da si pridobim ~im ve~ materialnih dobrin 0.4 2.6 9 - da si pridobim ~im vi{ji drùbeni poloàj, da napredujem 0.5 1.8 0 - ni~ od tega, drugo 1.4 3.0 (za zaposlene) B6. ALI STE ZADOVOLJNI S SVOJIM SEDANJIM DELOM? 1 - zelo sem zadovoljen 8.6 2 - sem zadovoljen 47.9 3 - ne morem re~i, ali sem zadovoljen, ali ne 10.4 416 SJM 83 4 - nisem zadovoljen 4.2 5 - zelo sem nezadovoljen 0.6 6 - nisem zaposlen(a) 28.3 B7. ^E PRIMERJATE DELO, KI GA VI OPRAVLJATE, Z DRUGIMI VRSTAMI DEL, KAKO DRU@BENO POMEMBNO, KORISTNO JE PO VA[I OCENI VA[E DELO? 1 - dosti bolj koristno kot druga dela 2.5 2 - bolj koristno kot druga dela 9.0 3 - enako koristno kot druga dela 71.4 4 - manj koristno kot druga dela 3.3 5 - dosti manj koristno kot druga dela 0.6 6 - ne vem, neodlo~en 13.3 B8. KOLIKO PO VA[EM MNENJU VPLIVAJO NA UGLED POSAMEZNIKA NASLEDNJE STVARI: ______________________________________________________________________________ zelo v precej{- malo ni~ ne ne vem mo~no nji meri vpliva vpliva neodlo- vpliva vpliva ~en 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-premoènje, ki ga ima 18.9 28.9 25.4 17.3 9.6 B-ve{~ina, s katero opravlja svoj poklic 26.6 43.6 18.3 3.1 8.3 C-koristnost dela, ki ga opravlja 23.3 43.5 19.1 4.0 10.1 D-izvor, ugled druìne 16.7 29.2 26.1 17.9 10.1 ______________________________________________________________________________ B9. POVEJTE MI, PROSIM, ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, KAKO VELIK UGLED IMA PO VA[I SODBI PRI LJUDEH? (Obkroìte v vsaki vrsti ustrezno {tevilko) ______________________________________________________________________________ zelo majhen povpre~en velik zelo ne vem, majhen ugled ugled velik neodlo- ugled ugled ~en 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) nekvalificirani delavec 26.4 35.4 32.5 1.6 0.4 3.7 b) visokokvalificirani delavec 1.8 15.3 60.4 16.6 1.6 4.3 c) u~itelj 0.7 5.2 53.9 31.8 5.1 3.2 d) kmet 12.1 29.3 39.4 13.2 2.7 3.3 e) obrtnik 1.2 6.0 45.8 34.3 8.0 4.8 f) diplomirani inènir 0.4 1.2 21.8 52.0 19.8 4.9 g) direktor ve~je DO 0.3 1.0 13.5 37.7 42.6 4.8 h) pisarni{ki uslùbenec 1.8 14.0 64.2 13.4 2.3 4.3 i) zdravnik 0.1 0.7 10.5 39.1 46.9 2.6 j) duhovnik 3.9 10.5 35.6 24.7 15.8 9.5 k) univerzitetni profesor, znanstvenik 0.1 0.5 10.5 35.5 46.2 7.2 l) mili~nik 3.6 13.2 51.7 20.9 6.8 3.9 m) oficir 1.2 6.2 43.9 31.6 10.5 6.6 n) poklicni politik 1.5 4.9 26.1 36.1 21.9 9.4 o) medicinska sestra 0.3 4.9 60.9 25.0 5.4 3.5 p) sodnik 0.5 1.5 19.2 46.0 28.3 4.5 r) ~istilka/snaìlka 29.7 38.1 25.3 3.1 0.7 3.1 s) gospodinja 19.0 31.4 38.8 5.6 2.1 3.1 t) nekdo z istim poklicem kot je va{ 6.2 18.6 61.0 6.7 1.4 6.1 SJM 83 417 _____________________________________________________________________________ B10. ALI NAJ BI PO VA[EM MNENJU V SLOVENIJI PREPRE^EVALI, DOPU[^ALI ALI POSPE[EVALI DVOJNO DELO, NA ZEMLJI IN V TOVARNI? 1 - prepre~evali 36.2 2 - dopu{~ali 41.2 3 - pospe{evali 14.8 4 - ne vem, neodlo~en 7.9 B11. ALI MENITE, DA BI MORALI V SLOVENIJI SPODBUJATI ALI ONEMOGO^ATI DODATNO DELO ZA ZASLU@EK (IZVEN DELOVNE ORGANIZACIJE)? 1 - treba ga je odpraviti 28.1 2 - lahko ga le izjemoma dopustimo 26.6 3 - treba ga je dopu{~ati 30.2 4 - trega ga je spodbujati 7.2 5 - ne vem, neodlo~en 7.9 B12. KAJ MENITE, ALI SE V ZADNJEM ^ASU SOCIALNE RAZLIKE MED LJUDMI PRI NAS V SLOVENIJI ZOPET POGLABLJAJO, ALI NE? 1 - poglabljajo se 61.0 2 - ni sprememb 19.0 3 - ne, razlike so vse manj{e 6.1 4 - ne vem, neodlo~en 13.8 B13. TUDI PRI NAS V SLOVENIJI SE MLADI LJUDJE PO ZAKLJU^ENEM [OLANJU VSE TE@JE ZAPOSLUJEJO. V KKA[NI MERI SE STRINJATE Z NAVEDENIMI UKREPI, DA BI V PRIHODNJE OMOGO^ILI ZAPOSLITEV MLADIH? ______________________________________________________________________________ sploh ne neopre- stri- v celoti ne vem,ne se ne strin- deljen njam se stri- poznam strinjam jam se se njam teh stvari 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A-obrtnikom in gostilni~ar- jem je treba omogo~iti, da zaposlijo ve~ delavcev 3.9 6.4 8.5 48.3 24.6 8.4 B-neustrezno izobraène de- lavce na strokovnih in vodilnih poloàjih naj nadomestijo mladi strokovnjaki 1.0 3.7 4.9 42.4 42.8 5.2 C-vse delavce, ki izpolnju- jejo pogoje, je potrebno obvezno upokojiti 0.8 1.5 3.5 33.5 57.4 3.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — D-omejti je treba honorar- no in nadurno delo 2.2 7.5 7.9 37.3 40.4 4.7 E-prepre~evati je treba dvojno delo: v tovarni in na zemlji 12.0 30.1 11.4 19.9 22.2 4.5 F-prepre~evati je treba {u{marsko delo 3.0 10.9 11.5 32.8 36.2 5.7 418 SJM 83 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ sploh ne neopre- stri- v celoti ne vem,ne se ne strin- deljen njam se stri- poznam strinjam jam se se njam teh stvari 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ G-omejiti je treba zapo- slovanje delavcev iz drugih republik 6.2 16.7 17.8 34.7 17.9 6.7 H-zaostriti je treba de- lovno disciplino in od- straniti vse, ki zapo- slitev zlorabljajo (lenuhe) 1.1 0.9 1.4 29.1 64.7 2.8 I-omejiti je treba zapo- slovanje ‘ensk in dati prednost mo{kim 38.5 30.7 9.3 11.8 5.5 4.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J-vsem zaposlenim je treba skraj{ati delov- no dobo na 30 oz. 2.7 4.8 10.4 40.8 35.5 5.8 35 let K-mladi naj ~akajo na zaposlitev 61.0 28.4 2.5 3.7 1.8 2.7 ______________________________________________________________________________ B14. V PRIPRAVI JE NOV ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU. ALI STE O TEM KAJ SLI[ALI, BRALI? (^e da) OB TEM SO SE V JAVNOSTI IN OSNUTKU ZAKONA OBLIKOVALA RAZLI^NA STALI[^A. ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE? ______________________________________________________________________________ sploh ne neopre- stri- v celoti ne vem, ni sli{al se ne strin- deljen njam se stri- ne poz- bral o stri- jam se se njam nam teh novem njam stvari zakonu 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ A-delavcu naj bo dana pravica za pred~as- no upokojitev (po 30,35 letih) z ne- znatnim zmanj{anjem pokojnine 3.5 6.2 5.5 38.7 19.7 3.1 23.2 B-doba za pridobitev pokojnine naj bo taka kot doslej (35,40 let),skraj- {uje pa naj se de- lovni dan in de- lovni teden 15.2 27.6 9.4 15.3 4.8 4.4 23.3 C-v pokojninskih skla- dih ni dovolj denar- ja, da bi lahko 7.9 19.2 13.1 12.5 3.8 20.1 23.4 skraj{evali delovno dobo SJM 83 419 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ sploh ne neopre- stri- v celoti ne vem, ni sli{al se ne strin- deljen njam se stri- ne poz- bral o stri- jam se se njam nam teh novem njam stvari zakonu 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ D-pred~asna upokojitev po 30 oz. 35 letih naj bo le izjemna mònost in torej po- vezana z bistveno zmanj{ano pokojnino 16.3 28.0 8.2 13.7 4.8 5.8 23.3 E-odgovornost za inva- lida naj v ve~ji me- ri kot doslej prevza- me delovna organiza- cija, kjer je inva- lidnost nastala, saj bodo le tako sprejeli ukrepe za za{~ito in varnost pri delu 4.2 6.7 6.1 32.1 23.3 4.3 23.4 F-uvede naj se obvezno pokojninsko zavarova- nje kmetov, pa ~etudi bo to terjalo solidar- nostni prispevek delavcev 2.9 6.9 7.7 34.5 20.6 4.2 23.2 ______________________________________________________________________________ B15. ALI JE PO VA[I OCENI PREMIK ^ASA ZA ENO URO NAPREJ (POLETNA URA) SMOTRN, ALI NE? 1 - smotrno je 43.7 2 - ni smotrno 31.1 3 - neopredeljen, vseeno mi je 25.2 B16. OB PREMIKU URE SO DELOVNE ORGANIZACIJE SPREMENILE TUDI DELOVNI ^AS. ALI JE BILO TO SMOTRNO, ALI NE? 1 - smotrno 16.4 2 - za nekatere da, za druge ne 26.6 3 - ni smotrno 41.8 4 - neopredeljen 15.2 B17. ALI LAHKO NAVEDETE KAKE DOBRE ALI SLABE POSLEDICE SPREMEMB DELOVNEGA ^ASA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, KI SO NASTALE ZA VAS OSEBNO, OZIROMA V DRU@INI - IN SO TRAJNEJ[EGA POMENA? 420 SJM 83 B17A DOBRE: 1+2 01 - var~evanje z energijo 2.4 02 - na delo pride{ bolj spo~it, bolj{a delovna storilnost 2.7 03 - bolje je izkori{~en dan 2.9 04 - ve~ ~asa je za delo doma, na kmetiji 1.4 05 - druìna je ve~ skupaj 1.0 06 - zjutraj ni problemov z otroci 0.7 07 - ve~ je prostega ~asa 1.9 08 - bolj{e so prometne zveze 0.3 09 - drugo 7.3 10 - z novim delovnim ~asom se ni ni~ spremenilo 10.7 11 - delovni ~as ga ne prizadene 4.1 12 - ni razmi{ljal o tem 3.2 13 - ni dobrih posledic 18.3 00 - b.o. 44.8 B17B SLABE: 1+2 01 - neurejenost prometa, zastoji, gne~a 8.5 02 - neurejenost prehrane 1.8 03 - druìna je bolj razbita, manj ~asa za druìno, otroke, 8.7 teàve z otroci 04 - delovni ~as v razli~nih DO in uradih ni usklajen 1.9 05 - storilnost dela v popoldanskem ~asu je majhna 0.8 06 - premalo ~asa je za opravila doma, delo na domu popoldansko delo 1.7 07 - premalo je prostega ~asa, dan je razbit, si ob cel dan 4.8 08 - ljudje se novemu delovnemu ~asu tèko privadimo 1.8 09 - z novim delovnim ~asom ni~ ne privar~ujemo 1.0 10 - drugo 10.3 11 - ni~ se ni spremenilo, v bistvu je isto 7.4 12 - delovni ~as ga ne prizadene 3.4 13 - ne ve, ni razmi{ljal o tem 4.4 14 - ni slabih posledic 11.4 00 - b.o. 38.8 B18. KAJ MENITE, ALI BI SE OB PREHODU NA ZIMSKO [TETJE ^ASA (23.9.) V DELOVNIH ORGANIZACIJAH MORALI VRNITI NA STAR DELOVNI ^AS, ALI NE? 1 - naj ostane tako kot je 19.8 2 - za ve~ino je prav tako, nekateri pa naj se vrnejo na stari delovni ~as 9.9 3 - vrniti bi se morali na star delovni ~as 54.3 4 - ne vem, neodlo~en 15.9 B19. V ZADNJIH LETIH, [E POSEBEJ OD LANSKE JESENI SEM, NASTAJAJO V DELU IN @IVLJENJU LJUDI POMEMBNE SPREMEMBE IN PREMIKI. ALI BI LAHKO ZASE OSEBNO REKLI, DA SEDAJ VE^ ALI MANJ KOT PREJ DELATE, SE UKVARJATE? ______________________________________________________________________________ ve~ kot enako manj kot izlo~ilni prej prej odgovori* 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A1-Delate na delovnem mestu 24.0 42.7 3.3 30.0 A2-Dopolnilno delate v svoji DO 5.6 21.9 7.7 64.8 A3-Delate “privatno” za zasluèk 2.7 9.5 4.9 82.8 A4-Delate zase, popravljate, urejate stvari namesto obrtnikov 16.0 32.2 3.3 48.5 ______________________________________________________________________________ SJM 83 421 ______________________________________________________________________________ ve~ kot enako manj kot izlo~ilni prej prej odgovori* 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A5-Gradite hi{o, adaptirate, urejate stanovanje, ipd. 15.2 24.3 14.4 46.2 A6-Var~no obra~ate denar 67.2 26.3 2.0 4.5 A7-Obdelujete vrt, zemljo, delate na kmetiji 24.9 47.7 3.0 24.4 A8-Kupujete predmete trajne vredno- sti, opremo 6.7 27.8 32.0 33.5 A9-Uìvate prosti ~as, se zabavate, po~ivate 5.9 43.3 32.7 18.1 A10-Letate po trgovinah za hrano in drugimi nujnimi dobrinami 32.0 41.6 7.7 18.7 A11-Se ukvarjate s pripravljanjem hrane doma 19.4 62.1 3.4 15.1 A12-Drùbenopoliti~no in samoupravno delujete 6.5 45.2 7.6 40.7 A13-Se ukvarjate z rekreacijo, sprehodi in {portom 6.7 38.6 14.1 40.6 A14-Se ukvarjate z druìno, vzgojo otrok 18.0 50.6 8.0 23.4 A15-Se izobraùjete, usposabljate 6.0 32.0 11.6 50.5 A16-Obiskujete {portne tekme (no- gomet, ko{arka) in podobne prireditve 2.9 22.9 14.1 60.0 A17-Gledate TV program 11.3 57.7 21.8 9.1 A18-Se udeleùjete kulturnih prireditev (gledali{~e, koncerti, ipd.) 3.6 37.1 17.3 42.0 ______________________________________________________________________________ * Izlo~ilni odgovori: ni zaposlen; ni prej in sedaj ne dela “privatno”; ni prej in sedaj ne gradi; ni prej in sedaj ne obdeluje; kuha; ni bil prej in sedaj ni aktiven... C. RAZVOJNE SPREMEMBE C1. ALI JE V DANA[NJIH DRU@BENIH RAZMERAH PRI NAS KAJ TAKEGA, ZA KAR SI JE VREDNO [E POSEBEJ PRIZADEVATI IN ZA KAR SE VAM NE BI ZDELO [KODA PRISPEVATI DOSTI NAPOROV, ^ASA IN SREDSTEV? (~e da) KAJ JE TO? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni sta dva odgovora.) A1+A2 01 - pove~ati in izbolj{ati proizvodnjo 2.3 02 - ve~, bolje delati, pove~ati odgovornost, var~evati, izbolj{ati disciplino 3.0 03 - razviti samoupravljanje, vpliv delavcev 1.6 04 - pove~ati kmetijsko proizvodnjo, izbolj{ati poloàj kmeta2.8 05 - modernizirati promet 0.5 06 - razvoj kraja, mesta, urediti komunalne probleme 1.9 07 - ve~ za zdravstvo, {olstvo, kulturo, otro{ko varstvo 2.7 08 - prepre~iti administrativno urejanje zadev 0.3 09 - delo in zaposlitev za vse 0.4 10 - izbolj{ati osebni, drùbeni standard 1.2 11 - pove~ati oskrbo z osnovnimi dobrinami 0.3 12 - prostovoljno delo, prostovoljni prispevki 0.7 13 - drugo 17.6 14 - ni takih stvari 37.7 00 - b.o. 32.9 C2. KAJ BI MORALI PRI NAS V SLOVENIJI V PRIHODNJIH LETIH VSEKAKOR DOSE^I, KAJ 422 SJM 83 PA VSEKAKOR PREPRE^ITI, DA BI LAHKO S PRI^AKOVANJEM GLEDALI V PRIHODNOST? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni sta dva odgovora.) A. VSEKAKOR DOSE^I: A1+A2 01 - pove~ati, izbolj{ati proizvodnjo 13.8 02 - vklju~itev v mednarodno delitev dela 1.0 03 - pove~ati izvoz in zmanj{ati uvoz 6.0 04 - ve~ in bolje delati, pove~ati odgovornost, var~evati, izbolj{ati disciplino 20.0 05 - pove~ati kmetijsko proizvodnjo, modernizirati kmetijstvo, izbolj{ati poloàj kmeta 4.7 06 - delo in zaposlitev za vse 3.8 07 - zmanj{anje administracije, prepre~evati administrativno urejanje zadev 0.8 08 - razviti samoupravljanje, vpliv delavcev 0.7 09 - izbolj{ati organizacijo dela, slediti moderni tehnologiji1.1 10 - enakopraven poloàj vseh republik, vloga Slovenije v federaciji 0.9 11 - izbolj{ati osebni in drùbeni standard 3.0 12 - pove~ati oskrbo z osnovnimi dobrinami 2.1 13 - drugo 26.9 14 - ne ve 12.0 15 - ni~ ni treba dose~i 0.5 00 - b.o. 18.3 B. VSEKAKOR PREPRE^ITI: A1+A2 01 - pove~anje socialnih razlik 1.0 02 - neodgovorno tro{enje drùbenih sredstev, gospodarski kriminal 8.3 03 - administrativno urejanje zadev 2.0 04 - razra{~anje birokracije 1.8 05 - rast cen, draginja, inflacija 6.2 06 - luksuz, razsipni{tvo na osebnem in drùbenem nivoju 3.9 07 - {pekulacije, {u{marsko delo, goljufanje 7.2 08 - predolge sestanke, veliko {tevilo sestankov, neu~in-1.5 kovito dogovarjanje 09 - zaposlovanje preko “vez”, zaposlovanje upokojencev, zaposlovanje delavcev iz drugih republik 2.2 10 - nedisciplina, nedelavnost 7.5 11 - nespo{tovanje predpisov, zakonov, dogovorov 0.6 12 - zapiranje v lokalne meje 0.5 13 - odtekanje denarja, deviz, v zvezne sklade 1.4 14 - pla~evanje dolgov drugih republik 0.9 15 - izvoz za vsako ceno 0.7 16 - pomanjkanje osnovnih dobrin 1.8 17 - zadolèvanje v tujini 1.7 18 - drugo 25.3 19 - ne vem 13.3 00 - b.o. 24.1 C3. KATERI LJUDJE RAZMI[LJAJO PREDVSEM O DANA[NJIH DOGAJANJIH, DRUGE PA ZANIMA BOLJ PRIHODNOST IN/ALI PRETEKLOST. O ^EM PA VI PREDVSEM RAZMI[LJATE? 1 - {e posebej rad razmi{ljam o preteklosti 3.7 2 - razmi{ljam predvsem o sedanjosti 18.1 3 - najve~ razmi{ljam o prihodnosti 35.8 4 - razmi{ljam o sedanjosti, preteklosti in prihodnosti 37.4 5 - drugo 0.5 SJM 83 423 6 - ne vem, neodlo~en 4.5 C4. KOLIK[EN NAJNI@JI ODSTOTEK OB^ANOV BI SE MORALO PO VA[EM MNENJU STRINJATI S PREDLOGOM ZA UVEDBO NEKE NOVE RE[ITVE V VA[I OB^INI, V SLOVENIJI, PREDNO BI SMELI ZA TO UPORABLJATI DRU@BENA SREDSTVA? 01 - 0 do 10 % 0.5 02 - 11 do 20 % 0.5 03 - 21 do 30 % 1.0 04 - 31 do 40 % 0.6 05 - 41 do 50 % 18.5 06 - 51 do 60 % 21.3 07 - 61 do 70 % 16.3 08 - 71 do 80 % 25.4 09 - 81 do 90 % 6.1 10 - 91 do 100 % 5.3 00 - brez odgovora 4.4 C5. ALI BI NASPLOH REKLI SAMI ZASE, DA V KRAJEVNEM OKOLJU, V DELOVNI ORGANIZACIJI: 1 - raj{i aktivno nastopate, ~etudi je to naporno 25.4 2 - raj{i gledate, poslu{ate, sledite dogajanjem 23.4 3 - v~asih eno, v~asih drugo 35.7 4 - ne vem, neodlo~en 15.6 C6. ALI BI ZASE LAHKO REKLI, DA VAM NA SPLO[NO: 1 - vedno primanjkuje ~asa 66.1 2 - se vam pogosto dogaja, da ne veste kaj bi po~eli v prostem ~asu 4.9 3 - v~asih eno, v~asih drugo 25.0 4 - ne vem, neodlo~en 4.0 C7. KAKO SE VI OSEBNO RAJ[I ODLO^ATE GLEDE LENUHOV, DELOMRZNE@EV V VA[EM OKOLJU: 1 - nastopam proti delomrzneèm in lenuhom, ~eprav bi se s tem mo~no zameril 56.6 2 - ni vredno se spopadati s takimi ljudmi, bolje je ohraniti dobre odnose 17.2 3 - to ni moj problem, naj ga re{ujejo drugi 18.4 4 - ne vem, neodlo~en 7.9 C8. RE[EVANJE SKUPNIH POTREB V OB^INI, KRAJEVNI SKUPNOSTI JE BILO DOSLEJ POGOSTO OPRTO NA SAMOPRISPEVEK IN NA PROSTOVOLJNO DELO OB^ANOV. IN KAKO OCENJUJETE MO@NOSTI ZA TO V DANA[NJIH RAZMERAH? 1 - v razmerah krize je {e bolj nujno, da na ta na~in prispevamo 25.9 2 - sem za prostovoljno delo, ne pa za denarne prispevke 29.2 3 - sem za denarne prispevke, ne pa za prostovoljno delo 2.9 4 - naj prispevajo tisti, ki zmorejo 15.7 5 - ne, sedaj ne smemo ve~ obremenjevati ob~anov 16.9 6 - kaj drugega 1.5 7 - ne vem, neopredeljen 7.9 C9. KAJ BI REKLI, ALI SEDAJ, KO SO NASTOPILE GOSPODARSKE TE@AVE, KRIZA, VE^ RAZMI[LJATE: 424 SJM 83 1 - o prihodnosti, o tem, kar nas ~aka 41.3 2 - o tem kar je sedaj 9.8 3 - o obojem 29.3 4 - ni~ ve~ ne razmi{ljam kot prej 6.9 5 - sploh ne razmi{ljam o tem, kar bo pa bo 9.3 6 - ne vem, neodlo~en 3.5 C10. LJUDJE IMAJO RAZLI^NE PREDSTAVE O PRIHODNOSTI. KAK[NA JE VA[A SPLO[NA PREDSTAVA O PRIHODNOSTI? ALI GLEDATE NA PRIHODNOST PREDVSEM 1 - z optimizmom, pri~akujem, da bo v prihodnje dobro 53.2 2 - s pesimizmom, ni~ dobrega ne pri~akujem od prihodnosti 29.3 3 - ne vem, neopredeljen 17.6 C11. V DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN OB^INAH SE PRETE@NO UKVARJAJO S SPROTNIM RE[EVANJEM TEKO^IH ZADEV, ZMANJKUJE PA JIM SREDSTEV IN SIL ZA RAZISKOVANJE DOLGORO^NIH RAZVOJNIH RE[ITEV. ALI JE PO VA[I OCENI: 1 - treba dati ve~ sredstev in sil za iskanje dolgoro~nih razvojnih re{itev ali 41.9 2 - je ‘e prav tako, kot je sedaj, tro{imo dovolj sredstev in sil za te namene 22.6 3 - bilo bi le zapravljanje sil in sredstev, zato lahko tro{imo manj 11.5 4 - drugo 1.0 5 - ne vem, neopredeljen 23.0 C12. KAK[EN JE NA SPLO[NO VA[ ODNOS DO PRIHODNOSTI: 1 - po svojih mo~eh sku{am vplivati na nadaljnji razvoj 34.2 2 - z zanimanjem spremljam razvojne tokove 34.4 3 - bo kar bo, prepu{~ate se usodi in drugim 22.4 4 - drugo, kaj: 0.5 5 - ne vem, neopredeljen 8.4 D. DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE, DELEGATSKI SISTEM D1. ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE ZAVZEMA ZK PRI NAS, SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI, ALI NE? 1 - povsem je skladna 19.2 2 - deloma je skladna 47.8 3 - ni skladna 12.4 4 - neodlo~en, ne vem 20.6 D2. ALI IMA PO VA[I OCENI “NAVADEN” OB^AN V NA[I DRU@BI DANES DOVOLJ MO@NOSTI ZA VPLIVANJE NA ODLO^ITVE O POMEMBNIH DRU@BENIH PROBLEMIH, ALI NE? 1 - vse mònosti ima 8.3 2 - dovolj mònosti ima 26.3 3 - nima dovolj mònosti 47.3 4 - sploh nima mònosti 7.1 5 - ne vem, neodlo~en 11.0 D3. ALI POLITI^NI VODITELJI OB SPREJEMANJU POMEMBNIH ODLO^ITEV PRI NAS DOVOLJ ALI PREMALO UPO[TEVAJO MNENJA OB^ANOV? SJM 83 425 1 - v celoti upo{tevajo 2.5 2 - ve~inoma upo{tevajo 20.2 3 - le malo upo{tevajo 57.7 4 - sploh ne upo{tevajo 7.6 5 - ne vem, neodlo~en 12.0 D4. KAJ JE ZA VAS POLITIKA V NA[I DRU@BI? ALI JE MED NA[TETIMI ODGOVORI TUDI TISTI, KI JE NAJBOLJ ZNA^ILEN ZA VA[ ODNOS DO POLITIKE? 1 - osvobajanje dela in ~loveka; samoupravljanje, v katerem sodelujejo mnoìce 26.3 2 - o urejanju drùbenih zadev odlo~ajo poklicni politiki in ne mnoìce 18.7 3 - ni mogo~ splo{en odgovor, ker je ocena odvisna od prakti~nih u~inkov konkretne politike 21.2 4 - stvar zviteèv, karieristov in manipulantov, ki se jih po{ten ~lovek izogiblje 3.1 5 - kaj me briga, naj se z njo ukvarjajo drugi 5.0 6 - ne vem, ne poznam teh stvari 25.7 D5. V KATERE DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE STE V^LANJENI? ALI V NJIH DELUJETE? _____________________________________________________________________________ nisem sem delujem, imam ~lan ~lan funkcijo 1 2 3 ______________________________________________________________________________ A - Socialisti~na zveza (SZDL) 31.5 64.1 4.5 B - Zveza komunistov (ZK) 87.9 8.8 3.3 C - Zveza sindikatov 42.5 52.7 4.8 D - Zveza socialisti~ne mladine 83.9 14.0 2.1 E - Zveza borcev 92.3 6.7 1.0 ______________________________________________________________________________ D6. KAJ MENITE, ALI SE SZDL UKVARJA Z VPRA[ANJI, KI NAJBOLJ PRIZADEVAJO OB^ANE, ALI NE? 1 - da 44.4 2 - ne 18.5 3 - ne vem 37.2 D7. ALI OPA@ATE PRI TEM V ZADNJIH LETIH KAK[EN NAPREDEK, ALI POSLAB[ANJE? 1 - napredek 17.9 2 - poslab{anje 13.6 3 - ni~ se ni spremenilo 39.8 4 - ne vem 28.6 D8. ALI MENITE, DA POSTOPKI VOLILNIH IN KADROVSKIH PRIPRAV, KI JIH VODI SZDL, ZAGOTAVLJAJO, DA PRIDEJO NA ODGOVORNA IN ODLO^UJO^A MESTA NAJBOLJ SPOSOBNI LJUDJE, ALI NE? 426 SJM 83 1 - da, vedno 13.4 2 - v~asih, ne vedno 54.2 3 - sploh ne 10.5 4 - ne vem, neodlo~en 22.0 D9. ALI1KI, KI SE Z NJO NE STRINJATE? 1 - da, vedno 15.3 2 - v~asih, ne vedno 34.1 3 - sploh ne 11.9 4 - ne vem, neodlo~en 38.7 D10. KATERA OD SPODAJ NAVEDENIH USMERITEV BI O VA[EM MNENJU MORALA V BODO^EM DELOVANJU SZDL IMETI PREDNOST? 1 - skrb za vsakdanje potrebe in interese ob~anov (komunalna problematika, preskrba itd.) 52.2 2 - razvijanje dialoga med ljudmi z razli~nimi stali{~i o bistvenih vpra{anjih samoupravnega razvoja 13.2 3 - razvijanje dialoga med ljudmi razli~nih svetovnih nazorov2.4 4 - usklajevanje dela drùbenopoliti~nih organizacij (ZK, ZS, ZSMS), dru{tev in drugih drùbenih ustanov 10.3 5 - drugo, kaj 0.2 6 - ne vem, neodlo~en 21.7 D11. ALI @ELITE SODELOVATI V SEKCIJAH SZDL? 1 - da, ‘e delujem 13.1 2 - da, ‘elim delovati 31.3 3 - ne ‘elim 32.9 4 - ne vem, kaj je sekcija 22.7 D12. ALI MORDA VESTE, KDO JE V JUGOSLAVIJI: ______________________________________________________________________________ b.o. pravilni nepravilni odgovor odgovor 0 1 2 ______________________________________________________________________________ A-predsednik Predsedstva SFRJ 52.3 35.7 12.0 B-predsednik Zveznega izvr{nega sveta 40.7 56.2 3.0 C-predsednik CK ZKJ 59.8 35.2 5.0 ______________________________________________________________________________ IN KDO JE V SLOVENIJI: ______________________________________________________________________________ b.o. pravilni nepravilni odgovor odgovor 0 1 2 ______________________________________________________________________________ D-predsednik Predsedstva SR Slovenije 71.6 15.8 12.6 E-predsednik Izvr{nega sveta Skup{~ine SRS 68.9 25.7 5.4 F-predsednik predsedstva CK ZKS 74.6 19.1 6.3 ______________________________________________________________________________ D13. ALI STE ^LAN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI? (~e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI POSTATI ^LAN TEH ORGANOV, DELEGACIJ, ALI NE? SJM 83 427 1 - je ~lan 13.1 2 - ni ~lan, bi bil pripravljen postati ~lan 29.9 3 - ni ~lan, ne bi bil pripravljen postati ~lan 33.5 4 - ni ~lan, ne ve, neodlo~en 23.5 D14. ALI STE OBVE[^ENI O DELU DELEGACIJ VA[E KRAJEVNE SKUPNOSTI V ZADNJEM LETU? 1 - dobro sem bil obve{~en 20.9 2 - nekaj sem sli{al, bral 41.8 3 - sploh nisem bil obve{~en, ni~ ne vem o tem 37.3 D15. ALI SO SE PO VA[EM MNENJU ^LANI DELEGACIJE V VA[I KRAJEVNI SKUPNOSTI DOVOLJ ALI PREMALO POVEZOVALI Z OB^ANI ALI NE? 1 - dovolj so se povezovali 18.8 2 - premalo so se povezovali 49.9 3 - sploh se niso povezovali 8.2 4 - ne vem, neodlo~en 23.1 (Za zaposlene) D16. ALI STE ^LAN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V DELOVNI ORGANIZACIJI? (~e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI POSTATI ^LAN TEH ORGANOV? 1 - je ~lan 24.4 2 - ni ~lan, bi bil pripravljen postati ~lan 19.8 3 - ni ~lan, ne bi bil pripravljen postati ~lan 13.6 4 - ni ~lan, ne ve, neodlo~en 9.1 5 - ni zaposlen 32.9 (Za zaposlene) D17. IN KAJ VESTE O DELU DELEGACIJ V VA[I TOZD, DELOVNI ORGANIZACIJI V ZADNJEM LETU? 1 - dobro sem obve{~en 34.1 2 - nekaj sem sli{al, bral 24.1 3 - ni~ ne vem o tem, nisem obve{~en 8.3 4 - ni zaposlen 33.5 (Za zaposlene) D18. ALI SE ^LANI DELEGACIJ V VA[I TOZD, DELOVNI ORGANIZACIJI DOVOLJ ALI PREMALO POVEZUJEJO Z DELAVCI? 1 - dovolj se povezujejo 21.9 2 - premalo se povezujejo 37.3 3 - sploh se ne povezujejo 2.5 4 - ne vem, ~e se povezujejo 4.9 5 - ni zaposlen 33.5 (Za zaposlene) D19. KAKO OCENJUJETE DELOVANJE ZVEZE SINDIKATOV V ZADNJEM LETU? ALI SE ZAVZEMA ZA KONKRETNE POTREBE IN ZA RE[EVANJE PROBLEMOV DELAVCEV V VA[EM OKOLJU, 428 SJM 83 ALI NE? 1 - sploh se ne zavzema 4.8 2 - le deloma, kdaj pa kdaj se zavzema 34.4 3 - da, zavzema se v celoti 18.0 4 - ne vem, premalo poznam 9.6 5 - ni zaposlen 33.2 (Za zaposlene) D20. KATERE PROBLEME PREDVSEM BI MORAL RE[EVATI SINDIKAT V INTERESU DELAVCEV V VA[EM OKOLJU? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) 1+2 1 - skrbi za bolj{e pogoje dela 5.1 2 - zastopanje interesov delavcev 9.0 3 - za{~ita samoupravnih pravic delavcev 4.3 4 - sodelovanje pri oblikovanju zakonov, predpisov, 0.5 sporazumov; vklju~evanje v odlo~anje 5 - zavzemati za delovno storilnost, racionalno tro{enje 1.6 sredstev, bolj{o izkori{~enost delovnega ~asa 6 - vklju~evanje v politiko cen 0.4 7 - zavzemati za nagrajevanje po delu 6.2 8 - vklju~evanje v kadrovsko politiko, skrb za zaposlovanje 2.0 9 - skrb za urejeno drùbeno prehrano 1.8 10 - re{evanje stanovanjskih problemov 5.8 11 - organizirati cenej{i nakup nujnih dobrin (ozimnice) 1.2 12 - skrb za delavce z najnìjimi dohodki, matere samohranilke 6.0 13 - skrb za zdravstvena vpra{anja delavcev, odmore, dopuste 2.7 14 - skrb za rekreacijo delavcev, kulturne prireditve 1.4 15 - skrb za izobraèvanje delavcev 0.4 16 - drugo 20.8 17 - ni zaposlen 32.8 18 - ne ve, neodlo~en 16.4 D21. ALI STE VI SAMI MORDA DALI V KRAJEVNI SKUPNOSTI ALI DELOVNI ORGANIZACIJI, TOZD KAKO POBUDO, PREDLOG, KI NAJ BI JO VA[A DELEGACIJA PRENESLA V OB^INSKO SKUP[^INO ALI SKUP[^INO SIS? 1 - dal sem pobudo, predlog 15.5 2 - nisem dal 84.5 D22. ALI SE PREK DELEGATSKEGA SISTEMA RE[UJEJO BISTVENA VPRA[ANJA, KI SO POMEMBNA V VA[I TOZD, V VA[I KRAJEVNI SKUPNOSTI, ALI NE? 1 - ne, v bistvenih vpa{anjih se odlo~a drugje, mimo delegatskih skup{~in 11.6 2 - da, a le nekatera, odvisno od okoli{~in 39.0 3 - da, vsa bistvena vpra{anja se re{ujejo v delegatskih skup{~inah 18.1 4 - ne vem, neodlo~en 31.3 D23. ALI SE V VA[I TOZD ALI V KRAJEVNI SKUPNOSTI DOGAJA, DA JAVNO IZRA@ENA STALI[^A IN KRITIKE POVZRO^IJO NEPRIJETNE POSLEDICE ZA TISTEGA, KI JIH JE IZREKEL? SJM 83 429 1 - da, pogosto prihaja do takih primerov 12.8 2 - do takih primerov prihaja le v~asih 35.4 3 - ne prihaja do tak{nih primerov 26.1 4 - ne vem 25.7 E. MEDREPUBLI[KI, MEDNACIONALNI ODNOSI E1. ALI SE JE PO VA[I OCENI SLOVENIJA ZNOTRAJ JUGOSLOVANSKE SKUPNOSTI V ZADNJIH LETIH RAZVIJALA TAKO, KOT BI SE MORALA, ALI NE? 1 - da, v celoti 17.3 2 - da, deloma 45.4 3 - ne 20.7 4 - ne vem, neodlo~en 16.6 E2. KAKO NAJ BI SE PO VA[EM MNENJU V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO-GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike in pokrajine naj same skrbijo za svoj nadaljnji razvoj 14.3 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa skrb razvitih republik 18.1 3 - manj razvite republike naj same skrbijo zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 57.2 4 - ne vem, neodlo~en 10.4 E3. ALI JE SPORAZUMEVANJE O KLJU^NIH GOSPODARSKIH IN POLITI^NIH VPRA[ANJIH MED REPUBLIKAMI IN POKRAJINAMA NA RAVNI FEDERACIJE V ZADNJEM LETU BILO USPE[NO, ALI NEUSPE[NO? 1 - sporazumevanje je bilo uspe{no 7.5 2 - so problemi in zastoji, a vendarle gre 33.7 3 - sporazumevanje ni bilo dovolj uspe{no 29.9 4 - ne poznam razmer, ne vem, neodlo~en 28.8 E4. KAK[NI SO PO VA[EM MNENJU ODNOSI MED NARODI IN NARODNOSTMI, KI @IVE V JUGOSLAVIJI? 1 - zelo slabi 1.4 2 - slabi 10.5 3 - niti dobri, niti slabi 42.4 4 - dobri 37.5 5 - zelo dobri 1.3 6 - ne vem, neodlo~en 7.0 E5. IN KAJ MISLITE, KAK[NI BODO TI ODNOSI V PRIHODNJE? 1 - odnosi se bodo izbolj{ali 16.2 2 - odnosi se bodo slab{ali 22.8 3 - odnosi bodo ostali nespremenjeni 36.2 430 SJM 83 4 - ne vem, neodlo~en 24.8 E6. IN KAK[NI SO ODNOSI MED SLOVENCI IN DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK, KI... ______________________________________________________________________________ zelo slabi niti dobri, dobri zelo ne vem slabi niti slabi dobri 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ A-ìve v va{em kraju, mestu 0.7 6.8 25.4 37.8 2.3 5.4 21.6 jih ni v kraju B-delajo v va{i 0.3 2.9 14.5 35.4 4.8 5.1 37.0 delovni organizaciji ni zaposlen ______________________________________________________________________________ E7. NEKATERI PRAVIJO, DA PRISELJEVANJE DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK IN POKRAJIN OGRO@A SLOVENCE. ALI VI S TEM SOGLA[ATE, ALI NE? 1 - ne 39.8 2 - ne vem 22.0 3 - da 38.3 (^e ga ogroà) E8. KAJ JE TISTO, KAR JE PRI SLOVENCIH OGRO@ENO? A1 3 - slovenski jezik 24.6 A2 3 - nacionalnost 12.7 A3 3 - slovenski obi~aji 13.5 A4 3 - zaposlovanje Slovencev 31.5 A5 3 - gospodarski razvoj Slovenije 13.3 A6 3 - drugo 1.7 2 - ne ve, ali je kaj ogroèno, neodlo~en 19.7 4 - ni~ ni ogroèno 36.1 E9. KAJ MENITE O PRIHODNJEM PRISELJEVANJU DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK IN POKRAJIN V SLOVENIJO? ALI MORAMO: 1 - omogo~iti zaposlitev delavcev iz drugih manj razvitih republik in pokrajin v Sloveniji 11.1 2 - z vlaganjem sredstev iz Slovenije v manj razvite republike in pokrajine nadomestiti potrebo po zaposlovanju delavcev v Sloveniji 22.5 3 - omejiti nadaljnje zaposlovanje delavcev od drugod 43.4 4 - prepre~iti vsako nadaljnje zaposlovanje delavcev od drugod 8.4 5 - drugo 1.7 6 - ne vem, neodlo~en 12.9 E10. KAKO NAJ PO VA[I OCENI V PRIHODNJE RAVNAJO DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK IN POKRAJIN, KI SO @E DALJ ^ASA V SLOVENIJI? 1 - nau~ijo naj se slovenskega jezika in navad, opustijo naj svoj jezik in svoje navade 8.6 SJM 83 431 2 - ohranijo naj svoj jezik in navade ter ‘ivijo sami zase 1.8 3 - ohranijo naj svoj jezik in navade, hkrati pa naj se prilagodijo na slovenske razmere 71.0 4 - delavci iz drugih republik in pokrajin naj delajo in ‘ivijo pri nas le kraj{i ~as, potem pa naj se vrnejo domov 9.9 5 - drugo, kaj 0.7 6 - ne vem, neodlo~en, mi je vseeno 8.0 E11. ZANIMA NAS, KAJ JE ZA VAS NACIONALIZEM: 1 - neenakopravnost, nestrpnost, sovra{tvo med pripadniki razli~nih narodov 9.5 2 - povzdigovanje, precenjevanje, poveli~evanje lastnega naroda in zani~evanje drugih 14.1 3 - zapiranje v republi{ke meje, vsaka republika skrbi le zase 2.4 4 - odnos med priseljenci iz drugih republik in doma~ini 0.5 5 - lastnosti dolo~enega naroda, jezik, obi~aji, vera, kulturna dedi{~ina 1.2 6 - zavest o pripadnosti narodu, obstoj naroda 2.3 7 - druge negativne definicije 4.6 8 - druge pozitivne definicije 2.0 9 - drugo 5.6 0 - ne ve, b.o. 57.7 (^e ve, kaj je nacionalizem) E12. ALI SODITE, DA SE POJAVI NEGATIVNEGA NACIONALIZMA KA@EJO TUDI V SLOVENIJI, ALI JIH NI (NPR. ZAPIRANJE V SVOJE OKVIRE, NEUPO[TEVANJE PROBLEMOV DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI V JUGOSLAVIJI, POVZDIGOVANJE SVOJEGA NARODA IN ZANI^EVANJE DRUGIH, SOVRA@EN ODNOS DO DRUGIH? 1 - da 20.6 2 - ne 15.3 3 - neodlo~en 8.4 4 - ne ve, kaj je nacionalizem 55.7 (^e ve, kaj je nacionalizem) E13. ALI SE PO VA[EM MNENJU NA NASLEDNJIH PODRO^JIH V NA[I DRU@BI (SLOVENSKI, JUGOSLOVANSKI) KA@EJO NEGATIVNI NACIONALISTI^NI POJAVI, ALI NE? ______________________________________________________________________________ mo~no se kaèjo neodlo~en malo se sploh se ne ve kaèjo se kaèjo ne kaèjo 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A-gospodarstvo 3.9 15.6 4.1 10.4 6.0 4.3 B-politika 3.9 14.8 4.9 8.6 7.5 4.6 C-kultura 1.9 9.8 6.0 8.0 12.8 5.6 D-znanost 0.9 6.0 7.5 5.7 15.7 8.4 E-{port 3.3 10.2 4.5 8.7 12.0 5.6 F-religija 3.9 8.7 6.1 5.3 8.8 11.2 ______________________________________________________________________________ 7 - ne ve, kaj je nacionalizem 55.6 E14. ALI SE PO VA[I OCENI RAZMERE NA KOSOVU IZBOLJ[UJEJO, ALI SLAB[AJO? 1 - razmere se izbolj{ujejo, urejajo 25.9 2 - razmere so ostale nespremenjene 16.6 3 - samo izgleda, da so se konflikti pomirili, spori tlijo, vsak ~as lahko pride spet do izbruhov, nemirov 30.2 432 SJM 83 4 - razmere se slab{ajo 5.3 5 - ni~ ne vem o tem, razmere na Kosovu me ne zanimajo 21.9 E15. KAJ MENITE, ALI SE BODO V PRIHODNJE RAZMERE NA KOSOVU UREDILE, ALI ZAOSTRILE? 1 - razmere, nemiri in spopadi se bodo {e bolj zaostrile 4.7 2 - nemiri in spopadi se bodo nadaljevali 17.9 3 - razmere se bodo deloma uredile in popravile 39.7 4 - razmere se bodo povsem uredile 8.9 5 - neodlo~en 11.1 6 - ni~ ne vem o tem, razmere na Kosovu me ne zanimajo 17.8 E16. ALI SODITE, DA BI KAZALO V PRIHODNJE: 1 - javno obravnavo o mednacionalnih problemih poglobljeno nadaljevati, ker to pripomore k raz~i{~evanju, ali 52.3 2 - javno obravnavo omejiti, ker to mednacionalnim odnosom {koduje 11.8 3 - ne vem, neodlo~en 35.9 F. MEDNARODNI ODNOSI F1. ALI VESTE, KJE JE BILA ZADNJA KONFERNCA [EFOV DR@AV IN VLAD NEUVR[^ENIH DR@AV? 1 - da, ve 54.8 2 - ne ve 45.2 F2. O NEUVR[^ENOSTI DANES GOVORIMO KOT O ENEM NAJPOMEMBNEJ[IH DEJAVNIKOV MEDNARODNEGA @IVLJENJA. ZA KATEREGA OD SPODAJ NA[TETIH PROBLEMOV JE ZLASTI POMEMBNO GIBANJE NEUVR[^ENIH? 1 - uvevljavljanje enakopravnih odnosov in prepre~evanje dominacije velikih sil 41.6 2 - ohranjanje obstoje~ih razmer v svetu, ohranjanje ravno-tèja sil med blokoma 19.0 3 - neuvr{~enost je nekak blok revnih dràv in sluì uveljavljanju njihovih interesov nasproti razvitemu svetu6.9 4 - cilj neuvr{~enosti je, da oslabi kapitalizem in raz{iri socializem 5.3 5 - neuvr{~enost je brez ve~jega vpliva na dogajanja v sodobnem svetu 3.1 6 - drugo 0.4 7 - ne vem, neodlo~en 23.8 F3. KAK[NA ZUNANJA POLITIKA PO VA[I SODBI V SEDANJIH RAZMERAH NAJBOLJ USTREZA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - prizadevati si moramo za mir in enakopravnost med narodi, ne glede na to, ali je to velikim silam v{e~, ali ne 67.1 2 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da SJM 83 433 se velikim silam ne zamerimo 13.1 3 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsak ureja tako, kot to more in ‘eli 7.0 4 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drugi blok0.8 5 - ne vem, neodlo~en 12.0 F4. ALI SODITE, DA BI LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA (DR@AVA ALI SKUPINA DR@AV) OGROZILA VARNOST JUGOSLAVIJE, ALI NE? (^e da) S KATERE STRANI JE PO VA[EM MNENJU MO@NA TA NEVARNOST? 1 - da, mòna je nevarnost s strani Zahoda 2.1 2 - da, mòna je nevarnost s strani Vzhoda 8.9 3 - da, ogroèni smo tako z Vzhoda kot Zahoda 25.8 4 - ne vem, neodlo~en 20.8 5 - ne vidim, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost42.5 F5. DANES SE VELIKO GOVORI O TAKO IMENOVANIH MIROVNIH IN EKOLO[KIH GIBANJIH V SVETU, ZLASTI NA ZAHODU. ALI STE KAJ SLI[ALI O TEH GIBANJIH? (^e da) V ZVEZI S KATERIM OD SPODAJ NAVEDENIH VIDIKOV SO TA GIBANJA ZLASTI POMEMBNA? 1 - ni sli{al, ne pozna 33.1 2 - ta gibanja so nov pomemben progresiven drùbeni dejavnik 25.4 3 - ta gibanja so le muha enodnevnica in so brez ve~jega pomena 4.8 4 - ta gibanja so celo nevarna, saj slabijo le zahodni blok in s tem krepijo le vzhodni blok 5.2 5 - drugo 1.9 6 - ne ve zakaj so pomembna 29.5 F6. ALI SO TAK[NA MIROVNA IN EKOLO[KA (ALTERNATIVNA) GIBANJA POTREBNA TUDI PRI NAS? 1 - da 18.9 2 - ne 20.4 3 - ne vem, neopredeljen 60.7 F7. KAJ MENITE, ALI BO PREJ ALI SLEJ IZBRUHNILA ATOMSKA VOJNA, ALI NE? 1 - da, verjetno bo 5.7 2 - ni verjetno, da bo 48.3 3 - ne bi mogel re~i, ne vem, neodlo~en 46.0 434 SJM 83 G. OBRAMBA, VARNOST IN SAMOZA[^ITA G1. ALI MENITE, DA BI SE V PRIMERU VOJA[KEGA NAPADA VE^INA SLOVENCEV UPRLA NAPADALCU, ALI NE? 1 - prepri~an sem, da bi se ve~ina Slovencev uprla napadalcu 64.3 2 - ve~ina sposobnih bi se uprla napadalcu 16.3 3 - del Slovencev bi se uprl, precej ljudi pa bi re{evalo le svojo koò 12.1 4 - le malokdo bi se uprl napadalcu 0.6 5 - ne vem, kako bi bilo 6.6 G2. ZAMISEL VSELJUDSKE OBRAMBE PREDPOSTAVLJA VKLJU^ENOST VSAKEGA OB^ANA V OBRAMBO. ALI VI VESTE, KAK[NE SO VA[E NALOGE V PRIMERU NAPADA? 1 - da, vem 63.5 2 - le deloma vem 20.2 3 - ne vem 16.4 G3. ALI SO PO VA[EM MNENJU @ENSKE USTREZNO VKLJU^ENE V OBRAMBNE PRIPRAVE IN V DRU@BENO SAMOZA[^ITO V VA[EM KRAJU, ALI NISO? 1 - povsem ustrezno 48.9 2 - le deloma ustrezno 32.8 3 - neustrezno 5.0 4 - ne vem, neodlo~en 13.4 G4. ALI BI RADI VIDELI, DA BI SE VA[ SIN (^E BI GA IMELI) VPISAL NA VOJA[KO [OLO IN POSTAL POKLICNI VOJAK, ALI TEGA NE BI @ELELI? 1 - da, to bi si ‘elel 23.0 2 - ne, tega ne bi ‘elel 33.4 3 - o tem nisem razmi{ljal 43.6 G5. ALI SE V VA[EM OKOLJU PO^UTITE OSEBNO VARNEGA ALI OGRO@ENEGA? ______________________________________________________________________________ Okolje popolnoma pretèno pretèno popolnoma ne morem varen varen ogroèn ogroèn odgovoriti 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-v delovni organizaciji 52.5 15.2 1.4 0.2 30.7 B-v bivalnem okolju 78.0 17.6 2.2 0.2 1.9 C-v prometu 22.6 47.3 25.2 1.2 3.7 D-v gostilni 30.6 28.6 7.8 1.8 31.1 E-na zabavnih in {port- nih prireditvah 33.9 28.5 4.7 0.5 32.3 ______________________________________________________________________________ SJM 83 435 G6. ALI VAS KATERI OD NAVEDENIH POJAVOV V OKOLJU, V KATEREM @IVITE IN DELATE, MOTIJO, ALI NE? ______________________________________________________________________________ Pojavi zelo me malo me me ne ni teh moti moti moti pojavov 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A-motnje no~nega miru in po~itka 16.6 16.4 23.8 43.2 B-pijan~evanje in pretepanje 32.4 11.5 13.8 42.3 C-neurejene razmere v cestnem prometu 29.0 29.1 17.8 24.1 D-maza{ko pisanje in risanje po zido- vih in drugih javnih mestih 45.5 11.6 7.1 35.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — E-objestno in izzivalno vedenje mladine 43.0 19.1 9.8 28.2 F-dajanje prednosti dolo~enim kupcem v trgovini 51.5 19.1 11.6 17.9 G-izkori{~anje slùbenega poloàja za osebno korist 63.3 12.5 6.0 18.2 H-neodgovorno ravnanje, razmetavanje drùbenega premoènja 70.1 10.7 4.3 14.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — I-podkupovanje, da pride{ do tistega, kar potrebuje{ 68.1 12.9 4.5 14.6 J-tatvine 70.7 7.6 3.0 18.7 K-neupravi~eno bogatenje 70.4 8.4 3.7 17.5 L-prostitucija 39.8 9.9 11.0 39.4 ______________________________________________________________________________ G7. SISTEM DRU@BENE SAMOZA[^ITE RAZVIJA NA[A DRU@BA PREDVSEM ZARADI: (Obkroìte dva odgovora, ki sta po va{i presoji najbolj pomembna.) Rang1 Rang2 1 - osebne varnosti ljudi 36.5 12.3 2 - varnosti zasebne lastnine 3.0 6.7 3 - varnosti drùbenega premoènja 14.2 20.0 4 - varnosti sistema v primeru napada zunanjega sovrànika 20.2 17.5 5 - varnosti sistema zaradi delovanja notranjega sovrànika 5.5 12.3 6 - varnosti ljudi in premoènja v primeru naravnih nesre~ 12.9 22.4 7 - drugo 0.5 0.5 8 - ne vem 5.9 3.0 0 - b.o. 1.4 5.3 G8. ALI STE V ZADNJEM ^ASU VI SAMI KAJ STORILI, DA BI BILO MANJ [KODLJIVIH, KAZNIVIH POJAVOV V VA[EM OKOLJU? _____________________________________________________________________________ da ne 1 2 _____________________________________________________________________________ a) skrbim za osebno varnost 92.2 7.8 b) skrbim za za{~ito lastnega premoènja 92.4 7.6 c) opozarjam na nepravilnosti tiste, ki jih delajo 72.8 27.2 d) prijavljam kazniva dejanja in prekr{ke pristojnim organom 32.1 67.9 e) skrbim za varnost drùbenega premoènja 80.3 19.7 f) vklju~ujem se v sistem drùbene samoza{~ite v krajevni skupnosti in delovni organizaciji 57.4 42.6 _____________________________________________________________________________ 436 SJM 83 H. REFORMA IZOBRA@EVANJA H1. V JESENI 1981 JE BILA UVEDENA REFORMA USMERJENEGA IZOBRA@EVANJA. ALI BI VI ZASE REKLI, DA STE DOBRO ALI SLABO SEZNANJENI S TO REFORMO? 1 - zelo dobro sem seznanjen 4.1 2 - dobro sem seznanjen 18.1 3 - nekaj vem o tem 37.9 4 - ni~ ne vem o reformi usmerjenega izobraèvanja 39.9 (^e kaj ve o reformi UI) H2. ALI SE JE PO VA[I OCENI O SPREJEMANJU REFORME USMERJENEGA IZOBRA@EVANJA ODLO^ALO DOVOLJ NA [IROKO (DEMOKRATI^NO), ALI NE? 1 - dovolj demokrati~no 14.9 2 - premalo demokrati~no 32.1 3 - neodlo~en 12.9 4 - ni~ ne ve o usmerjenem izobraèvanju 40.2 (^e kaj ve o reformi UI) H3. ^E OCENJUJETE V CELOTI, ALI IMATE VTIS, DA JE SEDANJA UREDITEV SREDNJEGA IN VISOKEGA [OLSTVA V SLOVENIJI PRIBLI@NO ENAKA, BOLJ[A ALI SLAB[A OD PREJ[NJEGA STANJA? 1 - sedaj je bolje kot prej 9.9 2 - sedaj je priblìno enako 19.2 3 - sedaj je slab{e kot prej 22.0 4 - ne vem, ne poznam teh stvari 8.6 5 - ni~ ne ve o usmerjenem izobraèvanju 40.3 (^e kaj ve o reformi UI) H4. ZANIMA NAS, NA KAK[EN NA^IN VAS OSEBNO ZADEVA REFORMA IZOBRA@EVANJA? A1 3 - moji otroci, vnuki ali drugi sorodniki se izobraùjejo v novem sistemu usmerjenega izobraèvanja 27.5 A2 3 - prispevati bom moral materialna sredstva za usmerjeno izobraèvanje 13.4 A3 3 - moje strokovno delo in poklicno napredovanje je povezano z vklju~evanjem v usmerjeno izobraèvanje 6.0 A4 3 - sem u~itelj, profesor, delam v izobraèvalni ustanovi 3.0 A5 3 - moje drùbenopoliti~no in samoupravno delovanje je povezano z usmerjenim izobraèvanjem 3.6 A6 3 - drugo 0.8 6 - mene ni~ ne zadeva 19.5 7 - ni~ ne ve o usmerjenem izobraèvanju 39.6 (^e kaj ve o reformi UI) H5. ALI PO VA[I OCENI USMERJENO IZOBRA@EVANJE ZAGOTAVLJA VSEM OTROKOM ENAKE MO@NOSTI [OLANJA, ALI NE? 1 - da 25.3 2 - ne 25.7 3 - ne vem 9.1 4 - ni~ ne ve o usmerjenem izobraèvanju 40.0 SJM 83 437 (^e kaj ve o UI) H6. ALI BO PO VA[I OCENI USMERJENO IZOBRA@EVANJE KAJ PRISPEVALO K HITREJ[EMU RAZVOJU NA[E DRU@BE, ALI NE? 1 - ni~ ne bo prispevalo 9.6 2 - le malo bo prispevalo 18.1 3 - ne vem, neodlo~en 14.8 4 - prispevalo bo 16.2 5 - mo~no bo prispevalo 1.2 6 - ni~ ne ve o usmerjenem izobraèvanju 40.1 (^e kaj ve o UI) H7. ALI SODITE, DA JE PRAV, ALI NI PRAV, DA SMO UKINILI GIMNAZIJE? 1 - prav je 16.5 2 - ne vem 20.8 3 - ni prav 22.2 4 - ni~ ne ve o usmerjenem izobraèvanju 40.5 (^e kaj ve o UI) H8. ALI OCENJUJETE, DA SE BO Z USMERJENIM IZOBRA@EVANJEM RAVEN IZOBRAZBE DVIGNILA, OSTALA ENAKA ALI SE BO ZNI@ALA? 1 - dvignila 14.4 2 - ostala enaka 20.0 3 - zniàla 16.4 4 - ne vem, neodlo~en 9.1 5 - ni~ ne ve o usmerjenem izobraèvanju 40.1 (^e kaj ve o UI) H9. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ TRDITEV O USMERJENEM IZOBRA@EVANJU, VI PA POVEJTE, V KAK[NI MERI SE Z NJIMI STRINJATE ALI NE STRINJATE. ______________________________________________________________________________ Trditve sploh se se ne neopre- se stri- v celoti ne stri- stri- deljen njam se stri- njam njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-usmerjeno izobraèvanje naj da u~encem ~imve~ temeljnega znanja; za dolo~eno, konkret- no delo se bodo usposobili kasneje 6.4 15.9 8.3 25.2 4.1 B-izobraèvanje naj nadaljuje- jo predvsem najsposobnej{i, drugi pa naj se zaposlijo po prvem ali drugem letu {olanja 2.5 12.0 7.6 31.4 6.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — C-mladino je treba ~imprej, ‘e v osnovni {oli, usmerjati v poklic 3.0 9.7 5.6 32.3 9.2 D-izobraèvati je treba le to- liko ljudi, kolikor jih po- trebujejo delovne in druge organizacije 3.7 15.1 8.1 26.2 6.6 E-za izobaèvanje najsposobnej- {ih bi morali imeti posebne {ole in oddelke 7.9 19.7 9.8 18.3 4.0 ______________________________________________________________________________ 438 SJM 83 6 - ni~ ne ve o usmerjenem izobaèvanju 40.2 (^e kaj ve o reformi UI) H10. ALI BO PO VA[EM MNENJU REFORMA IZOBRA@EVANJA OMOGO^ILA, DA SE BODO PO [OLANJU MLADI LA@JE ZAPOSLILI, ALI NE? 1 - da 20.0 2 - ne vem 21.7 3 - ne 18.1 4 - ni~ ne ve o usmerjenem izobraèvanju 40.2 (^e kaj ve o reformi UI) H11. O TEM, KAK[NE SPREMEMBE BODO NASTALE POD VPLIVOM USMERJENEGA IZOBRA@EVANJA, SO MNENJA RAZLI^NA. POVEJTE, V KAK[NI MERI SE VI Z NJIMI STRINJATE ALI NE STRINJATE? ______________________________________________________________________________ Trditve sploh se se ne neopre- se stri- v celoti ne stri- stri- deljen njam se stri- njam njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ A-bistra in nadarjena mladina bo tèje uveljavila svojo sposob- nost 7.8 21.3 12.9 15.1 2.6 B-mladi se bodo ve~ odlo~ali za ro~ne in fizi~ne poklice 3.0 17.6 13.7 23.4 1.8 C-{olanje bo bolj skladno s po- trebami gospodarstva po kadrih 1.5 8.0 10.4 35.4 4.3 D-sposobnost mladih se bo bolj uveljavila 2.3 11.4 14.2 28.3 3.3 E-mladina bo dobila ve~ znanja, ki je potrebno dolo~enemu poklicu 3.4 12.0 9.3 29.9 4.9 F-mladi se bodo tèje odlo~ali za poklic 2.6 14.8 14.4 24.1 3.7 ______________________________________________________________________________ 6-ni~ ne ve o usmerjenem izobraèvanju 40.5 I. KULTURA, KNJIGA I1. ALI STE @E SLI[ALI ZA DOM IVANA CANKARJA (CD) V LJUBLJANI? (^e da) ALI STE @E BILI V NJEM (NA KAKI PRIREDITVI, PREDSTAVI, RAZSTAVI, KONCERTU IPD.)? 1 - ne, ni sli{al 7.9 2 - da, sli{al, a v njem {e ni bil 76.9 3 - da, ‘e bil v njem 15.2 (^e je bil v CD) I2. KOLIKOKRAT OD LANSKEGA MAJA DO SEDAJ STE BILI NA KAKI PRIREDITVI V CD? 1 - enkrat 6.6 2 - dvakrat 2.1 3 - trikrat 1.1 4 - {tirikrat 0.8 5 - petkrat 0.5 6 - {estkrat 0.4 7 - sedemkrat 0.2 8 - osemkrat in ve~krat 1.3 SJM 83 439 9 - ni bil na prireditvi v CD, ne ve za CD 87.0 (^e ve za CD) I3. KAJ BI REKLI, DA SE JE CANKARJEV DOM UVELJAVIL? 1 - kot vseslovenska kulturna ustanova 53.9 2 - ali sluì le ljudem iz {ir{ega ljubljanskega okolja 24.8 3 - sluì le izbrancem 4.0 4 - drugo, kaj 0.7 5 - ne ve, komu sluì, neodlo~en 8.9 6 - ni sli{al za CD 7.7 I4. ALI STE SI KDAJ OGLEDALI PREDSTAVO KAKEGA POKLICNEGA GLEDALI[^A, OPERE, BALETA? (^e da) KOLIKOKRAT STE BILI V ^ASU OD LANSKEGA MAJA DO SEDAJ NA KAKI TAKI GLEDALI[KI PREDSTAVI? ______________________________________________________________________________ poklicna, gleda- operna, baletna li{ka predstava predstava drama... I4A1 I4A2 ______________________________________________________________________________ 1 - enkrat 6.1 4.2 2 - dvakrat 4.4 1.7 3 - trikrat 2.7 0.6 4 - {tirikrat 1.4 0.5 5 - petkrat 1.2 0.2 6 - {estkrat 0.7 0.1 7 - sedemkrat 0.1 - 8 - osemkrat 1.7 0.6 9 - v tem ~asu ni bil na taki predstavi 38.8 41.2 0 - sploh ni bil na taki predstavi 43.0 50.9 ______________________________________________________________________________ I5. ALI STE BILI V TEM ^ASU NA KAKI AMATERSKI GLEDALI[KI PREDSTAVI? (^e da) KOLIKOKRAT V ZADNJIH 12 MESECIH? 1 - enkrat 9.5 2 - dvakrat 6.0 3 - trikrat 2.2 4 - {tirikrat 1.1 5 - petkrat 0.6 6 - {estkrat 0.3 7 - sedemkrat 0.1 8 - osemkrat 0.8 9 - v tem ~asu ni bil na taki predstavi 43.3 0 - sploh ne hodi v gledali{~e 35.9 440 SJM 83 I6. ALI STE BILI KDAJ NA KAKI KONCERTNI PRIREDITVI? (^e da) NA KAK[NI IN KOLIKOKRAT STE BILI V ^ASU OD MAJA LANI DO DANES? ______________________________________________________________________________ zabavnoglasbeni narodno- zborov- simfoni~nem, komor- prireditvi zabavnem skem nem, solisti~nem s popevkami koncertu koncertu koncertu I6A1 I6A2 I6A3 I6A4 ______________________________________________________________________________ 1 - enkrat 8.7 10.5 9.2 3.7 2 - dvakrat 5.6 3.5 4.9 1.1 3 - trikrat 2.4 1.2 2.0 0.4 4 - {tirikrat 0.7 0.4 0.8 0.3 5 - petkrat 1.1 0.3 0.9 0.2 6 - {estkrat 0.2 0.0 0.4 0.1 7 - sedemkrat 0.0 - - 0.0 8 - osemkrat 1.2 0.4 1.1 0.7 9 - v tem ~asu ni bil 32.8 34.4 32.3 31.4 0 - sploh ni bil 47.2 49.2 48.3 61.9 ______________________________________________________________________________ I7. ALI OBISKUJETE KINO? (^e da) KAKO POGOSTO? 1 - 1-krat tedensko 4.2 2 - 2 do 3-krat tedensko 1.3 3 - 1-krat mese~no 7.7 4 - bolj poredko 32.7 5 - ne obiskujem kina 54.1 I8. ALI STE SI KDAJ OGLEDALI... (^e da) KOLIKOKRAT OD LANSKEGA MAJA DO DANES STE SI OGLEDALI: ______________________________________________________________________________ likovno stalno zbirko stalno zbirko razstavo galerije muzeja I8A1 I8A2 I8A3 ______________________________________________________________________________ 1 - enkrat 12.0 6.0 10.6 2 - dvakrat 5.9 2.0 3.6 3 - trikrat 2.7 1.0 1.2 4 - {tirikrat 1.6 0.3 0.2 5 - petkrat 1.5 0.3 0.3 6 - {estkrat 0.2 0.0 - 7 - sedemkrat 0.2 - - 8 - osemkrat 2.7 0.8 1.1 9 - v tem ~asu si ni ogledal 32.0 35.9 36.7 0 - sploh ni bil 41.2 53.5 46.2 ______________________________________________________________________________ I9. ALI STE OD LANSKEGA MAJA DO SEDAJ PREBRALI KAKO KNJIGO? (^e da) KOLIKO KNJIG PRIBLI@NO STE V TEM ^ASU PREBRALI? 1 - 1 do 3 knjige 20.1 2 - 4 do 6 12.9 3 - 7 do - 10 11.3 4 - 11 do 15 4.9 5 - 16 do 30 5.5 6 - 31 in ve~ 5.0 7 - ni prebral nobene knjige v tem ~asu 40.3 (^e je prebral vsaj eno knjigo) SJM 83 441 I10. IN KOLIKO OD TEH JE BILO: A1 - leposlovnih knjig 8.0 A2 - strokovnih (znanstvenih) knjig 5.5 A3 - poljudnoznanstvenih knjig 4.9 A4 - “~asopisnih romanov” (dr. romani, ljubavne pri~e, ipd.) 15.4 00 - ni prebral nobene knjige 40.3 (^e je prebral vsaj eno knjigo) I11. IN KOLIKO JE BILO MED NJIMI KNJIG: A1 - slovenskih avtorjev 4.9 A2 - prevodi avtorjev iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin 5.1 A3 - prevodi tujih avtorjev 9.4 A4 - knjige avtorjev iz drugih republik in pokrajin v originalu 9.0 A5 - knjige tujih avtorjev v originalu 8.8 00 - ni prebral nobene knjige 40.3 I12. ZANIMA NAS, ALI STE V ZADNJEM LETU DNI - OD MAJA LANI DO SEDAJ - KUPILI KAJ KNJIG? (^e da) KOLIKO KNJIG RAZLI^NIH VSEBIN STE KUPILI? A1 - leposlovnih knjig 7.1 A2 - strokovnih (znanstvenih) knjig 4.1 A3 - poljudnoznanstvenih knjig 5.1 A4 - “~asopisnih romanov” (dr. romani, ljubavne pri~e ipd.) 19.5 00 - ni kupil nobene knjige v tem ~asu 40.3 (^e je kupil vsaj eno knjigo) I13. KOMU SO BILE NAMENJENE KNJIGE, KI STE JIH KUPILI LANI? A1 3 - kupil sem zase (vklju~no s knjigami za skupno druìnsko uporabo) 49.0 A2 3 - za otroke (brez {olskih knjig) 20.9 A3 3 - za druge (prijatelje, znance, sorodnike) 5.8 0 - ni kupil nobene knjige v tem ~asu 44.8 I14. ALI SE SAMI, OZIROMA ORGANIZIRANO, V DRU[TVU, UKVARJATE S KAKO KULTURNO-UMETNI[KO DEJAVNOSTJO? (^e da) S KATERO? ______________________________________________________________________________ Dejavnost se ne se sam se organizirano, ukvarja zase v dru{tvu 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) poje v zboru, oktetu ipd. 94.4 2.4 3.2 b) igra instrument 94.1 4.9 0.9 c) je ~lan igalske skpine, recitator 98.2 0.2 1.5 d) pi{e prozo, poezijo 98.3 1.5 0.2 e) slika, kipari 98.0 1.9 0.1 f) ple{e, folklora, balet 94.1 5.1 0.7 _____________________________________________________________________________ I15. ALI STE MORDA V ZADNJEM LETU SLI[ALI ZA (OZIROMA GLEDALI) KAK[NO GLEDALI[KO PREDSTAVO ALI FILM, ALI BRALI KAK[NO KNJIGO, ^LANEK ALI REVIJO, KI 442 SJM 83 SO BILE V JAVNOSTI OZNA^ENE KOT SPORNE? (^e da) NAVEDITE KATERE? A1+A2+A3 1 - gledali{ke predstave 7.5 2 - knjige, pesni{ke zbirke 1.6 3 - filmske predstave, TV oddaje 2.3 4 - Nova revija 0.0 5 - Tribuna 0.8 6 - drugo 2.2 7 - sli{al, bral, gledal, ne spomni se to~no 1.2 8 - ni~ takega ni 77.1 0 - b.o. 9.8 J. RELIGIJA IN CERKEV J1. V NA[EM DNEVNEM TISKU SO BILE PONOVNO OBJAVLJENE VESTI, DA NAMERAVA PAPE@ JANEZ PAVEL II. OBISKATI JUGOSLAVIJO IN TUDI SLOVENIJO. ALI VI TAK OBISK ODOBRAVATE, ALI NE ODOBRAVATE? 1 - odobrava 67.3 2 - ne odobrava 6.0 3 - neodlo~en 26.6 J2. KAJ NASPLOH MENITE O PAPE@EVIH POTOVANJIH (POLJSKA, PORTUGALSKA, NEM^IJA, LATINSKA AMERIKA ITD.) IN NJEGOVIH JAVNIH NASTOPIH? 1 - s tem papeìzvr{uje dol`nosti, ki jih ima kot bòji namestnik in poglavar katoli{ke cerkve 15.0 2 - vsa ta papeèva dejanja so nedopustno vme{avanje katoli{ke cerkve v drùbena in politi~na vpra{anja 10.7 3 - papè s tem pretirano poudarja svojo osebnost, kar ni v skladu z vlogo bòjega namestnika in poglavarja 7.4 katoli{ke cerkve 4 - papè potuje po svetu kot cerkveni in dràvni poglavar in si prizadeva za miroljubno urejanje mednarodnih odnosov49.9 5 - drugo 1.2 6 - ne vem, ne ‘elim odgovoriti 15.7 J3. KAKO BOSTE SPREMLJALI OBISK PAPE@A V JUGOSLAVIJI IN SLOVENIJI, ^E BO DO TEGA PRI[LO? 1 - informativno bom sledil vestem po radiu, tisku in TV prenosom 63.4 2 - sku{al ga bom tudi osebno videti, ~e bo potoval skozi kraje v moji bliìni 18.7 3 - sku{al ga bom tudi osebno videti, ne glede na to, kje v Sloveniji se bo zadrèval 2.5 4 - obisk me sploh ne zanima, ne bom spremljal obiska 14.4 5 - drugo 1.1 J4. ALI MENITE, DA SO VERUJO^I V NA[I DRU@BI NA KAKR[ENKOLI NA^IN ZAPOSTAVLJENI, V NEENAKOPRAVNEM POLO@AJU, ALI NE? SJM 83 443 1 - ne, v nobenem pogledu niso zapostavljeni 65.7 2 - na~eloma in po ustavi ne, v praksi pa se to dogaja 20.3 3 - da, na splo{no so zapostavljeni 3.0 4 - ne vem 11.0 J5. O TEM, KDO OZIROMA KAJ JE BIL JEZUS KRISTUS, OBSTAJA VE^ RAZLI^NIH MNENJ. KATERO OD NAVEDENIH MNENJ JE ZA VAS SPREJEMLJIVO? 1 - Jezus Kristus sploh ni nikdar ‘ivel, je le izmi{ljen mit, legenda 13.1 2 - Jezus je v resnici ‘ivel, vendar je bil le izreden ~lovek, okrog katerega so se pozneje spletle legende in pri~evanja 28.6 3 - Jezus je v resnici ‘ivel, bil je bog, ki se je u~love~il, bil je hkrati bog in ~lovek 16.5 4 - o tem se ‘e premi{ljal, vendar se ne morem odlo~iti, kaj je pravilno 26.1 5 - o tem nisem razmi{ljal, ker me ne zanima 15.7 J6. ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI), ALI NE, IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE, ALI NE? 1 - sem veren in redno, vsako nedeljo obiskujem verske obrede 11.0 2 - sem veren in pogosto, vsaj enkrat mese~no obiskujem verske obrede 9.0 3 - sem veren in le v~asih, ob velikih praznikih in ob posebnih prilònostih, obiskujem verske obrede 21.9 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 5.8 5 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem verske obrede 4.5 6 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, in ne obiskujem verskih obredov 6.9 7 - nisem veren, vendar obiskujem verske obrede 3.0 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 35.6 9 - ne morem odgovoriti 2.3 J7. ALI STA PO VA[EM MNENJU VERA (RELIGIJA) IN CERKEV ^LOVEKU V NA[I DRU@BI POTREBNA, ALI NE? 1 - vera ~loveku danes ni potrebna 13.6 2 - vera je potrebna ~loveku, ki si ne more ali ne zna druga~e pomagati v stiskah in teàvah vsakodnevnega ‘ivljenja 25.1 3 - vera je potrebna neizobraènemu ~loveku, izobraèn pa je ne potrebuje 2.2 4 - ~loveku danes zado{~ajo osebna verska prepri~anja, medtem ko mu cerkev ni ve~ potrebna 8.2 5 - vera in povezanost s cerkvijo sta tudi za dana{njega ~loveka potrebni 23.9 6 - ne morem se odlo~iti 13.3 7 - drugo 1.5 8 - nimam mnenja o tem, nisem razmi{ljal 12.1 K. TELESNA KULTURA, [PORT K1. ALI SE MORDA UKVARJATE S KAKIM [PORTOM, BODISI TEKMOVALNO ALI ZA REKREA- 444 SJM 83 CIJO, BODISI ORGANIZIRANO ALI NEORGANIZIRANO, BODISI REDNO ALI OB^ASNO? ______________________________________________________________________________ da ne 1 2 ______________________________________________________________________________ A-ORGANIZIRANO - TEKMOVALNO 5.2 94.8 B-ORGANIZIRANA REKREACIJA 1 - redno, vsaj enkrat, dvakrat tedensko, sistemati~no 10.8 89.2 2 - neredno, na ob~asnih akcijah 13.0 87.0 C-NEORGANIZIRANA REKREACIJA 1 - redno, vsaj enkrat, dvakrat na teden, sistemati~no 13.6 86.4 2 - neredno, s premori, ob~asno, v prostih dneh in na dopustu 39.8 60.2 ______________________________________________________________________________ K2. NAVEDITE ZA VSAKO OD NA[TETIH [PORTNIH OZIROMA REKREACIJSKIH AKTIVNOSTI, ALI SE Z NJO UKVARJATE ORGANIZIRANO ALI NEORGANIZIRANO? ______________________________________________________________________________ P a n o g e ne da, neorganizirano da, organizirano 1 2 3 ______________________________________________________________________________ A1 01-nogomet 86.8 10.6 2.5 A2 02-ko{arka 91.6 7.3 1.1 A3 03-rokomet 94.8 4.1 1.1 A4 04-odbojka 90.1 8.2 1.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A5 05-balinanje 93.6 5.5 0.9 A6 06-kegljanje 84.0 13.6 2.4 A7 07-namizni tenis 86.3 12.7 1.0 A8 08-tenis 94.7 4.9 0.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A9 09-drsanje 93.3 6.4 0.3 A10 10-hokej na ledu 99.0 0.7 0.3 A11 11-atletika 95.2 4.3 0.5 A12 12-plavanje 66.8 32.6 0.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - A13 13-kolesarstvo 73.3 25.7 1.0 A14 14-avtomoto {port 96.9 2.6 0.6 A15 15-veslanje, kajak, kanu 98.0 1.7 0.3 A16 16-smu~anje, teki 88.3 11.0 0.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - A17 17-smu~anje, alpsko 80.6 18.7 0.7 A18 18-borilni {porti (rokoborba, boks, karate, judo) 97.8 1.5 0.7 A19 19-gimnastika 95.6 3.4 1.0 A20 20-badminton, mini tenis 87.0 12.8 0.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - A21 21-planinarjenje 76.8 20.7 2.5 A22 22-alpinizem 96.7 2.7 0.6 A23 23-hoja, izleti, sprehodi 50.4 47.9 1.7 A24 24-jadranje 97.8 1.9 0.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — SJM 83 445 ______________________________________________________________________________ P a n o g e ne da, neorganizirano da, organizirano 1 2 3 ______________________________________________________________________________ A25 25-jadranje na deski 97.1 2.5 0.4 A26 26-podvodni {porti 98.1 1.5 0.4 A27 27-letalski {port, padalstvo 99.0 0.3 0.7 A28 28-strelstvo 90.5 7.4 2.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A29 29-trim (steza, kabinet, 82.5 16.9 0.6 tek v naravi) A30 30-lov 96.8 1.5 1.7 A31 31-ribolov 92.1 6.6 1.3 A32 32-konjeni{ki {port) 98.5 1.2 0.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A34 33-{ah 82.2 17.0 0.8 A34 34-druge {portne aktivnosti 94.7 4.6 0.7 ______________________________________________________________________________ L. ^ASOPISI L1. ALI MENITE, DA MORA PRI NAS ^LOVEK, ^E @ELI BITI DOBRO INFORMIRAN, BRATI TUJE ^ASNIKE, POSLU[ATI TUJE POSTAJE, ALI GLEDATI TUJE TV PROGRAME, ALI NE? 1 - da 23.7 2 - v~asih 29.2 3 - ne 34.0 4 - ne vem, neodlo~en 13.1 L2. ALI BERETE ^ASNIKE? (^e da) NA[TEL VAM BOM NEKATERE SLOVENSKE ^ASNIKE, VAS PA PROSIM, DA POVESTE, KATERE OD NJIH BERETE IN KAKO POGOSTO JIH BERETE? ______________________________________________________________________________ ^ a s n i k e bere pogosto v~asih ne bere redno 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A-Delo 21.7 8.5 28.3 41.6 B-Ljubljanski dnevnik 15.1 4.4 17.5 62.9 C-Ve~er 11.9 4.3 13.5 70.2 D-Komunist 7.7 3.2 13.2 75.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — E-Delavska enotnost 6.1 3.4 19.9 70.6 F-Teleks 4.8 3.5 25.9 65.7 G-Nedeljski dnevnik 32.0 8.4 24.8 34.9 H-Na{a obramba 13.3 4.4 20.7 61.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — I-Ob~an 5.8 1.5 5.3 87.4 J-TV-15 4.8 0.9 6.9 87.4 K-Jana 19.3 9.4 32.0 39.2 L-Na{a ‘ena 6.6 4.3 21.7 67.4 446 SJM 83 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — M-7D 8.0 3.4 14.8 73.9 N-Stop 10.1 5.8 23.0 61.1 O-Antena 5.4 4.5 24.1 66.0 P-Avto 7.8 3.0 15.8 73.3 R-Druìna 7.8 2.0 11.6 78.6 S-Zdravje 5.0 2.7 22.7 69.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ ^ a s n i k e bere pogosto v~asih ne bere redno 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ [-Ognji{~e 8.3 2.0 10.0 79.7 T-Kme~ki glas 8.3 2.1 13.2 76.4 U-Mladina 1.5 1.5 13.2 83.9 V-Pavliha 1.3 2.3 21.2 75.2 Z-Zabavnik 3.0 2.2 18.0 76.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ZZ-pokrajinski ~asopisi: 34.2 7.8 15.9 42.2 (Dolenjski list, Novi tednik, Pomurski vestnik, Gorenjski glas, Primorske novice) ob~insko glasilo lokalno glasilo delovne organizacije ______________________________________________________________________________ M. DEMOGRAFIJA STAROST KATEREGA LETA STE ROJENI? 1 - 1 do 25 let 12.7 2 - od 26 do 30 let 12.0 3 - od 31 do 40 let 26.6 4 - od 41 do 50 let 19.9 5 - od 51 do 60 let 18.0 6 - 61 in ve~ 10.7 SPOL 1 - mo{ki 49.6 2 - ‘enski 50.4 M2. KAK[NE NARODNOSTI STE? 01 - Albanec 0.1 02 - ^rnogorec 0.1 03 - Hrvat 4.0 04 - Italijan 0.1 05 - Madàr 0.2 06 - Makedonec 0.1 07 - Musliman 0.9 08 - Srb 2.1 09 - Slovenec 90.9 10 - druge narodnosti 0.6 00 - b.o. 0.8 SJM 83 447 Slovenec 90.9 druga narodnost 9.1 M3. KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN? 1 - samski, nikoli ni bil poro~en 17.9 2 - razvezan 3.1 3 - vdovec 5.7 4 - poro~en 73.3 M4. KOLIKO ^LANOV [TEJE VA[E GOSPODINJSTVO? 1 - eden 5.5 2 - dva 15.5 3 - tri 21.6 4 - {tiri 33.2 5 - pet 13.3 6 - {est 6.8 7 - sedem 3.0 8 - osem 0.8 9 - devet 0.4 M5. KOLIKO JE OD TEGA REDNO ZAPOSLENIH? 1 - eden 26.1 2 - dva 49.2 3 - tri 9.3 4 - {tiri 2.6 5 - pet 0.3 0 - b.o. 12.4 M6N IN KOLIK[EN JE PRIBLI@NO SKUPNI MESE^NI DOHODEK VSEH ^LANOV VA[EGA GOSPODINJSTVA? (vklju~no s pokojnino, invalidnino, {tipendijo ipd.) 01 - do 10.000 din 8.3 02 - od 10.001 do 15.000 9.8 03 - od 15.001 do 20.000 15.3 04 - od 20.001 do 25.000 14.3 05 - od 25.001 do 30.000 19.0 06 - od 30.001 do 35.000 9.5 07 - od 35.001 do 40.000 9.5 08 - od 40.001 do 50.000 8.3 09 - od 50.001 in ve~ 4.0 00 - b.o. 2.1 M7. VIR REDNIH DOHDKOV GOSPODINJSTVA (DRU@INE)? 1 - izklju~no kmetijstvo 4.6 2 - kmetijska in nekmetijska dejavnost 21.4 3 - izklju~no nekmetijska dejavnost 73.9 M8. ALI STE, OZIROMA STE BILI KDAJ ZAPOSLENI? 1 - sem zaposlen-a 68.4 2 - nisem bil-a nikoli zaposlen-a 12.5 3 - bil-a sem, a sedaj nisem zaposlen-a 19.1 448 SJM 83 (^e ni zaposlen) M9. ALI STE V ZADNJEM ^ASU SAMI ALI S POMO^JO DRUGIH ISKALI ZAPOSLITEV V KAKI DELOVNI ORGANIZACIJI, USTANOVI, NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE, PRI OBRTNIKIH, ALI KJE DRUGJE? 1 - da 2.1 2 - ne 30.8 3 - sem zaposlen 67.1 (^e ni zaposlen - ~e ni iskal zaposlitve) M10. ALI BI SE ZAPOSLILI, ^E BI IMELI MO@NOST, TO JE ^E BI BILA NA VOLJO ZA VAS PRIMERNA ZAPOSLITEV, ^E NE BI BILO ZAKONSKIH OMEJITEV. ^E BI IMELI UREJENO OTRO[KO VARSTVO, ^E BI IMELI UREJENE DRU@INSKE ZADEVE, ^E BI IMELI USTREZEN PREVOZ NA DELO IN PODOBNO? 1 - da 5.1 2 - ne 23.7 3 - neodlo~en 1.4 4 - sem zaposlen 67.4 5 - sem iskal zaposlitev 2.4 (Za zaposlene) M11. KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - imam vodstveni poloàj na ravni delovne enote v okviru TOZD, DO 6.3 2 - imam vodilni poloàj na ravni TOZ, DO 4.4 3 - sem zaposlen, a nimam vodilnega ali vodstvenega poloàja58.2 4 - nisem zaposlen 31.2 M12. KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC? (~e je zaposlen) KAK[NA JE VA[A PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 8.4 02 - priu~en ali polkvalificiran delavec 8.5 03 - kvalificiran delavec 20.7 04 - VKV delavec 6.2 05 - pomòni uslùbenec 0.2 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 2.7 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 15.9 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 9.0 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.8 10 - samostojen obrtnik brez tuje delovne sile 0.8 11 - svobodni poklic 0.0 12 - kmet 4.8 13 - kme~ka gospodinja 5.1 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.3 15 - u~enec, dijak, vajenec 1.1 16 - {tudent 1.2 17 - upokojenec 8.2 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 3.6 19 - druge vzdrèvane osebe 0.8 20 - drugo 1.6 M12N SKRAJ[ANA KLASIFIKACIJA: SJM 83 449 01 - uslùbenec z visoko, vi{jo izobrazbo 9.0 02 - uslùbenec - nìja, srednja izobrazba 18.8 03 - VKV delavec 6.2 04 - KV delavec 20.7 05 - NKV, PKV delavec 16.9 06 - kmet 10.2 07 - obrtnik 1.6 08 - gospodinja 3.6 09 - upokojenec 8.2 10 - drugo 4.7 (Za upokojence) M.13 KAK[EN JE BIL VA[ ZADNJI POKLIC OZIROMA VA[A ZADNJA PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 1.8 02 - priu~en ali polkvalificiran delavec 2.5 03 - kvalificiran delavec 4.4 04 - VKV delavec 2.1 05 - pomòni uslùbenec 0.0 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 0.5 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 2.8 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 1.3 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.1 10 - samostojen obrtnik brez tuje delovne sile 0.1 11 - svobodni poklic - 12 - kmet 0.5 13 - kme~ka gospodinja 0.6 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.1 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.2 16 - {tudent 0.0 17 - upokojenec 0.2 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.8 19 - druge vzdrèvane osebe - 20 - drugo 1.9 21 - ni upokojenec 80.0 M13N SKRAJ[ANA KLASIFIKACIJA: 01 - uslùbenec z visoko, vi{jo izobrazbo 1.3 02 - uslùbenec - nìja, srednja izobrazba 3.3 03 - VKV delavec 2.1 04 - KV delavec 4.4 05 - NKV, PKV delavec 4.3 06 - kmet 1.3 07 - obrtnik 0.3 08 - gospodinja 0.8 09 - upokojenec 0.2 10 - drugo 2.2 11 - ni upokojenec, zaposlen 80.0 (za vse) M.14 KAK[NA JE BILA VA[A KVALIFIKACIJA OB PRVI ZAPOSLITVI? 01 - NK delavec 23.7 02 - priu~en ali polkvalificiran delavec 8.1 03 - kvalificiran delavec 24.4 04 - VKV delavec 2.9 05 - pomòni uslùbenec 0.5 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 3.3 450 SJM 83 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 16.4 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 5.7 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.2 10 - samostojen obrtnik brez tuje delovne sile 0.2 11 - svobodni poklic - 12 - kmet 1.1 13 - kme~ka gospodinja 1.2 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.1 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.4 16 - {tudent 0.2 17 - upokojenec - 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.5 19 - druge vzdrèvane osebe - 20 - drugo - 21 - ni bil nikoli zaposlen 11.0 M14N SKRAJ[ANA KLASIFIKACIJA: 01 - uslùbenec z visoko, vi{jo izobrazbo 5.7 02 - uslùbenec - nìja, srednja izobrazba 20.2 03 - VKV delavec 2.9 04 - KV delavec 24.4 05 - NKV, PKV delavec 31.8 06 - kmet 2.4 07 - obrtnik 0.4 08 - gospodinja 0.5 10 - drugo 0.6 11 - ni bil nikoli zaposlen 11.0 M15. V KATERI PANOGI DEJAVNOSTI DELATE, STE DELALI, OZIROMA DELA OSEBA, KI VAS VZDR@UJE? 01 - industrija in rudarstvo 37.6 02 - kmetijstvo in gozdarstvo 13.8 03 - gradbeni{tvo 6.5 04 - promet in zveze 5.4 05 - trgovina, gostinstvo, turizem 11.6 06 - obrt 4.0 07 - komunalni servis in stanovanjska dejavnost 1.5 08 - izobraèvanje, znanost, {olstvo 3.7 09 - kultura in umetnost (RTV, ~asopisi, revije, galerije, muzeji, gledali{a, zalòni{tva itd.) 1.3 10 - zdravstvo 3.0 11 - socialno varstvo 0.9 12 - {port 0.0 13 - drùbene organizacije 1.6 14 - zbornice - 15 - ban~ni{tvo in zavarovanje 1.3 16 - socialno zavarovanje 0.3 17 - dràvna uprava, carina 1.5 18 - sodstvo 0.2 19 - vojska, dràvna varnost, milica 1.6 20 - cerkvene ustanove - 21 - drugo 4.1 M16. NAVEDITE ZADNJO [OLO, KI STE JO KON^ALI - BODISI REDNO ALI IZREDNO - OZIROMA ZADNJO [OLO, KI STE JO OBISKOVALI, PA JE NISTE DOKON^ALI. 1 - 4 razrede osnovne {ole in manj 7.1 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole, oziroma 1 do 4 SJM 83 451 razrede nìje gimnazije 34.5 3 - nedokon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola (vajenska, industrijska, poklicna ipd.) 5.4 4 - kon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola 19.8 5 - nedokon~ana srednja {ola (gimnazija, TS[, gradbena, TS[, u~itelji{~e ipd.) 2.1 6 - dokon~ana srednja {ola 18.3 7 - nedokon~ana vi{ja ali visoka {ola 4.2 8 - dokon~ana vi{ja {ola 4.1 9 - dokon~ana visoka {ola 4.5 M16N SKRAJ[ANA KLASIFIKACIJA: 1 - osnovna {ola 49.1 2 - strokovna {ola 19.8 3 - srednja {ola 22.5 4 - vi{ja, visoka {ola 8.6 M17N ALI VI OSEBNO OBDELUJETE ZEMLJO, DELATE NA ZEMLJI? (^e da) KOLIKO UR POVPRE^NO NA TEDEN? 1 - 1 do 20 ur 36.2 2 - 21 do 40 ur 9.2 3 - 41 do 60 ur 3.9 4 - 61 do 100 ur 6.3 5 - ne dela na zemlji 44.3 M18N ALI PREJEMATE REDNE MESE^NE DOHODKE (^e da) KAK[EN JE BIL V ZADNJIH TREH MESECIH VA[ POVPRE^NI REDNI MESE^NI DOHODEK? (Vse oblike dohodka: pla~a, pokojnina, {tipendija, ipd.) 1 - 5.000 din 3.6 2 - 5.001 do 10.000 19.3 3 - 10.001 do 15.000 34.2 4 - 15.001 do 20.000 15.9 5 - 20.001 do 25.000 5.2 6 - 25.001 do 30.000 2.9 7 - 30.001 in ve~ 2.3 0 - ne prejema 16.7 M19N ALI STE V ZADNJIH TREH MESECIH MORDA KAJ ZASLU@ILI Z HONORARNIM, DOPOLNILNIM DELOM? (^e da) KOLIKO PRIBLI@NO STE ZASLU@ILI - POVPRE^NO NA MESEC? 1 - do 5.000 din 5.2 2 - 5.001 do 10.000 din 1.0 3 - 10.001 do 20.000 0.6 4 - 20.001 in ve~ 0.4 0 - ni delal honorarno 92.7 M20. ALI IMATE VI ALI PA VA[A DRU@INA KAJ OBDELOVALNE ZEMLJE? 1 - od 0,1 do 0,5 ha 23.8 2 - ve~ kot 0,5 ha, do 1 ha 6.8 3 - ve~ kot 1 ha, do 2 ha 5.9 4 - ve~ kot 2 ha, do 3 ha 5.4 5 - ve~ kot 3 ha, do 5 ha 5.4 452 SJM 83 6 - ve~ kot 5 ha, do 8 ha 3.2 7 - ve~ kot 8 ha, do 10 ha 1.6 8 - ve~ kot 10 ha 2.2 9 - ne vem koliko 1.5 0 - nima(jo) zemlje 44.2 (Samo za rojene pred letom 1929) M21. ALI STE SODELOVALI V NOB? (^e da) KAKO? 1 - da, aktivno je sodeloval v borbenih formacijah NOB 3.8 2 - da, bil je aktivist, terenec, ilegalec 4.0 3 - materialno je pomagal gibanju 4.3 4 - ni sodeloval v NOB 12.0 5 - ne ‘eli odgovoriti 0.3 6 - rojen 1929 in pozneje 75.6 M22. ALI STE MORDA KAJ SLI[ALI ALI BRALI O UGOTOVITVAH RAZISKAVE “SLOVENSKO JAVNO MNENJE 81/82", KI JO JE NA[ IN[TITUT IZVEDEL LANSKO LETO? 1 - ni~ ne vem o tem 67.9 2 - sli{al sem, a nisem bral 27.7 3 - sem bral o rezultatih 4.4 M23. TUDI V PRIHODNJE NAMERAVAMO RAZISKOVATI STALI[^A LJUDI O RAZLI^NIH DRU@- BENIH VPRA[ANJIH. ALI SE VAM ZDI, DA SO TAK[NE RAZISKAVE KORISTNE, ALI NE? 1 - so koristne in jih je treba podpirati 69.9 2 - so nekoristne in pomenijo le zapravljanje ~asa in denarja5.5 3 - ne vem, neodlo~en 24.6 M24. ^E BI SE RAZISKOVALNI IN[TITUT FSPN V PRIHODNJE SPET OBRNIL NA VAS S PODOBNO ANKETO, ALI BI SODELOVALI Z NAMI, ALI NE? 1 - da 85.0 2 - neodlo~en, ne ve 9.9 3 - ne 5.1 VELIKOST NASELJA: 1 - do 500 prebivalcev 36.7 2 - 501 do 2.000 prebivalcev 20.2 3 - 2.001 do 4.000 prebivalcev 10.0 4 - 4.001 do 10.000 prebivalcev 12.5 5 - 10.001 do 15.000 prebivalcev 1.9 6 - 15.001 do 50.000 prebivalcev 18.7 7 - Ljubljana, Maribor TIP KRAJEVNE SKUPNOSTI 1 - mestna 35.2 2 - primestna 20.3 SJM 83 453 3 - va{ka 44.5 SJM 84 455 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 84 Okraj{an naslov projekta: SJM84 Osnovna vsebina projekta: ocena vidikov ‘ivljenja (sedanjost, preteklost, prihodnost), gibanje ‘ivljenjskega standarda (sedanjost, preteklost, prihodnost), razpoloènje ljudi, gospodarska kriza (prisotnost kriznih pojavov, vzroki, urejanje), ocena ukrepov za stabilizacijo, pomembni drùbeni cilji, razvoj zasebnega sektorja, poloàj kmetov, ocena prihodnjega razvoja, posojilo za ceste, ocena gospodarskih projektov, zveza komunistov (politika, ugled, lastnosti ~lanov, drùbene naloge, vloga delavcev, kritika), birokratizem, neodgovornost, politi~na opozicija, volitve z ve~ kandidati, demokrati~nost odlo~anja, odnos do politike, odgovornost vodstev, peticije, perspektiva socializma, ~lanstvo v politi~nih organizacijah in samoupravnih organih, zadovoljstvo z delom in dohodkom, ocena na~ina nagrajevanja, porodni{ki dopust, ukrepi za zmanj{anje brezposelnosti mladih, politi~na kultura, razvr{~anje vrednot, elektroenergetski sistem (opremljenost gospodinjstva, redukcije elektrike, ocena investicij v elektrogospodarstvo, dobre in slabe plati tipov elektrarn, financiranje novogradenj, ljudsko posojilo), mednacionalni odnosi v Sloveniji in Jugoslaviji, medsistemske primerjave, ocena oboroèvalne tekme, zunanja politika in ogroènost Jugoslavije, vseljudska obramba, bralne navade (knjìnice, tipi knjig, stripi, na~in kupovanja), vernost, poloàj vernikov, spremljanje medijev (~asopisi, radio, TV). Naro~nik: Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Ljubljana Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Raziskovalni in{titut, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, Cveto Trampù, Darka Podmenik Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: prebivalci Slovenije od 16 let dalje; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2520 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2435. ^as izvedbe raziskave: september-oktober 1984. Datoteka: SJM84 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 84, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1984. 456 SJM 84 A. DRU@BENOEKONOMSKE RAZMERE A1. ^E PRIMERJATE @IVLJENJE PRI NAS DANES Z @IVLJENJEM PRED PRIBLI@NO PETIMI LETI, ALI SO PO VA[I SODBI RAZMERE GLEDE NA NA[TETE STVARI DANES BOLJ[E, PRIBLI@NO ENAKE ALI SLAB[E? _____________________________________________________________________________ danes danes pribl. danes danes ne dosti bolje, enako slab{e, dosti vem bolje, ve~ manj slab{e, ve~ manj 1 2 3 4 5 6 _____________________________________________________________________________ a) koliko je treba delati 12.2 20.9 31.7 25.4 6.6 3.2 b) kako ‘ivijo ljudje 1.8 12.1 17.0 54.0 13.2 1.8 c) demokrati~nost odlo~anja 2.0 12.4 43.7 19.1 4.8 18.2 d) samoupravljanje 1.8 13.8 43.1 19.3 5.3 16.7 e) spo{tovanje dela in delavca 2.2 18.4 37.0 27.3 6.7 8.4 f) mònost dobiti stanovanje 1.0 8.4 9.4 43.8 26.3 11.0 g) mònost dobiti zaposlitev 0.5 3.6 8.5 47.1 34.6 5.6 h) zakonitost 1.2 8.6 46.9 17.2 5.3 20.7 i) mònost izobraèvanja kvalifikacija 6.4 31.2 33.9 18.1 3.2 7.2 j) kulturno ‘ivljenje 4.8 25.9 40.2 17.0 3.2 8.8 k) mònost imeti, preìvljati otroke 1.4 7.2 13.9 49.0 23.0 5.5 ______________________________________________________________________________ A2. ALI JE VA[ SEDANJI MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE BOLJ[I, PRIBLI@NO ENAK ALI SLAB[I OD VA[EGA MATERIALNEGA POLO@AJA PRED PETIMI LETI? 1 - bolj{i kot pred 5 leti 18.4 2 - priblìno enak 33.5 3 - slab{i kot pred 5 leti 46.0 4 - ne vem, neodlo~en 2.1 A3. IN KAJ SODITE, KAK[EN BO VA[ MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE ^EZ 5 LET: 1 - bolj{i kot sedaj 9.2 2 - priblìno enak 21.2 3 - slab{i kot sedaj 44.6 4 - ne vem, neodlo~en 25.1 A4. ALI BI ZASE IN ZA SVOJO DRU@INO LAHKO REKLI: 1 - da vam ni~esar posebej ne primanjkuje, da se ni~ posebej ne omejujete 7.4 2 - da ste bolj var~ni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza ipd. 39.9 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, z denarjem se omejujete pri nakupih opreme, oblek ipd. 46.2 SJM 84 457 4 - da se mo~no omejujete tudi pri nakupu hrane 4.3 5 - da ‘ivite v pomanjkanju osnovnih dobrin 1.1 6 - da ‘ivite v rev{~ini 0.4 7 - ne vem, neodlo~en 0.7 A5. SEDANJE STANJE V GOSPODARSTVU TER POLITI^NA IN DRUGA DOGAJANJA VPLIVAJO NA RAZPOLO@ENJE LJUDI. KAK[NO JE PO VA[I OCENI RAZPOLO@ENJE MED LJUDMI V VA[EM OKOLJU, V SLOVENIJI? 1 - angaìrano delovanje in pripravljenost za akcijo, s katero bi premagali teàve 9.1 2 - zaupanje, da bomo kmalu vse uredili 15.2 3 - upanje in strah obenem 30.3 4 - brezbrìnost, ravnodu{nost, pasivnost 10.6 5 - prevladuje strah in zaskrbljenost 21.4 6 - kaj drugega 0.9 7 - ne ve, ne more oceniti 12.4 A6. NEKATERE LJUDI BOLJ SKRBIJO EKONOMSKE TE@AVE DRU@BE, DRUGE PA POLITI^NE TE@AVE V NA[I DRU@BI. KATERE VRSTE TE@AV VAS OSEBNO BOLJ SKRBIJO? 1 - ekonomske 40.5 2 - politi~ne 5.1 3 - oboje enako 40.0 4 - niti ene, niti druge 6.5 5 - ne vem, neodlo~en 8.0 A7. ALI JE SEDANJA GOPODARSKA IN DRU@BENA KRIZA PO VA[EM MNENJU PREDVSEM POSLEDICA: 1 - u~inkovanja mednarodnih politi~nih in gospodarskih razmer na razmere pri nas 13.2 2 - na{ega lastnega napa~nega in neodgovornega ravnanja in odlo~anja 66.5 3 - ne vidi krize 1.7 4 - ne vem, neodlo~en 18.6 A8. NAVEDLI VAM BOMO NEKATERE POJAVE, KI OZNA^UJEJO KRIZNE DRU@BENE RAZMERE. ALI SO TI POJAVI V VA[EM OKOLJU (KJER @IVITE IN DELATE) PRISOTNI,ALI NE? (~e da) KAKO POGOSTO? ______________________________________________________________________________ zelo pogosti redki jih ni ne vem pogosti 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) nezakonitost 3.8 16.5 32.2 21.2 26.3 b) nered, anarhija 3.2 17.9 28.2 31.8 18.9 c) podkupovanje, korupcija 7.2 20.2 23.0 28.6 21.0 d) privilegiji posameznikov in skupin 11.5 30.4 27.8 16.0 14.3 e) prila{~anje drùbenega premònja 6.6 21.0 24.7 26.2 21.4 f) ljudje se izmikajo delu, lenoba 12.2 33.3 29.8 16.8 8.0 g) politi~na brezbrìnost, apatija, ljudem je vseeno 8.3 27.0 26.9 17.8 20.0 h) zaslùkarstvo, privatno delo v ~asu slùbe 10.2 25.2 24.5 20.1 20.0 ______________________________________________________________________________ 458 SJM 84 A9. ALI VAS OSEBNO NA[TETE STVARI KAJ PRIZADENEJO, ALI NE? ______________________________________________________________________________ DA NE 1 2 ______________________________________________________________________________ a) nezaposlenost 57.7 42.3 b) padanje vrednosti dinarja, inflacija 95.3 4.7 c) pomanjkanje stanovanj 49.9 50.1 d) draginja nasploh 97.4 2.6 e) nara{~anje cen hrane 96.3 3.7 f) rev{~ina 53.3 46.7 g) pomanjkanje prehrambenih in gospodinjskih dobrin 59.3 40.7 h) pomanjkanje zdravil 53.7 46.3 i) pomanjkanje bencina 42.8 57.2 ______________________________________________________________________________ A10. MNENJA O KRIVDI ZA SEDANJE STANJE SO RAZLI^NA. ALI SODITE: 1 - krivi smo vsi, saj smo neodgovorno ravnali kot posamezniki, delavci, potro{niki 25.4 2 - predvsem so krivi politiki in politi~na vodstva 14.1 3 - predvsem so krivi gospodarstveniki 5.6 4 - krivi so politiki in gospodarstveniki 40.9 5 - kaj drugega 0.8 6 - ne vem, nedlo~en 13.2 A11. PRIZADEVANJA ZA UREDITEV (KRIZNIH) DRU@BENIH IN GOSPODARSKIH RAZMER SO OPREDELJENA V DOLGORO^NEM “STABILIZACIJSKEM PROGRAMU”. ALI STE SEZNANJENI Z NJIM? (~e da) KATERI SO OSNOVNI CILJI PROGRAMA DOLGORO^NE STABILIZACIJE? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) A1+A2+A3 01 - stabilizirati gospodarstvo, urediti in ozdraviti gospodarstvo, pametno gospodariti 6.8 02 - var~evati na vseh podro~jih, var~evati z energijo, zmanj- {ati materialne stro{ke, zmanj{ati skupno in splo{no porabo8.8 03 - modernizirati proizvodnjo, izbolj{ati kvaliteto proizvodnje, razvijati doma~e znanje in tehnologijo 2.6 04 - pametno investirati, dobro na~rtovati 0.6 05 - nadomestiti uvoène surovine z doma~imi, manj uvaàti 1.5 06 - ve~ izvaàti, dose~i konkuren~nost na zunanjem trgu 6.4 07 - odpla~ati dolgove Jugoslavije, odpraviti zadolènost DO6.9 08 - ve~ delati, bolje delati, pove~ati produktivnost, spremeniti odnos do dela 8.4 09 - nagrajevati po delu 0.1 10 - ve~ja strokovnost 0.2 11 - ve~ja odgovornost 0.6 12 - zaustaviti inflacijo, ustaviti padanje vrednosti dinarja, stabilizirati cene 4.7 13 - dvigniti ‘ivljenjsko raven ljudi, pove~ati kupno mo~ 1.5 14 - pospe{iti razvoj kmetijstva 0.4 15 - razvijati samoupravljanje 0.2 16 - drugo 1.9 17 - ne ve za program 48.5 18 - ve za program, ne pozna ciljev 23.6 A11. ALI JE SEZNANJEN S PROGRAMOM IN ALI NAVAJA CILJE: SJM 84 459 1 - ni seznanjen z njim 48.0 2 - ve zanj, vendar ne pozna ciljev 24.7 3 - navaja neustrezne cilje 0.8 4 - navaja ustrezne cilje 26.4 (~e pozna program stabilizacije) A12. KAJ MISLITE, ALI BOMO V URESNI^ITVI PROGRAMA DOLGORO^NE STABILIZACIJE USPELI, ALI NE? 1 - da, v celoti bomo uspeli 6.6 2 - le deloma bomo uspeli 24.7 3 - ne bomo uspeli 6.4 4 - ne vem, neodlo~en 9.7 5 - ne pozna programa, neustrezni cilji 52.6 (~e pozna program stabilizacije) A13. KDO SO PO VA[EM MNENJU GLAVNI KRIVCI, DA DOSLEJ PRI STABILIZACIJI [E NISMO USPELI, OZIROMA DA ZAOSTAJAMO? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) A1+A2 01 - vlada, politi~na vodstva, politiki 14.2 02 - ljudje na vodilnih poloàjih v gospodarstvu 6.9 03 - ekonomisti, planerji 2.5 04 - mednarodne razmere, svetovna gospodarska kriza 0.7 05 - neupo{tevanje gospodarskih zakonitosti, dolo~anje cen, nestrokovne odlo~itve in delo, nestrokovne investicije 1.6 06 - neodgovornost, nedisciplina, premalo delamo, premajhno prizadevanje ljudi, preve~ govorimo 4.3 07 - slab odnos do drùbene lastnine 0.2 08 - neupo{tevanje dogovorov, programov, zakonov 1.8 09 - slabi, nedosledni, neizdelani, nekonkretni dogovori, zakoni, predpisi, njihovo nenehno spreminjanje, slaba organizacija, preve~ administracije 1.7 10 - neusklajenost med republikami in pokrajinama, premajhno sodelovanje med njimi 0.7 11 - krivi smo vsi 7.4 12 - krivi so drugi 3.5 13 - ne ve, kdo so krivci 17.2 14 - ne pozna programa 49.3 460 SJM 84 A14. STABILIZACIJA RAZMER V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU KOT CELOTI BO TUDI V PRIHODNJEM OBDOBJU ZAHTEVALA DOLO^ENE UKREPE, @RTVE IN ODPOVEDI LJUDI IN KOLEKTIVOV. ALI BI PO VA[I SODBI NA[TETE OMEJITVE, ODPOVEDI IN NAPORE MORALI SPREJETI, BI JIH LAHKO SPREJELI, ALI PA JIH NE BI SMELI SPREJETI? ______________________________________________________________________________ moramo lahko ne smemo ne vem spre- sprejmemo sprejeti neod- jeti ni pa lo~en nujno 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a)manj denarja za po- ve~anje OD in ‘iv- ljenjskega standarda 7.6 10.3 73.4 8.6 b)ljudje naj bi ve~ in bolje delali 80.5 10.8 4.1 4.6 c)manj denarja za {olstvo, zdravstvo, kulturo 7.3 13.2 72.1 7.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d)gradili naj bi manj novih tovarn 26.0 29.3 30.6 14.1 e)manj naj bi vlagali v modernizacijo tovarn 11.6 13.4 62.3 12.6 f)manj ljudi naj bi na novo zaposlili 6.4 12.4 71.7 9.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g)ukiniti bi morali nerentabilna podjetja 65.3 14.9 7.6 12.2 h)manj bi morali uva- ‘ati in ve~ izvaàti 75.2 10.7 5.1 9.0 i)delavci v TOZD bi morali imeti odlo~ilen vpliv na odlo~anje 73.7 11.5 2.5 12.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j)ukiniti bi morali vsako obliko razsipni{tva, repre- zentanco in razmetavanje drùbenih sredstev 84.0 6.6 2.4 7.0 k)polog za potovanje ob~anov v tujino naj ostane v veljavi 14.4 16.7 59.0 9.9 l)manj denarja za znanstveno delo in raziskovanje 8.8 13.7 61.3 16.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — m)ukiniti bi morali kredite za potro{ne dobrine 12.0 18.1 58.5 11.4 n)s predpisi bi morali dolo~ati vi{ino cen 49.3 15.0 20.8 14.9 o)manj{a ponudba in ob~asno po- manjkanje osnovnih potro{nih dobrin 6.9 10.8 71.7 10.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — p)administrativno razdeljevanje dobrin - boni 4.4 7.6 80.1 7.9 r)pove~ati davek na promet dobrin za potrebe zveznega prora~una 6.1 12.0 64.8 17.1 s)pove~ati davek na lastni{ka stanovanja, enostanovanjske hi{e 5.1 11.2 74.6 9.0 t)pove~ati davek na vikende 53.9 20.2 16.3 9.7 SJM 84 461 ______________________________________________________________________________ A15. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ CILJEV IN RAVNANJ, KI SO POMEMBNI ZA UREJANJE DRU@BENIH RAZMER PRI NAS, VI PA NAMPOVEJTE, KOLIKO SE ZANJE ZAVZEMATE, ALI NE ZAVZEMATE? ______________________________________________________________________________ zelo se srednje bolj sploh ne vem zaveze- se zav- malo se ne mam zemam se zav- zav- zemam zemam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a)bolj{e nagrajevanje delavcev v neposredni proizvodnji 65.3 19.8 4.4 3.1 7.4 b)izbor najbolj izobraènih in strokovnih ljudi na vodilne funkcije 59.2 21.9 7.5 3.2 8.2 c)dajanje ve~jih pooblastil dràv- nim organom zaradi ve~je u~in- kovitosti v odpravljanju nega- tivnih pojavov 26.2 22.0 15.5 16.6 19.7 d){irjenje mònosti zaposlovanja v zasebnih delavnicah 40.0 28.5 12.4 7.8 11.3 e)izbor najbolj po{tenih ljudi na odgovorna mesta 77.3 12.1 3.6 1.8 5.1 f)zagotavljanje odlo~ilnega vpli- va strokovnjakov pri odlo~anju o vseh vànih vpra{anjih v na{i drùbi 51.4 21.7 8.9 4.4 13.6 g)aktivnej{a vloga dràvnih orga- nov pri re{evanju sporov med posameznimi delovnimi organi- zacijami 29.7 20.5 14.7 14.3 20.7 h)zmanj{anje davka na zemljo in drugo imovino, ki je v zasebni lasti 42.5 22.5 13.1 10.3 11.5 _____________________________________________________________________________ A16. VSI “STABILIZACIJSKI UKREPI DR@AVE DOSLEJ NISO MOGLI ZAVRETI HITREGA NARA[^ANJA CEN IN PADANJA VREDNOSTI DINARJA (INFLACIJE). KAJ BI MORALI PREDVSEM STORITI, DA BI OBVLADALI CENE? 1 - vse cene naj dolo~ajo dràvni uradi za cene v federaciji in republikah 28.7 2 - le za nekatere dobrine naj dolo~a cene dr`va, druge pa samo OZD 22.4 3 - prepustiti v celoti OZD, da sami dolo~aja cene glede na tr`ne razmere doma in v tujini 22.1 4 - kaj drugega 3.8 5 - ne ve, neodlo~en 23.0 A17. PO NA^RTIH NAJ BI NA[A DR@AVA DO LETA 1990 VRNILA NAJVE^JI DEL DOLGOV TUJIM DR@AVAM. KAJ MISLITE, ALI BO TO USPEL0, ALI NE? 1 - v celoti bo uspelo - 2 - le deloma bo uspelo 45.4 3 - ne bo uspelo 30.6 462 SJM 84 4 - ne vem, neodlo~en 24.0 A18. ^EZ KOLIKO ^ASA BODO PO VA[I OCENI PREMAGANE SEDANJE DRU@BENE IN EKONOMSKE TE@AVE V JUGOSLAVIJI? 1 - ~ez leto ali dve 0.4 2 - do konca tega desetletja (do leta 1990) 9.3 3 - nekako do 1995. leta 15.4 4 - do konca tega stoletja (do leta 2000) 18.9 5 - kriza se bo nadaljevala tudi v 21. stoletju 21.4 6 - ne vem, neodlo~en 34.0 7 - ne vidi krize 0.7 A19. KAJ BI PO VA[I SODBI MORALI V SLOVENIJI PREDVSEM STORITI, DA BI SI ODPRLI NOVE GOPODARSKO RAZVOJNE MO@NOSTI IN PERSPEKTIVE? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) A1+A2 01 - na~rtneje gospodariti, strokovno na~rtovati, pametno investirati 3.7 02 - bolje gospodariti, pove~ati produktivnost, ve~ in bolje delati, zaostriti odgovornost do dela 11.5 03 - bolje vrednotiti in bolje nagrajevati ter stimulirati za delo, pla~evati po delu 1.6 04 - ve~ji poudarek znanju, znanosti, strokovnosti, inovacijam, moderni tehnologiji 10.3 05 - dati sposobne in izobraène ljudi na vodilna mesta, stimulirati strokovnjake, zamenjati slaba vodstva 3.4 06 - izkoristiti lastno surovinsko in energetsko osnovo, razvijati panoge, za katere imamo podlago, turizem... 3.6 07 - ve~ izvaàti, manj uvaàti, gospodarsko se bolj povezati s svetom in z drugimi republikami 3.1 08 - dovoliti uveljavitev ekonomskih zakonitosti, OZD naj same dolo~ajo cene, nerentabilna podjetja naj propadejo 1.6 09 - pospe{evati razvoj kmetijstva, na~rtnej{e delo na tem podro~ju, stimulirati zasebno kmetijstvo 4.5 10 - podpirati razvoj drobne obrti 2.8 11 - omejiti administracijo 1.0 12 - drugo 8.4 13 - ne ve, kaj bi bilo potrebno storiti, neodlo~en 58.6 14 - ni~ ni potrebno storiti 1.5 A20. ALI STE TUDI VI OSEBNO PRIPRAVLJENI KAJ PRISPEVATI V PRID RE[EVANJA GOSPODARSKE KRIZE IN ZA STABILIZACIJO DRU@BENIH RAZMER, ALI NISTE PRIPRAVLJENI? 1 - da, pripravljen sem 76.0 2 - ne, nisem pripravljen 8.9 3 - ne vem, neodlo~en 15.1 SJM 84 463 A21. NAVEDLI BOMO NEKAJ PODRO^IJ DEJAVNOSTI. NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VA[I SODBI HITREJE RAZVIJATI DRU@BENI (SOCIALISTI^NI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR, DA BI SE ^IM HITREJE GOPODARSKO RAZVILI? ______________________________________________________________________________ hitreje hitreje pribl. tako bistveno ne vem, drùbeni zasebni enako kot omejiti neodlo~en sektor sektor oba dosl. zaseb.sek. 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a)trgovina na drobno 26.6 23.1 25.3 15.3 1.2 8.5 b)gostilne in manj{i penzioni 9.2 41.8 22.9 14.9 2.5 8.7 c)hoteli 36.3 12.6 18.8 18.6 1.6 12.0 d)prevozni{tvo 21.1 24.3 26.7 16.5 1.8 9.6 e)kmetijstvo 13.3 49.3 23.7 8.4 0.5 4.8 f)uslùnostna obrt, servisi 12.2 49.5 20.4 9.9 0.5 7.5 g)proizvodna obrt 21.6 28.3 27.2 11.4 0.9 10.6 h)manj{a industrijska podjetja 33.1 18.4 22.5 12.4 1.4 12.3 ______________________________________________________________________________ A22. ALI VESTE KAJ SO POZD-i (POGDBENE ORGANIZACIJE ZDRU@ENEGA DELA)? (~e da) ALI SO SE V SLOVENIJI UVELJAVILI KOT POMEMBNA GOSPODARSKA OBLIKA, ALI NE? 1 - sploh se niso uveljavili 4.7 2 - le deloma so se uveljavili 26.2 3 - uveljavili so se 12.1 4 - ne vem, neodlo~en 18.2 5 - ne ve, kaj so POZD-i 38.9 A23. KMETIJSKA PROIZVODNJA SE JE V ZADNJEM ^ASU PRECEJ MEHANIZIRALA, KME^KA POSESTVA PA SO [E VEDNO MAJHNA IN RAZDROBLJENA. KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU V ZVEZI S TEM POTREBNO STORITI? 1 - ~im ve~ zemlje naj preide iz rok posameznikov v drùbe-no lastnino 2.5 2 - zasebna posest naj ostane omejena na 10 ha obdelovalne zemlje, bolj pa je treba razvijati razli~ne oblike kooperacije med kmeti in zadrugami, kombinati 26.1 3 - odpraviti omejitev zasebne posesti na 10 ha obdelovalne zemlje in dovoliti kmetu, da dokupi toliko zemlje, kolikor jo lahko obdeluje 62.1 4 - kaj drugega 1.1 5 - ne vem, neodlo~en 8.3 A24. KAKO OCENJUJETE DRU@BENI IN EKONOMSKI POLO@AJ KMETOV PRI NAS DANES? 1 - so mo~no zapostavljeni 6.9 2 - niso v celoti izena~eni z drugimi, ~eprav je njihov poloàj bolj{i kot prej 50.5 3 - povsem so izena~eni z drugimi kategorijami 22.5 4 - so na bolj{em kot drugi 12.8 5 - so neupravi~eno priviligirani 0.4 6 - ne vem, neodlo~en 7.0 464 SJM 84 A25. ALI VI OSEBNO PRI^AKUJETE, DA BO V NASLEDNJIH LETIH PRI[LO DO RESNEJ[IH KRIZ ALI SPOPADOV V NA[I DR@AVI, ALI NE? 1 - kaè, da bodo nastale krize ali spopadi 30.9 2 - ne kaè, da bodo nastale krize ali spopadi 35.1 3 - ne vem, neodlo~en 34.0 (^e bodo nastale krize ali spopadi) A26. ALI LAHKO OCENITE, NA KATEREM PODRO^JU DRU@BENEGA @IVLJENJA BI LAHKO PRI[LO DO KRIZ ALI SPOPADOV? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 1 - sistemski subjekti, nivo gospodarskih subjektov: ekonomsko, gospodarsko podro~je (slabo gospodarjenje, teàk poloàj posameznih panog ali DO) 12.8 2 - nivo posameznikov: padanje ‘ivljenjskega standarda, nara{~anje ‘ivljenjskih stro{kov, dvigovanje cen, teàk socialni poloàj delavcev, neustrezno nagrajevanje delavcev9.1 3 - nezaposlenost, “brezperspektivnost” poloàja mladih 1.9 4 - idejno-politi~no podro~je, delovanje opozicije 2.6 5 - mednacionalni odnosi v Jugoslaviji 2.2 6 - mednarodni odnosi 0.3 7 - ne ve kje, neodlo~en 13.8 8 - ne bo pri{lo do kriz in spopadov 63.7 (^e bodo nastale krize ali spopadi) A27. KAJ BI LAHKO BILI PO VA[I OCENI VZROKI ZA NASTANEK BODO^IH KRIZ ALI SPOPADOV V JUGOSLAVIJI? (Izberite dva najpomembnej{a mòna vzroka in jih razvrstite po pomenu!) Rang1 Rang2 1 - neupravi~ene socialne razlike 7.4 6.7 2 - problemi v mednacionalnih odnosih 2.1 3.7 3 - nara{~anje ‘ivljenjskih stro{kov, padanje ‘ivljenjskega standarda 22.5 6.9 4 - razlike v ekonomski razvitosti med razli~nimi deli Jugoslavije 2.7 6.5 5 - odnosi med republikami 1.8 4.6 6 - krepitev dràve, etatizem 0.2 0.9 7 - delovanje notranjih in zunanjih sovrànikov 1.7 4.6 8 - kaj drugega 0.5 0.4 9 - ne bo kriz ali spopadov, ne vem, neodlo~en 61.2 - 0 - b.o. - 65.7 A28. V ZADNJEM ^ASU SE VSE BOLJ OSTRO POSTAVLJA VPRA[ANJE, OD KOD ZAGOTOVITI DENAR ZA VELIKE GOSPODARSKE NALO@BE, KI SO POMEMBNE ZA RAZVOJ VSE SLOVENIJE. ALI SODITE, DA BI BILO V SEDANJI SITUACIJl DOBRO, ALI NE BI BILO DOBRO, ^E BI V PRIMERU, KO GRE ZA TAKE RAZVOJNE NALO@BE, SLOVENSKO GOSPODARSTVO POZVALO OB^ANE, NAJ Z LJUDSKIM POSOJILOM ALI PA NA KAK DRUG NA^IN PRISPEVAJO K NJIHOVI URESNI^ITVI? 1 - da, razpisali naj bi posojilo 39.5 2 - da, druga~e, kako 3.8 3 - ne, to ne bi bilo dobro 30.2 4 - ne vem, neodlo~en 26.4 SJM 84 465 (^e ne bi bilo dobro) A29. ZAKAJ PO VA[I OCENI TO NE BI BILO DOBRO? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 1 - ljudje imajo premalo denarja, nizki OD, ljudje tèko sha-jajo preve~ bi padel standard, ljudje so preve~ obremenjeni 19.3 2 - ker so ljudje proti temu, ker bi se slabo odzvali na poziv, ljudje imajo slabe izku{nje, posojil in samoprispevkov je preve~ 5.8 3 - ker ta denar ne bi bil uporabljen za dolo~en namen, denar bi se izgubil, ni kontrole nad tako zbranim denarjem 2.7 4 - ker tak na~in ne da ustreznih rezultatov, tak na~in ne pomaga, ne more re{evati 1.8 5 - ker mora gospodarstvo samo zbrati ta denar 0.7 6 - na ta na~in bi zbrali premalo 0.1 7 - drugo 2.7 8 - ne ve, ~e bi bil razpis dober 26.6 9 - razpis bi bil dober 42.1 A30. ALI STE LETA 1976 ALI 1977 PRISPEVALI K LJUDSKEMU POSOJILU ZA IZGRADNJO CEST V SLOVENIJI? 1 - da 68.9 2 - ne 31.1 (^e je vpisal posojilo) A31. POD KAK[NIMI OKOLI[^INAMI STE SE ODLO^ILI ZA VPIS POSOJILA? 1 - povsem prostovoljno 56.1 2 - delno pod pritiskom 11.6 3 - povsem pod pritiskom 1.6 4 - nisem vpisal posojila 30.7 (^e je vpisal posojilo) A32. ALI SE VAM ZDI, DA JE BIL NA^IN IZPELJAVE PASOJILA Z OBVEZNlCAMI, IZPLA^ILI, KUPONI IPD. V GLAVNEM USTREZEN, ALI NI BIL USTREZEN? 1 - v celoti je bil ustrezen 13.7 2 - v glavnem je bil ustrezen 37.9 3 - v glavnem ni bil ustrezen 9.4 4 - v celoti je bil neustrezen 3.3 5 - ne vem, neodlo~en 6.3 6 - nisem vpisal posojila 29.5 (^e je vpisal posojilo) A33. ALI VESTE, ZA KAJ JE BIL UPORABLJEN DENAR IZ TEGA LJUDSKEGA POSOJILA? (~e da) ^E SEDAJ OCENJUJETE, ALI BI LAHKO REKLI, DA JE CESTNO POSOJILO IZ LETA 1976 IN 1977 DOSEGLO SVOJ NAMEM, ALI GA NI DOSEGLO? 1 - da, v celoti ga je doseglo 7.8 2 - deloma ga je doseglo 31.3 3 - sploh ga ni doseglo 6.3 4 - ne ve, za kaj je bil uporabljen denar iz posojila 15.6 5 - ni vpisal posojila 27.7 6 - ne vem, neodlo~en 11.2 A34. KATERIM GOSPODARSKIM PROJEKTOM IN NALO@BAM BI MORALI PO VA[I PRESOJI V 466 SJM 84 PRIHODNOSTI DATI VSO PODPORO IN PREDNOST, KATERI NAJ BI NE DOBILI POSEBNE PODPORE IN PREDNOSTI, IN KATERE BI MORALI OMEJITI OZIROMA PREPRE^ITI? ______________________________________________________________________________ dati vso brez omejiti, ne vem, podporo podpore prepre- neodlo~en in pred- in pred- ~iti nost nosti 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) uvajanje moderne tehnologije, mikrora~unalnikov in robotov v industrijah 64.2 10.8 6.0 19.1 b) gradnja in obnova termo- elektrarn, ter hidroelek- trarne na Savi in Muri 83.9 4.4 1.0 10.6 c) modernizacija in odpira- nje novih premogovnikov 86.2 4.5 1.1 8.3 d) modernizacija proizvodnje aluminija, elektroliza TGA Kidri~evo 58.0 13.4 3.4 25.3 e) modernizacija slovenskih ‘elezarn, Elektroplav` Jesenice, itd. 70.1 10.5 2.5 16.8 f) dograditev avtomobilske tovarne in pokritje izgub IMV Novo mesto 15.4 30.2 31.9 22.6 g) modernizacija tovarne Gorenje in pla~ilo njenih izgub (Koerting) 18.9 32.6 27.8 20.8 h) investicije v kmetijstvo in predelavo hrane, zeleni na~rt 91.9 1.7 0.5 5.9 i) izgraditev cestnega omrèja v Sloveniji, avtomobilske ceste in predora pod Karavankami 70.6 14.1 2.6 12.8 j) modernizacija in razvoj ‘eleznic 81.1 8.3 1.1 9.5 k) podpiranje malega gospo- darstva in obrti 70.2 14.2 3.1 12.4 l) investicije v turizem 60.0 19.5 5.0 15.5 ______________________________________________________________________________ B. POLITI^NI SISTEM B1. KAK[EN UGLED IMA PO VA[I OCENI ZVEZA KOMUNISTOV MED LJUDMI V VA[EM OKOLJU, KRAJU? 1 - zelo velik ugled 1.8 2 - velik ugled 7.7 3 - srednji ugled 44.5 4 - majhen ugled 19.0 5 - zelo majhen ugled 11.1 6 - ne vem, neodlo~en 15.9 B2. ALI STE KAJ SLI[ALI, BRALI O TEM, DA JE CENTRALNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE V JUNIJU PRIPRAVIL POSEBEN PREDLOG SKLEPOV, O KATEREM BODO TO SJM 84 467 JESEN ODLO^ALI? 1 - nekaj sem sli{al, bral 36.3 2 - ni~ nisem sli{al, bral 63.7 (^e je sli{al, bral) B3. ZA KAK[NO VSEBINO GRE, OZIROMA KAJ PREDVSEM OBRAVNAVAJO TI SKLEPI? 1 - ustrezen odgovor 13.0 2 - neustrezen odgovor 0.8 3 - ni navedel vsebine 0.5 4 - ne ve za vsebino 27.4 5 - ni sli{al za sklepe 58.2 B4. ALI POZNATE LJUDI, KI SO ^LANI ZVEZE KOMUNISTOV? (^e da) ALI BI ZA NJIH LAHKO REKLI, DA VZGLEDNO DELUJEJO KOT POLITI^NI AKTIVISTI PRI RE[EVANJU SKUPNIH VPRA[ANJ, ALI PA SKRBIJO PREDVSEM ZA SVOJE LASTNE POTREBE IN KORISTI, SKUPNI PROBLEMI PA JIM NISO DOSTI MAR? 1 - so vzgledni aktivisti 13.1 2 - skrbijo predvsem zase 19.8 3 - oboje; enkrat eno, drugi~ drugo 45.1 4 - kaj drugega 1.8 5 - ne vem, neodlo~en 13.3 6 - ne poznam nobenega ~lana ZK 6.9 B5. ALI SE ^LANI ZVEZE KOMUNISTOV (KOMUNISTI) V VA[EM DELOVNEM OKOLJU IN OKOLJU KJER @IVITE, KAJ RAZLIKUJEJO OD NE^LANOV GLEDE NAVEDENIH LASTNOSTI? ALI SO TE LASTNOSTI BOLJ ZNA^ILNE ZA NE^LANE? B5A1 ^LANI ______________________________________________________________________________ ni drugega zelo precej manj ni odgovora zna~ilno zna~ilno zna~ilno razlik 4 3 2 1 0 ______________________________________________________________________________ a) delavnost, delo 2.5 1.8 5.5 7.8 82.5 b) znanje, strokovnost 2.6 2.6 8.1 5.3 81.4 c) tovari{tvo 2.8 2.5 6.7 6.0 82.1 d) uveljavljanje lastnih interesov, sebi~nost 3.0 5.0 16.1 7.2 68.6 e) pòrtvovalnost 3.2 2.3 7.4 7.3 79.8 f) politi~na in samouprav- na aktivnost 2.8 11.2 30.0 4.9 51.0 g) po{tenost, pravi~nost 3.0 2.0 5.6 8.1 81.2 h) kritika privilegijev, nepravilnosti 4.0 4.2 12.9 10.1 68.8 _____________________________________________________________________________ B5A2 NE^LANI ______________________________________________________________________________ 468 SJM 84 ni drugega zelo precej manj ni odgovora zna~ilno zna~ilno zna~ilno razlik 4 3 2 1 0 ______________________________________________________________________________ a) delavnost, delo 5.1 1.5 6.7 4.5 82.3 b) znanje, strokovnost 6.4 1.2 3.9 7.2 81.3 c) tovari{tvo 5.8 1.5 5.8 5.0 81.9 d) uveljavljanje lastnih interesov, sebi~nost 8.8 1.0 4.0 17.7 68.6 e) pòrtvovalnost 6.4 1.4 5.7 6.9 79.6 f) politi~na in samouprav- na aktivnost 15.9 1.1 4.3 28.1 50.6 g) po{tenost, pravi~nost 5.6 2.6 6.4 4.4 81.0 h) kritika privilegijev, nepravilnosti 8.1 3.8 7.7 12.0 68.4 _____________________________________________________________________________ B6. ALI SE VAM ZDI, DA JE KAJ TAKEGA, KAR POSEBEJ [KODI UGLEDU ZVEZE KOMUNISTOV? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 1 - zanemarjanje na~el, ciljev in programa ZK, razlike med besedami in dejanji, nezakonitost 7.7 2 - njihovo neznanje, nesposobnost, neu~inkovitost, povpre~nost, neodgovornost, nedelavnost 8.6 3 - nemorala ~lanov, njihov karierizem, egoizem, nepo{tenost, iskanje privilegijev 18.5 4 - neaktivnost in neangaìranost ~lanov v samoupravljanju in DPO 1.4 5 - drugo 2.3 6 - ne ve, kaj {kodi 46.7 7 - ni~ ni takega, kar bi {kodilo 19.5 B7. ALI SODITE, DA JE MED ^LANI ZVEZE KOMUNISTOV V SLOVENIJI DOVOLJ DELAVCEV, ALI PREMALO? 1 - dovolj 19.4 2 - premalo 44.7 3 - ravno prav 5.6 4 - ne vem, neodlo~en 30.3 (^e jih je premalo) B8. ZAKAJ NI V ZVEZI KOMUNISTOV VE^ DELAVCEV? KAK[NI SO RAZLOGI? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 1 - individualni nivo ~lanov: slab vzgled in nezaupanje do njih (nemorala, koristoljubje, privilegiji, komol~arstvo) 8.1 2 - kritika delovanja ZK: preve~ sestankov, govorjenja, nobenih u~inkov pri urejanju drùbenih problemov, neuresni~evanje sklepov 4.1 3 - premajhna vzpodbuda, premajhno angaìranje v zvezi s seznanjanjem o vlogi in ciljih ZK, kriteriji sprejemanja v ZK, zaprtost OO ZK, zapostavljanje delavcev 6.0 4 - “vzroki v delavcih”: njihova nezainteresiranost, neaktivnost, nezmònost opravljanja funkcij, nekoristnost, od tega ne bi imeli ni~ koristnega 8.1 5 - bremena, ki jih dolo~a statut (aktivnost, ~lanarina...) 4.1 6 - nezdrùljivost vernosti, religije, s ~lanstvom, odvra~a jih cerkev, vera 0.6 7 - zavra~anje ciljev ZK (politi~ni razlogi) 0.4 SJM 84 469 8 - drugo, ne vem 40.4 9 - jih je dovolj 34.5 B9. ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE ZAVZEMA ZVEZA KOMUNISTOV PRI NAS, SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI, ALI NE? 1 - povsem je skladna 21.7 2 - deloma je skladna 45.6 3 - ni skladna 10.3 4 - ne vem, neodlo~en 22.4 B10. KATERE SO PO VA[EM MNENJU NAJPOMEMBNEJ[E DRU@BENE NALOGE ZVEZE KOMUNISTOV V DANA[NJIH RAZMERAH PRI NAS? (Izberite tri in jih razvrstite po pomenu!) Rang1 Rang2 Rang3 01 - dolo~anje ciljev drùbenega razvoja 6.5 4.4 3.8 02 - razvijanje enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti 16.7 12.2 9.3 03 - borba proti nesamoupravnim pojavom in silam, birokraciji 8.1 9.3 9.3 04 - uveljavljanje politike neuvr{~enosti 3.0 5.8 7.1 05 - uveljavljanje idejne in politi~ne enotnosti v drùbi 2.8 5.1 4.7 06 - re{evanje napetosti in konfliktov v drùbi 4.1 7.4 6.9 07 - skrb za enakost vseh delovnih ljudi 16.6 13.8 10.3 08 - uveljavljanje interesov delavskega razreda 8.0 10.9 7.7 09 - skrb za proizvodnjo, produktivnost, izvoz, stabilizacija 12.7 9.1 12.2 10 - razvijanje samoupravljanja in socialisti~ne demokracije 4.3 4.6 9.8 11 - kaj drugega 0.2 - 0.5 12 - ne vem, neodlo~en 16.8 17.4 18.3 B11. SO RAZLI^NA MNENJA O TEM, ALI JE KRITIKA DRU@BENOPOLITI^NEGA DELOVANJA ZVEZE KOMUNISTOV DRU@BENO NEVARNA ZA NA[ SOCIALISTI^NI SISTEM, ALI NE. KAJ VI OSEBNO MISLITE O TEM? 1 - vsaka kritika Zveze komunistov ogroà temelj na{ega socialisti~nega samoupravnega sistema 3.0 2 - obstoj kritike lahko oteì re{evanje problemov, v katerih smo sedaj 5.6 3 - kritiki pri nas nimajo nobenega vpliva na javnost in zato nikogar ne ogroàjo 11.9 4 - v vsaki drùbi, torej tudi v na{i, kritiki prispevajo k hitrej{emu re{evanju problemov in k razvoju drùbe 48.0 5 - kaj drugega 1.3 6 - ne vem, neodlo~en 25.9 7 - ne ‘elim odgovoriti 4.3 B12. PROSIMO VAS, DA OCENITE POJAVE, KI VAM JIH BOM NAVEDEL: ALI SO ZA NA[E SEDANJE POLITI^NE RAZMERE ZNA^ILNI IN TOREJ POGOSTO PRISOTNI, ALI NISO ZNA^ILNI IN SO REDKI? 470 SJM 84 ______________________________________________________________________________ so niso ne vem, zna- zna- neodlo~en ~ilni ~ilni 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) birokratski postopki politi~nih in upravnih organov 54.4 11.2 34.4 b) delavci imajo prednost pri kadrova- nju v DPO in organe samoupravljanja 25.4 45.1 29.6 c) vedno isti ljudje imajo vodilne funkcije 70.8 15.5 13.7 d) pri politi~nem odlo~anju se uve- ljavlja demokrati~ni dialog in razli~nost mnenj 29.4 29.8 40.8 e) kr{itev zakonov, dogovorov in sporazumov 57.0 17.1 25.9 f) politi~na brezbrìnost ljudi, ljudem je vseeno 45.8 32.6 21.6 g) preve~ je zakonov, vse je preve~ urejeno s predpisi 71.8 11.7 16.5 h) vodilni za svoje delo ne odgovarjajo, ni jih mogo~e kritizirati 66.8 14.1 19.1 i) neodlo~nost in neenotnost pri izvaja- nju stabilizacije, vsak vle~e na svojo stran 68.0 11.1 20.9 ______________________________________________________________________________ B13. KAJ VI OSEBNO MENITE, ALI DELUJE, OBSTAJA, ALI NE DELUJE PRI NAS V SLOVENIJI POLITI^NA OPOZICIJA? (^e da) KAKO OCENJUJETE NJENO DELOVANJE: ALI JE KORISTNO ALI [KODLJIVO? 1 - opozicija deluje in je {kodljiva 9.7 2 - opozicija deluje in je koristna 8.0 3 - deluje, ne vem ali je {kodljiva, ali koristna 12.8 4 - ni politi~ne opozicije 17.9 5 - ne vem, neodlo~en 51.6 B14. V ZADNJEM ^ASU STE SLI[ALI DOSTI KRITIK NA RA^UN DELOVANJA NA[EGA POLITI^NEGA SISTEMA TER O POTREBI PO SPREMEMBAH V POLITI^NEM SISTEMU. KAK[NO JE VA[E MNENJE O TEH RAZPRAVAH? 1 - sistem (ustava) je dober, vendar ga slabo izvajamo 45.9 2 - osnovna dolo~ila (sistemska, ustavna) so dobra, vendar bi bilo treba spremeniti nekatere zakone, ki so bili kasneje sprejeti 9.8 3 - da bi bil politi~ni sistem bolj demokrati~en in bolj u~inkovit, bi bilo potrebno sprejeti dolo~ene spremembe ne le v zakonih, pa~ pa tudi v ustavi 18.9 4 - kaj drugega 1.4 5 - ne vem, neodlo~en 24.0 B15. KAJ PREDVSEM BI PO VA[EM MNENJU KAZALO SPREMENITI V POLITI^NEM SISTEMU? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) A1+A2 1 - ni~: dosledneje uveljavljati sistem, spo{tovati in izvajati SJM 84 471 zakone, sklepe, sporazume, dogovore, zaostriti odgovornost14.3 2 - ni~: zamenjati vodilne funkcionarje 4.1 3 - spremeniti, poenostaviti delegatski sistem, volilni sistem, izvr{ni svet, skup{~ine 4.1 4 - pove~ati, dati mònost mladim za sodelovanje v politiki, odlo~anju 1.0 5 - dati ve~ja pooblastila dràvnim organom, politika “trde roke”0.4 6 - dati ve~jo mònost “tehnostrukturi” za sodelovanje in odlo~anje tudi v politi~nem sistemu 0.9 7 - ve~ demokracije, upo{tevanje pluralizma interesov 4.1 8 - ni~ ni treba storiti, ne ve kaj 73.7 B16. OBSTAJAJO RAZLI^NA MNENJA O TEM, ALI JE BOLJE, DA NA VOLITVAH SODELUJE VE^ KANDIDATOV, ALI SAMO TOLIKO KANDIDATOV, KOLIKOR SE JIH VOLI. KAJ MISLITE O TEM? 1 - volitve z ve~ kandidati so bolj demokrati~ne in prispevajo k razvoju politi~ne odgovornosti izvoljenih 60.3 2 - ni bistveno, koliko bo kandidattov, temve~ to, kako so bili postavljeni, in ali so to najbolj{i kandidati 23.6 3 - postavljanje ve~ kandidatov vodi do konkurence med osebnostmi, do borbe za oblast, ki ne prispeva k razvoju demokracije 5.1 4 - ne vem, neodlo~en 11.0 B17. VELIKO SE GOVORI TUDI O SPREMEMBI NA[E HIMNE “HEJ SLOVANI”. ALI SI VI OSEBNO @ELITE, DA BI HIMNO SPREMENILI, ALI DA JE NE BI SPREMENILI? 1 - ne ‘elim, da bi jo spremenili 90.2 2 - ‘elim, da bi jo spremenili 1.4 3 - vseeno mi je 5.7 4 - ne vem, neodlo~en 2.7 B18. ALI BI VI REKLI, DA POLITI^NI VODITELJI OB SPREJEMANJU POMEMBNIH ODLO^ITEV PRI NAS DOVOLJ ALI PREMALO UPO[TEVAJO MNENJA OB^ANOV? 1 - sploh ne upo{tevajo 11.6 2 - ve~inoma ne upo{tevajo 49.6 3 - ve~inoma upo{tevajo 21.0 4 - v celoti upo{tevajo 1.2 5 - ne vem, neodlo~en 16.6 B19. ZANIMA NAS,KAJ JE ZA VAS POLITIKA V NA[I DRU@BI. ALI JE MED NA[TETIMI ODGOVORI TUDI TISTI, KI JE NAJBOLJ ZNA^ILEN ZA VA[ ODNOS DO POLITIKE? 1 - osvobajanje dela in ~loveka; samoupravljanje, v katerem sodelujejo mnoìce 22.1 2 - o urejanju drùbenih zadev odlo~ajo poklicni politiki in ne mnoìce 17.7 3 - ni mogo~ splo{en odgovor, ker je ocena odvisna od prakti~nih u~inkov konkretne politike 19.2 4 - stvar zviteèv, karieristov in manipulantov, ki se jih po{teni ~lovek izogiba 4.8 5 - to me ne zanima 13.4 6 - ne vem, neodlo~en 22.8 B20. ALI IMA PO VA[I OCENI “NAVADEN” OB^AN V NA[I DRU@BI DANES DOVOLJ MO@NOSTI ZA VPLIVANJE NA ODLO^ITVE O POMEMBNIH DRU@BENlIH PROBLEMIH, ALI NE? 1 - vse mònosti ima 5.1 472 SJM 84 2 - dovolj mònosti ima 21.8 3 - nima dovolj mònosti 53.1 4 - sploh nima mònosti 10.3 5 - ne vem, neodlo~en 9.7 B21. ALI SE V VA[I TOZD ALI KS KDAJ ZGODI, DA JAVNO IZRA@ENA STALI[^A IN KRITIKE POVZRO^IJO NEPRIJETNE POSLEDICE ZA TISTEGA, KI JIH JE IZREKEL? 1 - da, pogosto se to zgodi 10.0 2 - da, v~asih se to zgodi 43.6 3 - ne, nikoli se to ne zgodi 21.4 4 - ne vem, neodlo~en 25.0 B22. V SEDANJIH NEUGODNIH, KRIZNIH DRU@BENIH IN GOSPODARSKIH RAZMERAH SE POSEBEJ POSTAVLJA VPRA[ANJE O ODGOVORNOSTI VODSTEV V FEDERACIJI, REPUBLIKI, OB^INI. KAKO SO PO VA[I OCENI POSAMEZNA VODSTVA RAVNALA? ______________________________________________________________________________ v celoti v glavnem neopre- v glavnem v celoti odgo-odgovorno deljen odgovorno neodgo- vorno vorno 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) Skup{~ina in Izvr{ni svet v va{i ob~ini, mestu 6.7 40.7 42.8 8.9 1.0 b) republi{ki Izvr{ni svet in republi{ka uprava 6.7 40.2 45.0 7.2 0.8 c) Skup{~ina SRS, delegati v njej 7.1 38.6 46.5 6.7 1.1 d) Centralni komite Zveze komunistov Slovenije 8.1 36.4 47.9 6.6 1.0 e) Zvezni izvr{ni svet in zvezni upravni organi 7.4 33.6 46.9 10.5 1.6 f) Skup{~ina SFRJ 8.4 34.7 47.7 8.0 1.3 g) CK ZKJ in drugi organi ZK 8.6 34.1 47.9 7.7 1.7 ______________________________________________________________________________ B23. ALI STE KAJ SLI[ALI O TEM, DA NEKATERI POSAMEZNIKI IN SKUPINE OB^ANOV PRI NAS NASLAVLJAJO NA NAJVI[JA VODSTVA V DR@AVI PROTESTNA PISMA IN PETICIJE O RAZLI^NIH ZADEVAH? (~e da) KAJ SODITE, ALI JE TAK NA^IN JAVNEGA POSTAVLJANJA ZAHTEV SKLADEN Z NA[IM SISTEMOM? 1 - povsem je skladen 8.9 2 - ni povsem skladen, saj imamo zato delegatski sistem, SZDL 23.4 3 - je povsem neskladen 4.5 4 - ne vem, neodlo~en 11.4 5 - ni~ ni sli{al o tem 51.7 B24. OB RAZNIH NEPRAVILNOSTIH DOSTIKRAT SLI[IMO, “DA MORA DR@AVA NAPRAVITI RED". SE VAM ZDI, DA TO LAHKO RE[I SEDANJO GOSPODARSKO KRIZO V JUGOSLAVIJI? SJM 84 473 1 - da 23.7 2 - le deloma 32.5 3 - ne 26.2 4 - ne vem, neodlo~en 17.7 B25. KATERE DRU@BENE SILE BI SE PO VA[EM MNENJU MORALE PREDVSEM ZAVZETI, DA SE BODO DRU@BENE IN GOSPODARSKE RAZMERE V JUGOSLAVIJI SPREMENILE NA BOLJE? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) A1+A2 1 - celotna drùba, vsi, vsak posameznik 15.1 2 - zveza komunistov 15.5 3 - ostale DPO (sindikati, SZDL, ZZB, ZSM) 13.0 4 - gospodarstveniki, strokovnjaki 7.6 5 - dràva 0.8 6 - delavci 2.0 7 - DPS, delegati, politiki, ZIS 10.0 8 - ne ve 50.6 9 - nobene 1.4 B26. VRNIMO SE [E ENKRAT K DR@AVI: ALI BI LAHKO REKLI, DA JI GLEDE NA ZAGOTOVILA IN NA^INE TER REZULTATE NJENEGA DELOVANJA DANES BOLJ ALI MANJ ZAUPATE KOT PRED PETIMI LETI? 1 - mnogo bolj ji zaupam 1.1 2 - bolj ji zaupam 6.9 3 - priblìno enako 43.9 4 - manj ji zaupam 32.3 5 - mnogo manj ji zaupam 4.8 6 - sploh ji ne zaupam 2.0 7 - ne vem, neodlo~en 9.0 B27. KAJ ZA VAS POMENI SOCIALIZEM? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora) A1+A2 01 - enakopravnost vseh, ni socialnih razlik, socialno varnost, pravico do dela, brezrazredno drùbo 30.7 02 - mònost odlo~anja o vseh podro~jih drùbenega ‘ivljenja, odlo~anje o delu, pogojih in rezultatih dela, samoupravljanje 12.6 03 - drùbeno lastnino produkcijskih sredstev 1.4 04 - svobodo mi{ljenja, govora, tiska, izobraèvanja, gibanja 11.3 05 - demokracijo 2.6 06 - socializem je utopija 0.8 07 - mir, neuvr{~eno politiko, bratstvo in enotnost 3.0 08 - razvoj ustvarjalnih mònosti ~loveka in drùbe 0.8 09 - enega od politi~nih sistemov, drùbeno ureditev, politi~ni sistem na{e dràve 4.4 10 - humane medsebojne, med~love{ke odnose, po{tenost, visoko moral-nost ljudi 5.0 11 - bolj{i standard, normalno eksistenco “normalno ‘ivljenje” na osnovi lastnega dela, priden, sposoben ~lovek dobro ‘ivi7.5 12 - drugo 5.9 13 - ne ve 33.8 14 - ni~ mu ne pomeni 1.8 B28. ALI IMA PO VA[I SODBI SOCIALIZEM V SVETU PERSPEKTIVO, ALI NE? 1 - da, razvijal se bo 57.0 2 - ne vem, neodlo~en 35.5 3 - ne, ne bo se razvijal 7.5 474 SJM 84 B29. ALI MORDA VESTE: Kdo je v Jugoslaviji: a) predsednik Predsedstva SFRJ 35.4 b) predsednik Zveznega izvr{nega sveta 60.0 c) predsednik CK ZKJ 10.9 In kdo je v Sloveniji: d) predsednik Predsedstva SR Slovenije 16.8 e) predsednik republi{kega izvr{nega sveta 13.7 f) predsednik Predsedstva CK ZKS 17.5 B30. V KATERE DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE STE V^LANJENI? ALI V NJIH DELUJETE IN ALI IMATE FUNKCIJO? ______________________________________________________________________________ nisem sem delujem, imam ~lan ~lan funkcijo 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a)socialisti~na zveza (SZDL) 34.3 59.9 5.7 b)zveza komuni- stov (ZK) 88.6 7.2 4.2 c) zveza sindi- katov (ZS) 47.1 45.8 7.1 d)zveza socialis- ti~ne mladine 81.9 14.7 3.4 (ZSM) e)zveza borcev (ZB) 92.8 6.0 1.2 ______________________________________________________________________________ B31. ALI STE ^LAN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI? (~e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI POSTATI ^LAN TEH ORGANOV, DELEGACIJ, ALI NE? 1 - je ~lan 14.2 2 - ni ~lan - bi bil pripravljen postati 28.2 3 - ni ~lan - ne bi bil pripavljen postati 40.7 4 - ni ~lan - ne ve, neodlo~en 17.0 (Za zaposlene) B32. ALI STE ^LAN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V DELOVNI ORGANIZACIJI? (~e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI POSTATI ^LAN TEH ORGANOV, DELEGACIJ, ALI NE? 1 - je ~lan 21.6 2 - ni ~lan - bi bil pripravljen postati 18.0 3 - ni ~lan - ne bi bil pripravljen postati 16.8 4 - ni ~lan - ne ve, neodlo~en 7.4 5 - ni zaposlen 36.1 (Za zaposlene) B33. KAKO BI OCENILI VA[ VPLIV PRI ODLO^ANJU V DELOVNI ORGANIZACIJI NA: ______________________________________________________________________________ zelo majhen srednji velik zelo ne vem SJM 84 475 majhen velik neodlo~en 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) razpolaganje s celotnim prihodkom in odhodkom 25.3 16.0 13.2 2.4 1.2 4.9 b) ocenjevanje dela, osebne dohodke 21.5 17.5 15.9 3.3 1.4 3.6 c) u~inkovitost go- spodarjenja 19.3 15.5 17.3 4.9 1.9 4.1 d) delovno disciplino 12.9 12.6 22.2 8.2 3.8 3.3 e) nove investicije, planiranje razvoja 25.7 15.6 11.2 3.6 1.5 5.3 f) dohodkovno povezo- vanje z drugimi DO 28.1 15.2 8.7 3.0 0.8 7.2 g) organizacija dela, dodeljevanje dela 21.5 14.0 15.1 4.5 3.0 5.0 ______________________________________________________________________________ 7 - ni zaposlen 37.0 (Z zaposlene) B34. ALI OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV V VA[I TOZD, DO DELUJE PRI RAZRE[EVANJU NOTRANJIH PROBLEMOV OZD USPE[NO, ALI NEUSPE[NO? 1 - deluje zelo uspe{no 2.4 2 - deluje uspe{no 27.6 3 - ne poznam njenega delovanja, neopredeljen 20.8 4 - deluje neuspe{no 8.4 5 - deluje zelo neuspe{no 0.9 6 - v TOZD, DO ni OO ZK 3.0 7 - ni zaposlen 36.9 (Za zaposlene) B35. ALI SE ^LANI ZVEZE KOMUNISTOV IN OSNOVNA ORGANIZACIJA V VA[I TOZD, DO PRI SPREJEMANJU ODLO^ITEV V SAMOUPRAVNIH ORGANIH ZAVZEMAJO ZA UVELJAVITEV INTERESOV VSEH DELAVCEV IN RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA, ALI PA PREDVSEM NEKRITI^NO PODPIRAJO ODLO^ITVE VODSTVA TOZD, DO? 1 - predvsem skrbijo za uveljavljanje interesov delavcev 17.2 2 - nekriti~no podpirajo odlo~itve vodstva 15.1 3 - priblìno enako 24.0 4 - kaj drugega, kaj 3.5 5 - v TOZD, DO ni OO ZK 3.0 6 - ni zaposlen 37.1 476 SJM 84 C. DELO, NAGRAJEVANJE, VREDNOTE (Za zaposlene) C1. ALI STE ZADOVOLJNI S SVOJIM DELOM? 1 - zelo sem zadovoljen 9.2 2 - sem zadovoljen 43.2 3 - ne morem re~i, ali sem zadovoljen ali ne 7.7 4 - nisem zadovoljen 3.4 5 - zelo sem nezadovoljen 0.2 6 - ni zaposlen 36.3 (Za zaposlene) C2. IN KAKO STE ZADOVOLJNI S SVOJIM OSEBNIM DOHODKOM? 1 - zelo sem zadovoljen 1.7 2 - sem zadovoljen 21.4 3 - ne morem re~i ali sem zadovoljen ali ne 15.7 4 - nisem zadovoljen 21.8 5 - zelo sem nezadovoljen 3.1 6 - ni zaposlen 36.3 (Za zaposlene) C3. ALI MISLITE, DA BO V NASLEDNJIH PETIH LETIH RAZVOJ PRINESEL KAJ TAKEGA, KAR BI LAHKO OGROZILO VA[O ZAPOSLITEV, ALI NE? 1 - ne 33.8 2 - da 11.0 3 - ne vem, neodlo~en 18.8 4 - ni zaposlen 36.4 (Za zaposlene) C4. KOLIKO MO@NOSTI IMATE, DA LAHKO PRI SVOJEM DELU IZRAZITE SVOJE SPOSOBNOSTI IN IDEJE? 1 - dosti mònosti imam 14.9 2 - precej mònosti imam 17.6 3 - malo mònosti imam 23.5 A - sploh nimam mònosti 5.7 5 - ne vem, neodlo~en 2.1 6 - ni zaposlen 36.2 C5. ALI V NA[I DRU@BI [E OBSTAJA IZKORI[^ANJE ^LOVEKA PO ^LOVEKU, ALI NE? (^e da) KDO SO IZKORI[^ANI? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) A1+A2 1 - delavci, neposredni proizvajalci, delavci za trakom 23.2 2 - nìji sloji “raja”, ljudje, ki so nizko na hierarhi~ni lestvici, delavci s slabimi pla~ami, neizobraèni, podrejeni 3.2 3 - kmetje 1.5 4 - delavci pri zasebnikih 0.7 5 - ‘enske, upokojenci, mladi ljudje 0.4 6 - drugi 2.0 7 - ne ve kdo, a obstoja izkori{~anje 33.3 8 - nih~e ni izkori{~an 0.3 9 - ni izkori{~anja 37.2 C6. IN KDO SO IZKORI[^EVALCI? (Odprto vpra{anje; uvr{~ena sta dva odgovora.) SJM 84 477 A1+A2 1 - ljudje na poloàjih, vodilni, predpostavljeni, nadrejeni, {efi.. 12.7 2 - administracija, birokrati, uslùbenci, dràvna uprava, reìjski delavci ipd. 4.5 3 - privatniki, obrtniki 3.4 4 - {pekulanti, prekup~evalci, tatovi 0.2 5 - tisti, ki malo delajo, lenuhi, delomrzneì ipd. 2.2 6 - drugi 5.0 7 - ne ve kdo, a obstoja izkori{~anje 35.1 8 - ni izkori{~anja, ne ve, ~e je izkori{~anje 37.2 9 - b.o. 1.2 C7. ALI JE PO VA[EM MNENJU BOLJE: 1 - zagotoviti ~im hitrej{e pove~anje proizvodnje, ~etudi se pri tem pove~a neenakost med ljudmi 30.6 2 - zagotoviti ~im ve~ enakosti med ljudmi, ~etudi bi to pomenilo po~asnej{i razvoj 41.4 3 - ne vem, neodlo~en 28.0 C8. ALI JE NAGRAJEVANJE PRI NAS TAKO UREJENO, DA JE TISTI, KI VE^ DELA, TUDI DEJANSKO BOLJE PLA^AN ALI NE? PRESODITE NA OSNOVI LASTNE IZKU[NJE IN IZKU[NJE VA[IH BLI@NJIH! 1 - da, v celoti je tako urejeno 4.1 2 - ve~inoma je tako urejeno 19.7 3 - ve~inoma ni tako urejeno 44.8 4 - sploh ni tako urejeno 23.4 5 - ne vem kako, neodlo~en 8.1 C9. ALI MISLITE, DA BI BILO POTREBNO RAZLIKE V OSEBNIM DOHODKIH PRI NAS NA SPLOH ZMANJ[ATI, POVE^ATI ALI ODPRAVITI, ALI PA SO TAK[NE RAZLIKE, KAKR[NE SO SEDAJ, PRAVILNE? 1 - razlike naj se pove~ajo 11.4 2 - razlike naj ostanejo take, kakr{ne so ike naj se zmanj{ajo 13.1 3 - razlike naj se zmanj{ajo 62.0 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 4.2 5 - ne vem, neodlo~en 9.3 C10. ALI STE VI NA^ELOMA BOLJ ZA TO, DA DAMO: 1 - ve~je nagrade najuspe{nej{im delavcem, strokovnjakom in izumiteljem, ~etudi se s tem pove~ujejo razlike med ljudmi 50.1 2 - moramo predvsem gledati na to, da ne bo pri{lo do ve~jih razlik med ljudmi, ~etudi to pomeni manj{e nagrade za najuspe{nej{e delavce, strokovnjake, izumitelje 33.8 3 - ne vem, neodlo~en 16.1 C11. KAK[NO JE VA[E MNENJE O MO@NOSTI, DA BI PODALJ[ALI PORODNI[KI DOPUST 478 SJM 84 Z DEVETIH MESECEV NA ENO LETO? 1 - ‘e sedanji porodni{ki dopust je preve~ dolg, lahko bi ga skraj{ali 1.9 2 - porodni{ki dopust naj ostane tako dolg, kot je sedaj 17.5 3 - porodni{ki dopust bi bilo treba podalj{ati na eno leto71.3 4 - kaj drugega 0.7 5 - ne vem, neodlo~en 8.6 (^e je za podalj{an dopust) C12. KAKO NAJ BI RODITELJA IZKORISTILA TA DOPUST? 1 - podalj{an porodni{ki dopust naj bi v celoti izkoristila le mati 40.2 2 - podalj{an porodni{ki dopust za nego dojen~ka naj bi ve~inoma izkoristila mati, manj{i del pa o~e 17.2 3 - podalj{an porodni{ki dopust za nego dojen~ka naj bi si priblìno enako razdelila mati in o~e 8.4 4 - vseeno mi je, kako se to uredi, o tem ne razmi{ljam 17.3 5 - ni za podalj{an porodni{ki dopust 16.8 C13. PONEKOD SO @E PRAZNA MESTA V VRTCIH, KER SO OSKRBNINE TAKO VISOKE, DA JIH NEKATERI STAR[I LE TE@KO PLA^UJEJO, OTROCI PA OSTAJAJO BREZ VARSTVA. KAJ NAJ BI STORILI, DA BI V PRIHODNJE RE[ILI TA PROBLEM? 1 - glede na neugodne gospodarske razmere naj to vpra{anje po~aka na bolj{e ~ase 4.0 2 - kljub tèkim gospodarskim razmeram je treba to vpra{anje u~inkoviteje re{evati, predvsem s solidarnim zdruèvanjem denarja in pocenitvijo vrtcev 76.0 3 - kaj drugega 5.1 4 - ne vem, neodlo~en 14.9 C14. TUDl PRI NAS V SLOVENIJI SE MLADI LJUDJE PO ZAKLJU^NEM [OLANJU VSE TE@JE ZAPOSLUJEJO. V KAK[NI MERI SE STRINJATE, ALI NE STRINJATE Z NAVEDENIMI UKREPI, DA BI TUDI V PRIHODNJE OMOGO^ILI ZAPOSLITEV MLADIH? 1 - sploh se ne strinjam 2 - ne strinjam se 3 - neodlo~en 4 - strinjam se 5 - v celoti se strinjam 6 - ne poznam teh stvari ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) obrtnikom in gostilni~arjem je treba omogo~iti, da zapo- slijo {e ve~ delavcev 3.8 7.5 11.6 51.3 19.3 6.6 b) neustrezno izobraène delavce na strokovnih in vodilnih polo- ‘ajih naj nadomestijo mladi strokovnjaki 1.4 3.2 7.1 48.0 36.6 3.9 c) vse delavce, ki izpolnjujejo pogoje, je potrebno obvezno upokojiti 0.9 2.3 3.2 43.0 47.6 3.0 d) omejiti je treba honorarno in nadurno delo 1.6 6.7 9.7 45.2 32.1 4.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — SJM 84 479 ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ e) prepre~evati je treba dvojno delo: v tovarni in na zemlji 9.2 24.5 16.7 28.5 17.4 3.7 f) prepre~evati je treba {u{mar- sko delo 2.1 8.4 13.1 43.2 29.2 4.1 g) omejiti je treba zaposlovanje delavcev iz drugih republik 5.7 17.9 20.8 32.5 18.4 4.7 h) zaostriti je treba delovno disciplino in odstraniti vse, ki zaposlitev zlorabljajo 0.9 1.2 3.7 45.4 45.3 3.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i) omejiti je treba zaposlovanje ‘ensk in dati predrnost mo{kim 38.7 34.5 9.4 10.0 4.0 3.3 j) vsem zaposlenim je treba skraj{ati delovno dobo na 30 oz.35 let 2.4 5.0 11.8 43.2 34.0 3.5 k) mladi naj ~akajo na zaposlitev 56.4 32.9 3.5 2.5 2.0 2.7 ______________________________________________________________________________ C15. NAVEDLI VAM BO NEKAJ MNENJ O POMEMBNIH VPRA[ANJIH. ZANIMA NAS, KOLIKO SE S TEMI MNENJI STRINJATE, ALI NE STRINJATE? 1 - sploh se ne strinjam 2 - ne strinjam se 3 - neodlo~en 4 - strinjam se 5 - v celoti se strinjam 6 - ne poznam teh stvari ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) velikokrat se mi zdi, da je po- litika tako zapletena, da prav- zaprav ne vem, kaj se dogaja v na{i drùbi 3.0 9.5 13.3 39.5 22.7 12.0 b) samoupravljanje omogo~a sodelo- vanje velikega {tevila ljudi pri sprejemanju pomembnih odlo~itev 4.2 14.7 19.1 38.3 9.2 14.5 c) delavci so v na{i drùbi premalo za{~iteni 6.0 28.6 15.1 32.3 9.9 8.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) vodilni ljudje so v na{i drùbi premalo odgovorni za to, kar delajo 1.0 3.5 7.8 46.4 34.5 6.7 e) ljudje kot sem jaz, nimajo nobenega vpliva na politi~ne odlo~itve 1.5 11.4 12.1 43.0 25.8 6.2 f) s {trajki (prekinitvami dela) bi delavci pripomogli, da bi se ne- katere stvari pri nas uredile 13.9 34.5 21.4 15.9 4.8 9.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) samoupravljanje zmanj{uje odgovornost vodilnih 4.9 18.6 20.6 30.0 12.9 12.9 h) vpliv iz tujine na na{e ‘ivljenje bi moral biti manj{i kot je bil zadnja leta 4.2 13.1 22.7 31.7 9.5 18.8 i) uporni{ke ideje mladih 480 SJM 84 prispevajo k napredku drùbe 5.3 20.4 24.1 25.9 7.8 16.5 j) cerkev ima v na{i drùbi prevelik vpliv 15.4 43.2 19.2 9.8 3.0 9.4 C16. DOLGORO^NE TE@NJE IN INTERESI LJUDl SE V^ASIH LAHKO IZRAZIJO Z ENO BESEDO. PAZLJIVO PRE^ITAJTE VSE NAVEDENE BESEDE IN IZBERITE TRI, KI BI LAHKO NA JEDRNAT NA^IN NAJBOLJ IZRAZILE VA[E DOLGORO^NE TE@NJE (INTERESE)! (Mòni so trije odgovori) A+B+C 01 - lastnina 4.3 02 - enakost 14.3 03 - samoupravljanje 10.1 04 - ugled 4.0 05 - oblast 0.8 06 - svoboda 42.2 07 - zakonitost 5.1 08 - denar 12.2 09 - kultura 3.4 10 - znanost 3.5 11 - strokovnst 7.1 12 - tradicija 1.1 13 - delo 27.5 14 - napredek 12.8 15 - standard 11.9 16 - idejnost 0.4 17 - mir 57.7 18 - uspeh 6.3 19 - angaìranost 1.6 20 - izobrazba 5.3 21 - neodvisnost 9.1 22 - po{tenje 32.5 23 - solidarnost 5.5 24 - druìna 18.9 00 - b.o. 2.3 C17. IN SEDAJ IZDVOJITE SAMO ENO BESEDO, KI NAJBOLJE IZRA@A VA[E DOLGORO^NE TE@NJE (INTERESE) 01 - lastnina 0.3 02 - enakost 2.8 03 - samoupravljanje 1.9 04 - ugled 0.6 05 - oblast 0.1 06 - svoboda 16.5 07 - zakonitost 0.5 08 - denar 3.4 09 - kultura 0.2 10 - znanost 0.7 11 - strokovnst 1.3 12 - tradicija - 13 - delo 7.8 14 - napredek 3.0 15 - standard 2.1 16 - idejnost 0.1 17 - mir 35.9 18 - uspeh 1.4 19 - angaìranost 0.2 20 - izobrazba 1.0 21 - neodvisnost 1.7 22 - po{tenje 9.9 23 - solidarnost 1.1 24 - druìna 6.7 SJM 84 481 00 - b.o. 0.8 C18. SEDAJ PA IZBERITE BESEDO, KI NIKAKOR NE GOVORI O VA[IH INTERESIH: 01 - lastnina 8.0 02 - enakost 1.8 03 - samoupravljanje 2.3 04 - ugled 4.5 05 - oblast 35.4 06 - svoboda 0.2 07 - zakonitost 1.8 08 - denar 6.0 09 - kultura 2.0 10 - znanost 2.3 11 - strokovnst 1.1 12 - tradicija 9.3 13 - delo 0.6 14 - napredek 0.5 15 - standard 1.2 16 - idejnost 4.8 17 - mir 0.1 18 - uspeh 0.7 19 - angaìranost 4.0 20 - izobrazba 0.9 21 - neodvisnost 1.1 22 - po{tenje 0.5 23 - solidarnost 2.0 24 - druìna 0.8 00 - b.o. 8.7 C19. PRED SEBOJ IMATE SEZNAM RAZLI^NIH VREDNOT, SE PRAVI ZADEV, KI JIH LJUDJE BOLJ ALI MANJ VISOKO CENIMO IN UPO[TEVAMO. ZANIMA NAS, KAKO POMEMBNE SO TE VREDNOTE ZA VAS OSEBNO? ______________________________________________________________________________ zelo manj neodlo- nepo- zelo ne- pomembne pomembne ~en membne pomembne 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) kultura (duhovno bogastvo) 56.3 29.9 8.8 4.4 0.7 b) samoupravljanje (mònost soodlo~anja o drùbenih zadevah 55.9 25.5 13.7 4.3 0.6 c) socialna enakost, enake mònosti za vsakogar, brez privilegijev 84.1 7.9 6.6 0.9 0.5 d) svoboda (svobodna iz- bira, neodvisnost) 93.6 2.3 3.5 0.2 0.4 ______________________________________________________________________________ 482 SJM 84 D. STALI[^A O RAZVOJU ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA D1. ALI DOMA V GOSPODINJSTVU OZIROMA V STANOVANJSKI HI[I REDNO UPORABLJATE KATERO OD NA[TETIH ELEKTRI^NIH NAPRAV? ______________________________________________________________________________ DA NE 1 2 ______________________________________________________________________________ a) gretje z elektri~nimi radiatorji, termoakumulacijskimi pe~mi 14.3 85.7 b) gretje z majhnimi pe~icami, infra pe~mi, itd. 20.7 79.3 c) kuhanje na elektri~nem {tedilniku 54.0 46.0 d) elektri~ni bojler 62.8 37.2 e) hladilnik 91.5 8.5 f) zamrzovalnik 75.0 25.0 g) televizor 92.2 7.8 h video rekorder 1.8 98.2 i) glasbeni stolp 9.6 90.4 j) hi{ni ra~unalnik 3.2 96.8 k) pralni stroj 93.8 6.2 l) stroj za pomivanje posode 7.8 92.2 m) sesalec za prah in drugi gospodinjski stroji 80.0 20.0 (me{alci, rezalci, mlin~ek, ipd.) n) mali delovni stroji: vrtalni stroj, klip-klap, 45.1 54.9 elektri~na kosilnica, ‘aga, ipd. o) hi{no elektri~no dvigalo 4.6 95.4 p) vodne ~rpalke, hidroforji, ipd . 11.5 88.5 ______________________________________________________________________________ ND2. KOLIKO PRIBLI@NO ZNA[A AKONTACIJA ZA ELEKTRIKO V VA[EM GOSPODINJSTVU ZA ZADNJA DVA MESECA (ZNESEK NA POLO@NICAH)? PRI TEM UPO[TEVAJTE HI[O, STANOVANJE, VIKEND, GOSPODARSKO POSLOPJE, IPD. 1 - DO 500 din 3.2 2 - 501 do 1.500 din 12.7 3 - 1.501 do 2.500 din 28.2 4 - 2.501 do 3.500 din 28.0 5 - 3.501 do 4.500 din 13.3 6 - 4.501 do 5.500 din 6.3 7 - 5.501 do 6.500 din 3.1 8 - 6.501 do 7.500 din 2.1 9 - 7.501 in ve~ 3.2 D3. ALI PRI SVOJEM DELU V DOMA^EM GOSPODARSTVU, OZ. PRI DELU IZVEN PODJETJA, UPORABLJATE KATERE OD NASLEDNJIH ELEKTRI^NIH NAPRAV? ______________________________________________________________________________ DA NE 1 2 ______________________________________________________________________________ a) elektri~ne kmetijske stroje in naprave (za molzenje, kuhalnik, me{alnik, rezalnik, ~rpalke ipd.) 11.2 88.8 b) elektri~no ‘ago in druge stroje za obdelavo lesa in kovin 17.6 82.4 c) obrtne delovne stroje in naprave 5.5 94.5 ______________________________________________________________________________ (za zaposlene) SJM 84 483 D4. ALI JE PROIZVODNI PROCES IN DELO V VA[I DELOVNI ORGANIZACIJI BISTVENO ODVISNO OD PORABE ELEKTRIKE? 1 - brez elektrike sploh ni mòna prizvodnja, elektrika je bistven proizvodni dejavnik 33.4 2 - delo je pomembno odvisno od elektrike 11.7 3 - je odvisno, vendar le deloma 11.3 4 - elektriko lahko nadomestimo z drugimi viri energije 1.4 5 - odvisnost od elektrike je neznatna, ali je sploh ni 6.1 6 - ne vem, neodlo~en 0.5 7 - ni zaposlen 35.6 D5. ALI SO VAS REDUKCIJE ELEKTRI^NEGA TOKA MINULO ZIMO KAJ PRIZADELE, OVIRALE, ALI NE? (mònih je ve~ odgovorov) A1 3 - v stanovanju, hi{i, gospodinjstu 44.2 A2 3 - pri delu, v delovni organizaciji 22.8 A3 3 - pri kme~kem delu 7.3 A4 3 - v obrti 1.6 A5 3 - v ‘ivljenju kraja, mesta (prireditve, delo trgovin, ustanov, javna razsvetljava) 12.6 4 - redukcije ga niso prizadele 45.1 D6. ZANIMA NAS, KAKO MO^NO SO VAS OSEBNO, ALI PA KOGA DRUGEGA V VA[I DRU@INI PRIZADELE REDUKCIJE ELEKTRI^NEGA TOKA? 1 - zelo mo~no 2.8 2 - mo~no 12.4 3 - le malo 43.7 4 - sploh ni~ 38.2 5 - ne ve, neodlo~en 2.9 (Za zaposlene, za kmete) D7. ALI JE MORDA ZARADI ZADNJIH REDUKCIJ ELEKTRI^NEGA TOKA NASTALA PRI VA[EM DELU KAK[NA [KODA, IZGUBA NA DOHODKU? 1 - da, nastala je {koda, izguba dohodka 6.9 2 - ne, ni bilo {kode, izgube 57.3 3 - ne vem, ~e je bila {koda 11.1 4 - ni zaposlen, ni kmet 24.7 D8. KAKO BI MORALI V PRIHODNJE RAVNATI, DA NE BI VE^ PRI[LO DO OMEJITEV PORABE ELEKTRIKE IN BI SE GOSPODARSTVO LAHKO NORMALNO RAZVIJALO? ALI SOGLA[ATE ALI NE Z NASLEDNJIMI RAVNANJI? ______________________________________________________________________________ sogla{a ne so- ne vem, gla{a neodlo~en 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) vsestransko var~evanje in smotrna uporaba elektrike v gospodinjstu 88.9 6.4 4.7 b) hitrej{a izgradnja novih elektrarn, pove~ana proizvodnja elektrike v Sloveniji 88.7 3.4 7.9 c) investiranje v gradnjo elektrarn v drugih republikah in pokrajinah (BiH, Kosovo) 38.2 39.1 22.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 484 SJM 84 ______________________________________________________________________________ sogla{a ne so- ne vem, gla{a neodlo~en 1 2 3 ______________________________________________________________________________ d) prenehali naj bi graditi nove industrijske naprave, ki porabijo mnogo elektrike oziroma druge energije na enoto proizvoda 45.1 27.4 27.4 e) izgradnja nuklearne elektrarne skupaj s SR Hrvatsko - na hrva{kem 43.1 33.1 23.8 f) pove~anje uvoza elektrike iz tujine 5.6 80.9 13.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) ve~je var~evanje elektrike v industriji, modernizacija tehnologije 82.9 5.7 11.4 h) skraj{evanje no~nega TV programa, no~nih prireditev, omejevanje javne razsvetljave, izklapljanja, itd. 37.6 49.2 13.2 i) elektriko, ki jo proizvedemo v Sloveniji, naj bi porabili sami 55.2 27.6 17.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j) pospe{ena gradnja majhnih, tudi zasebnih hidroelektrarn 82.1 6.2 11.8 k) gradnja nove nuklearne elektrarne v Sloveniji 37.8 38.5 23.7 ______________________________________________________________________________ D9. ALI SE MORDA SPOMNITE, KATERE VE^JE ELEKTRARNE SMO ZGRADILI V ZADNJIH DVEH DESETLETJIH V SLOVENIJI? D9A1 a) hidroelektrarne: 1 - navaja eno 24.1 2 - navaja dve 12.3 3 - navaja tri 2.9 4 - navaja {tiri in ve~ 0.7 7 - nobene ni navedel 59.9 D9A2 b) termoelektrarne: 1 - navaja eno 12.1 2 - navaja dve 3.0 3 - navaja tri 0.2 4 - nobene ni navedel 84.8 D9A3 c) nuklearna elektrarna 1 - navaja 64.1 2 - ni navedel 35.9 D10. ALI JE SLOVENIJA V PRETEKLIH LETIH V GLAVNEM USPELA PRIDOBITI TOLIKO ELEKTRIKE, KOLIKOR JO JE SPROTI POTREBOVALA, ALI NE? 1 - v celoti je uspela 11.4 2 - v glavnem je uspela 55.6 3 - v glavnem ni uspela 14.7 4 - sploh ni uspela 1.6 SJM 84 485 5 - ne vem, neodlo~en 16.7 D11. KOT JE ZNANO, PRIDOBIVAMO ELEKTRIKO V SLOVENIJI S POMO^JO HIDROELEKTRARN, TERMOELEKTRARN NA PREMOG IN NAFTO IN JEDRSKE ELEKTRARNE. KATERI OD TEH TREH VRST ELEKTRARN NAJ BI PRI GRADNJI U PRIHODNJIH DESETIH LETIH PO VA[EM MNENJU DALI PREDNOST? 1 - hidroelektrarnam 71.0 2 - termoelektrarnam na premog 5.5 3 - termoelektrarnam na nafto 0.3 4 - nuklearnim elektrarnam 4.8 5 - vsem enako, nobeni posebej 6.5 6 - ne vem, neodlo~en 11.8 D12. V KR[KEM SMO SKUPAJ S HRVA[KO ZGRADILI PRVO NUKLEARNO ELEKTRARNO V JUGOSLAVIJl. ALI DELOVANJE TE ELEKTRARNE DANES OCENJUJETE KOT DOBRO ALI SLABO? 1 - zelo dobro 6.8 2 - v glavnem dobro 52.2 3 - v glavnem slabo 15.8 4 - zelo slabo 4.0 5 - ne vem, neodlo~en 21.1 D13. ALI BI VI BILI ZA TO ALI PROTI TEMU, DA BI V PRIHODNJIH LETIH V SLOVENIJI ZA^ELI GRADITI DRUGO NUKLEARNO ELEKTRARNO? 1 - bil bi za to 32.3 2 - bil bi proti 41.1 3 - ne vem, neodlo~en 26.7 (^e bi bili proti) D14. ZAKAJ BI VI BILI PROTI TEMU, DA BI V SLOVENIJI ZGRADILI DRUGO NUKLEARNO ELEKTRARNO? (Mòni so trije odgovori) A1+A2+A3 1 - predraga investicija, uvoz opreme, nerentabilnost investicije 16.8 2 - ekolo{ki vzroki: odpadki, ogreta voda, nevarnost sevanja, nevarnost nesre~ 19.4 3 - prej izkoristiti druge naravne vire 8.1 4 - slabe izku{nje v obratovanju NE Kr{ko 6.2 5 - ni navedel vzroka 5.9 6 - ne bi bil proti 26.9 8 - slabe izku{nje v tujini 0.3 0 - brez odgovora 26.7 486 SJM 84 D15. GRADNJA RAZLI^NIH VRST ELEKTRARN IMA DOBRE IN SLABE STRANI. KATERA OD NA[TETIH DOBRIH ALI SLABIH STRANI JE PO VA[I OCENI NAJBOLJ ZNA^ILNA ZA HIDROELEKTRARNE, TERMOELEKTRARNE IN ZA JEDRSKE ELEKTRARNE? ______________________________________________________________________________ hidro- termo/ termo/ nukle- ne vem elek- premog nafta arne neodlo- trarne ~en 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) neiz~rpni oz. obnovljivi viri naravne energije v Sloveniji 75.8 4.1 0.4 1.3 18.4 b) onesnaèvanje ozra~ja, uni~evanje gozdov 3.3 54.5 14.5 9.3 18.4 c) velika devizna bremena ob gradnji (uvoz naprav) 2.2 1.6 8.0 66.2 22.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) zaposlitev za doma~o industri- jo in gradbeni{tvo v Sloveniji 43.7 8.9 1.6 7.4 38.5 e) uvoz goriva za obratovanje elektrarn 1.7 2.3 51.7 23.6 20.7 f) velika investicijska sredstva za izgradnjo elektrarne 4.3 1.8 3.3 67.0 23.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) nevarnost sevanja, problem skladi{~enja odpadkov 0.6 0.9 1.1 78.6 18.8 h) potro{nja omejenih naravnih virov energije 7.2 35.2 23.5 7.3 26.7 i) nizka cena proizvedene kilovatne ure elektrike 63.2 4.0 0.7 3.1 29.0 j) ugoden vpliv na urejanje po- krajine, namakalne sisteme,ipd.66.5 0.9 0.7 1.6 30.4 ______________________________________________________________________________ D16. ALI STE KAJ SLI[ALI ALI BRALI O PREDLOGU, DA BI GRADILI VE^ ELEKTRARN NA SAVI IN MURI? 1 - sem sli{al, bral 72.9 2 - ni~ ne vem o tem 27.1 ^e ni~ ne ve o tem: INFORMACIJA! Elektrogospodarstvo Slovenije predlaga, da bi v obdobju dvanajstih let od 1985 do 1997 v Sloveniji zgradili sistem petnajstih elektrarn na Savi in Muri. To naj bi bil eden od najve~jih gospodarsko razvojnih projektov Slovenije v tem obdobju. D17. DENIMO, DA BREZ NEPOSREDNEGA PRISPEVKA OB^ANOV GRADNJA TEGA HIDRO-ENERGETSKECA SISTEMA NE BI BILA MOGO^A. KATERA OBLIKA PRISPEVKA OB^ANOV BI SE VAM ZDELA NAJPRIMERNEJ[A? (Mònih je ve~ odgovorov) A1 3 - ljudsko posojilo s primernim vra~ilom 46.0 A2 3 - prostovoljni prispevki brez povra~ila 10.6 A3 3 - samoprispevek na osnovi referenduma v celi Sloveniji 29.3 A4 3 - poseben davek, kot npr. za ^rno goro 9.4 A5 3 - z vnaprej{njim nakupom elektrike iz bodo~ih hidroelektrarn - po dana{njih cenah 18.1 SJM 84 487 4 - nasprotuje tem oblikam prispevka 10.1 5 - ne vem, neodlo~en 17.5 D18. OBSTAJA ZAMISEL, DA NAJ BI V DRUGI POLOVICI PRIHODNJEGA LETA RAZPISALI LJUDSKO POSOJILO ZA IZGRADNJO ELEKTRARN NA SAVI IN MURI. ALI BI SE TO VAM OSEBNO ZDELO PRIMERNO, ALI NE? 1 - da 54.0 2 - ne 23.8 3 - neodlo~en, ne vem 22.2 D19. ALI MENITE, DA BI VE^INA SLOVENCEV, KI IMAJO REDNE DOHODKE, VPISALA, ALI NE BI VPISALA TO POSOJILO, ^E BI DO NJEGA PRI[LO? 1 - ve~ina bi vpisala posojilo 31.0 2 - priblìno polovica bi jih vpisala posojilo 27.9 3 - le malokdo bi vpisal posojilo 21.6 4 - ne vem, neodlo~en 19.6 D20. KAJ OD NA[TETEGA BI PO VA[EM MNENJU PREDVSEM SPODBUDILO LJUDI, DA BI VPISALI LJUDSKO POSOJILO ZA HIDROENERGETSKI SISTEM? (mònih ve~ odgovorov) A1 3 - ob~utek, da prispevajo k uresni~itvi velikega slovenskega gospodarskega projekta, da s tem omogo~ijo razvoj Slovenije38.0 A2 3 - da ne bo ve~ negotovosti, ali bo pozimi dovolj elektrike, ali ne 47.8 A3 3 - brez novih elektrarn ni napredka, avtomatizacije, moderne proizvodnje 37.6 A4 3 - da storijo nekaj, kar bi koristilo na{im otrokom 30.6 A5 3 - da zagotovijo dovolj dela na{im gradbincem in industriji 16.3 A6 3 - da okrepijo jugoslovanski energetski sistem, pomo~ in solidarnost med republikami 22.0 4 - ne vem, neodlo~en 20.5 D21. IN KAJ PREDVSEM BI BIL PO VA[EM MNENJU GLAVNI RAZLOG TISTIH, KI NE BI VPISALI LJUDSKEGA POSOJILA ZA HIDROELEKTRARNE? (Mòni so trije odgovori) A1+A2+A3 1 - ker nimajo dovolj denarja, nizke pla~e, visoki ‘ivljenjski stro{ki 52.7 2 - prevelika izguba vrednosti denarja, inflacija, premajhne obresti 2.3 3 - nerazumevanje, egoizem, nesolidarnost 4.4 4 - nezaupanje, ob~utek, da denar ne bo uporabljen za hidroelektrarne, negospodarno ravnanje s tem denarjem, kritika razmer EGS13.1 5 - nevednost, neinformiranost ljudi 2.5 6 - imajo dovolj elektrike, ne rabijo ve~, naj pla~ajo tisti, ki rabijo ve~ 1.0 7 - preve~ je drugih dajatev, samoprispevkov 2.5 8 - bolj{i bi bil samoprispevek, kak{na druga oblika pomo~i 0.4 9 - ne ve kaj 28.0 488 SJM 84 D22. DENIMO, DA POSOJILA NE BI BILO. KAKO NAJ BI V TEM PRIMERU ZBRALI DENAR ZA FINANCIRANJE NOVIH ELEKTRARN? (Mònih je ve~ odgovorov) A1 3 - z zvi{evanjem cene elektri~ne energije za vse porabnike 12.7 A2 3 - nove elektrarne naj pla~ajo tisti, ki bodo porabili ve~ elektrike kot doslej 29.8 A3 3 - pla~a naj industrija, ki je glavni porabnik elektrike 37.0 A4 3 - z obveznim prispevkom iz dohodka vseh delavcev (zakon, SIS za energetiko) 23.9 A5 3 - s posojili iz tujine 4.8 A6 3 - kako druga~e 4.0 4 - ne vem, neodlo~en 26.2 5 - ne potrebujemo novih elektrarn 0.9 D23. ALI BI VI OSEBNO BILI PRIPRAVLJENI PRISPEVATI K LJUDSKEMU POSOJILU ZA IZGRADNJO HIDROELEKTRARN SAVA - MURA, ALI NE? 1 - da 56.0 2 - ne 20.6 3 - ne vem, neodlo~en 16.3 4 - nima, ne bo imel lastnega dohodka 7.1 (~e ne bi bil pripravljen prispevati) D24. ZAKAJ NE BI BILI PRIPRAVLJENI PRISPEVATI K LJUDSKEMU POSOJILU? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 01 - ker nimajo dovolj denarja, nizke pla~e, visoki ‘ivljenjski stro{ki 20.1 02 - prevelika izguba vrednosti denarja, inflacija, premajhne obresti 0.4 03 - nerazumevanje, egoizem, nesolidarnost 0.1 04 - nezaupanje, ob~utek, da denar ne bo uporabljen za hidroelektrarne, negospodarno ravnanje s tem denarjem, kritika razmer EGS 3.4 05 - nevednost, neinformiranost ljudi 0.0 06 - imajo dovolj elektrike, ne rabijo ve~, naj pla~ajo tisti, ki rabijo ve~ 0.4 07 - preve~ je drugih dajatev, samoprispevkov 1.6 08 - bolj{i bi bil samoprispevek, kak{na druga oblika pomo~i0.7 09 - ne ve kaj 15.6 11 - bi bil pripravljen prispevati 58.5 (^e je neodlo~en, ne ve, ali bi bil pripravljen prispevati) D25. KAJ BI VAS VZPODBUDILO, DA BI SE VENDARLE ODLO^ILI ZA PRISPEVEK K POSOJILU ZA HIDROELEKTRARNE? (Mòni so trije odgovori) A1+A2+A3 1 - zniànje cene elektrike, zagotovilo, da bo dovolj elektrike 3.8 2 - ve~ji osebni dohodek 3.7 3 - zadostne obresti pri vra~ilu 0.7 4 - izbolj{anje gospodarskega poloàja, bolj{i pogoji dela 0.7 5 - garancija, da bodo sredstva vloèna v namembni objekt, gospodarnost ravnanja s sredstvi 1.4 6 - “efekt mnoìce”, ~e bi drugi, bi tudi jaz 0.9 7 - ~e bi bil prisiljen (redukcije itd.) 1.9 8 - ne ve kaj 6.1 9 - ni~ me ne bi vzpodbudilo 25.4 SJM 84 489 D26. ALI MISLITE, DA BI KAJ VE^ OB^ANOV VPISALO POSOJILO ZA HIDROELEKTRARNE, ^E BI NAMESTO VRA^ILA V DENARJU LAHKO DOBILI POVRA^IIO V KILOVATNIH URAH ELEKTRIKE, KI JO BODO DALE NOVE ELEKTRARNE, IN PO CENAH, KI BODO VELJALE OB VPLA^ILU POSOJILA? 1 - da, mnogo ve~ bi jih vpisalo 40.0 2 - nekaj ve~ bi jih vpisalo 29.0 3 - ni~ ve~ jih ne bi vpisalo 11.0 4 - ne vem, neodlo~en 20.0 (^e bi vpisal posojilo) D27. DENAR IZ LJUDSKEGA POSOJILA BI SE MORAL ZBIRATI VE^ LET. PRIBLI@NO KAKO VELIK DEL MESE^NEGA DOHODKA Bi BILI PRIPRAVLJENI DATI ZA LJUDSKO POSOJILO ZA HIDROELEKTRARNE? 1 - 0,5 % 14.6 2 - 1,5 % 15.2 3 - 2 % 11.5 4 - 2,5% 2.6 5 - ve~ kot 2,5 % 2.8 6 - ne vem, neodlo~en 20.2 7 - ne ve, ~e bi vpisal posojilo, ne bi vpisal posojila 33.2 (^e bi vpisal posojilo) D28. IN KOLIKO PRIBLI@NO BI TO ZNESLO MASE^NO, GLEDE NA VA[ SEDANJI MESE^NI DOHODEK? 1 - do 500 din 17.4 2 - 501 do 1.000 din 15.8 3 - 1.001 do 1.500 din 5.3 4 - 1.501 do 2.000 din 3.4 5 - 2.001 do 2.500 din 4.4 0 - ni pripravljen 53.7 (~e bi vpisal posojilo) D29. KOLIKO LET NAJ BI ZBIRALI DENAR ZA LJUDSKO POSOJILO ZA HIDROELEKTRARNE? 1 - eno leto 3.9 2 - dve leti 7.2 3 - tri leta 8.3 4 - {tiri leta 3.7 5 - pet let 12.6 6 - {est let 0.9 7 - sedem let in ve~ 2.6 8 - ne ve, koliko let 21.4 9 - ne bi vpisal posojila, ne ve, ~e bi vpisal posojilo 39.4 490 SJM 84 (~e bi vpisal posojilo) D30. GLEDE NA VISOKO INFLACIJO SE POSTAVLJA VPRA[ANJE, KAKO NAJ BI ZAGOTOVILI, DA BI LJUDEM VPLA^ANE ZNESKE POSOJILA DEJANSKO POVRNILI. ALI BI BILO PO VA[I OCENI BOLJ SMOTRNO: 1 - zagotoviti inflaciji primerno visoke obresti 9.8 2 - vpla~ila povrniti z ustrezno koli~ino elektri~ne energije po cenah, ki so veljale v ~asu vpla~ila posojila 30.4 3 - to sploh ni pomembno, prispevek k ljudskemu posojilu je izraz solidarnosti, vra~ilo je simboli~no 10.3 4 - kaj drugega 1.0 5 - ne vem, neodlo~en 13.5 6 - ne bi vpisal posojila, ne vem, ~e bi vpisal posojilo 35.1 E. MEDNACIONALNI, MEDNARODNI ODNOSI IN OBRAMBA E1. KAK[NI SO PO VA[EM MNENJU ODNOSI MED NARODI IN NARODNOSTMI, KI @IVE V JUGOSLAVIJI? 1 - zelo slabi 1.5 2 - slabi 10.2 3 - niti dobri, niti slabi 42.8 4 - dobri 38.2 5 - zelo dobri 1.0 6 - ne vem, neodlo~en 6.2 E2. IN KAJ BI PO VA[EM MNENJU MORALI STORITI, DA BI SE TI ODNOSI ([E) IZBOLJ[ALI? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 1 - doslednost pri uresni~evanju dogovorov, zakonov 1.1 2 - enotnost gospodarskega sistema 4.1 3 - vsaka republika naj se opira na lastne sile, izkori{~a naj lastne rezultate dela in ne “ra~una” na druge, vsi bi morali dobro delati 4.0 4 - delo vsem doma, manj zaposlovanja delavcev iz drugih republik pri nas 0.8 5 - ve~je medsebojno spo{tovanje, upo{tevanje, odprava predsodkov, bolj{a medsebojna informiranost 18.0 6 - nujnost asimilacije delavcev iz drugih republik v Slovenijo0.8 7 - ve~ja solidarnost 2.8 8 - drugo, ne ve kaj 37.9 9 - ni~ ni treba storiti 34.2 E3. KAJ MISLITE, KAK[NI BODO ODNOSI MED REPUBLIKAMI IN POKRAJINAMA V FEDERACIJI V PRIHODNJE? 1 - odnosi se bodo izbolj{ali 12.3 2 - odnosi se bodo poslab{ali 17.0 3 - odnosi bodo ostali nespremenjeni 40.8 4 - ne vem, neodlo~en 29.9 SJM 84 491 E4. KAKO NAJ BI SE PO VA[EM MNENJU V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike in pokrajine naj same skrbijo za svoj nadaljni razvoj 14.7 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa skrb razvitih republik 17.7 3 - manj razvite republike naj same skrbijo zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 53.5 4 - ne vem, neodlo~en 14.1 E5. POGOJI IN MO@NOSTI ZA @IVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DE@ELAH. ZASTAVILI VAM BOMO VRSTO UPRA[ANJ, VI PA POVEJTE DE@ELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI. PRI IZBORU UPO[TEVAJTE TUDI JUGOSLAVIJO. KATERA DE@ELA IMA PO VA[EM MNENJU PREDNOST GLEDE... 01 - Jugoslavija 02 - Sovjetska zveza 03 - ZDA 04 - Italija 05 - Avstrija 06 - ZRN 07 - [vedska - Skandinavske deèle 08 - [vica 09 - nobena nima mònosti 00 - ne vem, neodlo~en ______________________________________________________________________________ 01 02 03 04 05 06 07 08 09 00 ______________________________________________________________________________ A-mònosti za napre- dovanje ~loveka 29.7 0.2 6.6 9.1 0.9 0.6 0.7 0.3 13.4 38.4 B-mònosti za {olanje 53.8 0.9 3.0 2.3 0.7 0.2 0.4 0.3 13.1 25.3 C-razvitega kultur- nega ‘ivljenja 37.2 0.9 1.9 8.2 0.3 0.1 0.5 0.5 14.9 35.4 D-skrbi za ljudi v bolezni, brezposelnosti 60.2 0.4 0.4 3.0 1.8 0.0 0.5 0.4 9.9 23.3 E-svobode izpovedo- vanja vere ter od- nosov med cerkvijo in dràvo 46.2 0.1 2.0 9.2 0.2 0.1 0.5 0.8 10.3 30.6 F-dobrega gospodar- jenja 11.5 0.5 10.2 26.7 0.7 3.5 0.7 0.7 8.8 36.6 G-miroljubne politi- ke in ugleda 65.7 0.1 0.4 2.5 0.7 0.1 0.2 0.2 6.3 23.7 H-hitrega razvoja znanosti in tehnike 13.9 0.9 15.9 11.4 0.2 20.6 0.5 0.5 5.8 30.2 I-naravnih lepot deèle 68.1 0.1 0.3 4.9 0.3 0.2 0.8 0.1 7.9 17.3 J-mònosti vplivanja ljudi na drùbene odlo~itve 43.4 0.2 1.3 2.0 0.4 0.0 0.2 0.1 12.2 40.2 K-tovari{kih odnosov in enakosti med ljudmi 50.1 0.4 0.0 0.9 0.5 0.1 0.2 1.3 14.5 32.0 L-odprtosti in spre- jemljivosti za nove ideje 31.7 0.2 3.9 4.1 0.3 2.5 0.3 0.1 12.7 44.3 ______________________________________________________________________________ 492 SJM 84 E6. NAVEDLI VAM BOMO ZNA^ILNE POJAVE V ODNOSIH MED DR@AVAMI V ZADNJIH LETIH V EVROPI IN U SVETU. ZANIMA NAS, ALI STE O TEH DOGAJANJIH INFORMIRANI IN ALI VAS VZNEMIRJAJO, ALI NE? 1 - sploh me ne vznemirja 2 - le malo me vznemirja 3 - ne vem, neodlo~en 4 - me vznemirja 5 - zelo me vznemirja 6 - ne vem za dogajanja ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) raketno oboroèvanje nje v Evropi 5.1 9.5 4.6 42.6 30.3 7.8 b) vse ve~ja napetost v odnosih med ZDA in SZ 5.1 9.8 4.7 43.5 30.0 6.8 c) dolgotrajna vojna med Iranom in Irakom 7.6 15.2 8.1 43.9 18.8 6.4 d) mnoì~ni delavski {trajki v Zahodni Evropi (ZRN, Anglija) 11.5 18.4 12.6 35.9 10.8 10.9 e) uveljavljanje najbolj kon- servativnih politikov v za- hodnih in vzhodnih deèlah 10.8 13.5 17.7 29.0 10.9 18.1 f) vse ve~je bogastvo enih dràv in vse ve~ja rev{~ina in zadolènost drugih 3.8 7.1 7.1 44.2 31.2 6.5 ______________________________________________________________________________ E7. KAK[NA ZUNANJA POLITIKA PO VA[I SODBI V SEDANJIH RAZMERAH NAJBOLJ USTREZA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - prizadevati si moramo za mir in enakopravnost med narodi, ne glede na to, ali je to velikim silam v{e~, ali ne 59.6 2 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 13.9 3 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsak ureja tako, kot mora in ‘eli 13.2 4 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drug blok2.0 5 - ne vem, neodlo~en 11.3 E8. ALI SODITE, DA BI LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA (DR@AVA ALI SKUPINA DR@AV) OGROZILA VARNOST JUGOSLAVIJE, ALI NE? (~e da) S KATERE STRANI JE PO VA[EM MNENJU MO@NA TA NEVARNOST? 1 - mòna je nevarnost s strani Zahoda 2.3 2 - mòna je nevarnost s strani Vzhoda 6.5 3 - ogroèni smo tako z Vzhoda kot Zahoda 30.5 4 - ne vem, neodlo~en 22.2 5 - ne vidim, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost 38.5 E9. ALI MENITE, DA BI SE V PRIMERU VOJA[KEGA NAPADA VE^INA SLOVENCEV UPRLA NAPADALCU, ALI NE? 1 - prepri~an sem, da bi se ve~ina Slovencev uprla napadalcu 62.9 2 - ve~ina sposobnih bi se uprla napadalcu 15.0 3 - del Slovencev bi se uprl, precej ljudi pa bi re{evalo le 13.0 SJM 84 493 svojo koò 4 - le malokdo bi se uprl napadalcu 1.1 5 - ne vem, neodlo~en 8.1 E10. ZAMISEL VSELJUDSKE OBRAMBE PREDPOSTAVLJA VKLJU^ENOST VSAKEGA OB^ANA V OBRAMBO. ALI VI VESTE, KAKNE SO VA[E NALOGE V PRIMERU NAPADA? 1 - da, vem 56.8 2 - le deloma vem 23.5 3 - ne, ne vem 19.7 E11. ALI BI RADI VIDELI, DA BI SE VA[ SIN (^E BI GA IMELI) VPISAL NA VOJA[KO [OLO IN POSTAL POKLICNI VOJAK, ALI TEGA NE BI @ELELI? 1 - da, to bi si ‘elel 16.4 2 - ne, tega si ne bi ‘elel 42.5 3 - ne vem, neodlo~en 12.6 4 - o tem nisem razmi{ljal 28.4 F. KNJIGA IN BRALCI F1. KOLIKO UR POVPRE^NO PORABITE NA TEDEN ZA NA[TETE DEJAVNOSTI? a) gledanje televizijskega programa 9.0 b) poslu{anje radia 12.6 c) branje knjig 6.0 d) branje ~asopisov 4.4 F2. ALI IMATE DOMA KNJI@NICO OZIROMA KAJ KNJIG? (~e da) PRIBLI@NO KOLIKO KNJIG IMATE? povpre~je: 137.4 F3. ZANIMA NAS, ALI BERETE KNIJIGE IN ALI STE V ^ASU OD SEPTEMBRA LANI DO SEDAJ PREBRALI KAK[NO KNJIGO? KOLIKO? v povpre~ju: 12.8 (^e bere knjige) F4. KAK[NE VRSTE KNJIG IN KOLIKO KNJIG STE PREBRALI V ^ASU OD LANSKEGA SEPTEMBRA DO SEDAJ? a) leposlovne knjige (romani, povesti, pesmi, drame, eseji, romani v zvezkih, ipd.) 9.4 b) poljudnoznanstvene knjige (o tehniki, medicini, naravi, hobbyih, ipd.) 4.4 c) strokovnoznanstvene knjige 5.0 d) drùbenopoliti~ne knjige 3.4 e) {olske knjige, u~benike (za {olo, v katero hodi) 8.4 99 - ne bere knjig 46.5 (^e bere knjige) 494 SJM 84 F5. KDAJ NAJPOGOSTEJE BERETE KNJIGE? 1 - ob nedeljah in praznikih 10.1 2 - med dopustom 6.4 3 - kadarkoli, ~as ni pomemben 30.0 4 - ob drugih prilònostih 7.0 5 - ne bere knjig 46.5 (^e bere knjige) F6. ALI BI @ELELI BRATI VE^ KNJIG, KOT JIH USPETE SEDAJ? (^e da) KAJ JE NAJPOMEMBNEJ[A OVIRA, DA NE PREBERETE VE^ KNJIG? 1 - delam honorarno 0.9 2 - doma sem preve~ zaposlen 27.0 3 - precej ~asa porabim za gledanje televizije 3.4 4 - knjige mi niso dostopne 0.8 5 - vid mi pe{a 4.6 6 - kaj drugega 7.1 7 - ne ‘eli brati ve~ kot sedaj 11.2 8 - ne bere knjig 44.9 (~e bere knjige) F7. KJE STE DOBILI KNJIGO, KI STE JO NAZADNJE PREBRALI? 1 - v knjìnici 12.9 2 - sposodil sem si jo drugje 11.5 3 - kupil sem jo 26.1 4 - dobil sem jo za darilo 3.1 5 - ne bere knjig 46.4 (^e bere knjige) F8. KOLIKO KNJIG STE SI IZPOSODILI OD LANSKEGA SEPTEMBRA DO SEDAJ? a) v javni, {olski, {tudijski knjìnici,ipd. 15.5 b) od prijateljev in znancev 8.2 99 - ne bere knjig 46.4 (^e bere knjige, ~e si jih izposoja v knjìnicah) F9. ALI IMAJO V KNJI@NICAH TISTE KNJIGE, KI JIH @ELITE BRATI? 1 - ve~inoma da 20.9 2 - ve~inoma ne 2.7 3 - ne vem 2.5 4 - knjig si ne izposoja v knjìnicah 27.2 5 - ne bere knjig 46.7 (^e bere knjige) F10. ^E SI V ZADNJEM LETU NOBENE KNJIGE NISTE IZPOSODILl V JAVNI KNJI@NICI, ZAKAJ NE? NAVEDITE NAJPOMEMBNEJ[I RAZLOG! 1 - v bliìni ni javne knjìnice 5.0 2 - v knjìnici ne dobim knjig, ki bi si jih ‘elel 0.9 3 - knjige, ki si jih ‘elim, raje kupim 13.1 4 - knjige si izposodim od prijateljev, znancev, sorodnikov 11.4 5 - kaj drugega 4.6 SJM 84 495 6 - knjige si izposoja tudi v javni knjìnici 19.4 7 - ne bere knjig 45.6 (^e bere knjige) F11. NA KAK[EN NA^IN STE OBI^AJNO OBVE[^ENI O NOVIH KNJIGAH? (Mònih je ve~ odgovorov) A1 3 - o knjigah me navado obve{~ajo prijatelji, znanci, sorodniki20.6 A2 3 - vse o knjigah izvem v javni knjìnici 5.6 A3 3 - prebiram poro~ila v dnevnem ~asopisu 16.2 A4 3 - prebiram knjièvne liste 8.9 A5 3 - prebiram poro~ila in ocene v strokovnih revijah 6.2 A6 3 - ob obisku v knjigarni se seznanim z novostmi 7.9 A7 3 - na novosti me opozorijo reklame zalòb v dnevnem ~asopisju23.7 A8 3 - prebiram revijo Knjiga 3.4 A9 3 - o knjigah sli{im po radiu 13.8 A10 3 - o knjigah sli{im v TV oddajah 16.9 A11 3 - druga~e 7.1 4 - ne bere knjig 46.3 (^e bere leposlovne knjige) F12. KAK[NE VRSTE LEPOSLOVNIH KNJIG BERETE? ______________________________________________________________________________ DA NE 1 2 ______________________________________________________________________________ a) pesmi 13.6 35.9 b) zgodovinski romani in povesti 39.1 10.5 c) spomini in pri~evanja 23.4 26.0 d) pustolovski romani 24.6 24.8 e) kriminalke oz. detektivke 22.3 27.1 f) ‘ivljenjepisi velikih ljudi 26.6 22.8 g) humoristi~na, satiri~na dela 22.1 27.4 h) romani o drugi svetovni vojni in NOB 27.1 22.3 i) drùbeno-kriti~ni romani in povesti 14.3 35.2 j) znanstvena fantastika 12.1 37.4 k) romani in povesti z mo~no poudarjeno ljubezensko zgodbo 24.9 24.6 l) romani in povesti o na{em sodobnem ‘ivljenju 25.7 23.8 m) romani in povesti o sodobnem ‘ivljenju v drugih deèlah 23.9 25.7 n) drame 14.9 34.6 o) potopisi 17.2 32.2 p) eseji 6.6 42.9 r) kaj drugega 7.8 41.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 3 - ne bere leposlovnih knjig 4.8 4 - ne bere knjig 45.7 ______________________________________________________________________________ (^e bere leposlovne knjige) F13. ALI STE BRANJE ROMANA, POVESTI... PREKINILl, KO STE UGOTOVILI, DA VAS DOLGO^ASI? 1 - da 30.1 2 - ne 19.2 3 - ne bere leposlovnih knjig 5.1 4 - ne bere knjig 45.7 496 SJM 84 (^e bere leposlovne knjige) F14. ZAKAJ PREDVSEM BERETE LEPOSLOVNE KNJIGE? 1 - ker ~utim potrebo po branju, branje me veseli 22.3 2 - ker mi branje {iri obzorje in znanje 13.0 3 - ker v knjigah i{~em odgovor na vpra{anja, ki me mu~ijo 2.8 4 - ker se z branjem zamotim, da mi ni dolg~as 6.0 5 - ker berejo tudi drugi okrog mene in no~em zaostajati 0.2 6 - zaradi ~esa drugega 0.6 7 - o tem nisem premi{ljeval 4.4 8 - ne bere leposlovnih knjig 5.1 9 - ne bere knjig 45.5 (^e bere leposlovne knjige) F15. KAJ JE TISTO, KAR VAS PRI BRANJU LEPOSLOVNE KNJIGE NAJBOLJ PRIVLA^I? 01 - napeta in razgibana zgodba 20.5 02 - psiholo{ka pronicljiva ozna~itev oseb 3.1 03 - duhovitost in zabavnost 2.7 04 - resni~ni ‘ivljenjski problemi 10.0 05 - skladnost celote, ki deluje prepri~ljivo 2.2 06 - koristne informacije o neznanih pojavih in vedenju 2.0 07 - avtorjeva politi~na drznost in izzivalnost snovi 0.7 08 - zanimiva zgradba pripovedi 4.1 09 - kaj drugega 0.7 10 - sam ne vem kaj 2.9 11 - ne bere leposlovnih knjig 5.2 12 - ne bere knjig 46.0 (^e bere leposlovne knjige) F16. KDO JE ODLO^ILNO VPLIVAL NA TO, DA STE ZA^ELI BRATI LEPOSLOVNE KNJIGE? 1 - star{i in doma~e okolje 8.1 2 - {ola 9.2 3 - prijatelji, znanci 3.3 4 - okolje, v katerem sem dalj ~asa ‘ivel 5.5 5 - kdo drug 0.4 6 - nih~e ni vplival 18.6 Z - ne spominjam se 4.0 8 - ne bere leposlovnih knjig 5.1 9 - ne bere knjig 45.8 (^e bere leposlove kjige) F17. KAKO SE NAJPOGOSTEJE ODLO^ATE, KAK[NO LEPOSLOVNO KNJlGO BOSTE PREBRALI? 01 - poznam knjièvnost in se sam odlo~im 9.8 02 - znanci, prijatelji, druìnski ~lani me opozorijo 21.0 03 - opozorijo me oglasi na radiu 0.5 04 - opozorijo me oglasi na televiziji 0.9 05 - opozorijo me poro~ila v dnevnem ~asopisju 2.3 06 - opozorijo me poro~ila na radiu 0.2 07 - opozorijo me poro~ila na televiziji 0.5 08 - opozori me knjìni~ar 1.5 09 - opozori me prospekt, ki ga dobim po po{ti 8.2 10 - opozori me prodajalec v knjigarni, akviziter 0.7 11 - kaj drugega 3.1 12 - ne bere leposlovnih knjig 5.2 13 - ne bere knjig 46.2 SJM 84 497 (^e bere leposlovne knjige) F18. ALI SE MORDA SPOMNITE, KATERE LEPOSLOVNE KNJIGE STE PREBRALI V ^ASU OD LANSKEGA SEPTEMBRA DO SEDAJ? NAVEDITE AVTORJA IN NASLOV KNJIG, KI STE JIH PREBRALI! (tudi knjige v kakem drugem jeziku) 1 - bere, navedel je naslov ene knjige 8.3 2 - bere, navedel je naslov dveh knjig 8.2 3 - bere, navedel je naslov treh knjig 6.1 4 - bere, navedel je naslov {tirih knjig 4.5 5 - bere, navedel je naslov petih knjig 6.3 6 - se ne spomnim naslova 14.9 7 - ne bere leposlovnih knjig 5.2 8 - ne bere knjig 46.5 (^e bere leposlovne knjige) F19. ALI BERETE ROMANE V ZVEZKIH V SLOVEN[^INI? ______________________________________________________________________________ redno pogosto v~asih nikoli 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) Dr. romani 2.4 2.5 15.9 32.2 b) Krimi 0.6 1.1 7.8 43.7 c) Lara 0.5 0.5 4.9 47.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 5 - ne bere leposlovja 4.2 6 - ne bere knjig 42.6 ______________________________________________________________________________ (^e bere leposlovje) F20. ALI BERETE ROMANE V ZVEZKIH V SRBOHRVA[^INI? 1 - redno 1.5 2 - pogosto 2.5 3 - v~asih 20.3 4 - ne bere leposlovja 7.6 5 - ne bere knjig 48.6 (^e ne bere leposlovnih knjig) F21. V PRETEKLEM LETU NISTE PREBRALI NOBENE LEPOSLOVNE KNJIGE. ZAKAJ NE? 1 - ne ~utim potrebe, sploh ne berem leposlovnih knjig 1.7 2 - sicer bi bral, pa nimam ~asa 3.5 3 - leposlovne knjige mi nadome{~a televizija 1.1 4 - raje poslu{am literarne oddaje po radiu 0.2 5 - raje se ukvarjam z drugimi dejavnostmi 1.1 6 - kaj drugega 0.5 7 - bere leposlovne knjige 47.3 8 - ne bere knjig 44.6 498 SJM 84 (^e ne bere leposlovnih knjig) F22. ALI STE KDAJ PREJ BRALI LEPOSLOVNE KNJIGE? 01 - nikoli nisem bral leposlovnih knjig 1.1 02 - da, med {olanjem 3.9 03 - da, dokler nisem bil poro~en(a) in imel(a) druìne 0.9 04 - da, dokler se nisem za~el ukvarjati s ~im drugim 0.9 05 - da, dokler nisem za~el gledati televizije 0.4 06 - da, dokler se niso za~ele teàve z zdravjem (vid, ‘ivci...)0.5 07 - da, toda ne vem natanko, zakaj sem to opustil 0.9 08 - da, kaj drugega 0.3 09 - bere leposlovne knjige 46.6 10 - ne bere knjig 44.6 (^e ne bere strokovnih, znanstvenih knjig) F23. V ZADNJEM LETU NISTE PREBRALI NOBENE STROKOVNE, ZNANSTVENE KNJIGE. ZAKAJ NE? NAVEDITE POGLAVITNI RAZLOG! 1 - sicer bi bral, pa nimam ~asa 12.1 2 - pri vsakdanjem (strokovnem) delu mi branje strokovnih, znanstvenih knjig prav ni~ ne pomaga 7.1 3 - zado{~a mi strokovno znanje, ki sem si ga pridobil v {oli6.2 4 - kaj drugega 8.8 5 - bere strokovne, znanstvene knjige 19.8 6 - ne bere knjig 45.9 (^e ne bere drùbenopoliti~nih knjig) F24. V ZADNJEM LETU NISTE PREBRALI NOBENE DRU@BENOPOLITI^NE KNJIGE. ZAKAJ NE? NAVEDITE POGLAVITNl RAZLOG! 1 - sicer bi bral, pa nimam ~asa 9.5 2 - pri vsakdanjem delu mi drùbenopoliti~ne knjige ne morejo ni~ pomagati 7.1 3 - zdijo se mi dolgo~asne, niso pisane privla~no 20.6 4 - kaj drugega 7.5 5 - bere drùbenopoliti~ne knjige 9.4 6 - ne bere knjig 45.9 (^e bere drùbenopoliti~ne knjige) F25. ALI SE MORDA SPOMINJATE, KATERA DELA DRU@BENOPOLITI^NE LITERATURE STE PREBRALI V ZADNJEM LETU? NAVEDITE AVTORJA IN NASLOV KNJIG, KI STE JIH PREBRALI! 1 - bere, navedel je naslov ene knjige 3.4 2 - bere, navedel je naslov dveh knjig 1.0 3 - bere, navedel je naslov treh knjig 0.7 4 - ne spomni se naslova 5.1 5 - ne bere drùbenopoliti~nih knjig 45.1 6 - ne bere knjig 44.7 ODGOVARJAJO VSI! F26. ALI BERETE STRIPE V ZVEZKIH? 1 - redko 1.6 2 - pogosto 2.4 3 - v~asih 22.3 4 - nikoli 73.8 SJM 84 499 F27. ALI MENITE, DA [OLA DOVOLJ ALI PREMALO VZPODBUJA MLADE LJUDI, DA ZA^UTIJO POTREBO PO BRANJU? 1 - dovolj vzpodbuja 55.4 2 - premalo vzpodbuja 26.0 3 - sploh ne vzpodbuja 0.9 4 - ne vem, neodlo~en 17.7 F28. ALI STE V ZADNJEM LETU KUPILI KAK[NO KNJIGO? KOLIKO KNJIG STE KUPILI BODISI ZASE, ALI ZA DRUGE, VKLJU^NO TUDI [OLSKE KNJIGE? a) v slovenskem jeziku 9.4 b) v jeziku drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti 6.3 c) v tujem jeziku 3.7 99 - ni kupil nobene knjige 43.2 (^e je kupil vsaj eno knjigo) F29. KAK[NE KNJIGE STE V PRETEKLEM LETU KUPILI? ______________________________________________________________________________ DA NE 1 2 ______________________________________________________________________________ a) romani, povesti in zbirke pripovedi slovenskih atorjev 26.1 30.6 b) romani, povesti in zbirke pripovedi tujih avtorjev (prevod) 25.1 31.8 c) pesni{ke zbirke slovenskih pesnikov 6.5 50.4 d) pesni{ke zbirke tujih pesnikov (prevod) 2.4 54.5 e) dramska dela slovenskih avtorjev 3.9 53.0 f) dramska dela tujih avtorjev (prevod) 3.1 53.8 g) knjige za oroke in mladino (slikanice, pravljice) 18.7 38.2 h) potopisi 5.8 51.0 i) {olske knjige 26.1 30.8 j) leksikoni, slovarji 17.5 39.3 k) strokovne-znanstvene knjige 15.4 41.5 l) poljudno-znanstvene knjige 11.9 45.0 m) knjige o razli~nih hobijih 14.8 42.0 n) knjige o likovni umetnosti, slikarske monografije ipd. 4.3 52.6 o) drùbenopoliti~ne knjige 5.2 51.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 3 - ni kupil nobene knjige 43.2 ______________________________________________________________________________ (^e je kupil vsaj eno knjigo) F30. ALI SE VAM ZDIJO KNJIGE: 1 - predrage 42.0 2 - cene so primerne 13.8 3 - prepoceni 0.3 4 - ne vem 1.6 5 - ne kupuje knjig 42.3 500 SJM 84 (^e je kupil vsaj eno knjigo) F31. ^E BI PRI NAKUPU DOLO^ENE KNJIGE LAHKO IZBIRALI MED CENEJ[O, NA SLAB[EM PAPIRJU, Z MEHKIMI PLATNICAMI, MORDA CELO V OBLIKI @EPNE KNJIGE, ALI PA DRA@JO, Z BOGATO OPREMO, TRDO VEZAVO IN NA DOBREM PAPIRJU? ZA KATERO BI SE ODLO^ILI? 1 - za cenej{o 36.0 2 - za dràjo 13.9 3 - ne vem, neodlo~en 7.5 4 - ne kupuje knjig 42.6 (^e je kupil vsaj eno knjigo) F32. ZAKAJ PREDVSEM KUPUJETE KNJIGE? 1 - ker rad berem 24.3 2 - zaradi otrok (‘elim jim ustvariti knjìnico) 11.3 3 - kupujem knjige za {olo 6.8 4 - v sodobno stanovanje spada tudi knjìnica 1.9 5 - knjige so vrednost 5.0 6 - knjige potrebujem pri svojem poklicu, delu 4.2 7 - knjige kupujem za darila prijateljem, znancem, sorodnikom 1.5 8 - kaj drugega 2.1 9 - ni kupil nobene knjige 42.9 (^e je kupil vsaj eno knjigo) F33. KATERI NA^IN KUPOVANJA KNJIG SE VAM ZDI NAJPRIMERNEJ[I? 1 - v knjigarni 18.6 2 - od akviziterja 7.3 3 - naro~anje po po{ti pri zalòbi, na osnovi prospekta, oglasa11.5 4 - v knjìnem klubu 17.3 5 - v veleblagovnici 0.5 6 - kaj drugega 0.7 7 - ne ve 0.9 8 - ni kupil nobene knjige 43.1 (^e je kupil vsaj eno knjigo) F34. ZAKAJ JE PO VA[I OCENI PRIMERNO KUPOVANJE V KNJIGARNI? 1 - izbira knjig je zelo valika 13.8 2 - prodajalec mi lahko svetuje 6.9 3 - knjige si lahko ogledam, vendar mi jih ni treba kupiti 13.9 4 - mogo~e je dobiti najnovej{e izdaje 1.0 5 - ~e knjige, ki jo ‘elim nimajo, mi jo naro~ijo 1.8 6 - kaj drugega 2.3 7 - knjigarna ni najprimernej{a za kupovanje 16.6 8 - ni kupil nobene knjige 43.7 (^e je kupil vsaj eno knjigo) F35. ZAKAJ JE PO VA[I OCENI PRIMERNO KUPOVANJE KNJIG PRI AKVIZITERJU? 1 - informira me o knjigah 7.5 2 - knjige mi takoj izro~i 5.1 3 - ni mi treba preve~ izbirati 0.9 4 - knjig mi ni treba takoj pla~ati 11.2 5 - kaj drugega 2.3 6 - akviziter ni najprimernej{i 27.7 7 - ni kupil nobene knjige 45.3 SJM 84 501 (^e je kupil vsaj eno knjigo) F36. ZAKAJ JE PO VA[I OCENI PRIMEREN NA^IN KUPOVANJA KNJIG NARO^ANJE PO PO[TI, NA OSNOVI PROSPEKTA ALI OGLASA? 1 - imam ~as za premislek 13.1 2 - lahko se posvetujem in podrobneje informiram 8.6 3 - knjig mi ni treba takoj pla~ati 8.9 4 - kaj drugega 2.4 5 - naro~anje po po{ti ni najprimernej{e 22.4 6 - ni kupil nobene knjige 44.6 (^e je kupil vsaj eno knjigo) F37. ZAKAJ JE PO VA[I OCENI PRIMERNO NARO^ANJE, KUPOVANJE KNJIG PRI KNJI@NEM KLUBU? 1 - imam ~as za premislek 6.4 2 - lahko se posvetujem in podrobneje informiram 5.3 3 - knjige so cenej{e 16.1 4 - knjigo ~etrtletja dobim na dom 2.2 5 - izbor knjig je zanimiv 5.5 6 - kaj drugega 2.7 7 - knjìni klub ni najprimernej{i 17.4 8 - ni kupil nobene knjige 44.4 F38. NOBENE KNJIGE NISTE KUPILI V PRETEKLEM LETU. ALI TO POMENI: ______________________________________________________________________________ DA NE 1 2 ______________________________________________________________________________ a) knjige so predrage 33.6 11.2 b) knjig ne kupujem, ker me ne zanimajo 18.2 26.6 c) knjiga kot darilo ni primerna 9.7 35.1 d) v stanovanju nimam prostora za knjige 11.9 32.9 e) nimam mònosti za nakup (v kraju ni knjigarne, zastopnik ne prihaja, ipd.) 12.2 31.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 3 - kupil je vsaj eno knjigo 55.2 ______________________________________________________________________________ G. VERNOST G1. ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI), ALI NE, IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE, ALI NE? 1 - sem veren in redno, vsako nedeljo obiskujem verske obrede 11.5 2 - sem veren in pogosto, vsaj enkrat mese~no obiskujem verske obrede 9.3 3 - sem veren in le v~asih, ob velikih praznikih in ob posebnih prilònostih obiskujem verske obrede 21.9 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 7.8 5 - ne morem re~i ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem verske obrede 3.4 6 - ne morem re~i ali sem veren ali ne in ne obiskujem verskih obredov 6.3 7 - nisem veren, vendar obiskujem verske obrede 2.4 8 - nisem veren, in ne obiskujem verskih obredov 35.6 502 SJM 84 9 - ne morem odgovoriti 1.7 G2. ALI RELIGIOZNOST OZIROMA NERELIGIOZNOST VPLIVA NA ^LOVEKOVO MORALNOST (PO[TENOST), ALI NE? 1 - nereligiozen ~lovek ne more biti po{ten 1.3 2 - po{ten je lahko tudi nereligiozen ~lovek, vendar je làje biti po{ten, ~e si religiozen 10.2 3 - ~lovekova po{tenost ni odvisna od tega, ~e je religiozen ali nereligiozen 75.8 4 - po{ten je lahko tudi religiozen ~lovek, vendar je làje biti po{ten, ~e si nereligiozen 2.2 5 - religiozen ~lovek ne more biti po{ten 0.2 6 - ne morem se odlo~iti 4.8 7 - ne vem, neodlo~en 5.5 G3. ALI JE EREN ^LOVEK PO VA[EM MNENJU RAVNO TAKO LAHKO DOBER ^LAN SOCIALISTI^NE SAMOUPRAVNE DRU@BENE SKUPNOSTI KOT NEVEREN, ALI NE? 1 - mislim, da vera na to ne pvliva bistveno 64.4 2 - vera ga vzpodbuja k temu, da je dober ~lan socialisti~ne samoupravne skupnosti 4.8 3 - vera ga ne ovira pri tem 24.4 4 - veren ~lovek ne more biti dober ~lan socialisti~ne drùbene skupnosti 1.2 5 - ne vem, neodlo~en 5.2 G4. ALI MENITE, DA SO VERUJO^I LJUDJE V NA[I DRU@BI NA KAKR[ENKOLI NA^IN ZAPOSTAVLJENI, V NEENAKOPRAVNEM POLO@AJU, ALI NISO? 1 - ne, v nobenem pogledu niso zapostavljeni 61.3 2 - na~eloma in po ustavi ne, v praksi pa se to dogaja 24.8 3 - da, na splo{no so zapostavljeni 2.8 4 - ne vem, neodlo~en 11.2 G5. PO STATUTU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE JE ^LANSTVO V ZVEZI KOMUNISTOV NEZDRU@LJIVO Z IZPOVEDOVANJEM VERE. ALI MENITE, DA BI BILO TREBA TO DOLO^ILO SPREMENITI IN DOVOLITI, DA BI TUDI VERNIKI LAHKO BILI ^LANI ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE? 1 - da 37.7 2 - ne 30.3 3 - ne vem, neodlo~en 32.0 SJM 84 503 H. ^ASNIKI, RTV, OLIMPIJADA H1. ALI BERETE ^ASNIKE? KATERE OD NA[TETIH BERETE IN KAKO POGOSTO? ______________________________________________________________________________ ^asnike bere pogosto v~asih ne bere redno 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ DELO A-Delo 22.1 9.9 31.4 36.6 LJDNEV B-Ljubljanski dnevnik 11.6 4.8 18.8 64.8 VECER C-Ve~er 13.1 5.1 13.3 68.4 KOMUNI D-Komunist 6.4 2.8 13.6 77.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — DE E-Delavska enotnost 4.1 2.5 19.5 73.9 TELEKS F-Teleks 4.6 3.5 29.0 62.8 ND G-Nedeljski dnevnik 32.3 10.3 24.2 33.3 OBRAMBA H-Na{a obramba 11.5 3.9 19.8 64.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — OBCAN I-Ob~an 5.4 1.6 6.3 86.7 TV15 J-TV-15 5.1 0.9 7.0 87.0 JANA K-Jana 18.6 12.6 33.0 35.8 NASAZE L-Na{a ‘ena 5.5 4.7 25.7 64.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — I7D M-7D 8.2 4.0 18.4 69.4 STOP N-Stop 11.6 7.6 25.3 55.5 ANTENA O-Antena 6.0 6.5 27.8 59.7 AVTO P-Avto 6.6 4.5 17.9 71.0 DRUZINA R-Druìna 6.5 1.7 12.4 79.3 ZDRAVJE S-Zdravje 4.4 2.9 24.1 68.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — OGNJISC [-Ognji{~e 7.4 2.3 10.8 79.5 KMGLAS T-Kme~ki glas 7.5 2.4 10.8 79.3 MLADIN U-Mladina 2.0 2.3 15.4 80.3 PAVLIHA V-Pavliha 1.6 2.2 25.0 71.2 ZABAV Z-Zabavnik 2.2 3.0 21.6 73.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — KAJ @-Kaj 3.4 3.7 19.0 73.9 MOJMIK X-Moj mikro 1.1 1.0 3.5 94.4 BIT Y-Bit 0.9 0.9 2.1 96.1 POKR W-pokrajinski ~asopisi: 22.6 6.2 14.5 56.6 (Dolenjski list, Novi tednik, Pomurski vestnik, Gorenjski glas, Primorske novice) OBCGL -ob~insko glasilo, 29.9 8.7 11.3 50.1 lokalno glasilo delovne organizacije ______________________________________________________________________________ 504 SJM 84 H2. IN KATERE OD NAVEDENIH SRBOHRVA[KIH ^ASNIKOV BERETE? ______________________________________________________________________________ ^asnike bere pogosto v~asih ne bere redno 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ SPORTNOV a) Sportske novosti 6.4 4.6 14.9 74.0 DANAS b) Danas 0.9 1.4 5.2 92.6 SAM c) Sam 1.7 1.4 6.5 90.4 START d) Start 1.3 2.1 14.5 82.1 ARENA e) Arena 1.7 1.8 15.5 81.0 SVIJET f) Svijet 1.2 1.9 10.7 86.2 SRHDR g) drugi srbohrva{ki ~asniki 2.3 1.4 10.0 86.3 ______________________________________________________________________________ H3. ALI POSLU[ATE SLOVENSKI RADIJSKI PROGRAM IN KAKO POGOSTO? 1 - skoraj vsak dan 80.1 2 - vsaj enkrat na teden 12.0 3 - nekajkrat na mesec 3.2 4 - ne poslu{am slovenskega radijskega programa 4.7 H4. ALI GLEDATE TELEVIZIJO IN KAKO POGOSTO? 1 - skoraj vsak dan 76.2 2 - vsaj enkrat na teden 13.8 3 - nekajkrat na mesec 2.8 4 - ne gledam televizije 7.1 H5. MORDA STE KAJ SLI[ALI ALI BRALI O TEM, DA JE BIL BEOGRAD PREDLAGAN ZA PRIZORI[^E LETNIH OLIMPIJSKIH IGER V LETU 1992. ZANIMA NAS, ALI BI VI BILI ZA TO, ALI PROTI TEMU? 1 - bil bi za to 28.2 2 - bil bi proti temu 44.3 3 - ne vem, neodlo~en 27.6 H6. OBSTAJA TUDI PREDLOG, DA BI BILE ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LETA 1992 V TRIKOTNIKU AVSTRIJA, ITALIJA, SLOVENIJA. ALI SODITE, DA BI BILO DOBRO ALI SLABO, ^E BI SLOVENIJA SPREJELA TAK PREDLOG? 1 - bilo bi dobro 55.4 2 - bilo bi slabo 13.6 3 - ne vem, neodlo~en 31.0 SJM 84 505 I. DEMOGRAFIJA I1. KATEREGA LETA STE ROJENI? STAROST 1 - do 18 let 4.9 2 - 19 do 25 11.1 3 - 26 do 30 12.0 4 - 31 do 40 22.3 5 - 41 do 50 19.6 6 - 51 do 60 17.0 7 - 61 do 70 9.6 8 - 71 in ve~ 3.4 I2. SPOL 1 - mo{k 48.5 2 - ‘enski 51.5 I3. KAK[NE NARODNOSTI STE? 01 - Albanec 02 - ^rnogorec 0.1 03 - Hrvat 0.2 04 - Italijan 3.7 05 - Madàr 0.3 06 - Makedonec 0.3 07 - Musliman 0.8 08 - Slovenec 89.8 09 - Srb 2.7 10 - Jugoslovan 1.6 11 - druge narodnosti 0.6 I4. KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN? 1 - samski, nikoli nisem bil poro~en 21.0 2 - razvezan 3.0 3 - vdovec 6.7 4 - poro~en, izvenzakonska skupnost 69.4 I5. KOLIKO ^LANOV [TEJE GOSPODINJSTVO? 1 - enega 6.2 2 - dva 16.4 3 - tri 22.4 4 - {tiri 32.5 5 - pet 14.0 6 - {est 5.1 7 - sedem 2.1 8 - osem 1.0 9 - devet in ve~ 0.3 I6. KOLIKO OD TEGA JE REDNO ZAPOSLENIH? 506 SJM 84 1 - eden 21.8 2 - dva 50.6 3 - trije 9.0 4 - {tirje 2.9 5 - pet 0.6 6 - {est 0.2 7 - sedem - 8 - osem - 9 - devet in ve~ 0.2 0 - b.o. 14.7 NI7. IN KOLIK[EN JE BIL PRIBLI@NO SKUPNI MESE^NI DOHODEK VSEH ^LANOV VA[EGA GOSPODINJSTVA (VKLJU^NO S POKOJNINO, INVALIDNINO, [TIPENDIJO... V PREJ- [NJEM MESECU)? 1 - do 10.000 din 3.9 2 - 10.001 do 20.000 11.2 3 - 20.001 do 30.000 14.3 4 - 30.001 do 40.000 18.4 5 - 40.001 do 50.000 21.0 6 - 50.001 do 60.000 13.0 7 - 60.001 do 70.000 8.0 8 - 70.001 in ve~ 7.4 0 - b.o. 2.9 I8. VIR REDNIH DOHODKOV GOSPODINJSTVA: 1 - izklju~no kmetijstvo 4.5 2 - kmetijstvo in nekmetijstvo 15.9 3 - izklju~no nekmetijstvo 79.6 I9. ALI STE, OZIROMA STE BILI KDAJ ZAPOSLENI? 1 - sem zaposle 64.1 2 - nisem bil nikoli zaposle 16.7 3 - bil sem, sedaj nise 19.2 I10. ALI STE V ZADNJEM ^ASU SAMI, ALI S POMO^JO DRUGIH ISKALI ZAPOSLITEV V KAKI DELOVNI ORGANIZACIJI, USTANOVI, NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE, PRI OBRTNIKIH ALI KJE DRUGJE? 1 - da 2.5 2 - ne 35.6 3 - sem zaposlen 61.9 I11. ALI BI SE ZAPOSLILI, ^E BI IMELI MO@NOST, TO JE, ^E BI BILA NA VOLJO ZA VAS PRIMERNA ZAPOSLITEV, ^E NE BI BILO ZAKONSKIH OMEJITEV, ^E BI IMELI UREJENE DRU@INSKE ZADEVE, ^E BI IMELI USTREZEN PREVOZ NA DELO IN PODOBNO? 1-da 4.9 2-ne 28.5 3-ne vem, neodlo~en 2.3 4-sem zaposlen 62.9 5-sem iskal zaposlitev 1.3 I12. KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? SJM 84 507 1 - imam vodstveni poloàj na ravni delovne enote, v okviru TOZD, DO 6.1 2 - imam vodilni poloàj na ravni TOZD, DO 4.8 3 - sem zaposlen, a nimam vodilnega ali vodstvenega poloàja 52.8 4 - nisem zaposlen 36.3 I13. KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC (^E JE ZAPOSLEN)? KAK[NA JE VA[A PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 7.2 02 - PK delavec 7.8 03 - KV delavec 17.5 04 - VKV delavec 6.4 05 - pomòni uslùbenec 0.2 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 2.3 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 16.3 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 8.9 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.6 10 - samostojni obrtnik, brez tuje delovne sile 1.1 11 - svobodni poklici 0.2 12 - kmet 3.7 13 - kme~ka gospodinja 4.8 14 - pomagajo~i ~lan v kmetijstvu 0.3 15 - u~enec, dijak, vajenec 3.7 16 - {tudent 2.2 17 - upokojenec 11.4 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 3.4 19 - druge vzdrèvane osebe 0.4 20 - drugo 1.8 I14. KAK[EN JE BIL VA[ ZADNJI POKLIC, OZIROMA ZADNJA PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 2.6 02 - PK delavec 2.0 03 - KV delavec 4.0 04 - VKV delavec 1.3 05 - pomòni uslùbenec 0.0 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 0.5 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 2.5 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 1.3 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.0 10 - samostojni obrtnik, brez tuje delovne sile 0.1 11 - svobodni poklici 0.0 12 - kmet 0.5 13 - kme~ka gospodinja 0.9 14 - pomagajo~i ~lan v kmetijstvu 0.0 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.1 16 - {tudent 0.0 17 - upokojenec 0.2 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.9 19 - druge vzdrèvane osebe 0.0 20 - drugo 0.2 21 - ni upokojenec 82.7 I15. KAK[NA JE BILA VA[A KVALIFIKACIJA OB PRVI ZAPOSLITVI? 508 SJM 84 01 - NK delavec 20.8 02 - PK delavec 6.6 03 - KV delavec 23.1 04 - VKV delavec 2.5 05 - pomòni uslùbenec 0.5 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 3.0 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 17.0 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 6.0 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.2 10 - samostojni obrtnik, brez tuje delovne sile 0.3 11 - svobodni poklici 0.0 12 - kmet 0.8 13 - kme~ka gospodinja 0.8 14 - pomagajo~i ~lan v kmetijstvu - 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.4 16 - {tudent 0.2 17 - upokojenec 0.0 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.6 19 - druge vzdrèvane osebe - 20 - drugo 0.5 21 - ni bil nikoli zaposlen 16.8 I16. V KATERI PANOGI DEJAVNOSTI DELATE, STE DELALI, OZIROMA DELA OSEBA, KI VAS VZDR@UJE? 01 - industrija in rudarstvo 39.4 02 - kmetijstvo in gozdarstvo 13.1 03 - gradbeni{tvo 5.7 04 - promet in zveze 5.3 05 - trgovina, gostinstvo, turizem 10.3 06 - obrt 4.4 07 - komunalni servisi in stanovanjska dejavnost 1.3 08 - izobraèvanje, znanost, {olstvo 4.4 09 - kultura in umetnost 0.7 10 - zdravstvo 3.2 11 - socialno varstvo 0.5 12 - {port 0.2 13 - drùbene organizacije 1.2 14 - zbornice 0.0 15 - ban~ni{tvo, zavarovalni{tvo 1.7 16 - socialno zavarovanje 0.3 17 - dràvna uprava, carina 1.5 18 - sodstvo 0.4 19 - vojska, dràvna varnost, milica 1.7 20 - cerkvene ustanove 0.2 21 - drugo 4.4 I17. NAVEDITE ZADNJO [OLO, KI STE JO KON^ALI, BODISI REDNO ALI IZREDN0: 1 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 6.4 2 - nad 4 do 8 razredov oz. 1-4 razrede nìje gimnaz. 32.7 3 - nedokon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola 7.4 4 - kon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola, absolventi 3-letnega usmerjenega izobraèvanja 18.5 5 - nedokon~ana srednja {ola 2.8 6 - dokon~ana srednja {ola, absolventi 4-let. UI 20.3 7 - nedokon~ana vi{ja ali visoka {ola 2.5 8 - dokon~ana vi{ja {ola 5.1 9 - dokon~ana visoka {ola 4.2 NI17 FORMALNA IZOBRAZBA, KRATKA: SJM 84 509 1 - osnovna {ola 49.4 2 - strokovna {ola 18.5 3 - srednja {ola 22.8 4 - vi{ja, visoka {ola 9.3 I18. ALI VI OSEBNO OBDELUJETE ZEMLJO, DELATE NA ZEMLJI (^E DA), KOLIKO UR POVPRE^NO NA TEDEN? 1 - do 10 ur 23.5 2 - 11 do 20 ur 6.4 3 - 21 do 30 ur 5.3 4 - 31 do 40 ur 2.0 5 - 41 do 50 ur 2.1 6 - 51 do 60 ur 2.2 7 - 61 in ve~ ur 4.8 8 - ne dela na zemlji 53.8 NI19 ALI PREJEMATE REDNE MESE^NE DOHODKE? (~e da) KAK[EN JE BIL V ZADNJIH TREH MESECIH VA[ POPRE^NI REDNI MESE^NI DOHODEK? (vse oblike dohodka: osebni dohodek, pokojnina, {tipendija...) 1 - do 5.000 din 3.0 2 - 5.001 do 10.000 5.1 3 - 10.001 do 20.000 34.0 4 - 20.001 do 30.000 28.0 5 - 30.001 do 40.000 8.8 6 - 40.001 do 50.000 3.4 7 - b.o. 17.7 NI20 ALI STE V ZADNJIH TREH MESECIH MORDA KAJ ZASLU@ILI S HONORARNIM, DOPOLNILNIM DELOM? (~e da) KOLIKO PRIBLI@NO STE ZASLU@ILI POVPRE^NO NA MESEC? honorarni zasluèk: 1 - nima 92.0 2 - ima 8.0 povpre~ni honorarni zasluèk: 11.639,65 din I21. ALI IMATE VI ALI PA VA[A DRU@INA KAJ OBDELOVALNE ZEMLJE? 1 - od 0,1 do 0,5 ha 22.5 2 - ve~ kot 0,5 do 1 ha 6.3 3 - ve~ kot 1 do 2 ha 5.2 4 - ve~ kot 2 do 3 ha 4.0 5 - ve~ kot 3 do 5 ha 5.3 6 - ve~ kot 5 do 8 ha 3.5 7 - ve~ kot 8 do 10 ha 1.4 8 - ve~ kot 10 ha 1.5 9 - ne vem koliko 2.5 0 - nimajo zemlje 47.7 I22. ALI BI RADI KUPILI OZIROMA DOKUPILI KAJ ZEMLJE, ^E BI BILA ZA TO PRILO@NOST? 510 SJM 84 1 - bi kupil, dokupil 35.5 2 - ne bi kupil, dokupil 52.9 3 - ne vem, neodlo~en 11.7 I23. ALI STE VI ALI KDO OD VA[IH STAR[EV SODELOALI V NOB? (~e da) KAKO? 1 - da, aktivno je sodeloval v borbenih formacijah NOB 22.7 2 - da, bil je aktivist, terenec, ilegalec 15.5 3 - materialno je pomagal gibanju 14.9 4 - ni sodeloval v NOB 45.3 5 - ne ‘eli odgovoriti 1.6 I24. ALI IMATE VI ALI KDO V VA[I DRU@INI (ZAKONEC, STAR[I, OTROCI): ______________________________________________________________________________ DA NE 1 2 ______________________________________________________________________________ a) stanovanje (lastni{ko) 15.9 84.1 b) stanovanjsko hi{o 64.8 35.2 c) vikend 6.2 93.8 ______________________________________________________________________________ I25. ALI STE MORDA KAJ SLI[ALI ALI BRALI O UGOTOVITVAH RAZISKAVE “SLOVENSKO JAVNO MNENJE 1983", KI JO JE NA[ IN[TITUT IZVEDEL LANI? 1 - ni~ ne vem o tem 64.3 2 - sli{al sem, nisem bral 30.6 3 - bral sem o rezultatih 5.1 I26. TUDI V PRIHODNJE NAMERAVAMO RAZISKOVATI STAL[^A LJUDI O RAZLI^NIH DRU@BENIH VPRA[ANJIH. ALI SE VAM ZDI, DA SO TAK[NE RAZISKAVE KORISTNE, ALI NE? 1 - so koristne in jih je treba podpirati 57.5 2 - so nekoristne 10.3 3 - ne vem, neodlo~en 32.2 I27. ^E BI VAS RAZISKOVALNI IN[TITUT FSPN KDAJ V PRIHODNJIH LETIH SPET PROSIL, DA SODELUJETE PRI PODOBNI ANKETI, ALI BI SODELOVALI Z NAMI, ALI NE? 1 - da 75.6 2 - ne 10.6 3 - ne vem, neodlo~en 13.7 I28. ALI STE BIL V MAJU ALI JUNIJU LETOS ANKETIRANI V OKVIRU RAZISKAVE “KVALITETA @IVLJENJA V SLOVENIJI”? 1 - da 88.3 2 - ne 11.7 VELNAS VELIKOST NASELJA, KJER ANKETIRANEC @IVI: 1 - hi{a na samem, zaselek ali manj{a vas 30.0 SJM 84 511 2 - vas, kraj, trg z nad 500 do 2000 prebivalci 18.8 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 12.6 4 - kraj z nad 4000 do 10000 prebivalci 11.2 5 - kraj z nad 10.000 do 15.000 prebivalci 7.1 6 - kraj z nad 15.000 prebivalci Ljubljana-Maribor 20.3 TIPKS TIP KRAJEVNE SKUPNOSTI, KJER @IVI ANKETIRANEC 1 - mestna 40.6 2 - primestna 16.2 3 - va{ka 43.2 512 SJM 84 SJM 86 513 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 86 Okraj{an naslov projekta: SJM86 Osnovna vsebina projekta: ocena vidikov ‘ivljenja (sedanjost, preteklost, prihodnost), gibanje ‘ivljenjskega standarda (sedanjost, preteklost, prihodnost), kriza (vzroki, krivda, inflacija, zunanji dolgovi), razvoj zasebnega sektorja, pomembni drùbeni cilji, ocena ukrepov za stabilizacijo, delo (zadovoljstvo z delom, nagrajevanje, razlike v dohodkih), odnos do osebne prihodnosti, poloàj upokojencev, demokrati~nost odlo~anja (mònost izraànja stali{~), zveza komunistov (ugled, vloga), pomen socialisti~ne zveze, ~lanstvo v politi~nih organizacijah in delegacijah, ocena dela izvr{nih svetov in politikov, demokrati~nost volilnih postopkov, drùbena gibanja, stavke, etni~na distanca, mednacionalni odnosi v Sloveniji in Jugoslaviji (razviti - nerazviti, priseljevanje v Slovenijo), okolje, skrb za okolje, urbanizem, navezanost na kraj, zaèleni na~ini stanovanja, pojavi onesnaèvanja okolja, trditve o okolju, dilema med razvojem in okoljem, reforma izobraèvanja (ocena usmerjenega izobraèvanja, ukinitve gimnazij), znanje jezikov, vernost, verske navade, praznovanje boì~a, zavarovanje (zavarovalne navade, zadovoljstvo z zavarovalnicami, zadovoljstvo z uslùbenci, motivi za zavarovanje, na~rti), mediji (spremljanje ~asopisov, radia, TV), objektivnost medijev, Mladina, ukvarjanje s {portom, zunanja politika in varnost Jugoslavije, civilno sluènje vojske, kaznovanje, prisotnost razli~nih oblik kriminala, stali{~a do kaznovalne politike, stali{~a do smrtne kazni, kaznovanje javne besede. Naro~nik: Raziskovalna skupnost Slovenije in Zavarovalnica Triglav, Ljubljana Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Raziskovalni in{titut, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, Cveto Trampù Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2053. ^as izvedbe raziskave: marec-april 1986. Datoteka: SJM86 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 86, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1986. 514 SJM 86 A. DRU@BENOEKONOMSKE RAZMERE A1. ^E PRIMERJATE @IVLJENJE PRI NAS DANES Z @IVLJENJEM PRED PRIBLI@NO PETIMI LETI, ALI SO PO VA[I SODBI RAZMERE GLEDE NA NA[TETE STVARI DANES BOLJ[E, PRIBLI@NO ENAKE ALI SLAB[E? __________________________________________________________________________ ____ danes danes pribl. danes danes ne dosti bolje, enako slab{e, dosti vem bolje, ve~ manj slab{e, ve~ manj 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A1A Kako ‘ivijo ljudje 2.4 13.0 22.3 50.8 10.3 1.3 A1B Demokrati~nost odlo~anja 2.5 16.3 44.1 18.5 3.8 14.7 A1C Samoupravljanje 2.5 16.3 40.7 22.1 4.9 13.4 A1D Spo{tovanje dela in delavca 2.0 16.8 34.6 32.1 8.1 6.4 A1E Mònost dobiti stanovanje 1.1 9.2 10.1 46.2 25.6 7.8 A1F Mònost dobiti zaposlitev 0.8 6.1 14.5 48.5 26.6 3.5 A1G Zakonitost 1.0 10.4 46.7 18.0 5.0 18.9 A1H Mònost izobraèvanja kvalifikacija 8.2 38.7 30.2 15.4 2.1 5.3 A1I Kulturno ‘ivljenje 5.3 30.9 33.7 19.2 3.4 7.5 A1J Mònost imeti, preìvljati otroke 2.1 10.1 16.3 50.5 17.7 3.3 ______________________________________________________________________________ x) Opomba: V vpra{alniku SJM86 je vpra{anje Al.a) postavljeno kot samostojno vpra{anje A19. zaradi smiselnosti lestvice. Rezultate zaradi primerljivosti podajamo na tem mestu. A2. ALI JE VA[ SEDANJI MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE BOLJ[I, PRIBLI@NO ENAK ALI SLAB[I OD VA[EGA MATERIALNEGA POLO@AJA PRED PETIMI LETI? 1 - bolj{i kot pred 5 leti 22.3 2 - priblìno enak 34.0 3 - slab{i kot pred 5 leti 40.9 4 - ne vem, neodlo~en 2.8 A3. IN KAJ SODITE, KAK[EN BO VA[ MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE ^EZ 5 LET: 1 - bolj{i kot sedaj 12.2 2 - priblìno enak 18.9 3 - slab{i kot sedaj 40.7 4 - ne vem, neodlo~en 28.2 SJM 86 515 A4. ALI BI ZASE IN ZA SVOJO DRU@INO LAHKO REKLI: 1 - da vam ni~esar posebej ne primanjkuje, da se ni~ posebej ne omejujete 9.1 2 - da ste bolj var~ni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza ipd. 37.1 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, z denarjem se omejujete pri nakupih opreme, oblek ipd. 47.0 4 - da se mo~no omejujete tudi pri nakupu hrane 3.9 5 - da ‘ivite v pomanjkanju osnovnih dobrin 1.1 6 - da ‘ivite v rev{~ini 0.6 7 - ne vem, neodlo~en 1.3 A5. POGLEDI O SEDANJIH RAZMERAH V JUGOSLAVIJI SO [E VEDNO RAZLI^NI. KATERO OD NAVEDENIH STALI[^ JE PO VA[EM MNENJU NAJBOLJ USTREZNO? 1 - smo v prehodnih, kratkotrajnih razvojnih teàvah 9.4 2 - smo v resni gospodarski krizi 34.9 3 - ne gre samo za gospodarsko, ampak tudi za politi~no krizo, ki zadeva celo drùbo 44.9 4 - sploh ne vidi teàv, krize 1.1 5 - ne vem, neodlo~en 9.7 A6. ALI JE SEDANJA KRIZA (SEDANJE TE@AVE) PO VA[EM MNENJU PREDVSEM POSLEDICA: 1 - u~inkovanja mednarodnih politi~nih in gospodarskih razmer na razmere pri nas 7.7 2 - na{ega lastnega napa~nega in neodgovornega ravnanja in odlo~anja 47.2 3 - oboje vpliva priblìno enako 31.7 4 - ne ve, neodlo~en 11.8 5 - sploh ne vidi teàv, krize 1.5 A7. MNENJA O KRIVDI ZA SEDANJE KRIZNO STANJE SO RAZLI^NA. ALI SODITE: 1 - da so predvsem krivi politiki in vodstva 15.4 2 - da so predvsem krivi gospodarstveniki 4.0 3 - krivi so politiki in gospodarstveniki 28.3 4 - da smo krivi vsi, saj neodgovorno ravnamo kot posamezniki, delavci, potro{niki... 42.2 5 - drugo 0.2 6 - ne vem, neodlo~en 9.0 7 - sploh ne vidi teàv, krize 0.9 A8. ^E VAS SEDAJ VPRA[AMO BOLJ KONKRETN0: KDO JE KRIV ZA SEDANJO KRIZO PRI NAS? (Mòna sta bila dva odgovora) A1+A2 01 - dràvni organi, vlada, DPS, izvr{ni svet 4.5 02 - politi~ni sistem, ZK, DPO 3.9 03 - gospodarski sistem 5.5 04 - politiki 8.6 05 - gospodarstveniki 5.0 06 - gospodarstveniki in politiki, vodilni 17.2 07 - neodgovorni in nesposobni posamezniki 4.1 08 - vsi smo krivi 19.2 09 - drugo 5.4 10 - ne vidi teàv, krize, ne ve, kdo je kriv za krizo 89.6 00 - b.o. 36.9 516 SJM 86 A9. ALI SE VAM ZDI, DA SE V OKVIRU PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE RAZMERE PRI NAS OBRA^AJO NA BOLJE, NA SLAB[E, ALI NI NOBENIH VIDNIH SPREMEMB? 1 - obra~a se na bolje 12.2 2 - ni sprememb 42.7 3 - obra~a se na slab{e 35.1 4 - ne vem, neodlo~en 10.0 A10. INFLACIJA NAS PESTI @E VE^ LET. ALI NAJ BI PO VA[I OCENI K ISKANJU RE[ITEV POVABILI TUJE STROKOVNJAKE - SVETOVALCE ALI NE? 1 - da 22.1 2 - ne 56.5 3 - ne vem, neodlo~en 21.4 A11. ALI OCENJUJETE, DA NA[A VELIKA ZADOL@ENOST V TUJINI OGRO@A ALI NE OGRO@A NA[O POLITI^NO SAMOSTOJNOST IN NEODVISNOST? 1 - da 55.9 2 - ne 23.6 3 - ne vem, neodlo~en 20.5 A12. MORDA STE @E SLI[ALI, DA SEDAJ NA MAD@ARSKEM DOPU[^AJO IN SPODBUJAJO DELOVANJE OBRTI IN MALEGA GOSPODARSTVA V PRIVATNIH ROKAH. (~e da) ALI JE TO ZA SOCIALISTI^NI RAZVOJ SPREJEMLJIVO, ALI NE? 1 - je sprejemljivo 59.0 2 - ne vem, neodlo~en 31.5 3 - ni sprejemljivo 9.4 A13. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ PODRO^IJ DEJAVNOSTI. POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI PO VA[I SODBI MORALI HITREJE RAZVIJATI DRU@BENI SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR, ZATO, DA BI ^IM HITREJE PREMAGALI GOSPODARSKO KRIZO? ______________________________________________________________________________ hitreje hitreje pribl. tako bistveno ne vem, drùbeni zasebni enako kot omejiti neodlo~en sektor sektor oba do- zasebni slej sektor 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) trgovina na drobno 24.6 27.6 27.8 6.7 1.3 12.0 b) gostilne in manj{i penzioni 10.9 44.5 21.0 7.8 4.8 11.0 c) hoteli 38.7 16.2 18.7 10.1 2.2 14.2 d) prevozni{tvo 22.7 27.9 26.3 9.3 1.7 12.2 e) kmetijstvo 13.2 49.9 25.5 3.4 0.5 7.5 f) uslùnostna obrt, servisi 14.0 49.2 21.4 4.9 1.0 9.4 g) proizvodna obrt 23.0 32.0 25.6 5.7 1.3 12.4 h) manj{a industrijska podjetja 31.9 22.9 24.4 5.9 1.3 13.5 ______________________________________________________________________________ A14. KMETIJSKA PROIZVODNJA SE JE V ZADNJEM ^ASU PRECEJ MEHANIZIRALA, KME^KA SJM 86 517 POSESTVA PA SO [E VEDNO MAJHNA IN RAZDROBLJENA. KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU V ZVEZI S TEM POTREBNO STORITI? 1 - ~im ve~ zemlje naj preide iz rok posameznikov v drùbe-no lastnino 3.6 2 - zasebna posest naj ostane omejena na 10 ha obdelovalne zemlje, bolj pa je treba razvijati razli~ne oblike kooperacije med kmeti in zadrugami, kombinati 24.4 3 - odpraviti omejitev zasebne posesti na 10 ha obdelovalne zemlje in dovoliti kmetu, da dokupi toliko zemlje, kolikor jo lahko obdeluje 64.5 4 - kaj drugega 1.1 5 - ne vem, neodlo~en 6.4 A15. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ CILJEV IN RAVNANJ, KI SO POMEMBNI ZA UREJANJE DRU@BENIH RAZMER PRI NAS, VI PA NAM POVEJTE, KOLIKO SE ZANJE ZAVZEMATE, ALI NE ZAVZEMATE? ______________________________________________________________________________ zelo se srednje bolj ma- sploh se ne vem zavze- se zav- malo se ne zav- neod- mam zemam zavzemam zemam lo~en 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) bolj{e nagrajevanje delavcev v neposredni proizvodnji 67.7 21.1 3.9 1.9 5.4 b) izbor najbolj izobraènih in strokovnih ljudi na vodilne funkcije 63.3 22.1 5.8 2.4 6.5 c) dajanje ve~jih pooblastil dr- ‘avnim organom zaradi ve~je u~inkovitosti v odpravljanju negativnih pojavov 25.6 23.4 17.2 14.8 18.9 d) {irjenje mònosti zaposlova- nja v zasebnih delavnicah 37.5 35.4 11.2 6.0 9.9 e) izbor najbolj po{tenih ljudi na odgovorna mesta 80.1 11.4 3.0 0.9 4.5 f) zagotavljanje odlo~ilnega vpliva strokovnjakov pri odlo~anju o vseh vànih vpra{anjih v na{i drùbi 54.8 24.2 7.0 3.6 10.4 g) aktivnej{a vloga dràvnih or- ganov pri re{evanju sporov med posameznimi delovnimi organizacijami 28.6 23.1 16.5 12.3 19.5 h) zmanj{anje davka na zemljo in drugo imovino, ki je v zasebni lasti 46.2 24.2 11.5 7.9 10.1 i) bolj{e pla~e za delavce v prosveti, zdravstvu, kulturi in znanosti 56.8 25.2 6.9 3.1 8.0 ______________________________________________________________________________ A16. IZBOLJ[ANJE RAZMER V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU IN DRU@BI KOT CELOTI TERJA V PRIHODNJEM OBDOBJU DOLO^ENE UKREPE, @RTVE IN ODPOVEDI LJUDI IN 518 SJM 86 KOLEKTIVOV. ALI BI PO VA[EM MNENJU NA[TETE OMEJITVE, ODPOVEDI IN NAPORE MORALI SPREJETI, BI JIH LAHKO SPREJELI, ALI PA JIH NE BI SMELI SPREJETI? ______________________________________________________________________________ moramo lahko ne smemo ne vem, sprejeti sprejmemo sprejeti neodlo~en 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) manj denarja za po- ve~anje OD in ‘iv- ljenjskega standarda 7.3 11.0 75.1 6.7 b) ljudje naj bi ve~ in bolje delali 73.3 20.6 2.7 3.4 c) manj denarja za {olstvo, zdravstvo, kulturo 4.1 11.9 77.2 6.8 d) gradili naj bi manj novih tovarn 19.8 30.0 33.4 16.9 e) manj naj bi vlagali v modernizacijo tovarn 9.2 11.2 69.9 9.7 f) manj ljudi naj bi na novo zaposlili 6.9 11.6 71.9 9.5 g) ukiniti bi morali nerentabilna podjetja 63.0 18.6 8.4 10.0 h) manj bi morali uva- ‘ati in ve~ izvaàti 68.2 17.4 5.7 8.6 i) delavci v TOZD bi morali imeti odlo~ilen vpliv na odlo~anje 69.0 18.9 2.7 9.4 j) ukiniti bi morali vsako obliko razsipni{tva, repre- zentanco in razmetavanje drùbenih sredstev 79.6 11.7 2.6 6.0 k) manj denarja za vojsko 32.7 25.5 26.4 15.4 l) manj denarja za znanstveno delo in raziskovanje 8.5 13.2 68.0 10.3 m) manj denarja za pomo~ nerazvitim 29.4 31.7 26.1 12.8 n) s predpisi bi morali dolo~ati vi{ino cen 48.1 19.1 20.2 12.6 o) manj{a ponudba in ob~asno po- manjkanje osnovnih potro{nih dobrin 5.1 10.0 76.3 8.6 p) pove~anje davka na promet dobrin za potrebe zveznega prora~una 8.2 12.4 62.0 17.4 r) pove~ati davek na lastni{ka stanovanja stanovanjske hi{e 5.6 11.0 74.7 8.7 s) pove~ati davek na vikende 44.6 29.6 15.8 10.1 ______________________________________________________________________________ A17. KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENOGOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI OBMO^JI V SLOVENIJI? 1 - manj razvita obmo~ja naj sama skrbijo za svoj razvoj 9.2 2 - to naj bo predvsem skrb vseslovenske skupnosti, zlasti pa njenih razvitih obmo~ij 28.3 3 - manj razvita obmo~ja naj sama skrbijo zase, slovenska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 53.8 4 - ne vem, neodlo~en 8.7 A18. ALI STE TUDI VI OSEBNO PRIPRAVLJENI KAJ PRISPEVATI V PRID RE[EVANJA KRIZE IN ZA STABILIZACIJO DRU@BENIH RAZMER? SJM 86 519 1 - da 74.5 2 - ne 10.3 3 - neodlo~en 15.2 A19. ALI PO VA[I OCENI LJUDJE DANES DELAJO VE^ ALI MANJ KOT PRED PETIMI LETI? 1 - dosti ve~ 6.5 2 - ve~ 19.7 3 - priblìno enako 35.6 4 - manj 28.4 5 - dosti manj 5.2 6 - ne vem, neodlo~en 4.6 B. DEL0, NAGRAJEVANJE B1. ALI STE ZADOVOLJNI S SVOJIM DELOM? 1 - zelo sem zadovoljen 10.8 2 - sem zadovoljen 59.5 3 - ne morem re~i, ali sem zadovoljen ali ne 21.7 4 - nisem zadovoljen 7.6 5 - zelo sem nezadovoljen 0.4 B2. IN KAKO STE ZADOVOLJNI S SVOJIM OSEBNIM DOHODKOM OZIROMA ZASLU@KOM? 1 - zelo sem zadovoljen 1.9 2 - sem zadovoljen 28.4 3 - ne morem re~i ali sem zadovoljen ali ne 23.1 4 - nisem zadovoljen 32.0 5 - zelo sem nezadovoljen 4.9 6 - nimam dohodka, zaslùka 9.8 B3. V KOLIK[NI MERI LAHKO PRI SVOJEM DELU IZRAZITE SVOJE SPOSOBNOSTI IN IDEJE? 1 - da, dosti mònosti imam 18.3 2 - precej mònosti imam 34.9 3 - malo mònosti imam 25.1 4 - sploh nimam mònosti 9.4 5 - ne vem, neodlo~en 12.4 B4. ALI STE VI NA^ELOMA BOLJ ZA TO, DA DAMO: 1 - ve~je nagrade najuspe{nej{im delavcem, strokovnjakom in izumiteljem, ~etudi se s tem pove~ujejo razlike med ljudmi 54.7 2 - moramo predvsem gledati na to, da ne bo pri{lo do ve~jih razlik med ljudmi, ~etudi to pomeni manj{e nagrade za najuspe{nej{e delavce, strokovnjake, izumitelje 34.1 3 - ne vem, neodlo~en 11.2 B5. ^LOVEK SE POGOSTO VPRA[A “ZAKAJ PRAVZAPRAV DELAM”? ALI KATERI OD NAVEDENIH ODGOVOROV USTREZA VA[I SITUACIJI? IZBERITE DVA NAJPOMEMBNEJ[A IN JU UVRSTITE PO POMENU. (Mòna sta dva odgovora) 520 SJM 86 B5I+B5II 01 - da sploh lahko ‘ivim 51.6 02 - da si zagotovim ~im bolj udobno, brezskrbno ‘ivljenje 23.9 03 - da si zagotovim mirno ‘ivljenje v starosti 35.0 04 - da zagotovim otrokom bolj{o prihodnost 51.0 05 - delo mi predstavlja zadovoljstvo in veselje 19.9 06 - da si zagotovim mònosti za kulturo, rekreacijo 2.5 07 - da si zagotovim sredstva za uìvanje na potovanjih in dopustih 2.2 08 - da si pridobim ~im ve~ materialnih dobrin 4.5 09 - da si pridobim ~im vi{ji drùbeni poloàj, da napredujem 1.4 10 - ni~ od tega, drugo 3.8 00 - b.o. 0.6 B6. ALI JE NAGRAJEVANJE PRI NAS TAKO UREJENO, DA JE TISTI, KI VE^ DELA, TUDI DEJANSKO BOLJE PLA^AN ALI NE? PRESODITE NA OSNOVI LASTNE IZKU[NJE IN IZKU[NJE VA[IH BLI@NJIH! 1 - da, v celoti je tako urejeno 3.2 2 - ve~inoma je tako urejeno 17.4 3 - ve~inoma ni tako urejeno 43.5 4 - sploh ni tako urejeno 28.3 5 - ne vem kako, neodlo~en 7.5 B7. KAK[NE SO POSLEDICE PRAKSE DELITVE OSEBNIH DOHODKOV NA MED^LOVE[KE ODNOSE V KOLEKTIVIH? 1 - izredno slabe 6.0 2 - slabe 35.2 3 - ne vem, neodlo~en 18.0 4 - dobre 10.5 5 - izredno dobre 0.8 6 - ni zaposlen 29.6 B8. ALI SE V ZADNJEM ^ASU SOCIALNE RAZLIKE MED LJUDMI PRI NAS V SLOVENIJI ZOPET POGLABLJAJO ALI NE? 1 - poglabljajo se 69.0 2 - ni sprememb 14.3 3 - razlike so manj{e 5.2 4 - ne vem,neodlo~en 11.5 B9. ALI MISLITE, DA BI BILO POTREBNO RAZLIKE V OSEBNIH DOHODKIH PRI NAS NA SPLOH ZMANJ[ATI, POVE^ATI ALI ODPRAVITI, ALI PA SO TAK[NE RAZLIKE, KAKR[NE SO SEDAJ, PRAVILNE? 1 - razlike naj se pove~ajo 14.4 2 - razlike naj ostanejo take, kakr{ne so 14.4 3 - razlike naj se zmanj{ajo 56.8 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 4.2 5 - ne vem, neodlo~en 10.1 B10. KAK[EN BI MORAL BITI PO VA[EM MNENJU ODNOS MED NAJNI@JIM IN NAJVI[JIM OD V SLOVENIJI - ^E IZHAJA IZ DELA? 1 - vsi OD bi morali biti priblìno enaki 9.1 2 - 1 : 2 18.7 SJM 86 521 3 - 1 : 3 25.3 4 - 1 : 4 12.2 5 - 1 : 5 6.4 6 - 1 : 6 1.2 7 - 1 : 7 1.2 8 - razmerje ne bi smelo biti omejeno 9.8 9 - ne vem, neodlo~en 16.1 B11. ALI JE PO VA[EM MNENJU BOLJE: 1 - zagotoviti ~im hitrej{e pove~anje proizvodnje, ~etudi se pri tem pove~a neenakost med ljudmi 44.2 2 - zagotoviti ~im ve~ enakosti med ljudmi, ~etudi bi to pomenilo po~asnej{i razvoj 28.4 3 - ne vem, neodlo~en 27.4 B12. ALI BI LAHKO NAVEDLI KAK PRIMER PRIVILEGIJA ALI NEUPRAVI^ENE KORISTI IZ VA[EGA OKOLJA? (~e da) KDO SE JE OKORISTIL IN KAKO? (Mòna sta bila dva odgovora) A1+A2 1 - vodilni v politiki 1.3 2 - vodilni in vodstveni delavci na sploh 5.5 3 - ljudje, ki imajo denar, premoènje, obrtniki 1.1 4 - izobraènci 0.1 5 - drugi 4.7 6 - ne more, no~e odgovoriti, tèko bi odgovoril 3.3 7 - ne ve, kdo se je okoristil, a ve za tak primer 3.2 8 - ne ve za tak primer 43.2 9 - v mojem okolju ni izkori{~anja 2.7 0 - brez odgovora 35.8 B13. KAKO VPLIVAJO PRI NAS NA ^LOVEKOVO NAPREDOVANJE PRI DELU NASLEDNJE ZNA^ILNOSTI? ______________________________________________________________________________ zelo vpli- kakor v glavnem sploh ne vem vpliva va kdaj ne vpliva ne vpliva 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) u~inkovitost 11.9 43.0 27.0 6.5 2.4 9.2 b) znanje, ustvarjalnost 16.4 49.0 20.6 5.3 1.4 7.4 c) komol~arstvo, brezobzirnost, 21.9 36.1 17.8 7.5 3.2 13.5 karierizem d) aktivnost v samoupravnih 16.2 46.8 16.8 6.3 2.1 11.8 organih in DPO e) izku{nje, starost, stà 10.9 50.1 21.5 7.8 2.8 6.9 f) ubogljivost, podrejenost 9.9 38.9 24.1 13.7 4.7 8.7 g) zveze, poznanstva, protek- cija 44.5 32.1 11.3 4.1 1.9 6.1 h) pretekle zasluge 11.9 40.6 22.9 10.0 3.7 10.9 i) ~lanstvo v ZK 23.6 36.6 14.4 9.5 3.9 12.0 j) nacionalna pripadnost 4.8 19.9 20.1 24.5 16.1 14.7 ______________________________________________________________________________ B14. ALI MISLITE, DA BO V NASLEDNJIH LETIH RAZVOJ PRINESEL KAJ TAKEGA, KAR BI LAHKO OGROZILO VA[O ZAPOSLITEV, ALI NE? 1 - ne 37.9 2 - da 11.2 522 SJM 86 3 - ne vem, neodlo~en 21.1 4 - ni zaposlen 29.8 B15. KAJ BI REKLI, ALI SEDAJ, KO SMO V GOSPODARSKI KRIZI, VE^ RAZMI[LJATE: 1 - o prihodnosti, o tem, kar nas ~aka 43.2 2 - o tem, kaj je sedaj 6.3 3 - o obojem 25.9 4 - ni~ ve~ ne razmi{ljam kot prej 7.8 5 - sploh ne razmi{ljam o tem, kar bo, pa bo 13.5 6 - ne vem, neodlo~en 3.3 B16. LJUDJE IMAJO RAZLI^NE PREDSTAVE O PRIHODNOSTI. KAK[NA JE VA[A SPLO[NA PREDSTAVA O PRIHODNOSTI? ALI GLEDATE NA PRIHODNOST PREDVSEM: 1 - z optimizmom, pri~akujem, da bo v prihodnje dobro 48.2 2 - s pesimizmom, ni~ dobrega ne pri~akujem od prihodnosti 36.1 3 - ne vem, neodlo~en 15.7 B17. V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, OB^INAH IN V REPUBLIKI SE PRETE@NO UKVARJAJO S SPROTNIM RE[EVANJEM TEKO^IH ZADEV, ZMANJKUJE PA JIM SREDSTEV IN SIL ZA ISKANJE DOLGORO^NIH RAZVOJNIH RE[ITEV. ALI JE PO VA[I OCENI V SEDANJIH RAZMERAH: 1 - treba dati ve~ sredstev in sil za iskanje dolgoro~nih razvojnih re{itev 51.9 2 - je ‘e prav tako, kot je sedaj, tro{imo dovolj sredstev in sil za te namene 15.9 3 - bilo bi le zapravljanje sil in sredstev, zato lahko tro{imo manj 8.7 4 - drugo 1.2 5 - ne vem, neodlo~en 22.3 B18. KAK[EN JE NA SPLO[NO VA[ ODNOS DO PRIHODNOSTI? 1 - po svojih mo~eh sku{am vplivati na nadaljnji razvoj 29.3 2 - z zanimanjem spremljam razvojne tokove 37.7 3 - bo kar bo, prepu{~am se usodi in drugim 22.7 4 - drugo 1.6 5 - ne vem, neodlo~en 8.7 B19. LJUDJE POGOSTO DELAJO TUDI IZVEN DELOVNEGA ^ASA IN IZVEN SLU@BE, DA ZASLU@IJO KAJ VE^, DA SI ZGRADIJO HI[O, UREDIJO, OBDELAJO ITD. KOLIKO UR PRIBLI@NO POVPRE^NO NA TEDEN DELATE: A. Nadure v podjetju: 1 - 1-10 ur 13.8 2 - 11-20 ur 2.3 3 - 21 in ve~ ur 0.7 4 - je zaposlen, ne dela nadur 29.4 0 - b.o. 53.7 B. “Privatno”, da kaj zasluìm: 1 - 1-10 ur 6.1 2 - 11-20 ur 2.2 3 - 21 in ve~ ur 2.0 0 - b.o., ne dela privatno 89.7 SJM 86 523 C. Za sebe, za prijatelje, sosede, brez pla~ila: 1 - 1-10 ur 31.4 2 - 11-20 ur 9.0 3 - 21 in ve~ 12.1 0 - b.o., ne dela 47.6 B20. ALI JE V SEDANJIH GOSPODARSKIH RAZMERAH DOBRO ALI SLABO, ^E V DELOVNIH ORGANIZACIJAH SKRAJ[UJEJO DELOVNI ^AS NA MANJ KOT 42 UR NA TEDEN? 1 - to je dobro, ~e se pove~a produktivnost 51.9 2 - to je dobro, ~e se pove~a zaposlenost 20.6 3 - to je dobro, iz drugih razlogov 2.8 4 - to je dobro, ne glede na posledice 2.8 5 - to je slabo 10.5 6 - ne vem, neodlo~en 11.4 B21. ALI BI BILO PO VA[EM MNENJU PRAV, ALI NE BI BILO PRAV, ^E BI DELAVCU, KI BREZ OPRAVI^ILA NE PRIDE NA DELO VE^ DNI, PRENEHALO DELOVNO RAZMERJE? 1 - bilo bi prav 83.3 2 - ne vem, neodlo~en 9.1 3 - ne bi bilo prav 7.6 B22. KAJ MENITE, ALI BI LAHKO DOVOLILI, DA BI LJUDJE PRI NAS, NAMESTO V BANKE (ZA OBRESTI) VLAGALI SVOJ DENAR V PODJETJA (NA OBVEZNICE) IN ZA TO OD NJIH PREJEMALI DEL DOBI^KA? 1 - to moramo dovoliti, saj je koristno tako za podjetja, kot za ljudi 25.4 2 - to bi lahko dovolili le za~asno, da se izvle~emo iz gospodarske krize 21.4 3 - tega ne bi smeli dovoliti 19.2 4 - ne vem, neodlo~en, ne poznam teh stvari 34.0 B23. KAKO SI VI ZAMI[LJATE @IVLJENJE V STAROSTI? (za starej{e ob~ane) KAKO BI @ELELI PRE@IVLJATI SVOJA STARA LETA? 1 - pri svoji druìni, s svojci, sorodniki 68.9 2 - v domu upokojencev 3.8 3 - sam zase, brez posebne drùbene skrbi 10.1 4 - v svojem stanovanju, vendar z drùbeno pomo~jo patronàno slùbo, privoz hrane itd) 5.0 5 - skupaj z drugimi starej{imi v stanovanju 0.7 6 - druga~e 0.9 7 - ne vem, neodlo~en 10.5 B24. KAJ OD NAVEDENEGA JE PO VA[EM MNENJU UPOKOJENCE IN STAREJ[E LJUDI NAJBOLJ PRIZADELO V ZAOSTRENIH RAZMERAH V OBDOBJU OD 1980 DO 1985? (Mòna sta dva odgovora) B24I+B24II 1 - veliko zaostajanje pokojnin v primerjavi z nara{~anjem 524 SJM 86 ‘ivljenjskih stro{kov 85.6 2 - omejevanje honorarnega dela za upokojence 9.6 3 - neugodni pogoji za upokojitev zaradi padanja vrednosti osebnega dohodka v zadnjih letih 55.4 4 - pomanjkanje prehrambenih in gospodinjskih dobrin 6.6 5 - pomanjkanje zdravil 6.5 6 - njihova zapostavljenost v zdravstvenih ustanovah 3.6 7 - njihova splo{na zapostavljenost v drùbi 14.5 8 - ne vem, neodlo~en 6.6 9 - b.o. 11.5 B25. ALI NAJ BI BILE POKOJNINE PREDVSEM: 1 - socialna pomo~ in upokojenec pa~ mora svoje potrebe omejiti 3.4 2 - povra~ilo za minulo delo, ki mu zagotavlja dostojno 91.4 preìvljanje v starosti 3 - kaj drugega 0.5 4 - ne vem, neodlo~en 4.7 C. POLITI^NI SISTEM, VOLITVE C1. ALI IMA PO VA[I OCENI NAVADEN OB^AN V NA[I DRU@BI DANES DOVOLJ MO@NOSTI ZA VPLIVANJE NA ODLO^ITVE O POMEMBNIH DRU@BENIH PROBLEMIH, ALI NE? 1 - vse mònosti ima 7.2 2 - dovolj mònosti ima 25.0 3 - nima dovolj mònosti 44.8 4 - sploh nima mònosti 14.0 5 - ne vem, neodlo~en 9.0 C2. ALI POLITI^NI VODITELJI OB SPREJEMANJU POMEMBNIH ODLO^ITEV PRI NAS DOVOLJ ALI PREMALO UPO[TEVAJO MNENJA OB^ANOV? 1 - v celoti upo{tevajo 1.5 2 - ve~inoma upo{tevajo 15.0 3 - le malo upo{tevajo 58.3 4 - sploh ne upo{tevajo 13.4 5 - ne vem, neodlo~en 11.9 SJM 86 525 C3. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ STALI[^ O ZVEZI KOMUNISTOV. ZANIMA NAS, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE? ______________________________________________________________________________ popolnoma v glav- ne vem, v glav- sploh se strin- nem se neodlo- nem se se ne jam stri- ~en ne stri- stri- njam njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) ZK mora energi~no prevzeti v svoje roke re{evanje vseh pere~ih drùbenih in poli- ti~nih problemov 29.7 30.5 23.2 12.0 4.6 b) ZK mora biti edina politi- ~na sila v na{i drùbi, da bi lahko uresni~ila interese delavskega raz- reda 19.1 26.3 25.9 19.2 9.5 c) ZK bi morala biti le ena od politi~- nih strank, vsak po- sameznik pa bi sam presodil, za katero bi se opredelil 21.4 24.4 28.7 14.3 11.2 d) ZK je politi~na organiza- cija, ki je izpolnila svojo vlogo v drùbi v dolo~enem obdobju, danes pa je preìvela in ni ve~ potrebe za njeno delovanje 5.8 12.2 30.8 29.1 22.1 ______________________________________________________________________________ C4. ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE IN ZVEZA KOMUNISTOV SLOVENIJE SE V TEM LETU PRIPRAVLJATA NA SVOJA KONGRESA. KATERIM OD NAVEDENIH DRU@BENIH VPRA[ANJ BI SE PO VA[EM MNENJU ZK PREDVSEM POSVETILA? (Mòni so bili trije odgovori) C4I+II+III 01 - drùbeni poloàj delavca 60.2 02 - razvoj samoupravljanja 16.2 03 - izbolj{anje ‘ivljenjskega standarda 67.8 04 - krepitev drùbene vloge zveze komunistov 5.6 05 - razvijanje enakopravnosti narodov in narodnosti 19.3 06 - zmanj{evanje socialnih razlik 40.8 07 - hitrej{i gospodarski razvoj in stabilizacija 42.7 08 - problemi mladine in ‘ensk 10.3 09 - razmere v svetu in neuvr{~ena politika 6.9 10 - drugo 1.5 11 - ne vem, neodlo~en 8.6 C5. ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE ZAVZEMA ZVEZA KOMUNISTOV PRI NAS, SKLADNA Z INTERESI VE^INE, ALI NE? 1 - povsem je skladna 12.3 2 - deloma je skladna 50.4 3 - ni skladna 16.6 4 - ne vem, neodlo~en 20.8 C6. KAK[EN UGLED IMA PO VA[I OCENI ZVEZA KOMUNISTOV MED LJUDMI V VA[EM OKOLJU, 526 SJM 86 KRAJU? 1 - zelo velik ugled 1.5 2 - velik ugled 7.0 3 - srednji ugled 41.0 4 - majhen ugled 22.9 5 - zelo majhen ugled 8.9 6 - sploh nima ugleda 6.3 7 - ne vem, neodlo~en 12.4 C7. ALI BI SOCIALISTI^NA ZVEZA MORALA IMETI O VSEH POMEMBNIH VPRA[ANJIH VEDNO ENAKA STALI[^A KOT ZVEZA KOMUNISTOV, ALI NE? 1 - vedno enaka stali{~a 24.9 2 - kakor kdaj, odvisno od vpra{anj 55.1 3 - vedno razli~na stali{~a 3.1 4 - ne vem, neodlo~en 17.0 C8. ^E BI IZ TEH ALI ONIH RAZLOGOV SOCIALISTI^NA ZVEZA V VA[I OB^INI PRENEHALA S SVOJO DEJAVNOSTJO IN VPLIVOM, ALI MISLITE, DA BI JO VE^INA LJUDI POGRE[ALA, ALI NE? 1 - ve~ina ljudi je sploh ne bi pogre{ala 12.5 2 - ve~ina ljudi je ne bi preve~ pogre{ala 28.3 3 - ve~ina ljudi bi jo pogre{ala 35.6 4 - ve~ina ljudi bi jo zelo pogre{ala 3.2 5 - ne vem, neodlo~en 20.6 C9. KAJ MENITE, ALI SE SZDL UKVARJA Z VPRA[ANJI, KI NAJBOLJ PRIZADEVAJO OB^ANE, ALI NE? 1 - da 41.9 2 - ne 23.8 3 - ne vem 34.3 C10. ALI OPA@ATE PRI TEM V ZADNJIH LETIH KAK[EN NAPREDEK, ALI POSLAB[ANJE? 1 - napredek 15.3 2 - poslab{anje 15.6 3 - ni~ se ni spremenilo 44.2 4 - ne vem, neodlo~en 24.9 C11. ALI MENITE, DA POSTOPKI VOLILNIH IN KADROVSKIH PRIPRAV, KI JIH VODI SZDL, ZAGOTAVLJAJO, DA PRIDEJO NA ODGOVORNA IN ODLO^UJO^A MESTA NAJBOLJ SPOSOBNI LJUDJE, ALI NE? 1 - da, vedno 14.2 2 - v~asih, ne vedno 57.8 3 - sploh ne 14.8 4 - ne vem, neodlo~en 13.2 C12. GLEDE NA TE@AVE IN KRIZE, KI JIH DO@IVLJAMO V ZADNJIH LETIH, ALI BI ZASE SJM 86 527 REKLI, DA ZAUPATE ALI NE ZAUPATE V POLITI^NI SISTEM SOCIALISTI^NEGA SAMOUPRAVLJANJA? 1 - v celoti zaupam 13.9 2 - ve~inoma zaupam 45.2 3 - ve~inoma ne zaupam 20.6 4 - sploh ne zaupam 6.3 5 - ne vem, neodlo~en 14.0 C13. V KATERE DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE STE V^LANJENI? ALI V NJIH DELUJETE IN ALI IMATE FUNKCIJO? ______________________________________________________________________________ nisem sem delujem, imam ni zaposlen ~lan ~lan funkcijo 1 2 3 5 ______________________________________________________________________________ a) socialisti~na zveza (SZDL) 34.3 61.8 3.9 b) zveza komunistov (ZK) 89.3 8.4 2.3 c) zveza sindikatov 12.2 53.7 4.7 29.4 d) zveza socialisti~ne mladine (ZSM) 82.2 16.0 1.8 e) zveza borcev (ZB) 93.7 5.5 0.8 ______________________________________________________________________________ C14. ALI STE ^LAN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI? (~e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI POSTATI ^LAN TEH ORGANOV, DELEGACIJ, ALI NE? 1 - je ~lan 5.3 2 - ni ~lan - bi bil pripravljen postati 50.6 3 - ni ~lan - ne bi bil pripravljen postati 32.4 4 - ni ~lan - ne ve, neodlo~en 9.5 5 - b.o. 2.3 C15. ALI STE ^LAN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJE V DELOVNI ORGANIZACIJI? (^e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI POSTATI ^LAN TEH ORGANOV, DELEGACIJ, ALI NE? 1 - je ~lan 24.5 2 - ni ~lan - bi bil pripravljen postati 21.0 3 - ni ~lan - ne bi bil pripravljen postati 15.6 4 - ni ~lan - ne ve, neodlo~en 11.0 5 - ni zaposlen 27.8 C16. ALI VAM SZDL OMOGO^A ALI NE OMOGO^A, DA LAHKO IZRAZITE NASPROTOVANJE POLITIKI, KI SE Z NJO NE STRINJATE? 1 - da, vedno 14.3 2 - v~asih, ne vedno 32.3 3 - sploh ne 16.0 4 - ne vem, neodlo~en 37.4 C17. ALI DELOVANJE ZVEZNEGA IZVR[NEGA SVETA (ZVEZNE VLADE) V MINULEM OBDOBJU OCENJUJETE KOT USPE[NO, ALI NEUSPE[NO? 528 SJM 86 1 - kot zelo uspe{no 2.1 2 - v glavnem uspe{no 40.6 3 - ne vem, neodlo~en 29.1 4 - v glavnem neuspe{no 25.1 5 - povsem neuspe{no 3.0 C18. ALI DELOVANJE SLOVENSKEGA IZVR[NEGA SVETA (SLOVENSKE VLADE) V MINULEM OBDOBJU OCENJUJETE V GLAVNEM KOT USPE[NO, ALI NEUSPE[NO? 1 - kot zelo uspe{no 4.2 2 - v glavnem uspe{no 48.6 3 - ne vem, neodlo~en 29.6 4 - v glavnem neuspe{no 16.1 5 - povsem neuspe{no 1.5 C19. ENI SE ZAVZEMAJO ZA TO, DA TISTI NAJBOLJ ODGOVORNI FUNKCIONARJI, KI SO NAS PRIVEDLI V KRIZO, V PRIHODNJE NE BI VE^, OPRAVLJALI ODGOVORNIH FUNKCIJ, KAJ PA MENITE VI? 1 - sogla{am 76.0 2 - le deloma sogla{am 12.4 3 - ne sogla{am 3.9 4 - ne vem, neodlo~en 7.6 C20. POLITIKI, VODILNI FUNKCIONARJI DANES NE BI SMELI DELOVATI LE PO OB^UTKU, BITI BI MORALI STROKOVNO USPOSOBLJENI IN RAZGLEDANI LJUDJE. ALI SO PO VA[I OCENI NA[I POLITIKI DOBRO USPOSOBLJENI, ALI NE? 1 - velika ve~ina je dobro usposobljena in razgledana 9.6 2 - kar dosti jih je dobro usposobljenih in razgledanih 29.2 3 - manj{i del je dobro usposobljen in razgledan 34.0 4 - le malokdo je dobro usposobljen in razgledan 13.4 5 - ne vem, neodlo~en 13.7 C21. ALI VESTE, KDO JE PREDLAGAN ZA NOVEGA PREDSEDNIKA ZVEZNEGA IZVR[NEGA SVETA? 1 - ustrezen odgovor 25.1 2 - neustrezen odgovor 4.3 3 - ne vem, kdo je kandidat 70.6 (^e ve ustrezen odgovor) C22. ALI BI LAHKO REKLI, DA MU ZAUPATE, DA BO USPE[NO VODIL ZVEZNI IZVR[NI SVET, ALI NE? 1 - zaupam mu 10.9 2 - neodlo~en 11.5 3 - ne zaupam mu 3.6 4 - ne vem, kdo je kandidat 74.0 C23. ALI SE V VA[EM DELOVNEM IN KRAJEVNEM OKOLJU DOGAJA, DA JAVNO IZRA@ENA STALI[^A IN KRITIKE POVZRO^IJO NEPRIJETNE POSLEDICE ZA TISTEGA, KI JIH JE SJM 86 529 IZREKEL? 1 - da, pogosto prihaja do takih primerov 13.2 2 - do takih primerov prihaja le v~asih 31.5 3 - ne prihaja do tak{nih primerov 34.3 4 - ne vem 21.0 C24. ALI STE MORDA KAJ SLI[ALI, BRALI O “KRITI^NI ANALIZI POLITI^NEGA SISTEMA"? 1 - ni~ ne vem o tem 51.6 2 - nekaj sem sli{al, bral 41.5 3 - sem dobro seznanjen, sem jo prebral 6.9 C25. ALI STE V ZADNJEM LETU V VA[I DELOVNI ORGANIZACIJI, KRAJEVNI SKUPNOSTI KDAJ GLASOVALI ZA KAKO ODLO^ITEV, NE DA BI VEDELI, ZA KAJ JE PRAVZAPRAV [LO? (~e da) KAKO POGOSTO TAKO GLASUJETE? 1 - da, obi~ajno tako glasujem 4.3 2 - da, ve~krat sem ‘e tako glasoval 8.4 3 - da, sem ‘e tako glasoval, ~eprav obi~ajno vem, za kaj gre 15.2 4 - ne, vedel sem, za kaj sem glasoval 36.9 5 - ne, nisem glasoval, ~e nisem vedel, za kaj je {lo 26.5 6 - v zadnjem letu nisem o ni~emer glasoval 8.5 C26. KOLIK[EN ODSTOTEK OB^ANOV BI SE MORALO PO VA[EM MNENJU STRINJATI S PREDLOGOM ZA UVEDBO NEKE NOVE RE[ITVE V SLOVENIJI (NPR. REFORME IZOBRA@EVANJA), PREDNO BI JO SMELI UVELJAVITI V PRAKSI? povpre~no 66.2 % C27. ALI BI NA SPLOH REKLI SAMI ZASE, DA V KRAJEVNEM OKOLJU, DELOVNI ORGANIZACIJI: 1 - raj{i aktivno nastopate, ~etudi je to naporno 21.0 2 - raj{i gledate, poslu{ate, sledite dogajanjem 30.1 3 - v~asih eno, v~asih drugo 35.4 4 - ne vem, neodlo~en 13.5 C28. ZA NAMI SO SKUP[^INSKE VOLITVE. ALI IMATE OB^UTEK, DA STE SODELOVALI PRI PRESOJI IN DOLO^ANJU KANDIDATOV ZA VODILNE FUNKCIJE? ______________________________________________________________________________ sem nisem ne vem sodeloval sodeloval 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) v va{i ob~ini 48.7 43.6 7.6 b) na ravni republike 15.5 73.7 10.8 c) na ravni federacije 12.7 75.9 11.4 ______________________________________________________________________________ C29. OBSTAJAJO RAZLI^NA MNENJA O TEM, ALI JE BOLJE, DA NA VOLITVAH SODELUJE VE^ KANDIDATOV, ALI SAMO TOLIKO, KOLIKOR SE JIH VOLI. KAJ MISLITE 0 TEM? 530 SJM 86 1 - volitve z ve~ kandidati so bolj demokrati~ne in prispevajo k razvoju politi~ne odgovornosti izvoljenih 60.6 2 - ni bistveno, koliko bo kandidatov, temve~ to, kako so bili postavljeni in ali so to najbolj{i kandidati 28.8 3 - postavljanje ve~ kandidatov vodi do konkurence med osebnostmi, do borbe za oblast, ki ne prispeva k raz-3.1 voju demokracije 4 - ne vem, neodlo~en 7.5 D. DRU@BENA GIBANJA, MLADINA D1. V ZADNJIH LETIH SE TUDI V SLOVENIJI POJAVLJAJO IN RAZVIJAJO RAZLI^NA DRU@BENA GIBANJA (EKOLO[KA, MIROVNA, ZA ZA[^ITO NARAVNIH IN KULTURNIH VREDNOT). ALI STE O TEM KAJ SLI[ALI? (~e da) KAK[NO MESTO NAJ BI IMELA TA GIBANJA V NA[I DRU@BI? 1 - delovala naj bi spontano in neodvisno od drùbenopoliti~nih organizacij 25.3 2 - delovala naj bi samostojno, vendar v okvirih SZDL 30.6 3 - samostojno organiziranje ni potrebno, zato imamo SZDL 3.8 4 - kaj drugega 0.8 5 - ne ve, kak{no mesto naj bi ta gibanja imela 15.6 6 - nisem {e sli{al za ta gibanja 23.9 D2. ALI BI BILI VI PRIPRAVLJENI SODELOVATI, ALI MOGO^E @E SODELUJETE V DELU KATEREGA OD TAKIH GIBANJ? 1 - ‘e sodelujem 2.8 2 - bi bil pripravljen sodelovati 44.5 3 - nisem pripravljen sodelovati 23.1 4 - ne vem, neodlo~en 29.5 D3. V LETU 1985 JE BILO V SLOVENIJI NEKAJ POIZKUSOV, DA BI DELAVCI KOLEKTIVNO ZAPUSTILI SINDIKAT. NEKAJ JE BILO TUDI INDIVIDUALNIH IZSTOPOV. KAK[NO JE VA[E MNENJE O TEM? 1 - ne strinjam se z izstopi, ker sindikat uspe{no zastopa interese vseh delavcev 15.9 2 - ne strinjam se z izstopi; ~e sindikat ne zastopa interesov delavcev, ga je treba spremeniti 47.5 3 - strinjam se z izstopi; sindikat ne zastopa interesov delavcev in se ni~ ne da spremeniti 14.6 4 - to sploh ni pomembno 2.5 5 - ne vem, neodlo~en 19.5 D4. KAK[NO JE VA[E MNENJE GLEDE PREKINITE DELA, STAVKE? 1 - prekinitve dela so nasprotne samoupravljanju 15.2 2 - to je dejanje v skrajni sili, stiski 42.0 3 - stavka je tradicionalno sredstvo delavskega boja,ki ga moramo priznati tudi pri nas 21.2 4 - prekinitev dela je samoupravni izraz interesov stav-kajo~ih (v skladu s sistemom) 8.6 5 - ne vem, neodlo~en 13.0 D5. PRIHODNOST VSAKE DRU@BE JE ODVISNA TUDI OD SPOSOBNOSTI IN VREDNOT NJENE MLADINE. ALI DANA[NJI SLOVENSKI MLADI GENERACIJI ZAUPATE, ALI NE? SJM 86 531 1 - popolnoma ji zaupam 24.5 2 - v glavnem ji zaupam 57.3 3 - v glavnem ji ne zaupam 10.1 4 - sploh ji ne zaupam 2.3 5 - ne vem, neodlo~en 5.8 D6. ALI SOGLA[ATE, ALI NE SOGLA[ATE S TRDITVIJO, DA DANA[NJA SLOVENSKA MLADINA NIMA NOBENIH CILJEV IN IDEALOV? 1 - da, sogla{am 13.9 2 - ne, ne sogla{am 73.3 3 - ne vem, neodlo~en 12.9 D7. ALI JE PO VA[I OCENI DANA[NJA MLADINA BOLJ ALI MANJ KRITI^NA DO DRU@BENIH VPRA[ANJ KOT SO BILE PREJ[NJE GENERACIJE? 1 - bolj je kriti~na 59.9 2 - priblìno enako je kriti~na 22.6 3 - manj je kriti~na 8.7 4 - ne vem, neodlo~en 8.8 D8. ALI VESTE ZA KAK[NE OBLIKE ALI PRIMERE MEDSEBOJNE POMO^I MED LJUDMI, KI V ZADNJEM ^ASU PRI VAS ZLASTI PRIDOBIVAJO NA POMENU? (Mòna sta bila dva odgovora) A1+A2 1 - institucionalizirana pomo~ 4.3 2 - pomo~ preko delovne organizacije 1.2 3 - individualna, spontana, materialna pomo~ 14.6 4 - pomo~ starej{im 4.3 5 - pomo~ pri gradnji 2.1 6 - elementarne nesre~e, mednarodna pomo~ 2.6 7 - druga vrsta konkretne pomo~i 2.0 8 - taka pomo~ obstoja, ni konkretne navedbe 2.7 9 - ljudje si ne pomagajo 3.1 0 - ne pozna nobene oblike, ne ve za tako pomo~ 68.0 D9. ALI SO VA[I STIKI S SOSEDI IN SORODNIKI V ZADNJIH LETIH BOLJ ALI MANJ POGOSTI KOT PREJ? 1 - nimam stikov 3.2 2 - ni~ se ni spremenilo 77.9 3 - bolj pogosti stiki s sorodniki 5.8 4 - bolj pogosti stiki s sosedi 2.8 5 - bolj pogosti stiki z obojimi 8.0 6 - ne vem, neodlo~en 2.2 532 SJM 86 E. MEDNACIONALNI ODNOSI E1. V JUGOSLAVIJI @IVIMO PRIPADNIKI RAZLI^NIH NARODOV IN NARODNOSTI. ZANIMA NAS, KAKO STE SE VI OSEBNO PRIPRAVLJENI POVEZATI S PRIPADNIKI TEH NARODOV IN NARODNOSTI: ______________________________________________________________________________ najtes- v pri- v dob- v dob- da bi izogi- ne mo- neje s jatelj- rih so- rih de- se ~im bal bi rem re~i poroko skih sedskih lovnih manj se jim neodlo- stikih odnosih odnosih druìl ~en 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ a) Slovenci 49.4 29.6 10.6 7.0 0.0 0.0 3.3 b) Hrvati 9.1 44.5 22.2 13.4 2.9 1.4 6.6 c) Srbi 7.4 41.5 21.9 14.8 4.5 1.9 8.1 d) Makedonci 6.2 39.4 22.6 15.9 4.6 2.2 9.2 e) ^rnogorci 6.1 39.3 21.9 15.4 5.6 2.4 9.4 f) Muslimani 5.2 33.1 20.2 15.0 9.0 6.0 11.6 g) Albanci 4.9 30.5 19.0 13.1 10.6 9.2 12.7 h) Italijani 5.7 34.9 26.1 13.2 5.1 2.3 12.8 i) Madàri 6.0 34.0 25.2 13.6 4.9 2.8 13.5 ______________________________________________________________________________ E2. KAK[NI SO PO VA[EM MNENJU ODNOSI MED NARODI IN NARODNOSTMI, KI @IVIJO V JUGOSLAVIJI, SLOVENIJI? ______________________________________________________________________________ zelo dob- dobri niti dob- slabi zelo ne vem dobri ri niti slabi slabi 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ A. V Jugoslaviji 1.6 34.0 42.2 16.0 1.5 4.6 B. V Sloveniji 5.3 47.8 33.6 8.7 1.1 3.5 ______________________________________________________________________________ E3. IN KAJ MISLITE, KAK[NI BODO TI ODNOSI MED NA[IMI NARODI V PRIHODNOSTI? 1 - odnosi se bodo izbolj{ali 12.0 2 - odnosi se bodo poslab{ali 28.4 3 - odnosi bodo ostali nespremenjeni 31.6 4 - ne vem, neodlo~en 28.0 E4. POGOSTO SE SLI[I, DA JE V SLOVENIJI V NACIONALNIH ODNOSIH ZADNJE ^ASE ZMERAJ VE^ NEGATIVNIH POJAVOV. ALI SODITE, DA JE TO RES, ALI NI RES? 1 - teh pojavov je dejansko zmeraj ve~ 31.1 2 - teh pojavov je ves ~as priblìno enako 26.2 3 - teh pojavov ni ve~, v zvezi z njimi se pretirava 9.0 4 - teh pojavov ni ve~, sku{a se ustvariti vtis, da jih 10.0 je ve~, da se prikrivajo drugi problemi 5 - teh pojavov je zmeraj manj 3.1 6 - ne vem, neodlo~en 20.6 SJM 86 533 E5. KAJ MENITE, ALI SE JE SLOVENIJA GLEDE NA DRUGE REPUBLIKE IN POKRAJINE ZNOTRAJ JUGOSLOVANSKE SKUPNOSTI V ZADNJIH LETIH RAZVIJALA, ALI JE ZAOSTAJALA? 1 - mo~no se je razvijala 6.6 2 - razvijala se je 45.1 3 - niti razvijala, niti zaostajala 18.0 4 - zaostajala je 22.3 5 - mo~no je zaostajala 1.9 6 - ne vem, neodlo~en 6.0 E6. KAKO NAJ BI SE PO VA[EM MNENJU V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike in pokrajine naj same skrbijo za svoj nadaljnji razvoj 16.5 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa skrb razvitih republik 18.2 3 - manj razvite republike naj same skrbijo zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 56.5 4 - ne vem, neodlo~en 8.8 E7. KAK[NI SO ODNOSI MED SLOVENCI IN DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK, KI... 7 - a) jih ni v kraju b) ni zaposlen ______________________________________________________________________________ zelo slabi niti dobri, dobri zelo ne slabi niti slabi dobri vem 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ A) ‘ive v va{em kraju, 1.0 5.5 29.7 39.8 2.6 3.8 17.6 mestu B) delajo v va{i delovni organizaciji 0.6 2.8 17.3 39.1 5.2 6.1 28.9 ______________________________________________________________________________ E8. NEKATERI PRAVIJO, DA PRISELJEVANJE DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK OGRO@A SLOVENCE. ALI S TEM SOGLA[ATE, ALI NE? (~e da) KAJ JE TISTO, KAR JE PRI SLOVENCIH OGRO@ENO? A1 3 - slovenski jezik 39.0 A2 3 - nacionalnost 23.0 A3 3 - slovenski obi~aji 20.4 A4 3 - zaposlovanje Slovencev 33.8 A5 3 - gospodarski razvoj Slovenije 13.5 2 - ne ve, ali je kaj ogroèno, neodlo~en 16.4 4 - ni~ ni ogroèno 24.8 E9. KAJ SODITE O PRIHODNJEM PRISELJEVANJU DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK V SLOVENIJO? 1 - priseljevanje je treba povsem zaustaviti (prepre~iti) 12.4 2 - priseljevanje je treba omejiti 47.8 3 - priseljevanje je treba nadaljevati, ker slovensko gospodarstvo potrebuje te delavce 13.0 4 - priseljevanje je treba nadomestiti z vlaganjem sredstev v podro~ja, od koder prihajajo delavci iz drugih republik 14.2 534 SJM 86 5 - ne vem, neodlo~en 12.6 E10. KAKO NAJ RAVNAJO DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK, KI @E DALJ ^ASA @IVIJO V SLOVENIJI? 1 - opustijo naj svojo kulturo in jezik in sprejmejo slovensko 7.7 2 - ohranijo naj svojo kulturo in jezik in ‘ivijo sami zase 2.8 3 - po obdobju bivanja v Sloveniji naj se vrnejo domov 3.9 4 - nau~ijo naj se slovenskega jezika in naj se prilagodijo na tukaj{nje razmere, med seboj naj uporabljajo svoj jezik in gojijo svojo kulturo 63.1 5 - omogo~iti jim je treba, da se {olajo v svojem jeziku in razvijajo svojo kulturo, hkrati pa naj se prilagodijo na razmere v Sloveniji 14.0 6 - ne vem, neodlo~en 8.4 E11. V ZADNJEM OBDOBJU JE V SLOVENIJI PRI[LO DO PREPIROV IN SPOPADOV MED DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK IN DOMA^INI V ZABAVI[^IH, DO NAPISOV, KI SO @ALJIVI ZA DELAVCE IZ DRUGIH REPUBLIK, DO SRAMOTILNIH VZKLIKOV PROTI GOSTUJO^IM MO[TVOM IZ DRUGIH REPUBLIK NA [PORTNIH TEKMAH IN DO DRUGIH PODOBNIH POJAVOV. ALI STE DO@IVELI ALI SLI[ALI O KAKEM TAKEM DOGODKU? (^e da) ZA KAK DOGODEK GRE? (Mòni so trije odgovori) E11A1+A2+A3 01 - dogodki na {portnih terenih 16.9 02 - gostilni{ki pretepi 1.9 03 - Idrija 25.3 04 - konkretni dogodki anketiranca, dogodki v posameznih mestih 5.6 05 - nacionalna nestrpnost v delovnem okolju 1.0 06 - drugi podobni dogodki 5.5 07 - Neslovenci so nacionalno nestrpni do Slovencev 0.3 08 - Slovenci so nacionalno nestrpni do Neslovencev 0.3 09 - ni doìvel, ni sli{al za noben tak{en dogodek 56.5 10 - ne vem, brez odgovora, ma{ilo za drugi in tretji odg. 186.8 (^e da) E12. KAKO TA DOGODEK (^E JE DOGODKOV VE^, NAJ OCENI PRVEGA) OCENJUJETE 1 - gre za obi~ajne prepire, kluba{ko navijanje, surovost 19.6 2 - gre za prepire in surovosti in hkrati za nestrpnost 12.2 do pripadnikov drugih narodov 3 - gre za izraze nestrpnosti do pripadnikov drugih narodov in narodnosti 7.3 4 - gre za izraze sovra{tva do pripadnikov drugih narodov in narodnosti 3.4 5 - ne vem, neodlo~en 5.3 6 - ni doìvel, sli{al za ta dogodek 52.2 F. DRU@BENOPROSTORSKI RAZVOJ, EKOLOGIJA F1. ALI JE PO VA[EM MNENJU... 1 - treba pustiti planine nedotaknjene v njihovi naravni lepoti, ~etudi ostajajo nedostopne za veliko {tevilo ljudi; 40.7 2 - treba graditi pota, ceste ter ‘i~nice, ~etudi bi s tem nekaj izgubile na svoji lepoti 13.8 3 - nekatere planine je treba ohraniti nedotaknjene, na drugih pa graditi 37.9 4 - ne vem, neodlo~en 7.5 SJM 86 535 F2. KAJ PA V PRIMERU, KO SE PRED URBANISTE POSTAVLJA ALTERNATIVA? 1 - ohraniti lepo staro naselje oz. zgradbe, ~etudi to predstavlja omejitve za promet, neudobna stanovanja ipd. 42.3 2 - odstraniti staro naselje oz. zgradbe in predvsem poskrbeti za udobno in prakti~no ureditev naselja 37.2 3 - ne vem, neodlo~en 20.5 F3. KAJ VI MISLITE, ALI JE TREBA PRI NAS: 1 - predvsem razvijati velika mestna naselja, pa ~etudi na ra~un razvoja manj{ih krajev 4.8 2 - vsak kraj naj se razvija v skladu s svojimi mònostmi 70.1 3 - predvsem je treba razvijati manj{e kraje, pa ~eprav bi zaostajal razvoj ve~jih mest 15.4 4 - ne vem, neodlo~en 9.7 F4. NEKATERI KRAJANI SO ZELO PONOSNI, KO VIDIJO, KAKO SE GRADI IN [IRI NJIHOV KRAJ, DRUGI PA BI RAJ[I VIDELI, DA SE NE BI POVE^ALO [TEVILO LJUDI V KRAJU. KAM BI PA VI SEBE UVRSTILI? 1 - med prve 54.8 2 - med druge 28.3 3 - ne vem, neodlo~en 17.0 F5. ^E BI LAHKO PROSTO IZBIRALI, V KAK[NEM KRAJU OZIROMA MESTU BI NAJRAJE @IVELI? 1 - stanoval bi na samem, izven naselja 15.5 2 - stanoval bi v majhnem kraju v bliìni mesta 41.2 3 - v majhnem podeèlskem kraju do 500 prebivalcev 19.9 4 - v ve~jem podeèlskem kraju z nad 500 do 2000 prebivalcev 7.2 5 - v kraju z nad 2000 do 10.000 prebivalcev 5.3 6 - v mestu z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 5.0 7 - v mestu z nad 50.000 do 500.000 prebivalcev 2.5 8 - v mestu z nad 500.000 prebivalcev 0.7 9 - ne vem, neodlo~en 2.6 F6. ^E BI LAHKO IZBIRALI, ZA KAJ BI SE RAJ[I ODLO^ILI? 1 - ‘iveti oziroma stanovati v ve~jem mestu blizu delovne organizacije, kjer bi bili zaposleni 30.8 2 - ali pa bi se raj{i dnevno vozili iz okolice na delo, tako da bi lahko stanovali na podeèlju 60.0 3 - ne vem, neodlo~en 9.2 F7. NEKATERI LJUDJE SO ZELO NAVEZANI NA SVOJ KRAJ, DRUGIM PA NI DOSTI MAR KJE @IVIJO, DA JIM LE DOBRO GRE. KAM SE PA VI OSEBNO BOLJ NAGIBATE? 1 - k prvim, ki so navezani na doma~i kraj 80.4 2 - k drugim 4.0 3 - ne vem, neodlo~en 5.6 F8. KOLIKO VI[JI DOHODEK BI VAM MORALI ZAGOTOVITI, DA BI SE PRESELILI V KAK 536 SJM 86 MANJ[I KRAJ NA PODE@ELJU? 1 - preselil bi se tudi za enak dohodek 18.4 2 - za 20 % ve~ 2.7 3 - za 50 % ve~ 3.7 4 - za 100 % ve~ 1.6 5 - ponuditi bi mi morali {e dosti ve~ kot 100 % 1.3 6 - zaradi vi{jega dohodka se sploh ne bi preselil v manj{i podeèlski kraj 15.1 7 - ne vem, neodlo~en 13.2 8 - stanujem v majhnem kraju na podeèlju 44.2 F9. ^E BI VI OSTALI BREZ DELA IN BI MORALI ISKATI DRUGO SLU@B0, KAM BI SE PREDVSEM USMERILI? 1 - iskal bi predvsem zaposlitev v istem kraju, pa ~etudi mi vrsta dela ne bi najbolj ustrezala 40.7 2 - na prvo mesto bi postavil delo, ki je zame najbolj primerno pa ~etudi bi se moral zaradi tega preseliti v drugi kraj 20.4 3 - tèko bi se odlo~il, odvisno od okoli{~in 38.9 F10. NAVEDLI VAM BOMO OBI^AJNE NA^INE BIVANJA, STANOVANJA. POVEJTE NAM, KAKO SEDAJ STANUJETE IN KAKO BI NAJRAJE STANOVALI, ^E BI IMELI MO@NOST ZA TO! A B sedaj ‘elim 1 - hi{a na samem 17.6 22.8 2 - hi{a z vrtom v naselju 49.2 68.4 3 - vrstna hi{a 2.1 2.2 4 - stanovanjska zgradba z do 10 stanovanji 8.8 2.5 5 - blok z ve~jim {tevilom stanovanj 17.6 3.4 6 - stolpnica z dvigalom 4.6 0.7 F11. ALI IMATE STANOVANJE, KI USTREZA VA[IM POTREBAM? 1 - da, imam tak{no, kakr{no ‘elim 63.6 2 - potreboval bi ve~je 12.4 3 - potreboval bi bolj{e 10.0 4 - potreboval bi ve~je in bolj{e 9.5 5 - imam ve~je kot ga rabim 1.0 6 - nimam stanovanja, sem podnajemnik, ‘ivim v domu 3.5 F12. ALI NAMERAVATE VI ALI VA[A DRU@INA GRADITI (DRUGO) HI[O, KUPITI STANOVANJE, POVE^ATI ALI IZBOLJ[ATI OBSTOJE^E PROSTORE, ZAMENJATI HI[O ALI STANOVANJE? 1 - ne nameravajo 62.4 2 - da, zamenjati stanovanje ali hi{o 4.6 3 - da, pove~ati ali izbolj{ati obstoje~e stanovanje, hi{o 18.2 4 - da, kupiti stanovanje 1.5 5 - da, graditi ali kupiti hi{o 12.0 6 - drugo 1.3 F13. NEKATERI SO MNENJA, DA PREBIVANJE V ENODRU@INSKI HI[I POVE^UJE INDIVIDUALIZEM (PRIVATNI[KO ZABUBLJENOST) IN ZMANJ[UJE RAZUMEVANJE ZA SJM 86 537 SOLJUDI, DRUGI PA SPET PRAVIJO, DA TEMU NI TAKO. KAJ PA VI PRAVITE? 1 - sogla{am s prvimi 15.1 2 - sogla{am z drugimi 59.6 3 - ne vem, neodlo~en 25.3 F14. V SEDANJIH RAZMERAH GOSPODARSKE KRIZE SE LJUDJE ZNAJDEJO NA RAZLI^NE NA^INE, TUDI KO GRE ZA RE[EVANJE STANOVANJSKEGA VPRA[ANJA TER DRUGIH PROBLEMOV VSAKDANJEGA @IVLJENJA V STANOVANJSKO BIVALNEM OKOLJU. ALI SE JE GLEDE TEGA PRI VAS V ZADNJEM ^ASU KAJ SPREMENILO? (Mòna sta dva odgovora) A1+A2 1 - ni sprememb 82.5 2 - so spremembe, ni navedbe, kak{ne 2.0 3 - sedaj je slab{e, brez konkretne navedbe 1.7 4 - popravljajo se stare hi{e, podstre{ja 2.2 5 - nasilne vselitve 0.2 6 - drùbena pomo~ 0.7 7 - varstvo otrok 0.1 8 - drugo 5.7 9 - ne vem 5.7 F14a. V^ASIH SE ZDI, DA SE PRI GRADNJI STANOVANJ IN NASELIJ TER V UREJANJU PROSTORA UPO[TEVA PREDVSEM “POVPRE^NEGA” ^LOVEKA, MEDTEM KO POTREBE TISTIH, KI ODSTOPAJO OD POVPRE^JA IN SE RAZLIKUJEJO OD DRUGIH, NISO ZADOSTI UPO[TEVANE. KAKO JE GLEDE VA[IH POTREB? 1 - nimam problemov, potrebe so upo{tevane 43.6 2 - imam probleme, potrebe niso upo{tevane 14.2 3 - o tem nisem razmi{ljal 28.2 4 - ne vem, neodlo~en 14.0 F15. V ZADNJEM ^ASU SE VELIKO GOVORI O POMENU RA^UNALNI[TVA ZA RAZVOJ. ALI STE KAJ RAZMI[LJALI, KAK[NA JE VA[A PRIPRAVLJENOST V ZVEZI S TEM? 1 - to za mene sploh ni pomembno 15.8 2 - zelo je pomembno za mlade, zame pa ne posebej 44.0 3 - zame je sicer pomembno, vendar je prezahtevno 12.5 4 - zame je to pomembno in se ‘e u~im, delam, sem pripravljen nau~iti se delati 15.5 5 - ne vem, neodlo~en 12.3 F16. ALI VAS V VA[EM @IVLJENJSKEM IN DELOVNEM OKOLJU MOTI, OGRO@A: 1 - to sploh ni problem v mojem okolju 2 - tega ne ob~utim, me ne moti 3 - me moti, a ni tako hudo 4 - mi {koduje, me zelo moti 5 - ‘ivljenjsko me ogroà 6 - ne vem, neodlo~en ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ 538 SJM 86 a) onesnaènje zraka, smrad, dim 31.3 17.3 30.7 15.8 4.0 0.8 b) hrup, ropot prometa, tovarne 32.7 27.3 26.7 10.8 1.9 0.6 c) onesnaènost naselij, odpadki, umazanija 28.4 16.4 33.0 19.0 2.1 1.0 d) onesnaènost voda, industrij- ske odplake, kemikalije 33.0 18.2 24.6 18.9 3.9 1.4 e) onesnaènost prirodnega okolja, odpadki, smeti{~a 27.1 16.2 32.2 21.0 2.1 1.4 f) uporaba kemikalij v prebrambenih proizvodih 19.9 19.6 27.6 22.8 6.9 3.3 g) neurejenost prometa, nesre~e 20.9 18.9 32.5 19.3 5.6 2.8 h) ogroènost zaradi NE, radio- aktivnih snovi in odpadkov 48.8 18.3 13.1 9.1 5.9 4.9 i) propadanje gozdov 22.1 15.9 29.3 23.7 6.6 2.3 ______________________________________________________________________________ F17. PREBRALI VAM BOMO NEKAJ TRDITEV O RAZVOJNIH VPRA[ANJIH, VAS PA PROSIMO, DA POVESTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI SE NE STRINJATE. ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- ne vem, v glav- sploh ma se nem se neodlo- nem se se ne stri- stri- ~en ne stri- stri- njam njam njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) Okolje v Sloveniji je one- snaèno ‘e do take mere, da bo tèko {e kaj popraviti 15.1 35.3 16.1 29.6 3.9 b) Tovarne, ki onesnaùjejo oko- lje in niso sposobne zgraditi ~istilnih naprav, je treba zapreti 30.8 34.7 17.6 15.4 1.5 c) Prihodnji razvoj je moèn le ob gradnji novih nuklearnih elektrarn 3.3 9.7 26.3 28.6 32.1 d) Gibanje za varstvo okolja predstavlja le grupa nezado- voljneèv, ki nasprotujejo vsakemu napredku 4.0 9.9 26.3 30.0 29.8 e) Bolj{e ‘ivljenje je mogo~e le z gradnjo novih tovarn, pove- ~evanjem proizvodnje 16.7 31.1 20.0 24.4 7.8 f) Varnega odlagali{~a za radioaktivne odpadke ni mogo~e zgraditi 24.9 16.3 33.7 15.9 9.2 g) Na{e gospodarstvo bi morali bolj usmeriti v turizem, lahko industrijo in informatiko 29.3 36.9 23.1 7.9 2.7 h) Manj bi se morali usmerjati v tèko industrijo, ker le- ta zahteva surovine in ener- gijo, ki je sami nimamo in onesnaùje okolje 25.9 31.9 26.7 11.8 3.6 i) Zbiranje odpadkov in njihova uporaba bi morala postati pomemben vir surovin 63.7 25.3 9.0 1.3 0.7 ______________________________________________________________________________ G. REFORMA IZOBRA@EVANJA G1. ALI IMATE VTIS, DA JE SEDANJA UREDITEV SREDNJEGA [OLSTVA V SLOVENIJI SJM 86 539 PRIBLI@NO ENAKA, BOLJ[A ALI SLAB[A OD STANJA PRED LETI, [E PRED REFORMO? 1 - sedaj je slab{e kot pred reformo 43.0 2 - sedaj je priblìno enako 18.8 3 - sedaj je bolje kot pred reformo 15.7 4 - ne vem, neodlo~en 22.6 G2. ALI MENITE, DA SE Z USMERJENIM IZOBRA@EVANJEM SPLO[NA RAVEN IZOBRAZBE MLADINE DVIGA, OSTAJA ENAKA, ALI SE NI@A? 1 - dviga se 22.5 2 - ostaja enaka 22.5 3 - nià se 32.8 4 - ne vem, neodlo~en 22.3 G3. O TEM, KAK[NE SPREMEMBE SO NASTALE POD VPLIVOM USMERJENEGA IZOBRA@EVANJA, SO MNENJA RAZLI^NA. POVEJTE, V KAK[NI MERI VI Z NJIMI SOGLA[ATE, ALI NE SOGLA[ATE? ______________________________________________________________________________ zelo delno neopre- delno sploh sogla- sogla- deljen ne so- ne so- {am {am gla{am gla{am 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a)bistra in nadarjena mladi- na làje uveljavlja svoje sposobnosti 20.4 36.7 25.0 9.1 8.9 b)mladi se ve~ odlo~ajo za ro~ne in fizi~ne poklice 9.8 30.9 26.9 18.9 14.5 c){olanje je bolj skladno s potrebami gospodarstva po kadrih 11.7 34.0 27.6 14.5 12.2 d)sposobnost mladih se bolj uveljavlja 10.7 33.9 27.6 17.2 10.7 e)mladina dobi ve~ znanja, ki je potrebno za dolo~en poklic 11.0 27.3 21.7 18.7 21.4 f)mladi se làje odlo- ~ajo za poklic 11.8 29.6 26.6 17.2 14.8 g)vsi otroci imajo se- daj enake mònosti {o- lanja 14.1 30.6 20.5 16.0 18.8 h)mladi dobijo ve~ splo- {ne izobrazbe 15.2 34.7 23.7 13.0 13.4 i)mladi so bolje pri- pravljeni za {tudij na univerzi 12.0 27.1 34.8 13.1 13.1 ______________________________________________________________________________ G4. ALI SODITE, DA JE PRAV, ALI NI PRAV, DA SO UKINILI GIMNAZIJE? 1 - prav je 15.0 2 - ni prav 44.9 3 - ne vem, neodlo~en 40.2 G5. ALI NAJ BI SE OTROCI V OSEMLETKI PO VA[I OCENI U^ILI LE EN ALI DVA TUJA JEZIKA? 1 - enega 53.6 540 SJM 86 2 - dva 38.7 3 - ne ve, neodlo~en 6.2 4 - v osemletki naj se ne bi u~ili tuje jezike 1.5 G6. ALI POLEG MATERIN[^INE RAZUMETE, GOVORITE, PI[ETE [E KAK DRUG JEZIK? ______________________________________________________________________________ razume govori pi{e ne razume 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ a) slovensko 5.4 1.9 91.6 1.2 b) makedonsko 16.4 0.9 1.4 81.3 c) srbohrva{ko 18.1 14.9 56.2 10.9 d) albansko 0.5 0.2 0.5 98.8 e) nem{ko 19.9 9.2 12.0 58.9 f) angle{ko 11.6 4.5 12.0 71.8 g) francosko 2.7 1.1 2.1 94.1 h) italijansko 7.5 2.9 5.5 84.2 i) madàrsko 1.3 0.3 1.1 97.3 j) rusko 6.9 0.7 1.8 90.6 k) drug jezik 0.8 0.4 0.7 98.1 ______________________________________________________________________________ H. (NE)VERNOST H1. ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI), ALI NE, IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE, ALI NE? 1 - sem veren in redno, vsako nedeljo obiskujem verske obrede11.5 2 - sem veren in pogosto, vsaj enkrat mese~no obiskujem verske obrede 10.4 3 - sem veren in le v~asih, ob velikih praznikih in ob posebnih prilònostih obiskujem verske obrede 24.3 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 6.0 5 - ne morem re~i ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem verske obrede 4.4 6 - ne morem re~i ali sem veren ali ne in ne obiskujem verskih obredov 6.2 7 - nisem veren, vendar obiskujem verske obrede 2.2 8 - nisem veren, in ne obiskujem verskih obredov 31.9 9 - ne morem odgovoriti 3.1 H2. ALI VERUJETE, DVOMITE, ALI NE VERUJETE, DA JE BOG ALI NEKA VI[JA SILA? 1 - verujem, da je Bog 26.5 2 - dvomim, da je Bog, toda verujem, da je neka vi{ja sila 23.4 3 - ne verujem, da je Bog, vendar verujem, da je neka vi{ja sila 12.4 4 - ne verujem, da je Bog in ne verujem, da je neka vi{ja sila 37.7 H3. ALI VERUJETE V POSMRTNO @IVLJENJE? 1 - da, trdno sem prepri~an v to 9.8 2 - da, toda v~asih tudi dvomim 7.3 3 - ne morem re~i, da verujem v posmrtno ‘ivljenje, vendar nisem SJM 86 541 ~isto prepri~an, da je s smrtjo vsega konec 13.2 4 - ne vem, kako bi odgovoril 11.7 5 - ne verujem v posmrtno ‘ivljenje 58.1 H4. ALI STE KR[^ENI IN STE (BOSTE, BI) DALl KRSTITI TUDI SVOJE OTROKE? 1 - sem kr{~en in sem (bom, bi) dal krstiti tudi otroke 75.6 2 - sem kr{~en in nisem (ne bom, ne bi) dal krstiti otrok 16.4 3 - nisem kr{~en in sem (bom, bi) dal krstiti otroke 0.8 4 - nisem kr{~en in nisem (ne bom, ne bi) dal krstiti otrok 5.0 5 - ne ‘elim odgovoriti 2.1 H5. ALI STE CERKVENO PORO^ENI? 1 - da, sem cerkveno poro~en 53.4 2 - nisem cerkveno poro~en 21.6 3 - nisem poro~en, a se bom (se bi) cerkveno poro~il 11.6 4 - nisem poro~en, a se ne bom (se ne bi) cerkveno poro~il 9.7 5 - ne ‘elim odgovoriti 3.6 H6. ALI VI, VA[A DRU@INA PRAZNUJETE BO@I^? 1 - da, kot verski praznik 42.9 2 - da, kot druìnski tradicionalni praznik 36.0 3 - ne praznujemo 19.2 4 - ne ‘elim odgovoriti 1.8 H7. ALI BI BILO PRIMERNO, ALI NE, DA BI V SLOVENIJI PRAZNOVALI BO@I^ KOT DELA PROST DAN? 1 - da 58.7 2 - ne 24.7 3 - ne vem 16.6 H8. ALI MENITE, DA SO VERUJO^I LJUDJE V NA[I DRU@BI NA KAKR[ENKOLI NA^IN ZAPOSTAVLJENI, V NEENAKOPRAVNEM POLO@AJU, ALI NISO? 1 - da, na splo{no so zapostavljeni 61.7 2 - na~eloma in po ustavi ne, v praksi pa se to dogaja 22.9 3 - ne, v nobenem pogledu niso zapostavljeni 4.1 4 - ne vem, neodlo~en 11.3 542 SJM 86 I. ZAVAROVANJE I1. V SLOVENIJI JE SISTEM ZAVAROVANJA PREMO@ENJA TER NEZGODNEGA ZAVAROVANJA UVELJAVLJEN @E DOLGA LETA. KAJ JE PO VA[I SODBI GLAVNI RAZLOG, DA SE LJUDJE ZAVARUJEJO OZIROMA ZAVARUJEJO SVOJE PREMO@ENJE? A1 3 - tradicija, ustaljena navada 28.4 A2 3 - prenos rizika 53.5 A3 3 - k temu jih prisilijo gospodarske razmere 26.6 A4 3 - drugo, kaj 3.2 9 - ne vem, neodlo~en 16.6 I2. ALI JE V PRETEKLOSTI V VA[I DRU@INI (star{i, stari star{i) BILA NAVADA, DA SO ZAVAROVALI SVOJE PREMO@ENJE? 1 - da, zavarovani so bili ‘e v predvojnem ~asu 25.0 2 - da, zavarovani so bili v povojnem ~asu 25.4 3 - da, zavarovani so v zadnjih letih 15.1 4 - ne, ni te navade 25.3 5 - ne vem 9.2 I3. ALI IMATE VI ALI KDO V VA[I DRU@INI SKLENJENO KAKO POGODBO O ZAVAROVANJU? (^e da) KATERE VRSTE ZAVAROVANJA IMATE? I. @IVLJENJSKO IN NEZGODNO ZAVAROVANJE ({tevilo zavarovanih oseb v gospodinjstvu) {tevilo oseb 0 1 2 3 4 5 a) ‘ivljenjsko zavarovanje (na doìvetje), individualno 55.3 15.0 17.7 4.9 5.7 1.5 b) ‘ivljenjsko zavarovanje (na doìvetje), kolektivno 75.5 8.7 10.2 2.3 2.6 0.7 c) nezgodno zavarovanje - indi- vidualno 73.4 9.9 9.4 3.2 3.5 0.7 d) nezgodno zavarovanje - kolektivno 70.1 12.4 10.5 2.8 3.7 0.6 II. AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE ({tevilo zavarovanih vozil) e) obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (tudi traktor) 37.7 51.0 9.9 1.0 0.3 0.0 f) avtomobilski kasko ({koda na vozilu) 86.7 11.9 1.1 0.2 - 0.0 g) AO + (zavarovanje voznika in potnikov za telesno po{kodbo) 78.3 14.3 2.1 0.6 2.0 2.6 III. ZAVAROVANJE PREMO@ENJA ({tevilo zavarovanih objektov) h) zavarovanje hi{e, lastnega stanovanja, vikenda 38.3 59.2 2.3 0.1 - 0.0 i) zavarovanje gospodarskih ob- jektov, delavnic ipd. 80.1 16.5 1.8 0.9 0.5 0.2 j) zavarovanje gospodinjskih aparatov in strojev (udar elektri~nega toka) 71.1 10.4 7.1 7.4 2.2 1.9 IV. KMETIJSKO ZAVAROVANJE ({tevilo sklenjenih pogodb) SJM 86 543 k) zavarovanje ‘ivali 89.4 5.4 2.4 1.3 0.8 0.8 l) zavarovanje posevkov in plodov 95.9 3.4 0.4 0.3 0.0 - m) zavarovanje neregistriranega traktorja in kmetijskih strojev 96.2 2.7 0.3 0.3 0.2 0.2 V. ZAVAROVANJE DELOVNIH STROJEV IN PROIZVODNIH RIZIKOV ({tevilo sklenjenih pogodb) n) zavarovanje strojev (strojelom) 97.7 1.4 0.3 0.3 0.0 0.3 o) zavarovanje pred {kodo zaradi izpada proizvodnje 99.6 0.3 - 0.0 - 0.0 p) zavarovanje tovora, transporta 99.8 0.2 - - - 0.0 14. S KATERO ZAVAROVALNICO IMATE SKLENJENE ZAVAROVALNE POGODBE? 1 - z Zavarovalnico Triglav 85.3 2 - s Croatio 2.5 3 - z obema 1.3 4 - z drugimi 1.2 5 - nima sklenjenega zavarovanja 9.6 I5. KAK[NE SO VA[E IZKU[NJE V POSLOVANJU Z ZAVAROVALNICO? ______________________________________________________________________________ v glavnem v glavnem nimam pozitivne negativne izku{enj 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) izku{nje v zvezi z zavarovalnimi zastopniki 59.9 6.3 25.6 b) izku{nje v zvezi z ocenjevanjem nastale {kode 35.3 9.0 47.4 c) izku{nje v zvezi s povra~ilom {kode (aùrnostjo) 36.0 10.4 45.3 d) izku{nje v zvezi s pogodbenimi dolo~ili 35.8 6.3 49.6 ______________________________________________________________________________ 9-nima sklenjenega zavarovanja 8.3 I6. PRI SKLEPANJU ZAVAROVALNIH POSLOV PRIHAJATE V STIKE Z USLU@BENCI ZAVARO-VALNICE, ZASTOPNIKI, OCENJEVALCI. ALI BI LAHKO REKLI, DA JIM ZAUPATE, ALI NE ZAUPATE? 1 - povsem jim zaupam 48.5 2 - delno jim zaupam 27.6 3 - ne zaupam jim 3.2 4 - ne vem, neodlo~en 10.0 5 - nima sklenjenega zavarovanja 10.7 I6A. ALI BI LAHKO REKLI, DA SO V GLAVNEM DOBRO INFORMIRANI, ALI NE? 1 - dobro so informirani 65.0 2 - slabo informirani 6.2 3 - ne vem, neodlo~en 18.0 4 - nima sklenjenega zavarovanja 10.9 I7. KAJ VPLIVA NA TO, DA DOSLEJ NISTE SKLENILI NOBENE ZAVAROVALNE POGODBE? 544 SJM 86 A1 3 - nimam premoènja za zavarovanje 4.8 A2 3 - nimam denarja za zavarovanje 2.9 A3 3 - ne zaupam zavarovalnici 1.4 A4 3 - previsoke zavarovalne premije 2.0 A5 3 - nimam informacij o mònostih zavarovanja, k meni ne pride zastopnik 1.5 A6 3 - zamotane pogodbe, stroga pogodbena dolo~ila 0.4 8 - nisem razmi{ljal o tem 5.2 9 - je zavarovan 80.1 (Za nezavarovance) I8. ALI NAMERAVATE LETOS ALI V PRIHODNJEM LETU SKLENITI KAK[NO ZAVAROVALNO POGODBO? (~e da) ZA KATERE VRSTE ZAVAROVANJA? (za Zavarovance) ALI SE NAMERAVATE POLEG ZAVAROVALNIH POGODB, KI JIH @E IMATE SKLENJENE, LETOS ALI V PRIHODNJEM LETU [E DODATNO ZAVAROVATI? (~e da) ZA KATERE VRSTE ZAVAROVANJ GRE? ______________________________________________________________________________ DA NE 1 2 ______________________________________________________________________________ a) individualno ‘ivljenjsko zavarovanje (na doìvetje) 8.5 91.5 b) kolektivno ‘ivljenjsko zavarovanje (na doìvetje) 4.5 95.5 c) individualno nezgodno zavarovanje 5.7 94.3 d) kolektivno nezgodno zavarovanje 4.8 95.2 e) obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti-tudi traktor 11.5 88.5 f) avtomobilski kasko ({koda na vozilu) 5.6 94.4 g) AO+ (zavarovanje voznika in potnikov za telesno po{kodbo 6.2 93.8 h) zavarovanje hi{e, lastnega stanovanja, vikenda 14.6 85.4 i) zavarovanje gospodarskih objektov, delavnic ipd. 3.1 96.9 j) zavarovanje gospodinjskih aparatov in strojev (udar elektri~nega toka) 11.4 88.6 k) zavarovanje ‘ivali 3.2 96.8 l) zavarovanje posevkov in plodov 2.4 97.6 m) zavarovanje neregistriranega traktorja in kmetijskih strojev 1.1 98.9 n) zavarovanje strojev (strojelom) 1.2 98.8 o) zavarovanje pred {kodo zaradi izpada proizvodnje 0.4 99.6 p) zavarovanje tovora, transporta 0.2 99.8 ______________________________________________________________________________ SJM 86 545 J. MNO@I^NI MEDIJI IN TELESNA KULTURA J1. ALI BERETE ^ASNIKE? KATERE OD NA[TETIH BERETE IN KAKO POGOSTO? ______________________________________________________________________________ ^asnike bere pogosto v~asih ne bere redno 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ J1A01 A-Delo 22.2 10.2 31.2 36.4 J1A02 B-Ljubljanski dnevnik 14.2 4.6 20.6 60.6 J1A03 C-Ve~er 15.1 5.0 13.2 66.8 J1A04 D-Komunist 6.6 2.4 12.8 78.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J1A05 E-Delavska enotnost 5.0 3.4 18.9 72.7 J1A06 F-Teleks 3.9 4.1 27.5 64.5 J1A07 G-Nedeljski dnevnik 39.1 9.4 23.4 28.2 J1A08 H-Na{a obramba 11.1 3.7 19.6 65.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J1A09 I-Ob~an 5.3 1.3 5.7 87.8 J1A10 J-TV-15 3.3 1.0 6.0 89.7 J1A11 K-Jana 18.0 12.9 36.2 32.8 J1A12 L-Na{a ‘ena 6.2 4.9 28.0 60.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J1A13 M-7D 8.4 4.6 20.8 66.3 J1A14 N-Stop 11.7 6.3 28.2 53.8 J1A15 O-Mladina 4.6 4.8 21.6 69.0 J1A16 P-Avto 9.0 2.0 16.2 72.8 J1A17 R-Druìna 7.9 2.1 12.3 77.7 J1A18 S-Zdravje 4.3 3.4 24.9 67.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J1A19 [-Antena 5.8 6.7 29.1 58.5 J1A20 T-Ognji{~e 10.1 2.2 12.9 74.8 J1A21 U-Kme~ki glas 7.5 2.5 13.0 77.0 J1A22 V-Pavliha 1.1 2.0 24.8 72.0 J1A23 Z-Zabavnik 2.0 2.9 20.2 74.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J1A24 @-Kaj 3.8 5.0 20.9 70.3 J1A25 X-Moj mikro 1.3 1.9 6.4 90.4 J1A26 Y-Bit 0.7 1.1 3.9 94.3 J1A27 W-pokrajinski ~asopisi: 19.1 5.1 12.2 63.5 (Dolenjski list, Novi tednik, Pomurski vestnik, Gorenjski glas, Primorske novice) J1A28 -ob~insko glasilo, lokalno 35.1 7.5 11.3 46.1 glasilo delovne organizacije ______________________________________________________________________________ J2. ZA KATERE OD ZGORAJ NA[TETIH ^ASOPISOV (VPRA[ANJE J1.) PO VA[EM MNENJU VELJA, DA: (Tukaj so zapisani podatki samo za prvih pet, glede na frekvence, za vse ostale so podatki na voljo v datoteki SJM86.) a) Objektivno poro~ajo o soo~anju razli~nih, tudi konfliktnih mnenjih in interesih 01 - Delo 31.0 02 - Ljubljanski dnevnik 5.6 03 - Ve~er 10.5 546 SJM 86 07 - Nedeljski dnevnik 6.8 15 - Mladina 5.1 b) Prena{ajo predvsem uradna stali{~a, sklepe 01 - Delo 32.6 02 - Ljubljanski dnevnik 3.2 03 - Ve~er 5.5 04 - Komunist 7.2 28 - ob~inska glasila, glasila DO 2.5 c) Omogo~ajo bralcem izraànje lastnih mnenj 01 - Delo 7.7 03 - Ve~er 5.8 07 - Nedeljski dnevnik 13.3 11 - Jana 7.3 15 - Mladina 4.3 d) Premalo in pomanjkljivo seznanjajo z bistvenimi problemi drùbe 01 - Delo 5.3 02 - Ljubljanski dnevnik 2.1 03 - Ve~er 2.7 07 - Nedeljski dnevnik 3.1 11- Jana 2.7 27 - pokrajinski ~asopisi 2.0 e) Kriti~no razkrivajo vzroke negativnih drùbenih pojavov 01 - Delo 9.4 03 - Ve~er 3.6 04 - Komunist 3.4 07 - Nedeljski dnevnik 4.1 15 - Mladina 12.8 J3. IN KATERE OD NAVEDENIH SRBOHRVA[KIH ^ASNIKOV BERETE? ______________________________________________________________________________ ^ a s n i k e bere pogosto v~asih ne bere redno 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) Sportske novosti 5.5 5.5 16.5 72.5 b) Danas 0.9 0.9 5.4 92.8 c) Sam 1.1 1.7 6.0 91.1 d) Start 1.4 2.1 12.3 84.3 e) Arena 2.3 2.5 16.3 78.9 f) Svijet 1.2 1.8 10.5 86.5 g) drugi srbohrva{ki ~asniki 2.9 2.0 8.1 86.9 ______________________________________________________________________________ J4. ALI MENITE, DA MORA NA[ ^LOVEK, ^E @ELI BITI INFORMIRAN O DOGAJANJIH DOMA IN PO SVETU, BRATI TUJE ^ASNIKE, POSLU[ATI TUJE RADIJSKE POSTAJE IN GLEDATI TUJE TV PROGRAME? 1 - da 55.6 2 - ne 31.4 3 - ne vem 13.0 SJM 86 547 J5. ALI MENITE, DA MORAJO SREDSTVA OBVE[^ANJA OBJAVITI VSE RESNI^NE INFORMACIJE, PA ^EPRAV BI LAHKO VZBUDILE MED LJUDMI NEGOTOVOST, ALI STE PROTI TEMU? 1 - da, objaviti morajo 73.8 2 - ne, ne smejo objaviti 12.4 3 - ne vem, neodlo~en 13.8 J6. ALI NAJ BI SREDSTVA JAVNEGA OBVE[^ANJA OBJAVILA, ALI NAJ NE BI OBJAVILA IMENA TISTIH, KI SO ODGOVORNI ZA NEPRAVILNOSTI IN NAPAKE V GOSPODARSTVU IN POLITIKI? 1 - da 85.1 2 - ne 4.4 3 - ne vem, neodlo~en 10.4 J7. GLASILO REPUBLI[KE KONFERENCE ZSMS “MLADINA” JE V ZADNJIH LETIH ZELO POVE^ALO KROG SVOJIH BRALCEV. KAJ JE PO VA[EM MNENJU TEMU VZROK? (Mòna sta dva odgovora) J7I+II 01 - senzacionalizem 5.2 02 - odpirajo nove teme 20.3 03 - kriti~nost za vsako ceno 18.9 04 - odpirajo vpra{anja, ki so za drùbo bistvena 24.5 05 - nor~ujejo se iz resnih vpra{anj 3.6 06 - kriti~no analizirajo drùbena dogajanja 20.9 07 - zabaven na~in pisanja 4.0 06 - vznemirjajo javnost 5.4 09 - ne vem, neodlo~en 31.1 00 - nisem {e sli{al za “Mladino” 19.4 10 - ma{ilo (odgovor je bil samo za prvi rang) 46.7 J8. ALI POSLU[ATE RADIO? (^E DA) KAKO POGOSTO? 1 - vsak dan 81.3 2 - ve~krat na teden 11.0 3 - redko 6.2 4 - ne poslu{am radia 1.5 J9. KATERE RADIJSKE POSTAJE OBI^AJNO POSLU[ATE? a01) radio Ljubljana (I, ll, III. program) 97.1 a02) lokalne radijske postaje 53.7 a03) Zagreb 27.7 a04) Celovec, ORF (avstrijski programi) 14.5 a05) Trst, RAl (italijanski programi) 8.2 a06) Vatikan 1.3 a07) Pariz 0.1 a08) London (BBC) 1.7 a09) Glas Amerike 1.0 a10) Moskva 0.5 all) Tirana 0.3 a12) Peking 0.3 a13) Koeln (Deutsche Welle) 2.3 548 SJM 86 a14) druge postaje 3.1 99 - ne poslu{am radia 1.3 J10. ALI GLEDATE TELEVIZIJO? (^E DA) KATERE TELEVIZIJSKE PROGRAME GLEDATE? ______________________________________________________________________________ redno v~asih nikoli ne gledam TV 1 2 3 9 ______________________________________________________________________________ a) I. program RTV Ljubljana 76.9 18.3 2.4 2.4 b) II. program RTV Ljubljana 38.9 31.4 27.1 2.6 c) RTV Zagreb 27.6 34.4 35.4 2.7 d) TV Koper 11.4 21.1 65.1 2.4 e) RAI, Italijanska TV 3.9 6.4 87.2 2.4 f) ORF, Avstrijska TV 10.4 22.1 65.1 2.4 g) Madàrska TV 0.6 0.7 96.2 2.4 ______________________________________________________________________________ J11. MORDA STE KAJ SLI[ALI ALI BRALI O TEM, DA BEOGRAD KANDIDIRA ZA LETNE OLIMPIJSKE IGRE LETA 1992? ZANIMA NAS, ALI SE VI S TEM STRINJATE ALI NE? 1 - se strinjam 29.4 2 - se ne strinjam 42.2 3 - nimam mnenja 16.1 4 - ni~ ne vem o tem 12.3 J12. ALI STE @E KAJ SLI[ALI O BOLEZNI AIDS IN ALI VAS JE STRAH, DA BI LAHKO ZBOLELI TUDI VI? 1 - sli{al sem in se bojim 34.1 2 - sli{al sem in se ne bojim 58.0 3 - ni~ nisem sli{al o tem 7.9 J13. ALI SE MORDA UKVARJATE S KAK[NIM [PORTOM, BODISI TEKMOVALNO ALI ZA REKREACIJ0, BODISI ORGANIZIRANO ALI NEORGANIZIRAN0, BODISI REDNO ALI OB^ASNO? ______________________________________________________________________________ da ne 1 2 ______________________________________________________________________________ a) organizirano, tekmovalno 5.1 94.9 Organizirana rekreacija b1 - redno, vsaj enkrat, dvakrat tedensko sistemati~no 10.5 89.5 b2 - neredno, na ob~asnih akcijah 14.0 86.0 Neorganizirana rekreacija c1 - redno, vsaj enkrat, dvakrat 13.2 86.8 tedensko, sistemati~no c2 - neredno, s premori, ob~asno, 46.4 53.6 v prostih dneh in na dopustu ______________________________________________________________________________ SJM 86 549 J14. NAVEDITE ZA VSAKO OD NA[TETIH [PORTNIH OZIROMA REKREACIJSKIH AKTIVNOSTI, ALI SE Z NJO UKVARJATE ORGANIZIRANO ALI NEORGANIZIRANO? ______________________________________________________________________________ ne da, neorga- da, nizirano organi- zirano 1 2 3 ______________________________________________________________________________ J14A01 01 - nogomet 87.5 9.8 2.7 J14A02 02 - ko{arka 89.9 8.4 1.7 J14A03 03 - rokomet 94.7 4.3 1.0 J14A04 04 - odbojka 89.4 8.3 2.3 J14A05 05 - balinanje 93.1 5.7 1.3 J14A06 06 - kegljanje 84.6 12.9 2.6 J14A07 07 - namizni tenis 88.0 10.8 1.2 J14A08 08 - tenis 94.3 4.5 1.3 J14A09 09 - drsanje 93.4 5.8 0.8 J14A10 10 - hokej na ledu 98.3 1.0 0.7 J14A11 11 - atletika 94.7 4.3 1.0 J14A12 12 - plavanje 67.6 31.3 1.1 J14A13 13 - kolesarstvo 72.9 26.1 1.0 J14A14 14 - avtomoto {port 97.3 1.9 0.7 J14A15 15 - veslanje, kajak, kanu 97.6 1.9 0.5 J14A16 16 - smu~anje, teki 89.8 9.4 0.8 J14A17 17 - smu~anje, alpsko 77.7 20.7 1.6 J14A18 18 - borilni {porti (rokoborba, boks, karate, judo) 97.4 1.3 1.3 J14A19 19 - gimnastika 95.8 3.3 1.0 J14A20 20 - aerobika 95.8 3.1 1.1 J14A21 21 - badminton, mini tenis 90.3 9.0 0.7 J14A22 22 - planinarjenje 79.1 18.4 2.5 J14A23 23 - alpinizem 96.8 1.9 1.2 J14A24 24 - hoja, izleti, sprehodi 47.7 50.5 1.8 J14A25 25 - jadranje 97.8 1.4 0.8 J14A26 26 - jadranje na deski 96.2 3.0 0.7 J14A27 27 - podvodni {porti 97.4 2.0 0.6 J14A28 28 - letalski {porti, padalstvo 98.9 0.3 0.7 J14A29 29 - strelstvo 92.5 5.5 2.0 J14A30 30 - trim 86.1 12.8 1.1 J14A31 31 - lov 97.0 1.2 1.8 J14A32 32 - ribolov 93.5 5.0 1.5 J14A33 33 - konjeni{ki {porti 98.3 0.9 0.8 J14A34 34 - {ah 81.1 17.8 1.2 J14A35 35 - druge {portne aktivnosti 95.8 3.3 0.9 ______________________________________________________________________________ 550 SJM 86 K. OBRAMBA, MIR, VARNOST K1. KAK[NA ZUNANJA POLITIKA PO VA[I SODBI V SEDANJIH RAZMERAH NAJBOLJ USTREZA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - prizadevati si moramo za mir in enakopravnost med narodi ne glede na to, ali je to velikim silam v{e~, ali ne 59.8 2 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 15.7 3 - skrbimo naj le za svoje probleme svetovne probleme pa naj si vsak ureja tako kot more in ‘eli 12.1 4 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drugi blok 0.7 5 - ne vem, neodlo~en 11.7 K2. ALI SODITE, DA BI LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA (DR@AVA ALI SKUPINA DR@AV) OGROZILA VARNOST JUGOSLAVIJE, ALI NE? (~e da) S KATERE STRANI JE PO VA[EM MNENJU MO@NA TA NEVARNOST? 1 - da, mòna je nevarnost s strani Zahoda 2.2 2 - mòna je nevarnost s strani Vzhoda 4.9 3 - ogroèni smo tako s strani Vzhoda kot Zahoda 28.2 4 - ne, ne vidim, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost 27.4 5 - ne vem, neodlo~en 37.3 K3. KAJ PO VA[EM MNENJU NAJBOLJ OGRO@A SVETOVNI MIR? 1 - napetosti znotraj posameznih dràv 7.3 2 - ‘elja po oblasti posameznih politikov ali posameznih drùbenih ekonomskih, politi~nih skupin 10.1 3 - koli~ina nakopi~enega oròja, ki lahko uni~i ~love{tvo 32.1 4 - imperialisti~no in kolonialisti~no vedenje nekaterih dràv do drugih 7.1 5 - obstoj socialnih krivic (siroma{tvo, nerazvitost...) 1.8 6 - obstoj napetosti med bloki 15.7 7 - mònost tehni~ne napake pri kontroli ali uporabi nuklearnega oròja 4.9 8 - terorizem, nacionalni ali mednarodni 3.7 9 - ne vem, neodlo~en 16.3 0 - svetovni mir ni ogroèn 1.3 K4. V KOLIK[NI MERI SE STRINJATE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI: ______________________________________________________________________________ vedno v~asih nikoli ne vem 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) svetovna vojna je krivi~na 89.4 2.0 0.3 8.2 b) vsaka vojna je krivi~na 75.7 16.9 0.7 6.7 c) napadalna vojna je krivi~na 88.7 4.9 0.9 5.5 d) osvobodilna vojna je pravi~na 75.4 14.8 2.7 7.2 e) obrambna vojna je pravi~na 83.5 8.5 1.6 6.4 ______________________________________________________________________________ SJM 86 551 K5. ZA KATERE OD SPODAJ NA[TETIH IDEALOV BI SE BILI PRIPRAVLJENI @RTVOVATI, VSE DO @RTVOVANJA LASTNEGA @IVLJENJA? ______________________________________________________________________________ ni~ ne bi sprej- sprejmem ‘rtvo- ne vem, ‘rtvoval mem maj- velike val bi neodlo- za to hne ‘rtve tudi svo- ~en ‘rtve je ‘ivlj. 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) za obrambo domovine 2.1 12.2 26.8 44.1 14.7 b) proti lakoti v svetu 3.3 42.5 35.0 5.7 13.5 c) za ~love{ke pravice 2.4 34.0 42.0 7.5 14.1 d) za svoje najblìje 0.8 5.4 33.2 55.0 5.7 e) za osebna prepri~anja 5.7 29.2 37.3 9.7 18.1 f) za mir v svetu 2.0 26.0 47.6 10.0 14.4 g) za osvoboditev za- tiranih narodov 4.5 37.4 33.0 4.4 20.7 ______________________________________________________________________________ K6. ZAMISEL VSELJUDSKE OBRAMBE PREDPOSTAVLJA VKLJU^ENOST VSAKEGA OB^ANA V OBRAMBO. ALI VI VESTE, KAK[NE SO VA[E NALOGE V PRIMERU NAPADA? 1 - da, vem 55.1 2 - le deloma vem 22.6 3 - ne, ne vem 22.4 K7. KONCEPT SLO IN DS JE TUDI @ENSKAM OMOGO^IL, DA SE LAHKO PROSTOVOLJNO ODLO- ^IJO ZA SLU@ENJE VOJSKE V OBORO@ENIH SILAH. V ZADNJEM ^ASU PA SE GOVORI TUDI O OBVEZNEM VOJA[KEM USPOSABLJANJU DEKLET. ALI JE TO PO VA[EM MNENJU: 1 - primerno, sprejemljivo 36.7 2 - neprimerno, nesprejemljivo 48.5 3 - ne vem, neodlo~en 14.9 K8. NEKATERIM POSAMEZNIKOM NJIHOVO PREPRI^ANJE NE DOPU[^A SLU@ENJA VOJSKE V OBORO@ENIH SILAH. ALI JIM JE, PO VA[EM MNENJU, TREBA OMOGO^ITI SLU@ENJE VOJA[KEGA ROKA V SOCIALNIH SLU@BAH, BOLNI[NICAH, PSIHIATRI^NIH USTANOVAH, DOMOVIH ZA STARE IPD., ALI PA VZTRAJATI, DA SLU@IJO VOJA[KI ROK V OBORO@ENIH SILAH? 1 - treba jim je omogo~iti tako (civilno) sluènje 44.9 2 - vztrajati, naj sluìjo v oboroènih silah 33.8 3 - drugo 1.8 4 - ne vem, neodlo~en 19.5 552 SJM 86 K9. ALI SO DOGODKI IZ NA[E MEDVOJNE IN POVOJNE ZGODOVINE, KI SO PO VA[EM MNENJU PREMALO POJASNJENI? KATERI SO TI? (Mòna sta dva odgovora) a) Dogodki v Jugoslaviji 01 - Kosovo 1.1 02 - Djilas, Rankovi~ 0.5 03 - Goli otok, Informbiro 3.3 04 - NDH, Artukovi~ 0.8 05 - zgodovina NOB 2.8 06 - vloga Tita 0.3 07 - Jovanka Broz 0.5 08 - drugi dogodki 4.0 09 - vse je dovolj pojasnjeno, ni nepojasnjenih dogodkov 14.4 00 - dogodki so, jaz ne vem za njih, ne morem odgovoriti, ne vem, brez odgovora 74.4 b) Dogodki v Sloveniji 01 - Dachavski procesi 2.7 02 - Ko~evski rog, domobranci 1.9 03 - OF, NOB 2.1 04 - Stane Kav~i~, liberalizem 0.4 05 - zadrùni{tvo, nacionalizacija 0.1 06 - povojna obnova, graditev 0.5 08 - drugi dogodki 1.5 09 - vse je dovolj pojasnjeno, ni nepojasnjenih dogodkov 13.5 00 - dogodki so, jaz ne vem za njih, ne morem odgovoriti, brez odgovora, ne vem 78.7 c) Dogodki v va{em kraju 01 - zadrùni{tvo, nacionalizacija 0.5 02 - krajevni dogodki v ~asu NOB 1.7 03 - povojna obnova in graditev 0.2 05 - drugi dogodki 1.2 08 - drugi dogodki 0.2 09 - vse je dovolj pojasnjeno, ni nepojasnjenih dogodkov 14.5 00 - dogodki so, jaz ne vem za njih, ne morem odgovoriti, ne vem, brez odgovora 81.7 K10. ALI VAS KATERI OD NAVEDENIH POJAVOV V OKOLJU, V KATEREM @IVITE IN DELATE, MOTIJ0, ALI NE? ______________________________________________________________________________ zelo malo me ne ni teh me me moti pojavov moti 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) motnje no~nega miru in po~itka 9.8 15.0 30.6 44.6 b) pijan~evanje in pretepanje 21.4 15.7 19.2 43.6 c) neurejene razmere v cestnem prometu 28.8 28.5 17.7 25.0 d) maza{ko pisanje in risa- nje po zidovih in drugih 37.6 14.1 9.3 39.1 javnih mestih — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — SJM 86 553 ______________________________________________________________________________ zelo malo me ne ni teh me me moti pojavov moti 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ e) objestno in izzivalno ve- denje 41.6 17.2 8.9 32.2 f) dajanje prednosti dolo~e- nim kupcem v trgovini 37.3 24.5 13.0 25.2 g) izkori{~anje slùbenega poloàja za osebno korist 54.3 16.6 8.5 20.7 h) neodgovorno ravnanje, raz- metavanje drùbenega premoènja 63.2 14.2 4.8 17.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i) podkupovanje, da pride{ do tistega, kar potrebuje{ 61.4 14.5 5.2 19.0 j) tatvine 65.7 9.9 4.3 20.1 k) neupravi~eno bogatenje 63.8 12.5 4.3 19.5 l) prostitucija 34.0 10.0 12.8 43.3 ______________________________________________________________________________ K11. NEKATERE VRSTE DEJANJ SO OPREDELJENE KOT KAZNIVA DEJANJA IN SE LAHKO NJIHOVI STORILCI NA SODI[^U RAZLI^NO KAZNUJEJO. KATERA OD NAVEDENIH DEJANJ SE PO VA[EM MNENJU KAZNUJEJO PREMILO IN BI JIH BILO POTREBNO KAZNOVATI STRO@JE, KATERA DEJANJA MILEJE IN KATERA SE PO VA[EM MNENJU KAZNUJEJO USTREZNO STROGO? ______________________________________________________________________________ kaznovati kaznovati kaznovati ne vem, stròje kot doslej mileje neodlo~en 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) navadna premoènjska kazniva dejanja (tatvine, vlomi) 60.2 31.0 0.8 8.0 b) nasilni{ko vedenje 75.1 18.0 0.4 6.5 c) gospodarska kazniva dejanja (poneverbe, goljufija) 80.6 14.0 0.2 5.2 d) dejanja onesnaèvanja okolja 63.9 26.3 0.9 9.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — e) dejanja spolnega nasilja 82.1 10.7 0.5 6.6 f) verbalni politi~ni delikt 37.4 30.1 9.1 23.5 g) kazniva dejanja v prometu 36.4 49.8 5.8 7.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — h) kr{itve samoupravnih pravic 42.1 41.3 2.0 14.6 i) trpin~enje otrok, nasilje v druìnskem krogu 87.3 8.0 0.2 4.5 ______________________________________________________________________________ K12. SO PREDLOGI, DA BI V NA[I KAZENSKI ZAKONODAJI UKINILI SMRTNO KAZEN. KAJ VI MISLITE O TEM? 1 - ukiniti jo je treba 14.2 2 - treba jo je ohraniti 45.9 3 - uporabo smrtne kazni v kazenskem zakonu je treba {e raz{iriti 10.3 4 - ne vem, neodlo~en 22.9 554 SJM 86 5 - na{ zakon ne predvideva smrtne kazni 6.7 K13. V JAVNOSTI SE DOSTI GOVORI IN PI[E O ODPRAVI TISTIH ^LENOV KAZENSKEGA ZAKONIKA SFRJ, KI OMEJUJE SVOBODO GOVORA IN MI[LJENJA. ALI VI OSEBNO MENITE, DA NEKDO, KI JAVNO KRITI^NO GOVORI, RAZMI[LJA, PI[E, ZASLU@I KAZEN TAKO KOT NEKDO, KI KRADE, OGRO@A @IVLJENJA DRUGIH LJUDI IPD.? 1 - da, to je kriminalno dejanje in ga je treba kaznovati 18.6 2 - ne, to sploh ni kriminalno dejanje in ga ni mogo~e kaznovati 59.5 3 - ne vem, neodlo~en 22.0 L. DEMOGRAFIJA STAROST (Podajamo rezultate po starostnih razredih; na voljo so tudi L1 negrupirani podatki) 1 - do 25 let 15.0 2 - 26 do 30 12.5 3 - 31 do 40 24.5 4 - 41 do 50 18.6 5 - 51 do 60 18.2 6 - 61 in ve~ let 11.2 L2. SPOL 1 - mo{ki 47.7 2 - ‘enski 52.3 L3. KAK[NE NARODNOSTI STE? 01 - Albanec 0.1 02 - ^rnogorec 0.2 03 - Hrvat 3.8 04 - Italijan 0.1 05 - Madàr 0.8 06 - Makedonec 0.2 07 - Musliman 0.8 08 - Slovenec 89.8 09 - Srb 2.8 10 - Jugoslovan 1.2 11 - druge narodnosti 0.2 NAROD 1 - Slovenec 89.8 2 - druge narodnosti 10.2 L4. KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN? 1 - samski, nikoli nisem bil poro~en 19.6 2 - razvezan 3.9 3 - vdovec 5.4 4 - poro~en, izvenzakonska skupnost 71.1 poro~en 71.1 neporo~en 28.9 SJM 86 555 L5. KOLIKO ^LANOV [TEJE VA[E GOSPODINJSTVO? 1 - 1 ~lana 5.7 2 - 2 ~lana 15.9 3 - 3 ~lane 23.6 4 - 4 ~lane 31. 5 - 5 ~lanov 13.0 6 - 6 ~lanov 6.2 7 - 7 ~lanov 1.9 8 - 8 ~lanov 0.9 9 - 9 ~lanov in ve~ 0.8 L6. KOLIKO OD TEGA JE REDNO ZAPOSLENIH? 0 - 0 ~lanov 12.7 1 - 1 ~lan 22.9 2 - 2 ~lana 48.9 3 - 3 ~lani 11.2 4 - 4 ~lani 4.7 5 - 5 ~lanov 0.6 L7. IN KOLIK[EN JE BIL PRIBLI@NO SKUPNI MESE^NI DOHODEK VSEH ^LANOV VA[EGA GOSPODINJSTVA (VKLJU^NO S POKOJNINO, INVALIDNINO, [TIPENDIJO... V PREJ- [NJEM MESECU)? SKUDOH 01 - do 30.000 din 4.0 02 - 30.001 do 50.000 6.4 03 - 50.001 do 70.000 8.4 04 - 70.001 do 90.000 8.4 05 - 90.001 do 110.000 11.6 06 - 110.001 do 130.000 11.5 07 - 130.001 do 150.000 14.9 08 - 150.001 do 170.000 8.2 09 - 170.001 in ve~ 23.8 10 - nima dohodka 2.6 POVPRE^NI SKUPNI MESE^NI DOHODEK VSEH ^LANOV GOSPODINJSTVA V PREJ[NJEM MESECU (TOREJ FEBRUARJA ALI MARCA 1986) ZNA[A 134.373 DIN. L8. VIR REDNIH DOHODKOV GOSPODINJSTVA: 1 - izklju~no kmetijstvo 2.9 2 - kmetijstvo in nekmetijstvo 18.2 3 - izklju~no nekmetijstvo 78.5 0 - b.o. 0.4 L9. ALI STE, OZIROMA STE BILI KDAJ ZAPOSLENI? 1 - sem zaposlen 70.7 2 - nisem bil nikoli zaposlen 11.0 3 - bil sem, sedaj nisem 18.3 556 SJM 86 L10. ALI STE V ZADNJEM ^ASU SAMI, ALI S POMO^JO DRUGIH ISKALI ZAPOSLITEV V KAKI DELOVNI ORGANIZACIJI, USTANOVI, NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE, PRI OBRTNIKIH ALI KJE DRUGJE? 1 - da 1.9 2 - ne 28.8 3 - sem zaposlen 69.3 L11. ALI BI SE ZAPOSLILI, ^E BI IMELI MO@NOST, TO JE, ^E BI BILA NA VOLJO ZA VAS PRIMERNA ZAPOSLITEV, ^E NE BI BILO ZAKONSKIH OMEJITEV, ^E BI IMELI UREJENE DRU@INSKE ZADEVE, ^E BI IMELI USTREZEN PREVOZ NA DELO IN PODOBNO? 1 - da 5.9 2 - ne 19.5 3 - ne vem, neodlo~en 2.8 4 - sem zaposlen 69.7 5 - sem iskal zaposlitev 2.0 L12. KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - imam vodstveni poloàj na ravni delovne enote, v okviru TOZD, DO 5.7 2 - imam vodilni poloàj na ravni TOZD, DO 5.5 3 - sem zaposlen, a nimam vodilnega ali vodstvenega poloàja 59.3 4 - nisem zaposlen 29.6 L13. KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC (^E JE ZAPOSLEN)? KAK[NA JE VA[A PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 9.8 02 - PK delavec 7.7 03 - KV delavec 21.7 04 - VKV delavec 5.2 05 - pomòni uslùbenec 0.3 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 2.3 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 20.0 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 9.0 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.7 10 - samostojni obrtnik, brez tuje delovne sile 0.3 11 - svobodni poklici 0.1 12 - kmet 3.1 13 - kme~ka gospodinja 3.4 14 - pomagajo~i ~lan v kmetijstvu 0.1 15 - u~enec, dijak, vajenec 1.5 16 - {tudent 1.7 17 - upokojenec 8.4 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 2.9 19 - druge vzdrèvane osebe 0.4 20 - drugo 1.1 “KVALIF” TUKAJ PRIKAZANI REZULTATI SO POSLEDICA ZDRU@EVANJA 20-IH MODALITET MO@NIH POKLICEV: 01 - uslùbenec z vi{jo, visoko, srednjo izobrazbo 29.0 SJM 86 557 02 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 2.7 03 - VKV 5.2 04 - KV 21.7 05 - NKV, PKV delavec 17.5 06 - kmet, kme~ka gospodinja 5.0 07 - obrtnik 1.0 08 - gospodinja 2.9 09 - upokojenec 8.4 10 - drugo 6.5 L14. KAK[EN JE BIL VA[ ZADNJI POKLIC, OZIROMA ZADNJA PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 3.0 02 - PK delavec 2.5 03 - KV delavec 5.5 04 - VKV delavec 2.0 05 - pomòni uslùbenec 0.1 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 0.5 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 3.6 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 1.2 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.1 10 - samostojni obrtnik, brez tuje delovne sile 0.0 11 - svobodni poklici 0.0 12 - kmet 0.7 13 - kme~ka gospodinja 1.2 14 - pomagajo~i ~lan v kmetijstvu 0.1 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.1 16 - {tudent 0.0 17 - upokojenec 0.2 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.6 19 - druge vzdrèvane osebe 0.0 20 - drugo 0.1 21 - ni upokojenec 78.2 “L14KRAT” TUKAJ PRIKAZANI REZULTATI SO POSLEDICA ZDRU@EVANJA 20-IH MODALITET MO@NIH POKLICEV: 01 - uslùbenec z vi{jo, visoko, srednjo izobrazbo 4.8 02 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 0.7 03 - VKV 2.0 04 - KV 5.5 05 - NKV, PKV delavec 5.5 06 - kmet, kme~ka gospodinja 1.4 07 - obrtnik 0.1 08 - gospodinja 0.6 09 - upokojenec 0.2 10 - drugo 0.9 11 - ni upokojenec 78.2 L15. KAK[NA JE BILA VA[A KVALIFIKACIJA OB PRVI ZAPOSLITVI? 01 - NK delavec 21.7 02 - PK delavec 7.1 03 - KV delavec 26.3 04 - VKV delavec 3.0 05 - pomòni uslùbenec 0.5 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 3.0 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 19.2 08 - uslùbenec z visoko ali vi{jo izobrazbo 5.9 558 SJM 86 09 - samostojni obrtnik - delodajalec 0.0 10 - samostojni obrtnik, brez tuje delovne sile 0.0 11 - svobodni poklici 0.0 12 - kmet 0.7 13 - kme~ka gospodinja 0.7 14 - pomagajo~i ~lan v kmetijstvu 0.1 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.2 16 - {tudent 0.4 17 - upokojenec 0.0 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.2 19 - druge vzdrèvane osebe 0.0 20 - drugo 0.3 21 - ni bil nikoli zaposlen 10.4 “L1KRAT” TUKAJ PRIKAZANI REZULTATI SO POSLEDICA ZDRU@EVANJA 20-IH MODALITET MO@NIH POKLICEV: 01 - uslùbenec z vi{jo, visoko, srednjo izobrazbo 25.2 02 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 3.5 03 - VKV 3.0 04 - KV 26.3 05 - NKV, PKV delavec 28.8 06 - kmet, kme~ka gospodinja 1.0 07 - obrtnik 0.1 08 - gospodinja 0.2 09 - upokojenec 0.0 10 - drugo 1.5 11 - ni bil nikoli zaposlen 10.4 L16. V KATERI PANOGI DEJAVNOSTI DELATE, STE DELALI, OZIROMA DELA OSEBA, KI VAS VZDR@UJE? 01 - industrija in rudarstvo 42.6 02 - kmetijstvo in gozdarstvo 10.5 03 - gradbeni{tvo 4.8 04 - promet in zveze 5.7 05 - trgovina, gostinstvo, turizem 11.6 06 - obrt 2.7 07 - komunalni servisi in stanovanjska dejavnost 0.9 08 - izobraèvanje, znanost, {olstvo 5.1 09 - kultura in umetnost 0.7 10 - zdravstvo 4.3 11 - socialno varstvo 0.6 12 - {port 0.1 13 - drùbene organizacije 1.7 14 - zbornice 0.1 15 - ban~ni{tvo, zavarovalni{tvo 1.1 16 - socialno zavarovanje 0.3 17 - dràvna uprava, carina 1.3 18 - sodstvo 0.1 19 - vojska, dràvna varnost, milica 1.6 20 - cerkvene ustanove 0.1 21 - drugo 3.9 L17. NAVEDITE ZADNJO [OLO, KI STE JO KON^ALI, BODISI REDNO ALI IZREDN0: 1 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 4.7 2 - nad 4 do 8 razredov oz. 1-4 razrede nìje gimnazije 30.7 3 - nedokon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola 7.9 SJM 86 559 4 - kon~ana 2 ali 3-letna strokovna {ola, absolventi 3-letnega usmerjenega izobraèvanja 21.3 5 - nedokon~ana srednja {ola 2.4 6 - dokon~ana srednja {ola, absolventi 4-letnega usmerjenega izobraèvanja 21.6 7 - nedokon~ana vi{ja ali visoka {ola 2.1 8 - dokon~ana vi{ja {ola 5.6 9 - dokon~ana visoka {ola 3.8 “IZOBR” TUKAJ PRIKAZANI REZULTATI SO POSLEDICA ZDRU@EVANJA DEVETIH MODALITET MO@NIH ODGOVOROV: 1 - osnovna {ola 45.7 2 - strokovna {ola 21.3 3 - srednja {ola 23.7 4 - vi{ja, visoka {ola 9.3 L18. POVPRE^NI MESE^NI DOHODEK ANKETIRANCA ZNA[A 66.693 din; PODATEK SE NANA[A ZA POVPRE^JE ZADNJIH 3 MESECEV 12.3 % ANKETIRANCEV NIMA LASTNEGA DOHODKA. L19. ANKETIRANEC V RAZISKAVI SJM86 JE POVPRE^NO S HONORARNIM DELOM V ZADNJIH 3 MESECIH ZASLU@IL 47.400 din, KAR 91.7 % ANKETIRANCEV PA JE DEJALO, DA NE DELAJO HONORARNO. L20. ALI IMATE VI ALI PA VA[A DRU@INA KAJ OBDELOVALNE ZEMLJE? 1 - od 0,1 do 0,5 ha 17.5 2 - ve~ kot 0,5 do 1 ha 5.6 3 - ve~ kot 1 do 2 ha 6.3 4 - ve~ kot 2 do 3 ha 4.3 5 - ve~ kot 3 do 5 ha 3.9 6 - ve~ kot 5 do 8 ha 3.4 7 - ve~ kot 8 do 10 ha 1.6 8 - ve~ kot 10 ha 1.3 9 - ne vem koliko 2.6 0 - nimajo zemlje 53.6 ALI IMATE VI ALI PA VA[A DRU@INA KAJ OBDELOVALNE ZEMLJE? 1 - imajo zemljo 46.4 2 - nimajo zemlje 53.6 L21. ALI VI OSEBNO OBDELUJETE ZEMLJO, DELATE NA ZEMLJI (^E DA), KOLIKO UR POVPRE^NO NA TEDEN? 1 - ne dela 58.4 2 - do 10 ur 17.9 3 - 11 do 30 ur 14.4 4 - 31 do 60 ur 6.8 5 - 61 in ve~ ur 2.5 L22. ALI BI RADI KUPILI OZIROMA DOKUPILI KAJ ZEMLJE, ^E BI BILA ZA TO PRILO@NOST? 560 SJM 86 1 - bi kupil, dokupil 40.8 2 - ne bi kupil, dokupil 49.5 3 - ne vem, neodlo~en 9.7 L23. ALI IMATE VI ALI KDO V VA[I DRU@INI (ZAKONEC, STAR[I, OTROCI): ______________________________________________________________________________ DA NE 1 2 ______________________________________________________________________________ a) stanovanje (lastni{ko) 18.2 81.8 b) stanovanjsko hi{o 66.3 33.7 c) vikend 7.8 92.2 d) osebni avto 70.7 29.3 e) motorno kolo, moped 32.0 68.0 f) televizijski sprejemnik 93.0 7.0 g) glasbeni stolp 14.3 85.7 h) pralni stroj 95.0 5.0 i) pomivalni stroj 9.1 90.9 ______________________________________________________________________________ L24. V RAZISKAVAH SLOVENSKEGA JAVNEGA MNENJA JE V OBDOBJU OD LETA 1968 BILO ANKETIRANIH OKOLI 30.000 OB^ANOV SLOVENIJE. ALI STE BILI MORDA VI @E KDAJ ANKETIRANI V OKVIRU TE RAZISKAVE? 1 - da 6.1 2 - ne 93.9 L25. ALI STE MORDA KAJ SLI[ALI ALI BRALI O UGOTOVITVAH RAZISKAV “SLOVENSKO JAVNO MNENJE 1984", KI JO JE NA[ IN[TITUT IZVEDEL PREDLANI? 1 - ni~ ne vem o tem 61.6 2 - sli{al sem, nisem bral 32.7 3 - bral sem o rezultatih 5.7 L26. ALI JE PO VA[I OCENI TA ANKETA KORISTNA ALI NEKORISTNA, ^E UPO[TEVATE SEDANJO DRU@BENO SITUACIJO? 1 - je zelo koristna 14.5 2 - je koristna 50.9 3 - ne vem, neodlo~en 24.7 4 - je le malo koristna 7.7 5 - sploh ni koristna 2.1 L27. V PRIHODNJE BOMO SPET S PODOBNIM VPRA[ALNIKOM SPRA[EVALI LJUDI O RAZLI^NIH STVAREH. ^E BOSTE SLU^AJNO SPET IZBRANI, ALI BOSTE ODGOVARJALI NA NA[A VPRA[ANJA, ALI BOSTE ODKLONILI ANKETIRANJE? 1 - bom spet odgovarjal 86.4 2 - ne vem, neodlo~en 9.4 3 - ne bom odgovarjal 4.1 SJM 86 561 L28. V POGOVORU SMO VAM POSTAVILI MNOGO VPRA[ANJ. SE VAM ZDI, DA SO MED NJIMI TUDI TAKA, ZA KATERA MENITE, DA NA NJIH LJUDJE NISO PRIPRAVLJENI ODGOVARJATI PO RESNICI? (~e da) NA KAJ SE TA VPRA[ANJA NANA[AJO? (Mòni so trije odgovori) A1+A2+A3 1 - vpra{anja o politiki, politi~nem sistemu, volitve 13.3 2 - ZK, funkcionarji 1.0 3 - vpra{anja o nacionalnosti, mednacionalnih odnosih 1.7 4 - vpra{anja o veri 6.4 5 - premoènjsko stanje, zasluèk 3.4 6 - volitve 0.1 7 - druga podro~ja 4.1 8 - ni takih vpra{anj 58.0 9 - ne vem, ~e so taka vpra{anja 18.4 0 - brez odgovora 1.5 “VELNAS” VELIKOST NASELJA, KJER ANKETIRANEC @IVI: 1 - hi{a na samem, zaselek ali manj{a vas 38.6 2 - vas, kraj, trg z nad 500 do 2000 prebivalci 19.0 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 5.7 4 - kraj z nad 4000 do 10000 prebivalci 8.5 5 - kraj z nad 10.000 do 15.000 prebivalci 8.1 6 - kraj z nad 15.000 prebivalci Ljubljana-Maribor 20.0 “TIPKS” TIP KRAJEVNE SKUPNOSTI, KJER @IVI ANKETIRANEC 1 - mestna 37.6 2 - primestna 16.9 3 - va{ka 45.5 562 SJM 86 SJM 87 563 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 87 Okraj{an naslov projekta: SJM87 Osnovna vsebina projekta: ocena vidikov ‘ivljenja (sedanjost, preteklost, prihodnost), prisotnost kriznih pojavov, razpoloènje ljudi, materialni standard druìne, razvoj industrije in kmetijstva, problemi politi~nega sporazumevanja v Jugoslaviji, ustavne spremembe (samostojnost republik), zaupanje slovenski politiki, perspektiva socializma, ugled zveze komunistov, pojav politi~ne opozicije, prepoznavanje sovrànikov sistema, ugledni politiki, ~lanstvo v politi~nih organizacijah in delegacijah, ocena volilnega sistema, odnos do tehnike, vpliv tehni~nega napredka na drùbene odnose in na~in ‘ivljenja, tehnika in zaposlovanje, stali{~a o prodoru ra~unalni{tva, energija, var~evanje z elektriko v gospodarstvu, nuklerne elektrarne, ^ernobil, prednostne gospodarske nalòbe, okolje, industrijsko onesnaèvanje okolja, okolje in gospodarski razvoj, prisotnost pojavov onesnaèvanja okolja, izobraèvanje odraslih (raz{irjenost, financiranje, motivi, koristnost, izobraèvalna vloga medijev, tematike, ovire), slovenstvo, nacionalna politika, slovenski kulturni prostor, pojem naroda, vidiki ogroènosti slovenskega jezika in naroda, odnos Slovencev do Jugoslavije, zunanja politika in varnost Jugoslavije, odnosi z Izraelom, afera Waldheim, civilno sluènje vojske, vera, verske navade, praznovanje boì~a, poloàj vernih, vraèverje, ~asopisi, spremljanje ~asopisov, ~asopis DELO, zaèlene teme, ocena ~asopisov in revij, mali oglasi, vrednote, tradicionalizem, politi~na kultura, vzgoja, samostojnost, odprtost, drùbena gibanja, smrtna kazen, svoboda govora, {tafeta mladosti, Nova revija, AIDS, dachauski procesi, milica, akcija Podarim - dobim. Naro~nik: Raziskovalna skupnost Slovenije Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Raziskovalni in{titut, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, Zdravko Mlinar, Cveto Trampù Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2033. ^as izvedbe raziskave: junij 1987. Datoteka: SJM87 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 87, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1987. 564 SJM 87 A. GOSPODARSKE IN DRU@BENE RAZMERE A1. ^E PRIMERJATE @IVLJENJE PRI NAS DANES Z @IVLJENJEM PRED PRIBLI@NO PETIMI LETI, ALI SO PO VA[I SODBI RAZMERE GLEDE NA NA[TETE STVARI DANES BOLJ[E, PRIBLI@NO ENAKE, ALI SLAB[E? _______________________________________________________________________ _______ danes danes enako danes danes ne ve, dosti bolje slab{e dosti bolje slab{e 1 2 3 4 5 6 ___________________________________________________________________________ __ a) kako ‘ivijo ljudje 3.2 19.1 15.5 48.0 12.9 1.2 b) demokrati~nost odlo~anja 2.5 18.2 34.0 24.9 6.8 13.6 c) samoupravljanje 1.7 11.1 33.6 29.1 12.0 12.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) spo{tovanje dela in delavcev 1.5 13.1 26.6 37.8 15.3 5.8 e) mònost dobiti stanovanje 1.2 7.8 8.1 38.2 38.6 6.1 f) mònost dobiti zaposlitev 1.6 9.1 14.4 42.4 29.6 3.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) zakonitost 0.6 9.3 38.2 24.5 9.2 18.1 h) mònost izobraèva- nja, kvalifikacije 8.8 39.3 29.3 15.1 3.0 4.7 i) kulturno ‘ivljenje 6.1 32.9 31.5 18.3 5.7 5.6 j) mònost imeti, preìv- ljati otroke 1.5 11.6 16.1 44.5 23.1 3.2 ______________________________________________________________________________ A2. NAVEDLI VAM BOMO NEKATERE POJAVE, KI OZNA^UJEJO KRIZNE DRU@BENE RAZMERE. ALI SO TI POJAVI V VA[EM OKOLJU, KJER @IVITE IN DELATE, PRISOTNI, ALI NE? (^e da) KAKO POGOSTI SO TI POJAVI? ______________________________________________________________________________ zelo pogosti redki jih ni ne ve pogosti 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) nezakonitost 5.6 28.8 33.3 11.7 20.7 b) nered, anarhija 9.8 31.0 28.2 17.1 13.9 c) podkupovanje, korupcija 15.7 31.6 21.6 15.7 15.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) privilegiji posa- meznikov in skupin 18.2 41.9 21.7 8.3 8.9 e) prila{~anje drùbene ga premoènja 14.2 31.8 23.7 14.3 16.1 f) ljudje se izmika- jo delu, lenoba 17.6 40.6 27.2 9.5 5.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) politi~na brezbrìnost, apatija,ljudem je vseeno 16.9 38.8 23.4 8.0 13.0 ______________________________________________________________________________ SJM 87 565 ______________________________________________________________________________ zelo pogosti redki jih ni ne ve pogosti 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ h) zaslùkarstvo, privatno delo v ~asu slùbe 14.7 36.0 25.1 10.8 13.4 i) zaskrbljenost, strah glede prihodnosti 22.8 47.1 16.6 6.6 6.9 j) razdràljivost, nestrpnost med ljudmi 22.8 44.5 18.9 7.5 6.2 ______________________________________________________________________________ A3. SEDANJE STANJE V GOSPODARSTVU TER POLITI^NA IN DRUGA DOGAJANJA VPLIVAJO NA RAZPOLO@ENJE LJUDI. KAK[NO JE PO VA[I OCENI RAZPOLO@ENJE MED LJUDMI V VA[EM OKOLJU, V SLOVENIJI? 1 - angaìrano delovanje in pripravljenost za akcijo, s katero bi premagali teàve 12.3 2 - zaupanje, da bomo kmalu vse uredili 11.7 3 - upanje in strah obenem 26.9 4 - brezbrìnost, ravnodu{nost, pasivnost 13.9 5 - prevladuje strah in zaskrbljenost 24.6 6 - kaj drugega 1.1 7 - ne ve, ne more oceniti 9.6 A4. ALI VAM MESE^NO OSTAJA KAJ DENARJA, KO POKRIJETE SVOJE @IVLJENJSKE STRO[KE, OZIROMA STRO[KE SVOJE DRU@INE? 1 - ni~ mi ne ostane 28.2 2 - zelo malo mi ostane 34.0 3 - nekaj mi ostane 35.1 4 - precej mi ostane 1.7 5 - ne ve 1.0 A5. ALI BI ZASE IN ZA SVOJO DRU@INO LAHKO REKLI: 1 - da vam ni~esar posebej ne primanjkuje, da se ni~ posebej ne omejujete 6.5 2 - da ste bolj var~ni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza, ipd. 41.1 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, z denarjem se omejujete pri nakupih opreme, obleke, ipd. 46.4 4 - da se mo~no omejujete tudi pri nakupih hrane 3.3 5 - da ‘ivite v pomanjkanju osnovnih dobrin 1.1 6 - da ‘ivite v rev{~ini 0.4 7 - ne ve, neodlo~en 1.2 A6. NEKATERI LJUDJE VAR^UJEJO, DRUGI PA PRAVIJO, DA JE DANES NESMISELNO HRANITI DENAR IN DA JE NAJBOLJ PAMETNO, ^E GA SPROTI PORABIMO. KATERI IMAJO PO VA[EM MNENJU BOLJ PRAV? 566 SJM 87 1 - prvi, ki var~ujejo 24.1 2 - drugi, ki denar sproti porabijo 65.2 3 - ne ve, neodlo~en 10.7 A7. KAJ MENITE, ALI NAJ BI DOVOLILI, DA BI LJUDJE PRI NAS, NAMESTO V BANKE (ZA OBRESTI) VLAGALI SVOJ DENAR V PODJETJA (NA OBVEZNICE) IN ZA TO OD NJIH PREJEMALI DEL DOBI^KA? 1 - to moramo dovoliti, saj je koristno tako za podjetja, kot za ljudi 36.6 2 - to bi lahko dovolili le za~asno, da se izvle~emo iz gospodarske krize 25.9 3 - tega ne bi smeli dovoliti 12.3 4 - kaj drugega 3.2 5 - ne ve, neodlo~en, ne pozna teh stvari 21.9 A8. IN KAJ SODITE ... 1 - ali naj vzdrùjemo delovne organizacije, ki delajo z izgubo in zaostajajo v razvoju, ~etudi to za celoto pomeni po~asnej{i razvoj, ali naj 10.7 2 - take delovne organizacije prenehajo delati, ~e se delavci zaposlijo drugje 70.0 3 - take organizacije naj prenehajo delati, pa ~etudi bi delavci ostali brez zaposlitve 7.5 4 - ne ve, neodlo~en 11.8 A9. ALI NAJ PRI RAZVOJU INDUSTRIJE V SLOVENIJI... 1 - upo{tevamo razpolòljivo delovno silo, ali 72.2 2 - razvijamo industrijo kolikor moremo, saj lahko delovno silo dobimo iz drugih republik 15.2 3 - ne ve, neodlo~en 12.6 A10. KMETIJSKA PROIZVODNJA SE JE V ZADNJEM ^ASU PRECEJ MEHANIZIRALA, KME^KA POSESTVA PA SO [E VEDNO MAJHNA IN RAZDROBLJENA. KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU V ZVEZI S TEM POTREBNO STORITI? 1 - ~im ve~ zemlje naj preide iz rok posameznikov v drùbeno last 2.5 2 - zasebna posest naj ostane omejena na 10 ha obdelovalne zemlje, bolj pa je treba razvijati razli~ne oblike kooperacije med kmeti in zadrugami, kombinati ipd. 15.0 3 - odpraviti omejitev zasebne posesti na 10 ha obdelovalne zemlje in dovoliti kmetu, da dokupi toliko zemlje, kolikor jo lahko obdeluje 74.5 4 - kaj drugega 1.5 5 - ne ve, neodlo~en 6.6 A11. PRI USMERJANJU RAZVOJA V SLOVENIJI SE POSTAVLJA VPRA[ANJE, ALI NAJ ... 1 - razvijamo predvsem tiste gospodarske dejavnosti, v katerih lahko doseèmo najve~, na ostalih podro~jih pa se ~imbolj poveèmo z gospodarstvom drugih republik 44.4 2 - razvijamo vse gospodarske dejavnosti sami v Sloveniji tako, da pokrijemo osnovne potrebe ljudi in nismo odvisni od drugih 42.9 3 - ne ve neodlo~en 12.6 SJM 87 567 A12. KAJ MENITE, ALI SE JE SLOVENIJA GLEDE NA DRUGE REPUBLIKE IN POKRAJINE V JUGOSLAVIJI V ZADNJIH LETIH RAZVIJALA, ALI JE ZAOSTAJALA? 1 - mo~no se je razvijala 7.5 2 - razvijala se je 40.7 3 - niti razvijala, niti zaostajala 18.7 4 - zaostajala je 23.8 5 - mo~no je zaostajala 4.2 6 - ne ve, neodlo~en 5.2 A13. KAKO NAJ BI SE PO VA[EM MNENJU V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO-GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike in pokrajine naj same skrbijo za svoj nadaljnji razvoj 28.4 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa razvitih republik 13.4 3 - manj razvite republike naj same skrbijo zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 50.5 4 - ne ve, neodlo~en 7.6 A14. ALI JE BILO SPORAZUMEVANJE O KLJU^NIH GOSPODARSKIH IN POLITI^NIH VPRA[ANJIH MED REPUBLIKAMI IN POKRAJINAMA NA RAVNI FEDERACIJE V ZADNJEM LETU USPE[NO ALI NEUSPE[NO? 1 - sporazumevanje je bilo uspe{no 4.5 2 - so problemi in zastoji, a vendarle gre 22.0 3 - sporazumevanje ni bilo dovolj uspe{no 36.2 4 - bilo je neuspe{no (samo v SJM87) 16.4 5 - ne ve, nedolo~en 20.9 A15. V JUGOSLAVIJI VEDNO BOLJ PRIHAJAJO V OSPREDJE RAZLI^NI POGLEDI O NA^INU UREJANJA RAZMER NA PODRO^JU GOSPODARSTVA, POLITIKE, KULTURE... KAJ SODITE, PO KAK[NI POTI JE TREBA PROBLEME RE[EVATI? 1 - le s soo~anjem razli~nih pogledov in predlogov je mogo~e priti do skupne re{itve problemov 55.2 2 - razli~ni pogledi in predlogi ustvarjajo zmedo, treba jih je poenotiti 17.7 3 - probleme je mogo~e urediti le z dràvnimi ukrepi in prisilo 6.6 4 - le vojska lahko re{i probleme in napravi pri nas red 2.4 5 - ne ve, neodlo~en 18.1 B. USTAVNE SPREMEMBE, POLITI^NI SISTEM, DPO .... B1. PREDSEDSTVO JUGOSLAVIJE JE DALO PREDLOG, DA SE ZA^NE POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE. ALI KAJ VESTE O TEM? 1 - da, dobro sem seznanjen z vsebino predloga 7.5 2 - nekaj vem o predlogu, ne poznam pa podrobnosti 34.8 3 - samo sli{al sem za predlog 28.6 4 - ni~ ne vem o predlogu 29.1 568 SJM 87 B2. ALI JE PO VA[EM MNENJU POTREBNO USTAVO SPREMENITI, ALI NE? 1 - je potrebno 43.0 2 - ni potrebno 17.9 3 - ne ve, neodlo~en 39.2 B3. KAJ BI SE PO VA[I PRESOJI MORALO V USTAVI SPREMENITI? B3A1 01 - odnosi med republikami in federacijo 31.8 B3A2 02 - gospodarski sistem 38.8 B3A3 03 - dav~ni sistem 27.9 B3A4 04 - pravosodni sistem 12.1 B3A5 05 - sistem izobraèvanja 20.0 B3A6 06 - volilni sistem 20.6 B3A7 07 - delegatski sistem 19.2 B3A8 08 - poloàj JLA 9.4 B3A9 09 - kaj drugega 3.8 8 - ne ve kaj 36.3 9 - ustave ni potrebno spremeniti 18.6 B4. ALI NAJ BI PO VA[EM MNENJU REPUBLIKA SLOVENIJA V SPREMENJENI USTAVI IMELA VE^JO ALI MANJ[O POLITI^NO, GOSPODARSKO IN KULTURNO SAMOSTOJNOST KOT DOSLEJ, ALI NAJ BI GLEDE TEGA NE BILO SPREMEMB? 1 - ve~jo kot doslej 49.4 2 - manj{o kot doslej 2.3 3 - enako kot doslej 25.1 4 - ne ve, neodlo~en 23.1 B5. ^E GLEDATE Z VIDIKA JUGOSLAVIJE KOT CELOTE, ALI NAJ BI REPUBLIKE IN POKRAJINI BILE ^IM BOLJ SAMOSTOJNE, ALI NAJ BI ^IM VE^ NALOG IN PRISTOJNOSTI CENTRALIZIRALI NA RAVNI FEDERACIJE, ALI PA NAJ OSTANE TAKO KOT DOSLEJ? 1 - republike, pokrajini naj bodo bolj samostojne 59.1 2 - pristojnosti moramo centralizirati v federaciji 8.9 3 - ostane naj kot doslej 17.8 4 - ne ve, neodlo~en 14.2 B6. ALI ZAUPATE SLOVENSKEMU POLITI^NEMU VODSTVU (KU^AN, POPIT, [INIGOJ, SMOLE), DA SI PRIZADEVA ZAGOTOVITI NADALJNJI SAMOSTOJNI RAZVOJ SLOVENIJE V JUGOSLOVANSKI FEDERACIJI, ALI MU NE ZAUPATE? 1 - v celoti zaupam 37.8 2 - le deloma zaupam 42.0 3 - ne zaupam 8.3 4 - ne vem, neodlo~en 11.9 B7. ALI NAJ BI PO VA[EM MNENJU OB PREDLOGU SPREMEMB ZVEZNE USTAVE RAZPISALI REFERENDUM, ALI NE? 1 - da 56.8 2 - ne 17.1 3 - ne ve, neodlo~en 26.1 SJM 87 569 B8. OB RAZNIH NEPRAVILNOSTIH DOSTIKRAT SLI[IMO, DA MORA DR@AVA NAPRAVITI RED. SE VAM ZDI, DA TO LAHKO RE[I SEDANJO GOSPODARSKO KRIZO V JUGOSLAVIJI, ALI JE NE MORE RE[ITI? 1 - da, lahko jo re{i 26.5 2 - le deloma 35.1 3 - ne, ne more je re{iti 26.3 4 - ne vem, neodlo~en 12.1 B9. ALI ZAUPATE SEDANJI JUGOSLOVANSKI VLADI (ZVEZNEMU IZVR[NEMU SVETU), DA BO RE[ILA JUGOSLAVIJO IZ KRIZE, ALI JI NE ZAUPATE? 1 - da, zaupam 27.5 2 - ne, ne zaupam 44.0 3 - ne vem, neodlo~en 28.4 B10. BRANKO MIKULI], PREDSEDNIK ZVEZNE VLADE, JE NEDAVNO ZA NEM[KO REVIJO SPIEGEL IZJAVIL: “TAKO V DOMOVINI KOT V TUJINI NAJ TOREJ NE BO ILUZIJ, DA NA[EGA SISTEMA NE BOMO BRANILI Z VSEMI SREDSTVI ... SEM SODI TUDI VOJSKA." ALI STE KAJ SLI[ALI ALI BRALI O TEM? (^e da) ALI TO MIKULI]EVO IZJAVO ODOBRAVATE, ALI NE ODOBRAVATE? 1 - odobravam 14.3 2 - ne odobravam 34.6 3 - ne vem, neodlo~en 11.9 4 - ni~ nisem sli{al o tem 39.3 B11. ALI IMA PO VA[I SODBI SOCIALIZEM V SVETU PERSPEKTIVO, ALI NE? 1 - da, razvijal se bo 42.0 2 - ne, ne bo se razvijal 23.1 3 - ne ve, neodlo~en 34.9 B12. ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE ZAVZEMA ZVEZA KOMUNISTOV PRI NAS, SKLADNA Z INTERESI VE^INE, ALI NE? 1 - povsem je skladna 8.3 2 - deloma je skladna 48.9 3 - ni skladna 25.6 4 - ne ve, neodlo~en 17.2 B13. KAK[EN UGLED IMA PO VA[I OCENI ZVEZA KOMUNISTOV DANES MED LJUDMI V VA[EM OKOLJU, KRAJU? 1 - zelo velik ugled 1.3 2 - velik ugled 4.2 3 - srednji ugled 31.3 4 - majhen ugled 26.3 5 - zelo majhen ugled 16.7 6 - sploh nima ugleda 12.4 7 - ne ve, neodlo~en 7.8 570 SJM 87 B14. KAJ MENITE, ALI SE SZDL UKVARJA Z VPRA[ANJI, KI NAJBOLJ PRIZADEVAJO OB^ANE, ALI NE? 1 - da 36.6 2 - ne 33.8 3 - ne ve, neodlo~en 29.6 B15. ALI OPA@ATE PRI TEM V ZADNJIH LETIH KAK[EN NAPREDEK, ALI POSLAB[ANJE? 1 - napredek 18.9 2 - poslab{anje 24.8 3 - ni~ se ni spremenilo 36.9 4 - ne ve, neodlo~en 19.4 B16. KAKO OCENJUJETE DELOVANJE ZVEZE SINDIKATOV V ZADNJEM LETU? ALI SE ZAVZEMA ZA KONKRETNE POTREBE IN ZA RE[EVANJE PROBLEMOV DELAVCEV V VA[EM OKOLJU, ALI NE? 1 - sploh se ne zavzema 13.7 2 - le deloma se zavzema 53.3 3 - da, v celoti se zavzema 9.8 4 - ne ve, premalo pozna delo Zveze sindikatov, ni zaposlen 23.1 B17. KAJ VI OSEBNO MENITE, ALI DELUJE, OBSTAJA, ALI NE DELUJE PRI NAS V SLOVENIJI POLITI^NA OPOZICIJA? (^e da) KAKO OCENJUJETE NJENO DELOVANJE: ALI JE KORISTNO ALI [KODLJIVO? 1 - opozicija deluje in je {kodljiva 8.3 2 - opozicija deluje in je koristna 14.5 3 - deluje, ne vem, ali je {kodljiva, ali koristna 20.4 4 - opozicija ne deluje 9.8 5 - ne ve, neodlo~en 47.0 B18. V ZADNJEM ^ASU JE PRECEJ GOVORA O SOVRA@NIKIH SAMOUPRAVNEGA SOCIALIZMA. ALI BI ZA SPODAJ NAVEDENE SKUPINE LAHKO REKLI, DA SO SOVRA@NE SISTEMU, ALI DA DELUJEJO V KORIST SOCIALISTI^NEGA RAZVOJA? ______________________________________________________________________________ delujejo ne ve delujejo sovràno v korist 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) Cerkev, duhov{~ina 6.6 60.6 32.9 b) pisatelji, kulturniki, drùboslovci 5.9 38.7 55.4 in drugi strokovnjaki, ki kritizi- rajo sedanje razmere c) mladina, ki se zdruùje v novih 5.7 28.3 66.0 gibanjih in opozarja na ob~utljiva drùbena vpra{anja d) ~lani ZK, ki kritizirajo odlo~itve 6.3 48.0 45.7 politi~nih forumov — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — e) kmetje, ki si prizadevajo pove~ati 2.4 21.7 75.9 zemlji{ki maksimum f) obrtniki, ki ‘elijo {iriti svojo 3.8 21.6 74.6 proizvodnjo z ve~ delavci in stroji g) tisti, ki se zavzemajo za uveljavitev 25.4 49.4 25.1 ve~strankarskega politi~nega sistema SJM 87 571 h) tisti, ki dopu{~ajo tiskanje nepo- 69.7 27.9 2.4 kritega denarja in rasto~o inflacijo — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ delujejo ne ve delujejo sovràno v korist 1 2 3 ______________________________________________________________________________ i) tisti, ki se zavzemajo za administra- 50.5 40.0 9.5 tivni sistem, dràvo mo~ne roke j) tisti, ki si prizadevajo, da bi z 19.6 44.0 36.4 investiranjem tujega kapitali spod- budili gospodarski razvoj Jugoslavije k) vsi, ki kritizirajo odlo~itve 20.4 60.9 18.6 politi~nih forumov ______________________________________________________________________________ B19. ALI LAHKO NAVEDETE PO DVE OSEBI IZ POLITI^NEGA @IVLJENJA JUGOSLAVIJE (ZA POVOJNO OBDOBJE IN ZA SEDAJ, KI STA IMELI, OZIROMA IMATA MED LJUDMI NAJVE^JI UGLED? B20. ALI BI LAHKO NAVEDLI TUDI PO DVE OSEBI IZ POLITI^NEGA @IVLJENJA V SLOVENIJI, SLOVENCA, KI STA IMELA OZIROMA IMATA MED LJUDMI NAJVE^JI UGLED? (odprta vpra{anja; uvrstili smo vselej po dva odgovora.) ______________________________________________________________________________ Jugoslavija Slovenija po vojni sedaj po vojni sedaj — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - B19YUPA B19YUSA B20SLPA B20SLSA B19YUPB B19YUSB B20SLPB B20SLSB ______________________________________________________________________________ 01. Tito 82.4 5.6 3.3 0.1 02. Edvard Kardelj 44.9 2.7 44.7 1.1 03. Ivo Andri~ 0.0 - - - 04. Vladimir Bakari~ 1.6 0.1 0.0 - 05. Dèmal Bijedi~ 0.5 0.0 - - 06. Marko Bulc 0.2 0.6 0.2 1.7 07. Stane Dolanc 1.2 9.5 6.1 11.6 08. Sinan Hasani - 0.9 0.0 - 09. Pepca Kardelj - 0.2 0.2 0.1 10. Stane Kav~i~ 2.1 0.2 10.1 0.4 11. Boris Kidri~ 6.1 0.3 27.0 0.4 12. Edvard Kocbek 0.1 - 0.2 - 13. Boris Kraigher 0.7 0.1 3.6 0.5 14. Stane Kreigher - 0.4 1.0 0.4 15. Milan Ku~an - 3.5 0.4 11.0 16. Miha Lesko{ek - 0.0 2.1 - 17. Andrej Marinc 0.0 0.4 0.4 2.7 18. Miha Marinko 0.2 0.0 3.5 0.3 19. Branko Mikuli~ - 6.3 0.0 0.3 20. Lazar Mojsov 0.2 2.4 0.0 0.0 21. Mo{a Pijade 2.3 0.1 0.1 - 22. Ko~a Popovi~ 0.4 - - 0.1 23. Milka Planinc 1.0 6.3 0.2 0.4 24. France Popit 0.2 2.3 1.8 8.4 25. Josip Ribar 0.1 - - 0.0 26. Mitja Ribi~i~ 0.2 0.8 2.9 3.3 27. Marjan Roì~ - 2.6 0.0 3.4 572 SJM 87 28. Joè Smole 0.0 3.3 0.5 15.6 29. Joè Stanovnik 0.0 0.5 0.2 2.0 30. Franc [etinc 0.3 2.2 0.9 5.2 ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ Jugoslavija Slovenija po vojni sedaj po vojni sedaj — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - B19YUPA B19YUSA B20SLPA B20SLSA B19YUPB B19YUSB B20SLPB B20SLSB ______________________________________________________________________________ 31. Lidija [entjurc - 0.0 0.3 0.2 32. Du{an [inigoj 0.0 2.2 0.4 10.9 33. Vida Tom{i~ - - 0.6 0.2 34. Josip Vidmar 0.0 0.4 0.9 0.6 35. Veljko Vlahovi~ 1.3 - - - 36. Josip Vrhovec 0.2 2.2 0.1 0.2 37. Anton Vratu{a 0.6 0.7 1.9 2.3 38. Janez Zemljari~ 0.0 1.3 0.1 1.8 39. Ciril Zlobec 0.0 0.2 0.1 1.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - 40. drugi Slovenec 0.2 1.4 2.4 5.2 41. drugi Neslovenec 1.5 3.5 - 0.2 42. nobeden ni imel, 0.2 4.1 0.3 1.8 nima ugleda 43. ne ve, ne spomni se 12.6 56.3 27.0 41.9 44. ne ‘eli odgovoriti 0.3 0.7 0.2 0.4 00. b.o. 37.9 75.4 55.6 63.5 ______________________________________________________________________________ B21. V KATERE DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE STE V^LANJENI? ALI V NJIH DELUJETE IN ALI IMATE FUNKCIJO? ______________________________________________________________________________ nisem sem delujem,imam ~lan ~lan funkcijo 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) Socialisti~na zveza (SZDL) 34.7 63.1 2.2 b) Zveza komunistov (ZK) 90.3 8.4 1.4 c) Zveza sindikatov (ZS) 42.5 54.7 2.8 d) Zveza socialisti~ne mladine Slovenije (ZSMS) 84.2 14.7 1.1 e) Zveza borcev (ZB) 93.5 6.0 0.6 ______________________________________________________________________________ B22. ALI STE ^LAN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJ V KRAJEVNI SKUPNOSTI? (^e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI POSTATI ^LAN TEH ORGANOV, DELEGACIJ, ALI NE? 1 - je ~lan 15.0 2 - ni ~lan, bi bil pripravljen postati 26.0 3 - ni ~lan, ne bi bil pripravljen postati 52.0 4 - ni ~lan, ne ve, neodlo~en 7.0 B23. ALI STE ^LAN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJ V DELOVNI ORGANIZACIJI? SJM 87 573 (^e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI POSTATI ^LAN TEH ORGANOV, DELEGACIJ, ALI NE? 1 - je ~lan 23.4 2 - ni ~lan, bi bil pripravljen postati 19.3 3 - ni ~lan, ne bi bil pripravljen postati 25.3 4 - ni ~lan, ne ve, neodlo~en 5.9 5 - ni zaposlen 26.1 B24. ^E BI VAS KDO ZAPROSIL, DA MU RAZLO@ITE, KAKO PRI NAS POTEKAJO VOLITVE (NA[ VOLILNI SISTEM), ALI BI TO ZNALI STORITI? 1 - znal bi mu natan~no opisati in razloìti 10.8 2 - precej bi vedel o volilnem postopku, ne pa vse to~no in zanesljivo 36.9 3 - le malo bi znal razloìti 35.1 4 - sploh ne bi znal razloìti 17.2 B25. ^E BI BILI V POLO@AJU, DA BI LAHKO SPREMENILI SEDANJI VOLILNI SISTEM, ZA KAK[NE SPREMEMBE BI SE ODLO^ILI? 1 - delegate in druge odgovorne funkcionarje naj bi volili neposredno (od ob~ine do federacije) 38.2 2 - neposredno naj bi volili samo delegate v ob~ini, ostalo pa naj bi bilo tako, kakor je 14.9 3 - ni~ ne bi bilo treba menjati, ostane naj tako, kot sedaj 18.3 4 - ne ve, neodlo~en 28.6 B26. OBSTAJAJO RAZLI^NA MNENJA O TEM, ALI JE BOLJE, DA NA VOLITVAH SODELUJE VE^ KANDIDATOV, ALI SAMO TOLIKO, KOLIKOR SE JIH VOLI? KAJ MISLITE O TEM? 1 - demokrati~ne so le volitve z ve~ kandidati 62.0 2 - ni bistveno, koliko je kandidatov, temve~ kako so bili kandidirani in kak{ni so 23.1 3 - ve~ kandidatov vodi do borbe za oblast, ki ne prispevak k razvoju demokracije 3.9 4 - ne ve, neodlo~en 11.0 B27. KAKO DOLGO NAJ PO VA[EM MNENJU POLITI^NI FUNKCIONARJI OSTAJAJO NA SVOJIH MESTIH? ALI SE ZAVZEMATE ZA KRAJ[I, ENOLETNI, ALI ZA DALJ[I, [TIRILETNI MANDAT? 1 - za kraj{i mandat 12.1 2 - za dalj{i mandat 69.8 3 - vseeno mi je 10.5 4 - ne ve, neodlo~en 7.6 C. TEHNIKA, ENERGETIKA, OKOLJE, EKOLOGIJA C1. KAKO BI VI SAMI SEBE UVRSTILI NA LESTVICI, KI IZRA@A ODNOS LJUDI DO TEHNIKE? 1 - imam zelo pozitivno stali{~e 21.9 2 - imam pozitivno stali{~e 45.0 3 - niti pozitivno, niti negativno stali{~e 17.1 4 - imam negativno stali{~e 1.9 574 SJM 87 5 - imam zelo negativno stali{~e 0.6 6 - ne ve, neodlo~en, nima stali{~a 13.5 C2. NAVEDLI VAM BOMO NEKATERE TRDITVE V ZVEZI Z RAZVOJEM TEHNIKE. S KATERIMI OD TEH TRDITEV VI SOGLA[ATE IN S KATERIMI NE SOGLA[ATE? ______________________________________________________________________________ popolnoma v glavnem ne ve, v glavnem sploh ne sogla{am sogla{am neodl. ne sogla. sogla{am 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) ~e se bo tehnika {e na- 27.9 39.0 10.5 16.8 5.8 prej tako razvijala, bo ogroèno zdravje in ‘i- vljenje ljudi b) dosegli smo tako stopnjo 8.1 30.9 15.9 32.8 12.3 razvoja tehnike, da zado- {~a za zagotavljanje ‘ivljenskega standarda c) tehnika se mora neprestano 47.6 38.3 8.3 4.5 1.3 razvijati, napredovati d) doseèn nivo tehnike 4.5 21.2 22.2 36.6 15.4 popolnoma obvladujemo e) tehni~ni napredek bo 18.5 37.5 24.6 15.3 4.0 omogo~il re{itve, ki bodo varovale okolje ______________________________________________________________________________ C3. KAJ PRI^AKUJETE OD TEHNI^NEGA NAPREDKA V PRIHODNOSTI? ______________________________________________________________________________ popolnoma v glavnem ne ve v glavnem sploh se se se neod- se ne ne strinja strinja lo~en strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) ‘ivljenje bo bolj{e 22.5 48.4 15.9 10.5 2.7 b) ljudje se bodo ve~ izo- 28.1 52.3 13.0 5.8 0.8 braèvali in bodo làje opravljali svoje delo c) ljudje bodo izgubljali delo 14.6 34.1 20.8 23.1 7.5 d) pri{lo bo do drùbenega 20.8 46.4 24.2 7.3 1.3 in socialnega napredka e) okolje bo bolj onesnaèno 25.9 38.3 14.6 17.4 3.9 f) vse ve~ bo odtujenosti 34.1 39.0 14.8 9.7 2.4 med ljudmi g) ve~ bo prostega ~asa 22.2 39.7 17.5 17.0 3.5 h) zdravstveno stanje ljudi 11.1 26.8 21.8 30.9 9.4 bo bolj{e i) na{a konkuren~nost v 19.4 35.4 27.1 13.6 4.5 odnosu do drugih dràv se bo pove~ala j) ve~ bo nemira in ‘iv~nosti 28.9 36.9 17.0 13.6 3.7 v vsakdanjem ‘ivljenju in delu ______________________________________________________________________________ SJM 87 575 576 SJM 87 C4. TUKAJ IMAMO SEZNAM TRDITEV O AVTOMATIZACIJI IN OBDELAVI PODATKOV. S KATERIMI OD TEH IZJAV SOGLA[ATE IN S KATERIMI NE SOGLA[ATE? ______________________________________________________________________________ sogla{a ne sogla{a ne ve 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) ra~unalniki olaj{ujejo utrujajo~a 85.3 3.6 11.1 in rutinska dela b) prav ra~unalniki so tisto, kar danes 83.3 4.9 11.8 omogo~a tehni~ni napredek c) uvajanje ra~unalni{ke tehnologije 49.4 33.1 17.5 ukinja delovna mesta d) ra~unalnik omejuje ustvarjalnost po- 35.7 40.7 23.7 sameznika na njegovem delovnem mestu e) obstaja nevarnost, da bodo podatki, 41.0 23.0 36.0 ki jih ra~unalni{ko zbira dràvna uprava, zlorabljeni f) posameznik postane zaradi ra~unalnika 44.1 33.2 22.7 le {tevilka, izgubi svojo osebnost g) ra~unalniki bodo omogo~ili, da bodo 63.2 16.8 20.1 imeli ljudje ve~ prostega ~asa ______________________________________________________________________________ C5. ^E OCENJUJETE V CELOTI, ALI BO PO VA[EM MNENJU TEHNI^NI NAPREDEK ^LOVE[TVU BOLJ V KORIST, ALI BOLJ V [KODO? 1 - bolj v korist 65.3 2 - bolj v {kodo 14.8 3 - ne ve, neodlo~en 20.0 C6. KAJ SODITE, ALI BI SE PRI USMERJANJU TEHNOLO[KEGA RAZVOJA JUGOSLAVIJE MORALI ZGLEDOVATI PREDVSEM PO: 1 - Sovjetski zvezi in vzhodnoevropskih dràvah 1.5 2 - neuvr{~enih dràvah 4.3 3 - Zahodnoevropskih dràvah 33.4 4 - ZDA, Japonski 36.3 5 - ne ve, neodlo~en 24.4 C7. KAKO BI MORALI V PRIHODNJE RAVNATI, DA BI SE GOSPODARSTVO LAHKO NORMALNO RAZVIJALO? ALI SOGLA[ATE ALI NE SOGLA[ATE Z NASLEDNJIMI RAVNANJI? ______________________________________________________________________________ sogla{a ne sogla{a ne ve 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) vsestransko var~evanje in smotrna uporaba elektrike v gospodinjstvu 82.2 13.0 4.7 b) pove~ana proizvodnja elektrike v Sloveniji, hitrej{a izgradnja novih elektrarn 72.1 16.1 11.8 c) investiranje v gradnjo elektrarn v drugih republikah in pokrajinah 34.9 47.0 18.1 d) prenehali naj bi graditi nove in- dustrijske naprave, ki porabijo mnogo elektrike oz. druge energije na enoto proizvoda 64.9 17.9 17.2 ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ SJM 87 577 sogla{a ne sogla{a ne ve 1 2 3 ______________________________________________________________________________ e) izgradnja nuklearne elektrarne skupaj s Hrvatsko - na Hrva{kem 13.0 74.5 12.5 f) pospe{ena gradnja malih, tudi zasebnih hidroelektrarn 83.5 5.7 10.8 g) ve~je var~evanje elektrike v industri- ji, modernizacija tehnologije 90.5 2.2 7.3 ______________________________________________________________________________ C8. ALI BI BILI VI ZA TO, ALI PROTI TEMU, DA BI V PRIHODNJIH LETIH V SLOVENIJI ZA^ELI GRADITI 2. NUKLEARNO ELEKTRARNO? 1 - bil bi za to 8.8 2 - bil bi proti 81.8 3 - ne ve, neodlo~en 9.4 C9. SLI[IJO SE MNENJA IN PREDLOGI, DA BI O TEM, ALI NAJ BI V JUGOSLAIVJI [E GRADILI NUKLEARNE ELEKTRARNE ALI NE, MORALI RAZPISATI REFERENDUM. ALI SE S TEM PREDLOGOM STRINJATE, ALI NE? 1 - strinja se 73.3 2 - ne strinja se 16.8 3 - ne ve, neodlo~en 9.9 C10. LETO DNI JE OD ^ERNOBILSKE KATASTROFE. ALI SE BOJITE, DA SE TAKA KATA-STROFA LAHKO PONOVI PRI NAS, ALI KJE BLIZU NAS V EVROPI? 1 - zelo se bojim 42.5 2 - bojim se 46.4 3 - ne bojim se 6.9 4 - ne ve, neopredeljen 3.6 5 - ne ve za ^ernobil 0.5 C11. ALI STE KAJ SLI[ALI ALI BRALI O TEM, KAJ SE JE ZGODILO Z REKO KRUPO V BELI KRAJINI? 1 - da 48.3 2 - ne 51.7 578 SJM 87 C12. KATERIM GOSPODARSKIM PROJEKTOM IN NALO@BAM BI MORALI PO VA[EM MNENJU V PRIHODNOSTI DATI VSO PODPORO IN PREDNOST, KATERI NAJ NE BI DOBILI POSEBNE PODPORE IN PREDNOSTI IN KATERE BI MORALI OMEJITI OZIROMA PREPRE^ITI? ______________________________________________________________________________ dati vso brez omejiti ne ve podporo podpore prepre- neod- in pre- in pre- ~iti lo~en dnost dnosti 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) uvajanje moderne tehnologije, mikrora~unalnikov in robotov v industriji 67.7 10.2 4.4 17.7 b) gradnja in obnova termoelektrarn, hidroelektrarn na Savi in Muri 64.2 14.6 8.8 12.4 c) modernizacija in odpiranje novih premogovnikov 72.6 13.8 3.0 10.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) investicije v kmetijstvo in predelavo hrane, zeleni na~rt 93.2 2.3 0.6 3.9 e) izgraditev cestnega omrèja v Sloveniji, avtomobilske ceste 86.5 6.6 1.1 5.9 in predora pod Karavankami f) modernizacija in razvoj ‘eleznic 86.3 7.2 0.9 5.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) podpiranje malega gospodarstva in obrti 82.7 7.9 1.6 7.7 h) investicije v turizem 78.7 11.1 2.4 7.8 i) gradnja nove elektrolize aluminija - TGA Kidri~evo 26.5 20.9 22.4 30.2 j) nadaljnja izgradnja slovenskih ‘elezarn 41.2 21.0 17.7 20.1 ______________________________________________________________________________ Ocene strokovnjakov za ekologijo kaèjo, da je v Sloveniji ve~ina vodnih virov onesnaèna, da industrija spusti v ozra~je letno 250.000 ton ‘veplenih spojin, da ve~ kot petina prebivalcev Slovenije ‘ivi v obmo~jih z najslab{o kvaliteto zraka, da ve~ kot polovica vseh gozdov propada, da letno pozidamo ozirma opustimo kar 3.000 ha kmetijskih povr{in, da {e vedno gradimo energetsko pòre{ne industrijske objekte (elektrolize, elektroplavè), da... C13. ALI STE S TAK[NIMI EKOLO[KIMI RAZMERAMII V SLOVENIJI SEZNANJENI, ALI NE? 1 - v celoti seznanjen 15.2 2 - v glavnem seznanjen 39.0 3 - delno seznanjen 37.0 4 - ni~ ne vem o tem 8.9 C14. STROKOVNJAKI PREDLAGAJO, DA V SLOVENIJI NE BI VE^ GRADILI INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV, KI ONESNA@UJEJO OKOLJE IN PORABIJO MNOGO ENERGIJE, TEMVE^ DA BI SE TAKO RAZVIJALI, DA BI OMOGO^ILI SEDANJIM IN TUDI BODO^IM RODOVOM ZDRAVO @IVLJENJE IN RAZVOJ. ALI S TEMI PREDLOGI SOGLA[ATE, ALI NE? 1 - v celoti sogla{am 62.9 2 - v glavnem sogla{am 25.0 3 - neopredeljen, ne vem 9.2 4 - v glavnem ne sogla{am 2.0 5 - sploh ne sogla{am 0.8 SJM 87 579 C15. PREBRALI VAM BOMO NEKAJ TRDITEV O RAZVOJNIH VPRA[ANJIH, VAS PA PROSIMO, DA POVESTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE? ______________________________________________________________________________ popolnoma v glavnem ne ve, v glavnem sploh se stri- se stri-neod- se ne se ne njam njam lo~en strinjam strinjam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a)okolje v Sloveniji je onesnaèno ‘e do take 19.9 41.3 9.3 26.6 2.9 mere, da bo tèko {e kaj popraviti b)tovarne,ki onesnaùjejo okolje in niso sposobne 39.3 40.1 10.9 8.9 0.9 zgraditi ~istilnih na- prav, je treba zapreti — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — c)prihodnji razvoj je mo- ‘en le ob gradnji novih 3.1 6.8 13.7 25.3 51.1 nuklearnih elektrarn d)gibanje za varstvo oko- lja predstavlja le gru- 5.2 7.8 21.8 29.3 36.0 pa nezadovoljneèv, ki nasprotujejo vsakemu napredku — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — e)bolj{e ‘ivljenje je mo- go~e le z gradnjo novih 17.1 34.1 15.7 25.3 7.8 tovarn,pove~anjem pro- izvodnje f)varnega odlagali{~a za radioaktivne odpadke 32.2 21.4 24.5 13.2 8.6 ni mogo~e zgraditi g)na{e gospodarstvo bi morali usmeriti v tu- 41.5 36.2 14.6 6.2 1.4 rizem, lahko industrijo in informatiko — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — h)manj bi se morali usme- rjati v tèko industri- 36.3 35.6 16.9 9.1 2.4 jo,ker le-ta zahteva su- rovine in energijo, ki je sami nimamo in one- snaùje okolje i)zbiranje odpadkov in njihova uporaba bi mo- 65.1 24.6 7.8 1.6 1.0 rala postati pomemben vir surovin ______________________________________________________________________________ 580 SJM 87 C16. ALI VAS V VA[EM @IVLJENJSKEM IN DELOVNEM OKOLJU MOTI, OGRO@A: ______________________________________________________________________________ to ni pro- to me me mo- me ze- ogro- ne ve, blem v mo- ne mo- ti, a lo ‘a me neod- jem okolju ti ni tako moti lo~en hudo 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a)onesnaènje zraka, 28.9 11.2 26.9 22.8 9.6 0.6 smrad, dim b)hrup, ropot prometa, tovarne 32.1 18.8 24.6 17.7 5.9 0.9 c)onesnaènost naselij, 24.9 8.9 24.7 34.6 6.0 1.0 odpadki, umazanija d)onesnaènost voda, 25.9 9.3 18.2 35.1 10.4 1.1 industrijske odplake, kemikalije — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — e)onesnaènost prirodnega 20.5 9.4 19.3 41.9 7.9 1.0 okolja, odpadki, smeti{~a f)uporaba kemikalij v prehram- 13.0 11.1 19.7 37.2 15.6 3.3 benih proizvodih g)neurejenost prometa, nesre~e 17.6 8.5 20.9 37.3 13.2 2.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — h)ogroènost zaradi NE, radioaktivnih 32.7 8.1 12.9 27.0 15.3 4.0 snovi in odpadkov i)propadanje gozdov 15.4 5.4 15.1 43.8 18.6 1.7 ______________________________________________________________________________ D. IZOBRA@EVANJE ODRASLIH D1. ALI SE REDNO [OLATE, STE REDNI U^ENEC, [TUDENT KAK[NE SREDNJE, VI[JE ALI VISOKE [OLE? 1 - da 4.5 2 - ne 95.5 D2. ALI SE TA ^AS IZOBRA@UJETE, OZIROMA STE SE V ZADNJIH 12 MESECIH IZOBRA@EVALI V NAVEDENIH ORGANIZACIJAH? POSKUSITE SE SPOMNITI VSEH PROGRAMOV, V KATERIH STE SODELOVALI! __________________________________________________________________________ DA NE 1 2 __________________________________________________________________________ a) visoka {ola, fakulteta 1.8 15.1 b) vi{ja {ola 2.2 14.7 c) srednja {ola 1.5 15.3 d) osnovna {ola 0.3 16.5 e) delavska univerza 2.9 14.1 f) izobraèvalni center 2.2 14.7 g) dopisna {ola 0.3 16.2 h) drugje 5.2 11.7 8 - se ne izobraùje 78.3 9 - se redno {ola 4.9 __________________________________________________________________________ SJM 87 581 D3. ALI VELJA TO IZOBRA@EVANJE ZA PRIDOBITEV JAVNO PRIZNANE STOPNJE IZOBRAZBE, KVALIFIKACIJE? 1 - da 7.7 2 - ne 8.6 8 - se ne izobraùje 78.7 9 - se redno {ola 5.1 D4. ALI STE REDNO ZAPOSLENI, STE V REDNEM DELOVNEM RAZMERJU? 1 - da 65.9 2 - ne 29.0 3 - redno se {ola 5.1 D5. POVEJTE NAM, ALI SE V PROGRAMIH, NAVEDENIH POD D2. IZOBRA@UJETE OB DELU ALI IZ DELA? 1 - izobraùje se ob delu 10.1 2 - izobraùje se iz dela 3.2 3 - redno se {ola, ni redno zaposlen, ne izobraùje se v v navedenih programih 86.6 D6. V ZVEZI S TEMI PROGRAMI IZOBRA@EVANJA NAM POVEJTE [E, ALI: __________________________________________________________________________ DA NE 1 2 __________________________________________________________________________ a) vas je na izobraèvanje napotila va{a DO 6.4 9.2 b) vam stro{ke izobraèvanje vsaj deloma 7.1 8.2 vra~a va{a DO 9 - redno se {ola, ni redno zaposlen, ne izobraùje se v navedenih programih 84.7 __________________________________________________________________________ D7. ALI STE SE V ZADNJIH 12 MESECIH ZA KATERIKOLI IZOBRA@EVALNI PROGRAM IZOBRA@EVALI V DELOVNI ORGANIZACIJI, KJER STE ZAPOSLENI? 1 - da 11.4 2 - ne 36.8 9 - redno se {ola, ni redno zaposlen, ne izobraùje se v navedenih programih 51.8 D8. ALI STE SE V ZADNJIH 12 MESECIH ZA KATERIKOLI IZOBRA@EVALNI PROGRAM IZOBRA@EVALI V: __________________________________________________________________________ DA NE 1 2 __________________________________________________________________________ a) delovni organizaciji,kjer ste zaposleni 3.6 36.8 b) drùbenih organizacijah, dru{tvih 5.4 35.0 c) cerkvenih, verskih organizacijah 0.6 39.8 d) drugih organizacijah 5.1 35.3 9 - redno se {ola, ne izobraùje se v navedenih programih 59.6 582 SJM 87 __________________________________________________________________________ D9. S KATEREGA PODRO^JA DELA JE DELOVNA ORGANIZACIJA, V KATERI SE IZOBRA@UJETE? 1 - gospodarska organizacija, zdruènje 3.8 2 - organizacija s podro~ja kulture (knjìnica, muzej...) 0.6 3 - drùbenopoliti~na organizacija (izven va{e DO) 0.8 4 - druga organizacija s podro~ja drùbenih dejavnosti (zdravstvo, socialno varstvo, raziskovalna dejavnost...) 2.4 5 - drugo podro~je 5.1 9 - se redno {ola, ne izobraùje se v navedenih programih 87.3 D10. ALI SO BILI PROGRAMI, KI STE SE JIH V ZADNJIH 12 MESECIH UDELE@EVALI NAMENJENI PREDVSEM IZPOPOLNJEVANJU V VA[I STROKI, POKLICU, ALI NE? 1 - da 15.3 2 - ne 10.8 9 - se redno {ola, ne izobraùje se v navedenih programih 73.8 D11. ALI STE V ZADNJIH 12 MESECIH MORDA PRIDOBIVALI ZNANJE TUDI V KAK[NEM DRU[TVU, ALI KLUBU? 1 - da 9.6 2 - ne 78.9 9 - redno se {ola 11.5 D12. NAVEDITE IME DRU[TVA, KLUBA: (vpra{anje je bilo postavljeno kot odprto) A. Strokovna dru{tva in asociacije strokovnjakov 05 - Zveza inènirjev in tehnikov 0.1 06 - Zdrùnje {oferjev in avtomehanikov 0.2 08 - druga strokovna dru{tva 1.1 B. Ljubiteljska dru{tva in asociacije ob~anov 09 - {portna dru{tva 1.6 10 - Ribi{ko dru{tvo 0.3 11 - Lovska druìna 0.4 12 - Strelska druìna 0.1 13 - [ahovsko dru{tvo 0.1 14 - Planinsko dru{tvo 0.5 15 - Avtomoto dru{tvo 0.6 17 - Radio klub 0.1 18 - Zveza kulturnih organizacij 0.1 20 - Pevski zbor 0.2 21 - Gledali{ka skupina 0.1 23 - druga ljubiteljska dru{tva 1.5 C. Drùbene in humanitarne organizacije 25 - Gasilsko dru{tvo 1.5 28 - Rde~i krì 0.2 29 - druge drùbene oranizacije 0.5 98 - ne pridobiva si znanj v dru{tvu, klubu 86.1 99 - redno se {ola 4.1 SJM 87 583 D13. ALI STE V ZADNJIH 12 MESECIH REDNO SPREMLJALI KAKO SERIJO IZOBRA@EVALNIH ODDAJ NA RADIU ALI NA TELEVIZIJI? 1 - da 15.8 2 - ne 78.0 9 - redno se {ola 6.2 D14. NAVEDITE NASLOV ALI TEMO IZOBRA@EVALNE SERIJE: (vpra{anje je bilo postavljeno kot odprto) 1 - dnevno informativne in aktualno politi~ne oddaje 2.6 2 - poljudno znanstvene oddaje 11.1 3 - tuji jeziki 0.6 4 - druge teme 0.7 8 - ni spremljal izobraèvalne serije na TV 79.4 9 - redno se {ola 5.6 D15. KAJ JE BILA VSEBINA VA[EGA IZOBRA@EVANJA V PROGRAMIH, KI STE SE JIH UDELE@EVALI V PRETEKLIH 12 MESECIH? (~e se je izobraèval) D16A. KATERE VSEBINE (TEME) BI SE @ELELI U^ITI V PRIHODNOSTI? (~e se ni izobraèval) D16B. KATERE VSEBINE (TEME) BI SE @ELELI U^ITI V PRIHODNOSTI? D17. MED VSEBINAMI, KI STE JIH NAVEDLI, IZBERITE TISTO, KI JE ZA VAS NAJPOMEMBNEJ[A! (vpra{anja D15, D16 in D17 so bila postavljena kot odprta) D15 D16A+B D17 01 - industrija in rudarstvo 0.7 0.5 0.6 02 - kmetijstvo in ribi{tvo 1.7 1.9 1.3 03 - gozdarstvo 0.0 0.3 0.3 04 - vodno gospodarstvo - - - 05 - gradbeni{tvo 0.3 0.7 0.3 06 - promet in zveze 0.1 0.4 0.2 07 - trgovina 0.1 0.0 0.0 08 - gostinstvo in turizem 0.2 0.3 0.2 09 - obrt in osebne storitve - 0.2 0.1 10 - stanovanjsko - komunalno dejavnost 0.1 0.0 0.0 11 - finan~no tehni~ne in poslovne storitve 0.1 0.0 0.0 12 - poslovanje, organizacija 2.6 4.1 3.5 13 - drùbeno politi~na tematika 0.8 1.3 0.6 14 - zdravstvo, socialno varstvo 1.5 2.0 1.5 15 - vzgoja in izobraèvanje, kultura, 2.8 4.3 3.2 umetnost 16 - tehnika, tehni~na kultura, naravoslovje 2.9 9.0 7.1 17 - narava, varstvo narave, urejanje okolja 1.6 3.0 2.0 18 - {port, rekreacija 2.2 2.4 1.4 19 - obramba, drùbena samoza{~ita 1.7 0.7 0.6 20 - varstvo pri delu 1.0 0.3 0.2 21 - odnosi med ljudmi 0.6 0.7 1.2 584 SJM 87 22 - druge splo{no izobraèvalne teme 1.6 7.6 4.7 23 - prakti~na znanja, spretnosti 3.4 4.7 2.9 24 - drugo 0.2 0.4 0.1 98 - ni se izobraèval, se ne ‘eli izobra- 70.4 66.0 64.1 ‘evati, 99 - redno se {ola 3.3 3.4 3.4 D18. KOLIKO ^ASA BI BILI PRIPRAVLJENI PORABITI ZA U^ENJE TEMATIKE, KI JE ZA VAS NAJPOMEMBNEJ[A? 1 - manj kot mesec dni 1.7 2 - 1 do 3 mesece 3.7 3 - 4 do 6 mesecev 2.6 4 - 7 mesecev do 1 leta 2.0 5 - ve~ kot 1 leto 1.7 6 - toliko, kolikor bi bilo potrebno 23.1 8 - se ne ‘eli izobraèvati 59.9 9 - redno se {ola 5.3 D19. ALI IMATE MO@NOST, DA TO @ELJO PO U^ENJU, IZOBRA@EVANJU TUDI URESNI^ITE? 1 - da 24.3 2 - ne 6.1 3 - ne vem 5.4 9 - se ne ‘eli izobraèvati, redno se {ola 64.2 D20. KJE, V KATERI IN[TITUCIJI BI IMELI PO VA[EM MNENJU MO@NOST URESNI^ITI TO VA[O @ELJO? (Vpra{anje je bilo postavljeno kot odprto) 1 - vi{je in visoke {ole, fakultete 5.5 2 - druge {ole 1.6 3 - Delavska univerza 7.4 4 - delovna organizacija 4.3 5 - druge institucije 7.0 9 - se ne ‘eli izobraèvati, redno se {ola 74.2 D21. IZBERITE NAJPRIMERNEJ[I NA^IN ZA PRIDOBITEV @ELJENEGA ZNANJA! (anketirani so izbrali tri na~ine in jih razvrstili po pomenu; prikazani podatki so kumulativa vseh treh odgovorov) Rang1 Rang2 Rang3 01 - {olanje po rednem programu 7.8 0.9 0.7 02 - predavanja 9.1 4.0 2.4 03 - seminarji, strokovna sre~anja 6.4 6.3 3.9 04 - te~aji 4.3 5.6 3.1 05 - vaje, prakti~no usposabljanje 4.2 8.1 6.0 06 - ogledi, ekskurzije 0.6 2.4 3.3 07 - u~ni kròki, u~enje v skupinah 0.6 1.3 2.2 08 - dopisno izobraèvanje 0.4 1.2 1.4 09 - izobraèvanje po radiu ali s slu{nimi kasetami 0.4 0.7 0.7 10 - izobraèvanje po televiziji ali z videokasetami 0.6 1.1 1.6 11 - zasebno pou~evanje oziroma in{trukcije 0.1 0.9 1.5 12 - samostojno u~enje 1.7 2.5 6.6 13 - kaj drugega 0.0 0.3 1.5 99 - se ne ‘eli izobraèvati, redno se {ola 63.7 - - 00 - ni tega odgovora - 64.7 65.2 SJM 87 585 D22. KAKO POMEMBNO JE ZA VAS, DA BI ZA U^ENJE IZBRANE TEMATIKE DOBILI URADNO POTRDILO, SPRI^EVALO? 1 - zelo pomembno 6.3 2 - pomembno 13.4 3 - ni pomembno 15.6 9 - se ne ‘eli izobraèvati, se redno {ola 64.6 D23. KOLIKO ^ASA BI BILI PRIPRAVLJENI TEDENSKO UPORABITI ZA U^ENJE? 1 - manj kot 2 uri 1.8 2 - 2 do 10 ur 15.2 3 - 11 do 20 ur 2.7 4 - ve~ kot 21 ur 0.6 5 - ne vem koliko, kolikor bo potrebno 14.7 9 - se ne ‘eli izobraèvati, redno se {ola 65.1 D24. KOLIKO DENARJA BI BILI PRIPRAVLJENI DAJATI MESE^NO ZA SVOJE IZOBRA@EVANJE? 1 - ni~ 1.6 2 - do 1000 din 3.3 3 - 1001 do 10000 din 8.8 4 - 10001 din in ve~ 3.1 5 - ne vem, kolikor bi bilo potrebno 18.4 9 - se ne ‘eli izobraèvati, redno se {ola 64.8 D25. KAK[NO POMO^ BI POTREBOVALI PRI VA[EM U^ENJU, IZOBRA@EVANJU? (Mònih je bilo ve~ odgovorov; prikazani so pritrdilni odgovori na posamezna vpra{anja) A1 3 - pomo~ pri odlo~anju o izbiri programa 6.5 A2 3 - pomo~ pri organiziranju u~enja, izobraèvanja 13.8 A3 3 - pomo~ pri u~enju 9.5 A4 3 - drugo pomo~ 4.1 8 - ne potrebuje pomo~i 14.8 9 - se ne ‘eli izobraèvati, redno se {ola 64.8 D26. KATERO STOPNJO [OLSKE IZOBRAZBE BI SI V PRIHODNJIH LETIH @ELELI PRIDOBITI? (izberite najvi{jo ‘eljeno stopnjo!) 1 - osnovno 0.2 2 - srednjo 5.5 3 - vi{jo 9.0 4 - visoko 4.3 5 - magisterij, podiplomsko specializacijo 2.1 6 - doktorat znanosti 0.5 7 - nobene, nimam tak{ne ‘elje 8.8 8 - tisto, ki se zahteva za dela in naloge, ki jih opravljam 3.7 9 - se ne ‘eli izobraèvati, redno se {ola 65.9 586 SJM 87 D27. ALI BI VAM ZADO[^ALO, ^E BI VAM IZOBRAZBO PRIZNALI NA PODLAGI DOLO^BE O PRIZNAVANJU Z DELOM IN Z DELOVNIMI IZKU[NJAMI PRIDOBLJENE IZOBRAZBE? 1 - da 14.8 2 - ne 12.8 3 - ne vem 7.4 9 - se ne ‘eli izobraèvati, redno se {ola 65.0 D28. NAVEDITE NAM PROSIMO GLAVNE RAZLOGE, KI SO VAS VZPODBUDILI, VAS VZPODBUJAJO K IZOBRA@EVANJU, U^ENJU: (Dva odgovora) (Vpra{anje je bilo postavljeno kot odprto) A+B 1 - pridobitev novega znanja in lasten razvoj 16.5 2 - zbolj{anje izobrazbene ravni in kvalifikacije 2.9 3 - ‘elja, veselje do u~enja in izobraèvanja 2.8 4 - obvladovanje odnosov v drùbi in 2.2 uveljavitev v stroki 5 - uspe{nost pri delu, v poklicu, stroki 5.2 6 - zbolj{anje lastnega poloàja 8.4 7 - zahteve na delu, mònost zaposlitve 2.2 8 - drugo 1.4 9 - se ne ‘eli izobraèvati, redno se {ola 68.2 D29. NA[TELI VAM BOMO NEKAJ OVIR, KI LJUDEM ONEMOGO^AJO, DA BI SE IZOBRA@EVALI. POVEJTE NAM, ALI SE TUDI VAM POSTAVLJAJO KOT OVIRE! ______________________________________________________________________________ prepre~e- bo prepre- ni ovira valo v ~evalo v ne pre- preteklosti prihodnosti pre~uje 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) prezaposlenost 29.4 25.5 40.2 b) druìnske obveznosti 26.9 23.4 44.9 c) preveliki stro{ki 18.9 24.2 52.0 d) kraj izobraèvanja je oddaljen 17.4 16.4 61.4 e) programi mi ne ustrezajo 8.7 8.8 77.7 f) ne bom zmogel zahtevanega programa 8.2 13.3 73.6 g) na~in izobraèvanja mi ne ustreza 7.3 11.1 76.8 h) bojim se izpitov, preizku{enj 7.5 11.2 76.5 i) prestar sem za u~enje 5.0 36.5 53.6 j) nimam predizobrazbe 9.1 15.2 70.7 k) ne vem, v kateri program bi 6.9 10.5 77.7 se vklju~il ______________________________________________________________________________ 9 - redno se {ola 4.9 E. PROBLEMI SLOVENCEV IN ODNOSI MED NARODI E1. O SLOVENSKI NACIONALNI POLITIKI DANES ODPRTO RAZPRAVLJAMO IN GOVORIMO. KAJ VI SODITE, ALI JE DOVOLJ SAMOSTOJNA IN PRODORNA, ALI NE? 1 - {e preve~ je samostojna 2.3 2 - dovolj je samostojna 29.7 3 - premalo je samostojna 43.2 4 - sploh ni samostojna 7.0 5 - ne ve, neodlo~en 17.8 SJM 87 587 E2. KAJ SODITE O TEM, ALI BI IMELA SLOVENIJA KAK[NO MO@NOST RAZVOJA (PERSPEKTIVO) IZVEN OKVIRA JUGOSLAVIJE, ALI JE NE BI IMELA? 1 - ne bi imela nobene mònosti 18.9 2 - odprle bi se ji nove mònosti razvoja 53.0 3 - ne ve, neodlo~en 28.1 E3. ZANIMA NAS, KAJ VAM POMENI NAROD OZIROMA NARODNA SKUPNOST. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ TRDITEV, VI PA IZBERITE TISTI DVE, KI STA VA[EMU MNENJU NAJBLI@JI! (Mòna sta bila dva odgovora) A+B 1 - narod mi pomeni najvi{jo vrednoto v mojem ‘ivljenju 38.9 2 - narod je najvànej{i pogoj za razvoj celotne skupnosti 50.3 3 - narod mi pomeni za{~ito pred {kodljivimi vplivi tujega sveta 24.3 4 - narod je nekaj pozitivnega, ~e omogo~a vklju~evanje v {ir{i svet 44.2 5 - narod v sodobnem svetu zgublja na pomenu, njegova za{~itni{ka funkcija je odve~ 5.4 6 - narod je postal ovira za osebni razvoj posameznika in za njegovo polnej{e vklju~evanje v svet 2.1 7 - narod koristi samo {e tistim, ki se progla{ajo za njegove voditelje 4.9 8 - ne ve, neodlo~en 11.0 E4. POJEM ENOTNEGA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA SE KA@E V ZADNJIH LETIH V PRIZADEVANJU, DA BI SE SLOVENCI V MATI^NI DOMOVINI VSE BOLJ KULTURNO IN SOCIALNO POVEZALI S SLOVENCI V AVSTRIJI, ITALIJI IN DRUGJE PO SVETU. ALI TAKO PRIZADEVANJE PODPIRATE, ALI NE PODPIRATE? 1 - v celoti podpiram 50.2 2 - v glavnem podpiram 33.1 3 - neopredeljen, ne vem 11.8 4 - v glavnem ne podpiram 3.5 5 - sploh ne podpiram 1.5 E5. ALI MENITE, DA JE SLOVENSKI JEZIK OGRO@EN, ALI NI OGRO@EN? 1 - da 65.5 2 - ne 25.2 3 - ne ve, neodlo~en 9.3 E6. ALI SPODAJ NAVEDENA RAVNANJA OGRO@AJO SLOVENSKI JEZIK, ALI GA NE OGRO@AJO? ______________________________________________________________________________ mo~no ogroà ne ve ne sploh ogroà neod- ogro- ne lo~en ‘a ogroà 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) Slovenci zmeraj govorimo s 25.4 40.8 9.2 21.8 2.4 pripadniki drugih jugoslovan- skih narodov v njihovem jeziku b) Slovenci si premalo prizadevamo, 10.9 33.9 28.9 22.5 3.8 da bi slovenske knjige prevajali v jezike drugih jugoslovanskih narodov c) Slovenci v zveznih organih (Sku- 23.7 40.4 15.7 18.3 1.9 p{~ini)ne uporabljajo sloven{~ine 588 SJM 87 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ mo~no ogroà ne ve ne sploh ogroà neod- ogro- ne lo~en ‘a ogroà 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ d) Slovenci se u~imo drugih jugo- 27.3 43.7 10.7 16.2 2.0 slovanskih jezikov, drugi pa se sloven{~ine ne u~ijo e) v JLA uporabljajo le srbohrva- 18.7 36.2 15.2 26.3 3.6 {~ino f) delavci iz drugih republik in 27.6 44.7 12.0 14.2 1.5 pokrajin v Sloveniji se ne u~ijo sloven{~ine g) Slovenci premalo skrbimo za 39.6 45.8 8.2 5.5 0.8 svoj jezik, uporabljamo tujke in popa~ene izraze ______________________________________________________________________________ E7. OCENITE SPODAJ NAVEDENE VIDIKE, PROBLEME GLEDE NA TO, ALI HUDO PRIZADENEJO SLOVENCE IN SLOVENIJO, ALI SPLOH NE PRIZADENEJO! ______________________________________________________________________________ zelo hudo ne ve, ne priza- sploh ne hudo priza- neod- denejo prizade- priza- denejo lo~en nejo denejo 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) samomori 25.2 45.3 18.9 9.0 1.6 b) staranje prebivalstva 15.4 45.6 20.5 17.2 1.2 c) nizka rodnost, nataliteta 33.2 50.4 9.9 6.0 0.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) mnoì~na zaposlenost ‘ensk 13.0 37.8 19.2 25.0 5.0 e) prelivanje ustvarjenega dohodka 31.9 44.1 17.9 5.7 0.4 v nerazvita podro~ja Jugoslavije f) ljudje delajo v slùbi in po 11.9 30.7 19.7 30.9 6.8 slùbi, da si zgradijo hi{e, kupijo stanovanje ... — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) mnoì~no izseljevanje Slovencev 15.9 44.2 23.8 14.1 2.0 v preteklosti h) priseljevanje nekvalificiranih 27.8 42.4 16.6 12.1 1.1 delavcev iz drugih republik in pokrajin v Slovenijo ______________________________________________________________________________ SJM 87 589 E8. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ TRDITEV O SLOVENCIH, VI PA POVEJTE, ALI SO RESNI^NE IN VERNO IZRA@AJO RAZMERE V SLOVENIJI, ALI NISO RESNI^NE? ______________________________________________________________________________ v celoti delno sploh ne ne ve ustreza ustreza ne ustre- neod- resnici resnici za resni- lo~en ci 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) Slovenci razbijajo Jugoslavijo, ho~ejo 2.5 14.2 72.4 10.9 se iz nje izlo~iti b) Slovenci se zavzemajo za tak{no ureditev, 12.3 35.2 31.6 20.9 kot jo imajo zahodnoevropske dràve c) Slovenci preve~ zaupajo katoli{ki cerkvi 2.9 11.8 68.1 17.2 in ji nasedajo — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) Slovenci popu{~ajo notranjim sovrànikom 5.5 18.7 56.0 19.8 e) Slovenci so nastrojeni proti oboroènim 2.7 8.3 75.8 13.2 silam JLA f) Slovenci so egoisti, zaverovani sami vase 3.3 15.9 71.2 9.6 in v svoj standard,tèki ekonomski problemi drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti pa jih ne zanimajo — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) Slovenci dopu{~ajo preve~ razli~nih sumlji-3.2 14.6 62.2 20.0 vih idej in premalo sledijo skupnim socia- listi~nim idejam h) Slovenci se po~utijo ve~ vredne, druge ju-4.0 23.9 63.4 8.8 goslovanske narode in narodnosti pa pod- cenjujejo i) Slovenci zavra~ajo priseljevanje delavcev 13.8 36.9 40.1 9.2 iz drugih republik j) Slovenci menijo, da mora Slovenija ostati 17.0 28.2 41.8 13.0 “narodno ~ista” ______________________________________________________________________________ E9. KAJ OD NAVEDENEGA PO VA[EM MNENJU JUGOSLOVANSKE NARODE NAJBOLJ PRIBLI@UJE IN ZDRU@UJE, KAJ PA JIH ODDALJUJE IN RAZDRU@UJE? IZBERITE MED NAVEDENIMI ZNA^ILNOSTMI NAJVE^ TRI, KI NAJBOLJ ZDRU@UJEJO IN NAJVE^ TRI, KI NAJBOLJ LO^UJEJO JUGOSLOVANSKE NARODE IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU! (odgovori so prikazani kot se{tevek treh odgovorov!) NAJBOLJ ZDRU@UJE: E9ZI+II+III 01 - narodnostna sorodnost 23.8 02 - na~elo bratstva in enotnosti 52.5 03 - narodnoosvobodilna borba 55.8 04 - socializem in samoupravljanje 22.8 05 - enotna dràva 48.2 06 - zveza komunistov 8.0 07 - obramba in varnost, JLA 26.8 08 - kulturne tradicije 5.5 09 - delovne navade 2.5 10 - dràvne tradicije 4.8 11 - redoljubnost,urejenost 1.2 12 - jeziki 1.6 13 - ‘ivljenski standard 1.5 14 - gospodarske koristi 5.6 15 - geografska bliìna 9.1 16 - verska pripadnost 1.3 590 SJM 87 19 - ni~ ne zdruùje 1.7 20 - ne ve, neodlo~en 6.4 NAJBOLJ LO^UJE: E9LI+II+III 01 - narodnostna sorodnost 1.7 02 - na~elo bratstva in enostnosti 1.0 03 - narodnoosvobodilna borba 0.3 04 - socializem in samoupravljanje 1.5 05 - enotna dràva 0.5 06 - zveza komunistov 0.7 07 - obramba in varnost, JLA 0.5 08 - kulturne tradicije 25.2 09 - delovne navade 54.6 10 - dràvne tradicije 8.4 11 - redoljubnost, urejenost 20.8 12 - jeziki 50.4 13 - ‘ivljenski standard 35.0 14 - gospodarske koristi 16.1 15 - geografska bliìna 2.2 16 - verska pripadnost 34.2 18 - ni~ ne lo~uje 10.6 20 - ne ve, neodlo~en 9.6 E10. ALI KAJ VESTE O ZADNJIH GOSPODARSKIH IN POLITI^NIH SPREMEMBAH V SOVJETSKI ZVEZI? (^e da) ALI SO TE SPREMEMBE POMEMBNE TUDI ZA RAZMERE PRI NAS, ALI NE? 1 - pomembne so tudi za nas 28.9 2 - niso pomembne za nas 14.5 3 - ne ve, ne more oceniti pomena 28.6 4 - ni~ ne ve o spremembah 28.0 F. ZUNANJA POLITIKA, VARNOST, OBRAMBA F1. KAK[NA ZUNANJA POLITIKA V SEDANJIH RAZMERAH NAJBOLJ USTREZA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - prizadevati si moramo za mir in enakopravnost med narodi, ne glede na to, ali je to velikim silam v{e~, ali ne 56.1 2 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 14.5 3 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsak ureja tako kot more in ‘eli 15.3 4 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drugi blok 2.6 5 - ne vem, neodlo~en 11.5 F2. V SKUP[^INI SFRJ JE BILA DANA POBUDA, DA BI JUGOSLAVIJA OBNOVILA DIPLOMATSKE ODNOSE Z IZRAELOM. SE VAM ZDI OBNOVITEV TEH ODNOSOV PRIMERNA, ALI NE? 1 - primerna 35.0 2 - neprimerna 16.0 3 - ne ve, neodlo~en 49.0 SJM 87 591 F3. ALI KAJ VESTE O TEM, DA STA JUGOSLAVIJA IN ITALIJA SPREJELI NOV MEDDR@AVNI SPORAZUM O RIBOLOVU V TRA@A[KEM ZALIVU IN NA JADRANU? (^E DA) ALI JE TA SPORAZUM Z VIDIKA SLOVENSKIH INTERESOV SPRJEMLJIV, ALI NI? 1 - da, je sprejemljiv 16.3 2 - ne, ni sprejemljiv 46.6 3 - ne ve, neodlo~en 37.1 F4. ALI SODITE, DA BI LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA (DR@AVA ALI SKUPINA DR@AV) OGROZILA VARNOST JUGOSLAVIJE, ALI NE? (^e da) S KATERE STRANI JE PO VA[EM MNENJU MO@NA TA NEVARNOST? 1 - mòna je nevarnost s strani Zahoda 2.9 2 - mòna je nevarnost s strani Vzhoda 5.8 3 - ogroèni smo tako z Vzhoda kot Zahoda 32.0 4 - ne ve, neodlo~en 23.5 5 - ne vidi, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost 35.9 F5. ALI STE SLI[ALI ZA AFERO WALDHEIM V AVSTRIJI? (^e da) KER JE WALDHEIM OB-TO@EN ZA DEJANJA, KI NAJ BI JIH ZAGRE[IL KOT NEM[KI OFICIR V JUGOSLAVIJI, ALI BI JUGOSLOVANSKA VLADA MORALA OBJAVITI VSE DOKUMENTE O NJEM, ALI NE? 1 - da, dokumente bi morala objaviti 64.4 2 - ni potrebno objaviti 10.0 3 - ne ve, neodlo~en 14.1 4 - ni sli{al za afero 11.5 F6. ALI SE VAM ZDI PRIMERNO ALI NEPRIMERNO, DA BI JUGOSLAVIJA TAKO KOT NEKATERE DRUGE DR@AVE V ZVEZI Z WALDHEIMOM OSTRO REAGIRALA? 1 - morala bi ostro reagirati 43.2 2 - sedanje ravnanje je pravilno 24.2 3 - sploh ni potrebno reagirati 6.7 4 - ne ve, neodlo~en 25.8 F7. ZAMISEL VSELJUDSKE OBRAMBE PREDPOSTAVLJA VKJU^ENOST VSAKEGA OB^ANA V OBRAMBO. ALI MORDA VESTE, KAK[NE SO VA[E NALOGE V PRIMERU NAPADA? 1 - da,vem 54.6 2 - le deloma 25.3 3 - ne vem 20.1 F8. NEKATERIM POSAMEZNIKOM NJIHOVO PREPRI^ANJE NE DOPU[^A SLU@ENJA VOJSKE V OBORO@ENIH SILAH. ALI JIM JE PO VA[EM MNENJU TREBA OMOGO^ITI SLU@ENJE VOJA[KEGA ROKA Z DELOM V SOCIALNIH SLU@BAH, BOLNI[NICAH, PSIHIATRI^NIH USTANOVAH, DOMOVIH ZA STARE IN PODOBNO, ALI PA VZTRAJATI, DA SLU@IJO VOJA[KI ROK V OBORO@ENIH SILAH? 1 - treba jim je omogo~iti tako (civilno) sluènje 46.9 2 - vztrajati, naj sluìjo v oboroènih silah 36.6 3 - drugo 2.3 4 - ne vem, neodlo~en 14.3 592 SJM 87 G. VERA, VERNOST, CERKEV ... G1. ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI), ALI NE IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE? 1 - sem veren in redno, vsako nedeljo obiskujem verske obrede 11.3 2 - sem veren in pogosto, vsaj enkrat mese~no obiskujem verske obrede 9.8 3 - sem veren in le v~asih, ob velikih praznikih in posebnih prilònostih obiskujem verske obrede 23.3 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 6.3 5 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem verske obrede 4.4 6 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne in ne obiskujem verskih obredov 7.7 7 - nisem veren, vendar obiskujem verske obrede 3.1 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 31.6 9 - ne morem odgovoriti 2.4 G2. ALI VERUJETE V POSMRTNO @IVLJENJE V VICAH, PEKLU IN V NEBESIH? 1 - da, trdno sem prepri~an v to 9.4 2 - da, toda v~asih tudi dvomim 10.4 3 - ne verujem v posmrtno ‘ivljenje v vicah, peklu ali nebesih 50.5 4 - ne verujem v vice, pekel ali v nebesa, vendar nisem ~isto prepri~an, da je s smrtjo vsega konec 22.2 5 - ne ‘elim odgovoriti 7.5 G3. ALI VERJAMETE V ^UDE@E (NPR. V ^UDE@NO PRIKAZOVANJE MARIJE V ME\UGORJU?) 1 - verjamem 8.3 2 - ne verjamem 81.5 3 - ne ‘elim odgovoriti 10.2 G4. ALI VERJAMETE V HUDI^A (SATANA)? 1 - verjamem 6.0 2 - ne verjamem 85.4 3 - ne ‘elim odgovoriti 8.6 G5. ALI STE VI, VA[A DRU@INA LANI PRAZNOVALI BO@I^? (^E DA) ALI STE GA PRAZNOVALI PREDVSEM KOT VERSKI ALI KOT TRADICIONALNI DRU@INSKI PRAZNIK? 1 - da, kot verski praznik 19.7 2 - da, kot tradicionalni druìnski praznik 38.0 3 - da kot verski in druìnski praznik 19.6 4 - nismo praznovali 21.6 5 - ne ‘elim odgovoriti 1.1 G6. ALI STE LANI SLI[ALI BO@I^NO VO[^ILO PREDSEDNIKA SZDL SLOVENIJE JO@ETA SMOLETA NA LJUBLJANSKI TELEVIZIJI, ALI PA STE MORDA KAJ SLI[ALI O TEM? (^E DA) ALI TAKO VO[^ILO NA TV ODOBRAVATE, ALI NE ODOBRAVATE? 1 - odobravam 55.3 2 - ne odobravam 5.8 3 - vseeno mi je 12.5 4 - ni~ ni sli{al o tem 21.9 5 - ne ve, neodlo~en 4.5 SJM 87 593 G7. ALI STE LANI SLI[ALI BO@I^NI NAGOVOR LJUBLJANSKEGA NAD[KOFA DR. ALOJZIJA [U[TARJA NA LJUBLJANSKEM RADIU, ALI PA STE MORDA KAJ SLI[ALI O TEM? (^E DA) ALI TAKO VO[^ILO NA RADIU ODOBRAVATE, ALI NE ODOBRAVATE? 1 - odobravam 49.3 2 - ne odobravam 4.0 3 - vseeno mi je 12.4 4 - ni~ ni sli{al o tem 30.0 5 - ne ve, neodlo~en 4.3 G8. V ZAGREBU SO NEDAVNO ZGRADILI IN ODPRLI D@AMIJO. ALI BI BILO PRIMERNO, ALI NEPRIMERNO, DA BI MUSLIMANI ZGRADILI D@AMIJO TUDI V LJUBLJANI? 1 - primerno bi bilo 7.1 2 - ne bi bilo primerno 56.1 3 - vseeno mi je 25.4 4 - ne ve, neodlo~en 11.4 G9. ALI JE VEREN ^LOVEK PO VA[EM MNENJU RAVNO TAKO LAHKO DOBER ^LAN SOCIALISTI^NE SAMOUPRAVNE DRU@BENE SKUPNOSTI KOT NEVEREN, ALI NE? 1 - mislim, da vera na to ne vpliva bistveno 66.6 2 - vera ga vzpodbuja k temu, da je dober ~lan socialisti~ne samoupravne skupnosti 10.0 3 - vera ga ne ovira pri tem 17.6 4 - veren ~lovek ne bore biti dober ~lan socialisti~ne drùbene skupnosti 1.6 5 - ne ve, neodlo~en 4.2 G10. ALI MENITE, DA SO VERUJO^I LJUDJE V NA[I DRU@BI NA KAKR[ENKOLI NA^IN ZAPOSTAVLJENI, V NEENAKOPRAVNEM POLO@AJU, ALI NISO? 1 - ne, v nobenem pogledu niso zapostavljeni 52.9 2 - na~eloma in po ustavi ne, v praksi pa se to dogaja 33.0 3 - da, na splo{no so zapostavljeni 3.8 4 - ne ve, neodlo~en 10.3 H. ^ASOPISI H1. ALI BERETE ^ASNIKE? KATERE OD NA[TETIH BERETE IN KAKO POGOSTO? ______________________________________________________________________________ redno pogosto v~asih nikoli bere bere bere ne bere 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A01 01 - Delo 20.5 11.6 32.8 35.2 A02 02 - Ljubljanski dnevnik 13.6 5.9 20.5 60.1 A03 03 - Ve~er 14.6 5.3 14.5 65.7 A04 04 - Komunist 3.8 3.4 13.7 79.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A05 05 - Delavska enotnost 3.9 4.8 19.9 71.4 A06 06 - Teleks 4.0 4.9 28.6 62.4 A07 07 - Na{i razgledi 1.6 1.7 9.6 87.2 A08 08 - Nedeljski dnevnik 34.3 12.7 24.4 28.5 594 SJM 87 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ redno pogosto v~asih nikoli bere bere bere ne bere 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A09 09 - Na{a obramba 10.4 4.2 19.3 66.1 A10 10 - Ob~an 4.5 1.7 6.1 87.1 A11 11 - TV 15 3.5 0.9 7.9 87.7 A12 12 - Jana 16.5 15.8 36.3 31.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A13 13 - Na{a ‘ena 6.5 6.2 27.2 60.1 A14 14 - 7D 7.8 4.6 22.0 65.6 A15 15 - Stop 12.3 8.0 29.0 50.7 A16 16 - Mladina 6.4 7.9 23.1 62.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A17 17 - Avto magazin 5.9 4.5 18.3 71.3 A18 18 - Druìna 7.2 2.8 14.1 75.9 A19 19 - Zdravje 5.0 4.2 27.3 63.6 A20 20 - Antena 4.5 8.3 28.8 58.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A21 21 - Ognji{~e 9.5 3.4 13.9 73.1 A22 22 - Kme~ki glas 7.3 3.0 14.4 75.3 A23 23 - Moj Mikro 1.7 1.7 8.3 88.3 A24 24 - Pavliha 1.5 2.3 23.5 72.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — A25 25 - Zabavnik 1.6 3.0 19.4 76.0 A26 26 - Kaj 3.3 4.6 24.2 67.8 A27 27 - Pokrajinski ~asopisi 21.2 7.1 13.2 58.5 A28 28 - Ob~inska glasila 34.7 10.5 12.6 42.1 glasila DO ______________________________________________________________________________ H2. ALI STE MORDA LETOS PRI^ELI REDNO ALI POGOSTO BRATI KATEREGA OD ZGORAJ NAVEDENIH ^ASNIKOV? (^E DA) POVEJTE, KATEREGA? 01 - Delo 1.3 02 - Ljubljanski dnevnik 1.0 03 - Ve~er 0.8 05 - Delavska enotnost 0.1 06 - Teleks 0.1 08 - Nedeljski dnevnik 1.8 09 - Na{a obramba 0.2 12 - Jana 0.6 13 - Na{a ‘ena 0.1 14 - 7D 0.4 15 - Stop 0.3 16 - Mladina 1.8 17 - Avtomagazin 0.2 19 - Zdravje 0.3 20 - Antena 0.3 21 - Ognji{~e 0.1 23 - Moj mikro 0.2 26 - Kaj 0.3 27 - Pokrajinski ~asopisi 0.3 SJM 87 595 28 - Ob~insko glasilo, glasilo DO 0.1 29 - ne, nobenega od teh 38.9 30 - ne, sploh nobenega 51.0 H3. ALI STE LETOS MORDA PRENEHALI REDNO ALI POGOSTO BRATI KATEREGA OD ZGORAJ NA[TETIH ^ASNIKOV? (^E DA) POVEJTE, KATEREGA! 01 - Delo 0.4 02 - Ljubljanski dnevnik 0.7 03 - Ve~er 0.3 04 - Komunist 0.2 06 - Teleks 0.4 08 - Nedeljski dnevnik 0.6 09 - Na{a obramba 0.2 11 - TV 15 0.2 12 - Jana 0.7 13 - Na{a ‘ena 0.1 14 - 7D 0.2 15 - Stop 0.2 16 - Mladina 0.2 17 - Avtomagazin 0.1 18 - Druìna 0.1 19 - Zdravje 0.1 20 - Antena 0.3 22 - Kme~ki glas 0.1 23 - Moj mikro 0.1 25 - Zabavnik 0.1 26 - Kaj 0.1 27 - Pokrajinski ~asopisi 0.1 28 - Ob~insko glasilo, glasilo DO 0.1 29 - ne, nobenega od teh 40.8 30 - ne, sploh nobenega 53.0 H4. ALI NAJ BI PO VA[EM MNENJU DELO IZHAJALO TUDI OB NEDELJAH, ALI NE? 1 - da 14.0 2 - ne vem, vseeno mi je 61.2 3 - ne 24.8 H5. ALI STE MORDA VI ALI VA[A DRU@INA NARO^ENI NA DELO? (~e ne) ALI SE MORDA NAMERAVATE [E LETOS NARO^ITI NA DELO? (~e ne) KATERI JE GLAVNI RAZLOG, DA SE NA DELO NE NAMERAVATE NARO^ITI, ALI DA @E NISTE NARO^ENI? 01 - ker ga raje redno kupujem 10.0 02 - berem ga drugje (slùba,prijatelji, sosedje...) 15.4 03 - zaradi teàv z dostavo 3.8 04 - ker je naro~nina predraga 10.6 05 - ker ni dovolj kvalitetno, ni zanimivo 1.4 06 - ker sem naro~en na drug dnevnik 25.6 07 - ker sploh ne berem dnevnikov 9.0 08 - drugo 7.5 09 - sem ‘e naro~en na Delo 14.1 10 - nameravam se naro~iti 2.6 H6. ^E BI LAHKO NAMESTO PRILOGE SOBOTNEGA DELA IZBRALI KATEREGA OD SPORAJ NAVEDENIH ^ASNIKOV, ALI BI KATEREGA IZBRALI, ALI BI RAJE OBDR@ALI PRILOGO? 596 SJM 87 01 - raje bi obdràl Sobotno prilogo Dela 13.9 02 - zamenjal bi za Teleks 1.0 03 - zamenjal bi za Jano 0.9 04 - zamenjal bi za Nedeljski dnevnik 1.5 05 - zamenjal bi za Mladino 1.6 06 - zamenjal bi za Na{e razglede 0.1 07 - zamenjal bi za Stop 0.2 08 - zamenjal bi za 7D 0.2 09 - ne ve, neodlo~en 5.3 10 - ni naro~en na Delo 75.2 H7. ALI BERETE SOBOTNO PRILOGO DELA? 1 - redno preberem vse, ali ve~ino ~lankov 10.8 2 - le v~asih in deloma berem (prelistavam) 16.7 3 - preberem samo tisti ~lanek, ki je vezan 4.9 na trenutno aktualno dogajanje 4 - preberem samo tisti ~lanek, ki je vezan 3.1 na moje delovno ali interesno podro~je 5 - drugo 0.2 6 - ne berem Sobotne priloge Dela 64.2 H8. ZANIMA NAS, KATERE OD STALNIH RUBRIK V SOBOTNI PRILOGI DELA BERETE? ______________________________________________________________________________ redno pogosto v~asih nikoli ne bere sob.pril. 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) Jaka Sulc 4.9 3.7 13.4 14.4 63.6 b) Bo{kovi~ 4.1 2.9 12.7 16.7 63.6 c) Tema tedna 10.6 8.6 11.5 5.8 63.5 d) Portret tedna 6.6 6.7 12.7 10.4 63.6 e) Uvodnik 5.9 5.2 13.2 12.1 63.6 f) PP 29 in Prejeli smo 10.1 5.9 10.8 9.6 63.6 g) Anketa Dela 6.0 5.6 13.0 11.8 63.6 ______________________________________________________________________________ H9. V KATEREM OD NA[TETIH ^ASOPISOV BI PO VA[I OCENI LAHKO PREBRALI NAJBOLJ[I ^LANEK O NASLEDNJIH RAZLI^NIH VSEBINAH: a) o posvetu slovenskih pisateljev v zvezi z ustavnimi spremembami b) o uspehih in neuspehih na{ih smu~arjev c) o realnih nevarnostih AIDS-a pri nas d) o televizijskem in radijskem programu e) o vladnih ukrepih za omejitev inflacije f) o svetovnih problemih, o odnosih med velesilama g) o prikrivanih kriminalnih dejanjih 01 - Teleks 02 - Mladina 03 - Delo 04 - Sobotna priloga 05 - Na{i razgledi 06 - Stop 07 - Jana 08 - Nedeljski dnevnik 09 - Ve~er 10 - Ljubljanski dnevnik 11 - nobenem 12 - ne ve, neodlo~en _____________________________________________________________________________ 01 02 03 04 05 06 07 08 09 11 10 12 ______________________________________________________________________________ a) 6.2 7.4 17.9 6.4 4.9 0.3 0.8 6.3 3.5 2.2 3.0 41.1 b) 3.7 0.9 28.3 1.0 0.3 2.0 3.7 14.2 9.4 5.7 3.3 27.4 SJM 87 597 c) 7.5 3.6 10.9 1.4 0.3 0.3 18.2 18.1 5.5 2.2 4.5 27.5 d) 0.4 0.3 8.8 - 0.1 38.7 0.5 16.6 6.6 2.3 3.6 22.1 e) 2.6 2.7 38.0 2.8 0.9 0.0 0.1 6.3 7.4 3.7 3.0 32.4 f) 3.1 1.4 39.4 2.8 1.3 0.1 0.1 6.1 8.5 4.5 2.7 29.9 g) 4.4 7.1 22.0 0.8 0.3 0.1 1.8 13.0 7.8 5.0 4.5 33.1 ______________________________________________________________________________ H10. SEDAJ PA PRIMERJAJTE MED SEBOJ LE 5 NA[TETIH ^ASOPISOV! ZA KATEREGA OD TEH ^ASOPISOV BI LAHKO REKLI, DA NAJBOLJ .... ______________________________________________________________________________ Teleks Jana Nedeljski Mladina Delo nobeden ne dnevnik od teh ve 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ a)objektivno poro~a o soo~anju 9.2 2.0 11.3 15.2 20.8 6.9 34.7 razli~nih, tudi konfliktnih mnenjih in interesih b)nekriti~no prena{a uradna 3.3 3.2 7.1 2.8 20.4 13.1 50.1 stali{~a in sklepe c)omogo~a bralcem izraànje 3.3 10.3 21.3 12.3 11.2 7.2 34.3 lastnih mnenj d)premalo in pomanjkljivo se- 3.0 12.5 8.5 1.8 8.2 13.9 52.0 znanjajo z bistvenimi problemi — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — e)kriti~no razkriva vzroke ne- 7.4 1.3 8.8 22.4 13.6 6.6 39.9 gativnih drùbenih pojavov f)omogo~a celovit pregled nad 2.8 0.9 9.1 3.5 40.4 9.1 34.3 drùbenim dogajanjem g)nudi zabavno in razvedrilno 8.9 20.4 29.2 2.3 2.5 9.1 27.6 branje h)obravnava osebne in intimne 2.5 46.3 9.3 1.5 2.5 6.6 31.2 probleme ~loveka ______________________________________________________________________________ H11. KAJ V ^ASOPISIH OZIROMA REVIJAH PO NAVADI BERETE? ______________________________________________________________________________ redno pogosto v~asih nikoli 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) ~lanke o zunanji politiki 13.1 19.3 45.1 22.5 b) pregled notranjenepoliti~nih 13.2 24.3 41.6 21.0 dogodkov c) govore vodilnih politikov 5.0 10.7 41.8 42.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) komentarje o situaciji v 15.3 27.1 39.9 17.7 gospodarstvu e) pisma bralcev 17.7 28.3 35.9 18.2 f) o kulturi, {olstvu 9.6 21.2 46.4 22.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) o dognanjih znanosti, tehnike 10.8 22.8 41.7 24.7 h) o zdravstvu in socialnem varstvu 14.4 29.5 40.4 15.7 i) {portna stran 22.7 18.9 29.5 28.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j) nesre~e, kriminal 37.1 30.7 24.4 7.7 k) lokalne vesti 29.5 29.1 30.3 11.1 l) romane v nadaljevanjih 7.7 9.4 27.9 54.9 598 SJM 87 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — m) humor 31.4 25.6 26.5 16.6 n) o druìnskem in intimnem 12.7 26.0 41.6 19.8 ‘ivljenju — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — o) o dogodkih v Cerkvi, potovanjih 7.5 11.6 42.4 38.6 papeà p) reklame, obvestila, zanimivosti 13.2 25.6 43.1 18.1 r) male oglase 15.2 21.2 41.9 21.8 ______________________________________________________________________________ H12. ^E BI VAS PRIJATELJ, KI @IVI V KRAJU, KJER NE MORE DO NOBENEGA ^ASOPISA IN JE ODREZAN OD INFORMACIJ, PROSIL, DA MU VI PO VA[I LASTNI PRESOJI PO[ILJATE ENEGA OD SPODAJ NAVEDENIH ^ASNIKOV, KATEREGA BI MU PO[ILJALI? 1 - Teleks 3.5 2 - Jano 5.5 3 - Nedeljski dnevnik 34.0 4 - Mladino 4.7 5 - Delo 33.0 6 - nobenega od teh 6.1 7 - ne ve, neodlo~en 13.2 H13. KAKO IN KJE PREDVSEM I[^ETE INFORMACIJE O TELEVIZIJSKEM IN RADIJSKEM PROGRAMU? 1 - v Stopu 21.2 2 - v Nedeljskem dnevniku 29.8 3 - v Anteni 2.6 4 - v dnevnem ~asopisu 19.5 5 - v 7D 7.3 6 - drugje 9.3 7 - ne i{~em teh informacij 8.8 8 - ne poslu{a radia, ne gleda TV 1.6 H14. ALI KDAJ PREBIRATE MALE OGLASE V DELU? 1 - redno 9.4 2 - v~asih 45.6 3 - nikoli 45.0 H15. ALI STE MORDA LETOS DALI MALI OGLAS V ^ASOPIS DELO? 1 - da, enega 5.0 2 - da, dva 2.4 3 - da, tri ali ve~ 1.9 4 - nobenega 90.8 H16. ALI STE SE LETOS MORDA ODZVALI NA KAK[EN MALI OGLAS, OBJAVLJEN V DELU? 1 - da, na enega 4.3 2 - da, na dva 1.7 3 - da, na tri ali ve~ 4.0 4 - ne, na nobenega 90.0 SJM 87 599 H17. ALI STE MORDA V LETO[NJEM LETU POTREBOVALI KAK[NO OBRTNO STORITEV IN STE POSKU[ALI NAJTI USTREZNO PONUDBO MED MALIMI OGLASI V ^ASOPISU DELO? 1 - sem potreboval in sem tudi na{el v Delu 2.8 2 - sem potreboval, pa nisem na{el v Delu 1.8 3 - sem potreboval, pa nisem iskal v Delu 5.5 4 - nisem potreboval 90.0 I. VREDNOTE I1. PREBRAL VAM BOM NEKAJ TRDITEV, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE? ______________________________________________________________________________ sploh v glav- ne ve, v glav- popol- se ne nem se neo- nem se noma stri- ne stri- dlo~en stri- se- nja nja nja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a)^lovek se mora pokoravati samo tistim zakonom, ki se mu zde razumni 8.4 23.7 14.1 37.8 15.9 b)^lovek mora spo{tovati za- kone, ne glede na to, koliko ga ti ovirajo v njegovih osebnih tènjah 4.6 22.4 13.4 43.9 15.6 c)Posebne okoli{~ine ne bi smele biti nikoli opravi~ilo za kr{enje zakona 4.0 17.1 15.4 43.0 20.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d)Zakoni, ki se hitro spremi- njajo, nimajo prave veljave 1.6 9.9 10.5 37.2 40.8 e)Vsem zakonom se moramo strogo pokoravati, zato ker so zakoni 9.0 23.9 15.9 37.4 13.9 f)Pri rabi denarja ima ‘enina beseda enako veljavo kot moèva 1.8 5.5 7.0 34.4 51.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g)Stari na~ini ‘ivljenja so dejansko bolj{i 11.8 30.8 23.3 25.4 8.8 h)Ljudje se danes preve~ peha- jo za to, da bi imeli hi{o, avto, vikend 1.9 11.7 7.8 50.1 28.5 i)Bolj{e se po~utim, ~e stvari ostanejo tako, kot so 9.5 26.8 19.0 34.8 9.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j)Odra{~ajo~i otroci naj ~im- bolj samostojno odlo~ajo o svojem ‘ivljenju 2.1 13.1 7.6 47.6 29.6 k)Samoupravljanje omogo~a uveljavljanje ~lovekove svobode in ustvarjalnosti 5.5 17.0 29.1 37.9 10.5 l)Vodilni ljudje so v na{i drùbi premalo odgovorni za to, kar delajo 1.3 4.9 12.1 36.1 45.6 600 SJM 87 m)Samoupravljanje omogo~a so- delovanje velike {tevila ljudi pri sprejemanju po- membnih odlo~itev 9.0 19.8 24.5 35.0 11.7 ______________________________________________________________________________ I2. ZANIMA NAS [E VA[E STRINJANJE OZIROMA NESTRINJANJE Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI: ______________________________________________________________________________ sploh v glav- ne ve, v glav- popol- se ne nem se neo- nem se noma stri- ne stri- dlo~en stri- se njam njam njam strinjam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a)S prekinitrijo dela ({trajki) bi delavci pripomogli, da bi se ne- katere stvari pri nas uredile 6.9 21.5 17.2 41.1 13.3 b)Ljudje kot sem jaz nimajo nobenega vpliva na politi~ne odlo~itve 2.8 12.9 10.3 40.0 34.0 c)Ne razumem ljudi, ki pravijo, da je staro bolj{e kot novo 7.8 23.9 27.1 30.5 10.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d)Samoupravljanje zmanj{uje odgovornost vodilnih 5.2 14.9 23.4 32.6 23.9 e)Vpliv iz Zahoda (tujine) na na{e ‘ivljenje bi moral biti manj{i kot je bil zadnja leta 12.0 28.2 35.9 19.2 4.7 f)Cerkev ima v na{i drùbi prevelik vpliv 24.7 42.6 22.2 7.8 2.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g)Uporni{ke ideje mladih ljudi prispevajo k napredku drùbe 5.2 14.2 25.1 38.1 17.4 h)Raj{i bi zamol~al to kar mislim, kot pa da bi me ljudje grdo gledali 17.6 30.5 16.6 26.5 8.8 i)Nikoli nisem povsem zado- voljen s tem, kar sem dosegel 7.0 24.8 14.2 40.5 13.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j)Rad si postavljam teàvne cilje 7.7 28.2 19.1 35.1 9.9 k)Vsak ~lovek je sam svoje sre~e kova~ 2.3 10.0 7.7 46.4 33.7 l)Usoda je tista, ki dolo~a, kak{no bo ‘ivljenje ~loveka 12.5 23.9 15.2 29.4 14.1 SJM 87 601 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — m)Raj{i povem, kaj mislim, pa ~etudi bi me zmerjali 3.8 18.0 15.0 42.2 21.0 n)Drìm se pregovora:bolje vrabec v roki, kot golob na strehi 3.8 12.2 12.2 47.9 23.9 o)Dobro jesti, piti, se obla- ~iti, malo delati, to me veseli 33.7 38.1 10.2 13.6 4.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — p)Uìvati, zabavati se, imeti ~im ve~, to je smisel ‘ivljenja 27.9 37.5 11.2 17.9 5.6 r)V na{i drùbi je treba odlo- ~anje o pomembnih drùbenih 2.8 9.5 16.0 43.4 28.3 vpra{anjih zaupati stroko- vnjakom in znanstvenikom s)Predloge znanstvenikov in strokovnjakov je treba jemati 15.3 36.4 24.9 19.4 3.9 z rezervo, saj obi~ajno mislijo le na lastne interese t)Odlo~itve, sprejete brez znan- stvenikov in strokovnjakov, 2.2 10.1 20.7 40.1 26.9 pogosto privedejo do neza- ‘eljenih posledic ______________________________________________________________________________ J. ODMEVI J1. V ZADNJIH LETIH SE TUDI V SLOVENIJI POJAVLJAJO IN RAZVIJAJO RAZLI^NA DRU@BENA GIBANJA (EKOLO[KA, MIROVNA, ZA ZA[^ITO NARAVNIH IN KULTURNIH VREDNOT IPD.). ALI STE O TEM KAJ SLI[ALI? (^e da) KAK[NO MESTO NAJ BI IMELA TA GIBANJA V NA[I DRU@BI? 1 - delovala naj bi spontano in neodivsno od drùbeno-politi~nih organizacij 27.3 2 - delovala naj bi samostojno, vendar v okvirih SZDL 30.5 3 - samostojno organiziranje ni potrebno, za to imamo SZDL 3.9 4 - kaj drugega 0.7 5 - ne ve, kak{no mesto naj bi ta gibanja imela 18.8 6 - nisem {e sli{al za ta gibanja 18.7 J2. ALI BI BILI VI PRIPRAVLJENI SODELOVATI, ALI PA MOGO^E @E SODELUJETE V DELU KATEREGA OD TAKIH GIBANJ? 1 - ‘e sodelujem 2.7 2 - bi bil pripravljen sodelovati 43.7 3 - nisem pripravljen sodelovati 24.2 4 - ne vem, neodlo~en 29.4 J3. OBSTAJAJO PREDLOGI, DA BI V NA[I KAZENSKI ZAKONODAJI UKINILI SMRTNO KAZEN. KAJ VI MISLITE O TEM? 1 - ukiniti jo je treba 18.2 2 - treba jo je ohraniti 45.0 3 - uporabo smrtne kazni v kazenskem zakonu je treba {e raz{iriti 11.1 4 - ne ve, neodlo~en 22.2 5 - na{ zakon ne predvideva smrtne kazni 3.5 J4. V JAVNOSTI SE DOSTI GOVORI IN PI[E O ODPRAVI TISTIH ^LENOV KAZENSKEGA ZAKONIKA SFRJ, KI OMEJUJEJO SVOBODO GOVORA IN MI[LJENJA. ALI VI OSEBNO 602 SJM 87 MENITE, DA NEKDO, KI JAVNO KRITI^NO GOVORI, RAZMI[LJA, PI[E, ZASLU@I KAZEN TAKO KOT NEKDO, KI KRADE, OGRO@A @IVLJENJE DRUGIH LJUDI, IPD.? 1 - da, to je kriminalno dejanje in ga je treba kaznovati 13.8 2 - ne, to sploh ni kriminalno dejanje in ga ni mogo~e kaznovati 67.6 3 - ne ve, neodlo~en 18.6 J5. ZSMS - ORGANIZACIJA SLOVENSKE MLADINE MENI, DA JE TREBA PRAZNOVANJE DNEVA MLADOSTI IN [TAFETO PRILAGODITI DANA[NJIM RAZMERAM, SPREMENITI. ALI S TEM SOGLA[ATE, ALI NE SOGLA[ATE? 1 - praznovanje in {tafeta naj ostanejo tak{no kot doslej 18.9 2 - potrebno jih je spremeniti 69.0 3 - ne ve, neodlo~en 12.1 J6. ALI STE SLI[ALI ZA JAVNE TRIBUNE O PERE^IH DRU@BENIH VPRA[ANJIH (USTAVA, ZA[^ITA PRAVIC, KULTURNA IDENTITETA IPD.), KI JIH PRIREJA DRU[TVO SLOVENSKIH PISATELJEV V CANKARJEVEM DOMU? (^e da) KAKO JIH OCENJUJETE? 1 - odobravam 34.1 2 - ne odobravam, Dru{tvo slovenskih pisateljev naj se ukvarja le s knjièvnostjo 6.9 3 - ne ve, neodlo~en 20.0 4 - ni~ ni sli{al o tribunah 39.0 J7. ALI STE KAJ SLI[ALI ALI BRALI O [TRAJKU LABINSKIH RUDARJEV? 1 - da, dobro sem obve{~en o tem 39.6 2 - nekaj sem sli{al, bral 49.0 3 - ni~ ne vem o tem 11.3 J8. ALI SO BILE PO VA[I OCENI ZAHTEVE RUDARJEV, ^E OCENJUJETE V CELOTI, UPRAVI^ENE ALI NEUPRAVI^ENE? 1 - v celoti neupravi~ene 8.2 2 - ve~inoma neupravi~ene 6.1 3 - ve~inoma upravi~ene 47.2 4 - v celoti upravi~ene 17.0 5 - ne ve, neodlo~en 11.5 6 - ni~ ne ve o stavki in zahtevah rudarjev 10.0 J9. ALI STE KAJ BRALI ALI SLI[ALI O 57-ti [TEVILKI NOVE REVIJE? 1 - bral sem v tisku, sli{al na RTV 40.1 2 - bral sem izpiske 6.0 3 - bral sem revijo 4.3 4 - ni~ ne vem o tem 49.6 J10. ^E OCENJUJETE V CELOTI, KAK[EN JE VA[ ODNOS DO ^LANKOV V 57-TI [TEVILKI NOVE REVIJE? ALI JE: 1 - v glavnem pozitiven 14.4 2 - v glavnem negativen 9.2 3 - neopredeljen 26.1 4 - ni sli{al, bral Nove revije 50.3 SJM 87 603 J11. V SLOVENIJI JE RODNOST, NATALITETA ZELO NIZKA. KAJ BI BILO PO VA[I OCENI POTREBNO NAREDITI, DA BI SE [TEVILO ROJENIH OTROK POVE^ALO? IZBERITE TRI ODGOVORE IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU! (prikazan je se{tevek vseh treh odgovorov!) J11I+II+III 01 - izbolj{anje ‘ivljenskega standarda 62.0 02 - stabilnej{e razmere, jasnej{e perspektive 27.2 03 - ve~ denarne pomo~i za druìne z ve~ otroki 40.4 04 - ve~ {tipendij za {olanje 9.3 05 - zagotavljanje mònosti za zaposlovanje 22.2 06 - urejanje stanovanjskih razmer za mlade druìne 50.9 07 - star{i bi morali imeti ve~ ~asa za vzgojo otrok 24.4 08 - mònosti, da bi matere ostale doma, ne bi bile zaposlene 27.1 09 - ve~ vrtcev, nìja cena vrtcev 21.3 10 - kaj drugega 1.5 11 - ni~ ni treba storiti 1.2 12 - ne ve, neodlo~en 3.5 J12. ALI STE KAJ SLI[ALI O BOLEZNI AIDS IN ALI VAS JE STRAH, DA BI LAHKO ZBOLELI TUDI VI? 1 - sli{al sem in se bojim 50.8 2 - sli{al sem in se ne bojim 46.9 3 - ni~ nisem sli{al o tem 2.4 J13. KAKO BI RAVNALI, ^E BI MED VA[IMI SODELAVCI ALI LJUDMI V VA[I SOSE[^INI KDO ZBOLEL ZA AIDS? 1 - ne bi spremenil odnosa do njega 36.1 2 - izogibal bi se ga 16.3 3 - zahteval bi, da se umakne oz. da ga okolje izlo~i 4.7 4 - ne vem, kako bi ravnal 40.4 5 - ni~ ne vem o AIDS 2.6 J14. ZANIMA NAS, ALI JE [IRJENJE TE BOLEZNI DOSLEJ KAJ VPLIVALO NA VA[E VSAKODNEVNO @IVLJENJE, VKLJU^NO S SPOLNIMI IN DRUGIMI NAVADAMI? 1 - ni~ ni vplivalo 82.4 2 - do neke mere je vplivalo 13.8 3 - mo~no je vplivalo 1.3 4 - ni~ ne vem o AIDS 2.5 J15. ALI STE KAJ SLI[ALI ALI BRALI O “DACHAUSKIH PROCESIH”? 1 - da, dobro sem seznanjen s tem 22.9 2 - le malo vem o tem 40.0 3 - ni~ ne vem o tem 37.1 J16. ALI JE PO VA[I OCENI POTREBNO, ALI NI POTREBNO, DA SE DANES O TEH DOGODKIH RAZPRAVLJA? 604 SJM 87 1 - to je potrebno 35.3 2 - to ni potrebno 18.4 3 - ne vem, neodlo~en 46.3 J17. ALI SE V OKOLJU, KJER @IVITE, PO^UTITE VARNI, ALI TEGA NE BI MOGLI RE^I? 1 - po~utim se povsem varen 52.6 2 - v glavnem se po~utim varno 40.4 3 - v glavnem se ne po~utim varno 4.2 4 - sploh se ne po~utim varno 1.1 5 - ne ve, neodlo~en 1.8 J18. LJUDJE IMAJO RAZLI^EN ODNOS DO MILI^NIKOV IN MILICE. ZANIMA NAS, KAK[NO JE NA SPLO[NO VA[E OSEBNO MI[LJENJE? 1 - imam slabo mi{ljenje o milici in mili~nikih 14.8 2 - imam dobro mi{ljenje o milici in mili~nikih 63.4 3 - ne ve, neodlo~en 21.9 J19. ^E V CELOTI OCENJUJETE, ALI BI VI OSEBNO REKLI, DA JE MILICA V SLOVENIJI BOLJ “NA STRANI LJUDI”, ALI BOLJ “NA STRANI DR@AVE, SISTEMA”? 1 - bolj na strani ljudi 18.9 2 - bolj na strani dràve, sistema 47.2 3 - ne ve, neodlo~en 33.8 J20. ALI POZNATE MILI^NIKA, KI DELUJE V VA[EM O@JEM OKOLJU IN KI JE ZADOL@EN ZA TO OKOLJE? 1 - poznam 51.4 2 - ne poznam 48.6 J21. ^E BI SE ZGODILO, DA BI BILI V STISKI IN BI POTREBOVALI MILI^NIKOVO POMO^, ALI SODITE, DA BI VAM MILI^NIK V VSAKEM PRIMERU POMAGAL, ^E BI TO BILO V NJEGOVI MO^I, ALI VAM NE BI POMAGAL? 1 - pomagal mi bi 79.9 2 - ne bi mi pomagal 4.7 3 - ne ve, neodlo~en 15.4 J22. ^E BI SE ZGODILO, DA BI BIL MILI^NIK PRI SVOJEM DELU V STISKI IN BI POTREBOVAL VA[O POMO^, ALI BI MU POMAGALI, ^E BI BILO TO V VA[I MO^I, ALI MU NE BI POMAGALI? 1 - pomagal bi mu 93.2 2 - ne bi mu pomagal 0.9 3 - ne vem, neodlo~en 5.9 J23. ^E SE PRIMERJATE Z DRUGIMI LJUDMI V VA[EM OKOLJU, PA TUDI DRUGJE, ALI BI ZASE REKLI, DA SE GLEDE NA POTREBE, ZMO@NOSTI IN POSEBNOSTI OD NJIH RAZ-LIKUJETE, ALI NE? SJM 87 605 1 - mo~no se razlikujem od drugih 3.0 2 - malo se razlikujem 17.0 3 - ne razlikujem se 71.8 4 - ne vem, neodlo~en 8.3 J24. ZANIMA NAS, V ^EM SO PO VA[I OCENI TE RAZLIKE? (vpra{anje je bilo postavljeno kot odprto. Odgovori so v celoti izpisani) 1 - ne 9.5 2 - da 1.7 9 - se ne razlikuje 88.7 J25. ZANIMA NAS, ALI IMATE MORDA ZARADI TEH RAZLIK V @IVLJENJU KAK[NE TE@AVE? (odgovori, ki so bili navedeni po to~ko 2. da, so v celoti izpisani) 1 - ne 13.6 2 - da 6.1 9 - se ne razlikuje 80.2 J26. AKCIJO “PODARIM - DOBIM” NAJBR@ POZNATE. ALI STE V NJEJ SODELOVALI TUDI VI, ALI KDO OD ^LANOV O@JE DRU@INE? 1 - da, sodelovali smo 77.3 2 - poznam, vendar nismo sodelovali 20.4 3 - ne pozna akcije “Podarim - dobim” 2.4 J27. KOLIKO RAZGLEDNIC VSEGA SKUPAJ STE KUPILI? 1 - 1,2 12.7 2 - 3,4 24.5 3 - 5 in ve~ 39.8 8 - ni kupil razglednice 21.0 9 - ne pozna akcije “Podarim - dobim” 2.0 J28. KOLIKOKRAT STE VI, VA[A DRU@INA SODELOVALI V AKCIJI “PODARIM - DOBIM”? 1 - letos prvi~ 8.4 2 - letos drugi~ 31.1 3 - letos tretji~ 37.3 4 - prej sem, sedaj pa ne ve~ 3.1 5 - nikoli nisem sodeloval 17.9 9 - ne pozna akcije “Podarim - dobim” 2.2 J29. ZAKAJ SO PO VA[EM MNENJU LJUDJE PREDVSEM SODELOVALI V AKCIJI? 1 - zaradi privla~nih nagrad 42.4 2 - zaradi pomo~i smu~arskim reprezentantom 48.6 3 - ne ve 7.0 9 - ne pozna akcije “Podarim - dobim” 2.1 J30. KAJ MENITE, V KOLIK[NI MERI JE K REZULTATOM NA[IH SMU^ARJEV V LETO[NJI SMU^ARSKI SEZONI PRISPEVALA (MATERIALNO IN MORALNO) TUDI AKCIJA “PODARIM - DOBIM"? 606 SJM 87 1 - mnogo 75.4 2 - le malo 10.0 3 - akcija ni imela posebnega vpliva 2.0 4 - ne ve, neodlo~en 10.5 9 - ne pozna akcije “Podarim - dobim” 2.1 J31. ^E V AKCIJI “PODARIM - DOBIM” NISTE DOBILI NE VI, NE VA[A DRU@INA NITI NAJMANJ[E NAGRADE, KAKO BI TO OCENILI? 1 - bili smo zelo razo~arani 0.9 2 - bili smo razo~arani, vendar ne zelo 11.9 3 - nismo bili razo~arani 64.2 4 - nismo sodelovali 19.7 5 - dobili smo nagrado 1.0 9 - ne pozna akcije “Podarim - dobim” 2.3 J32. ALI BI OB PONOVLJENI AKCIJI “PODARIM - DOBIM” VI OZIROMA VA[A DRU@INA SODELOVALI V NJEJ? 1 - zelo verjetno bi sodelovali 59.3 2 - verjetno bi sodelovali 21.0 3 - ne vem, ali bi sodelovali, ali ne 8.3 4 - verjetno ne bi sodelovali 5.2 5 - prav gotovo ne bi sodelovali 4.4 9 - ne pozna akcije “Podarim - dobim” 1.9 J33. KAKO BI PREDVSEM OCENILI RAVNANJE DELOVNIH ORGANIZACIJ, KI SO PRISPEVALE NAGRADO? 1 - ravnale so pametno, ker so si z u~inkovito propagando pove~ale ugled in priljubljenost 36.9 2 - pohvalno, saj so prispevale na ta na~in k uspehu smu~arske reprezentance 48.7 3 - ravnale so nespametno in so le zapravile drùbeni denar 3.0 4 - ne ve, neodlo~en 9.3 9 - ne pozna akcije “Podarim - dobim” 2.1 K. DEMOGRAFIJA K1. STAROST 1 - do 25 let 13.5 2 - 26-30 11.0 3 - 31-40 26.5 4 - 41-50 19.3 5 - 51-60 18.2 6 - 61 in ve~ 11.5 K2. SPOL 1 - mo{ki 47.9 SJM 87 607 2 - ‘enski 52.1 K3. KAK[NE NARODNOSTI STE? 01 - Albanec 0.0 02 - ^rnogorec 0.1 03 - Hrvat 3.4 04 - Italijan 0.1 05 - Madàr 0.2 06 - Makedonec 0.2 07 - Musliman 0.8 08 - Slovenec 91.3 09 - Srb 2.0 10 - Jugoslovan 1.6 11 - druge narodnosti 0.1 608 SJM 87 K4. KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN? 1 - samski, nikoli nisem bil poro~en 17.0 2 - razvezan 3.5 3 - vdovec 5.4 4 - poro~en, izvenzakonska skupnost 74.1 K5. VIR REDNIH DOHODKOV GOSPODINJSTVA (DRU@INE): 1 - izklju~no kmetijstvo 6.1 2 - kmetijstvo in nekmetijstvo 18.1 3 - izklju~no nekmetijstvo 75.8 K6. NAVEDITE ZADNJO [OLO, KI STE JO KON^ALI, REDNO ALI IZREDNO: 1 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 4.7 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole, 1 do 4 razrede 30.7 nìje gimnazije 3 - nedokon~ana 2 ali 3 letna strokovna {ola 4.0 4 - kon~ana 2 ali 3 letna strokovna {ola, absolventi 20.7 3 letnega usmerjenega izobraèvanja 5 - nedokon~ana srednja {ola 3.0 6 - dokon~ana srednja {ola, absolventi 4-letnega 23.4 usmerjenega izobraèvanja 7 - nedokon~ana vi{ja ali visoka {ola 2.8 8 - dokon~ana vi{ja {ola 6.2 9 - dokon~ana visoka {ola 4.6 K7. ALI STE OZIROMA STE BILI KDAJ ZAPOSLENI? 1 - sem zaposlen 69.1 2 - nisem bil nikoli zaposlen 11.3 3 - bil sem, sedaj nisem 19.7 K8. KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - imam vodstveni poloàj na ravni delovne enote, v okviru TOZD, DO 7.5 2 - imam vodilni poloàj na ravni TOZD,DO 4.8 3 - sem zaposlen, a nimam vodilnega ali vodstvenega poloàja 56.8 4 - nisem zaposlen 30.9 K9. KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC? (^e je zaposlen) KAK[NA VA[A PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 6.7 02 - PK, priu~en delavec 8.8 03 - KV delavec 18.2 04 - VKV delavec 4.5 05 - pomòni uslùbenec 0.2 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 1.9 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 19.2 08 - uslùbenec z vi{jo, visoko izobrazbo 11.8 09 - samostojni obrtnik, delodajalec 0.5 10 - samostojni obrtnik brez tuje delovne sile 0.7 11 - svobodni poklic 0.1 12 - kmet 2.9 SJM 87 609 13 - kme~ka gospodinja 5.5 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.4 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.2 16 - {tudent 2.5 17 - upokojenec 11.5 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 2.7 19 - druge vzdrèvane osebe 0.3 20 - drugo 1.2 (za upokojence) K10. KAK[EN JE BIL VA[ POKLIC OZIROMA PRIZNANA KVALIFIKACIJA PRED UPOKOJITVIJO? 01 - NK delavec 2.4 02 - PK, priu~en delavec 2.4 03 - KV delavec 4.5 04 - VKV delavec 1.6 05 - pomòni uslùbenec 0.2 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 0.8 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 3.3 08 - uslùbenec z vi{jo, visoko izobrazbo 1.8 09 - samostojni obrtnik, delodajalec 0.0 10 - samostojni obrtnik brez tuje delovne sile - 11 - svobodni poklic - 12 - kmet 0.5 13 - kme~ka gospodinja 1.3 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.0 15 - u~enec, dijak, vajenec - 16 - {tudent 0.2 17 - upokojenec 0.5 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.5 19 - druge vzdrèvane osebe - 20 - drugo 0.9 21 - ni upokojenec 78.8 K11. KAK[NA JE BILA VA[A KVALIFIKACIJA OB PRVI ZAPOSLITVI? 01 - NK delavec 21.4 02 - PK, priu~en delavec 7.0 03 - KV delavec 22.6 04 - VKV delavec 3.0 05 - pomòni uslùbenec 0.6 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 3.0 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 19.8 08 - uslùbenec z vi{jo, visoko izobrazbo 7.8 09 - samostojni obrtnik, delodajalec 0.2 10 - samostojni obrtnik brez tuje delovne sile 0.2 11 - svobodni poklic - 12 - kmet 0.3 13 - kme~ka gospodinja 0.6 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu - 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.1 16 - {tudent 0.4 17 - upokojenec 0.3 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.3 19 - druge vzdrèvane osebe 0.0 20 - drugo 0.7 21 - nikoli ni bil zaposlen 11.6 K12. ALI STE VI ALI KDO OD VA[IH STAR[EV SODELOVALI V NOB? (^E DA, KAKO)? 610 SJM 87 1 - da, aktivno je sodeloval v borbenih formacijah NOB 24.6 2 - da, bil je aktivist, terenec, ilegalec 14.0 3 - materialno je pomagal gibanju 12.9 4 - ni sodeloval v NOB 46.9 5 - ne ‘eli odgovoriti 1.6 K13. POVPRE^NI MESE^NI DOHODEK ANKETIRANCA ZNA[A 183.734,29 din. Podatek se nana{a za povpre~je zadnjih 3 mesecev; 216 anketirancev nima lastnega dohodka. K14. ANKETIRANEC V RAZISKAVI SJM87 JE POVPRE^NO S HONORARNIM DELOM V ZADNJIH 3 MESECIH ZASLU@IL 102.279.08 din. KAR 1895 ANKETIRANCEV PA JE DEJALO, DA NE DELAJO HONORARNO. K15. ALI IMATE VI ALI PA VA[A DRU@INA KAJ OBDELOVALNE ZEMLJE? 0 - nimajo zemlje 47.0 1 - od 0.1 do 0.5 ha 22.8 2 - ve~ kot 0.5 do 1 ha 6.6 3 - ve~ kot 1 do 2 ha 6.3 4 - ve~ kot 2 do 3 ha 4.5 5 - ve~ kot 3 do 5 ha 5.0 6 - ve~ kot 5 do 8 ha 3.0 7 - ve~ kot 8 do 10 ha 2.0 8 - ve~ kot 10 ha 1.8 9 - ne ve koliko 1.0 K16. ALI VI OSEBNO OBDELUJETE ZEMLJO, VRT? (^E DA) KOLIKO UR POVPRE^NO NA TEDEN? K16NOVA 1 - ne dela 36.6 2 - do 10 ur 36.9 3 - 11 do 30 ur 15.5 4 - 31 do 60 ur 6.9 5 - 61 in ve~ ur 4.1 K17. ALI BI RADI KUPILI OZIROMA DOKUPILI KAJ ZEMLJE, ^E BI BILA ZA TO PRILO@NOST? 1 - bi kupil, dokupil 41.7 2 - ne bi kupil, dokupil 50.3 3 - prodal bi 0.7 4 - ne ve, neodlo~en 7.4 K18. ALI IMATE VI ALI VA[A DRU@INA: DA NE 1 2 a) stanovanje (lastni{ko) 16.8 83.2 b) stanovanjsko hi{o 63.1 36.9 c) vikend 7.9 92.1 d) osebni avto 71.6 28.4 e) motorno kolo, moped 31.4 68.6 SJM 87 611 f) televizijski sprejemnik 93.4 6.6 g) glasbeni stolp 20.2 79.8 h) pralni strol 96.4 3.6 i) pomivalni stroj 10.3 89.7 K19. V PRIHODNJE BOMO SPET S PODOBNIM VPRA[ALNIKOM SPRA[EVALI LJUDI O RAZLI^NIH STVAREH. ^E BOSTE SLU^AJNO SPET IZBRANI, ALI BOSTE ODGOVARJALI NA NA[A VPRA[ANJA, ALI BOSTE ODKLONILI ANKETIRANJE? 1 - bom spet odgovarjal 85.3 2 - ne bom odgovarjal 5.6 3 - ne vem, neodlo~en 9.1 K20A V POGOVORU SMO VAM ZASTAVILI MNOGO VPRA[ANJ. SE VAM ZDI, DA SO MED NJIMI TUDI TAKA, ZA KATERA MENITE, DA NA NJIH LJUDJE NISO PRIPRAVLJENI ODGOVARJATI PO RESNICI? (^E DA) NA KAJ SE TA VPRA[ANJA NANA[AJO? K20A+B+C 1 - politi~na vpra{anja 14.0 2 - drùbene razmere, gospodarske razmere 2.6 3 - vernost, Cerkev 6.7 4 - mednacionalni in medrepubli{ki odnosi 3.1 5 - osebni dohodki, premoènje 1.4 6 - mladinska vpra{anja 0.1 7 - odnos do mili~nikov in Milice 0.2 8 - o AIDS 0.1 9 - drugo 2.1 0 - ne ‘eli odgovoriti, ne ve, ~e so tak{na vpra{anja, ni tak{nih vpra{anj 269.7 VELIKOST NASELJA, KJER ANKETIRANEC @IVI: 1 - hi{a na samem, zaselek, vas 30.9 2 - vas, kraj, trg z nad 500 do 2000 prebivalci 22.7 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 5.8 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 14.6 5 - kraj z nad 10000 do 15.000 prebivalci 7.5 6 - kraj z nad 15000 prebivalci (Ljubljana, Maribor) 18.5 TIP KRAJEVNE SKUPNOSTI, KJER @IVI ANKETIRANEC 1 - mestna 39.1 2 - primestna 17.0 3 - va{ka 44.0 612 SJM 87 SJM 88 613 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 88 Okraj{an naslov projekta: SJM88 Osnovna vsebina projekta: ocena vidikov ‘ivljenja (sedanjost, preteklost, prihodnost), gibanje ‘ivljenjskega standarda (sedanjost, preteklost, prihodnost), razpoloènje ljudi, sistem nagrajevanja, na~ini var~evanja za izbolj{anje razmer v gospodarstvu, ljudsko posojilo, razvoj zasebnega sektorja, na~ini var~evanja v gospodinjstvu, trditve o draginji, ukrepi za izbolj{anje razmer v gospodarstvu, ustavna dopolnila (sodelovanje v razpravi), samostojnost republik, referendum o ustavi, delitev pristojnosti med federacijo in republiko, ocena volilnega sistema, demokrati~nost volitev, mednacionalni odnosi, slovenski kulturni prostor, odnosi z manj{inami in priseljenci, slovenska nacionalna politika, samoodlo~ba, trditve o vlogi Slovencev v Jugoslaviji, dogodki na Kosovu, zunanja politika in varnost Jugoslavije, usposobljenost armade, odnosi v armadi, financiranje armade, vloga armade v drùbi, civilno sluènje, voja{ka industrija, ugledni politiki, Zveza komunistov (pomen, ugled, legitimnost, notranja reforma), vloga socialisti~ne zveze, pojav opozicije, mednarodni odnosi (neuvr{~enost, spremembe v Sovjetski Zvezi), vernost, vloga cerkve, verska svoboda, kultura, prosti ~as (bralne navade, obiskovanje knjìnic, kulturnih in {portnih prireditev), medsistemske primerjave, ocena informbiroja, slovenska himna, mlada generacija, kajenje, krvodajalstvo, obrt, mediji (branje ~asopisov, spremljanje radia, TV), kazniva dejanja, politika kaznovanja, smrtna kazen, akcija podarim-dobim (poznavanje, sodelovanje). Naro~nik: Raziskovalna skupnost Slovenije Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Raziskovalni in{titut, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, Zdravko Mlinar, Cveto Trampù Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2075. ^as izvedbe raziskave: junij 1988. Datoteka: SJM88 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 88, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1988. 614 SJM 88 A. STALI[^A O GOSPODARSKIH RAZMERAH A1. ^E PRIMERJATE @IVLJENJE PRI NAS DANES Z @IVLJENJEM PRED PRIBLI@NO PETIMI LETI, ALI SO PO VA[I SODBI RAZMERE GLEDE NA NA[TETE STVARI DANES BOLJ[E, PRIBLI@NO ENAKE, ALI SLAB[E? _______________________________________________________________________ ______ danes danes enako danes danes ne ve dosti bolje slab{e dosti bolje slab{e 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) kako ‘ivijo ljudje 2.7 14.1 15.0 52.6 14.1 1.5 b) demokrati~nost odlo~anja 2.6 24.7 26.6 25.6 6.6 13.9 c) samoupravljanje 1.4 11.1 31.2 30.3 11.0 15.0 d) spo{tovanje dela in delavcev 1.4 13.7 27.2 37.9 12.8 6.9 e) mònost dobiti stanovanje 0.7 5.6 6.3 40.1 39.7 7.7 f) mònost dobiti zaposlitev 0.4 2.7 8.3 48.2 36.3 4.0 g) zakonitost 0.7 9.6 34.0 27.8 9.4 18.6 h) mònost izobraèvavanja, kvalifikacije 7.8 36.3 30.7 15.9 3.1 6.2 i) kulturno ‘ivljenje 4.5 29.8 32.1 21.0 5.0 7.6 j) mònost imeti, preìvljati otroke 1.5 9.1 13.5 51.0 20.7 4.2 ______________________________________________________________________________ A2. ALI JE VA[ SEDANJI MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ DRU@INE BOLJ[I, PRIBLI@NO ENAK, ALI SLAB[I OD VA[EGA MATERIALNEGA POLO@AJA PRED LETOM DNI? 1 - bolj{i kot pred letom dni 14.2 2 - priblìno enak 44.1 3 - slab{i kot pred letom dni 40.3 4 - ne ve, neodlo~en 1.3 A3. ALI JE VA[ SEDANJI MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE BOLJ[I, PRIBLI@NO ENAK, ALI SLAB[I OD VA[EGA MATERIALNEGA POLO@AJA PRED PETIMI LETI? 1 - bolj{i kot pred 5 leti 22.4 2 - priblìno enak 22.9 3 - slab{i kot pred 5 leti 51.0 4 - ne ve, neodlo~en 3.6 A4. KAJ SODITE, KAK[EN BO VA[ STANDARD IN MATERIALNI POLO@AJ VA[E DRU@INE ^EZ LETO DNI? BOLJ[I KOT SEDAJ, PRIBLI@NO ENAK, ALI SLAB[I? 1 - bolj{i kot sedaj 6.8 2 - priblìno enak 22.7 3 - slab{i kot sedaj 52.7 4 - ne ve, neodlo~en 17.7 SJM 88 615 A5. IN KAJ SODITE, KAK[EN BO VA[ MATERIALNI POLO@AJ (STANDARD) IN POLO@AJ VA[E DRU@INE ^EZ PET LET? 1 - bolj{i kot sedaj 9.7 2 - priblìno enak 10.6 3 - slab{i kot sedaj 42.9 4 - ne ve, neodlo~en 36.8 A6. ALI BI ZASE IN ZA SVOJO DRU@INO LAHKO REKLI: 1 - da vam ni~esar posebej ne primanjkuje, da se ni~ posebej ne omejujete 9.3 2 - da ste bolj var~ni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza, ipd. 37.3 3 - da morate zelo skrbno gospodariti z denarjem, 48.2 se omejujete pri nakupih opreme, obleke, ipd. 4 - da se mo~no omejujete tudi pri nakupih hrane 2.9 5 - da ‘ivite v pomanjkanju osnovnih dobrin 1.2 6 - da ‘ivite v rev{~ini 0.1 7 - ne ve, neodlo~en 0.9 A7. SEDANJE STANJE V GOSPODARSTVU TER POLITI^NA IN DRUGA DOGAJANJA VPLIVAJO NA RAZPOLO@ENJE LJUDI. KAK[NO JE PO VA[I OCENI RAZPOLO@ENJE MED LJUDMI V VA[EM OKOLJU, V SLOVENIJI? 1 - angaìrano delovanje in pripravljenost za akcijo, s katero bi premagali teàve 12.1 2 - zaupanje, da bomo kmalu vse uredili 13.2 3 - upanje in strah obenem 25.4 4 - brezbrìnost, ravnodu{nost, pasivnost 11.8 5 - prevladuje strah in zaskrbljenost 26.1 6 - kaj drugega 1.5 7 - ne ve, ne more oceniti 9.9 A8. ALI STE VI NA^ELOMA BOLJ ZA TO, DA SE DA ... 1 - ve~je nagrade najuspe{nej{im delavcem, strokovnjakom in izumiteljem, ~etudi se s tem pove~ujejo razlike med ljudmi 66.1 2 - ali pa moramo predvsem gledati na to, da ne bo pri{lo do ve~jih razlik med ljudmi, ~etudi to pomeni manj{o vzpodbudo za najuspe{nej{e delavce, strokovnjake, izumitelje 24.4 3 - ne ve, neodlo~en 9.5 A9. KAKO BI SE VI ODLO^ILI: 1 - ali naj tisti, ki slabo delajo (ne prihajajo na delo, ali delajo {kodo), zgubijo zaposlitev 76.5 2 - ali je treba zagotoviti zaposlenost vsem, ne glede na to, kako delajo 12.8 3 - ne ve, neodlo~en 10.7 616 SJM 88 A10. IZBOLJ[ANJE RAZMER V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU IN DRU@BI KOT CELOTI TERJA V PRIHODNJEM OBDOBJU DOLO^ENE UKREPE, @RTVE IN ODPOVEDI LJUDI IN KOLEKTIVOV. ALI BI PO VA[EM MNENJU NA[TETE OMEJITVE, ODPOVEDI IN NAPORE MORALI SPREJETI, BI JIH LAHKO SPREJELI, ALI PA JIH NE BI SMELI SPREJETI? _____________________________________________________________________________ moramo lahko ne smemo ne ve sprejeti sprejmemo sprejeti 1 2 3 4 _____________________________________________________________________________ a) manj denarja za pove~anje osebnih 6.3 12.2 69.1 12.4 dohodkov in ‘ivljenskega standarda b) ljudje naj bi ve~ in bolje delali 71.5 20.7 4.0 3.8 c) manj denarja za {olstvo, zdravstvo, 5.8 8.2 80.1 5.9 kulturo d) gradili naj bi manj novih tovarn 22.4 27.2 31.9 18.6 e) manj naj bi vlagali v 9.3 8.1 73.5 9.1 modernizacijo tovarn f) manj ljudi naj bi na novo zaposlili 9.1 16.8 58.4 15.7 g) ukiniti bi morali nerentabilna 64.2 17.7 7.7 10.4 podjetja h) z devizami naj razpolagajo podjetja, 75.2 13.5 4.3 6.9 ki jih ustvarijo i) realne obresti za hranilne 73.6 13.7 3.0 9.7 vloge in kredite j) ukiniti bi morali vsako obliko raz- 76.3 13.8 4.5 5.4 sipni{tva, reprezentanco in razmetavanje drùbenih sredstev k) manj denarja za vojsko 41.3 24.1 18.2 16.4 l) manj denarja za znanstveno 7.1 10.8 72.0 10.1 delo in raziskovanje m) manj denarja za pomo~ nerazvitim 51.7 22.6 16.5 9.2 n) cene naj se oblikujejo na trgu 59.5 20.0 5.8 14.8 o) manj denarja za zvezno admi- nistracijo in diplomacijo 64.4 17.1 5.6 12.9 p) pove~ati davek na lastni{ka stanova- 6.5 12.4 68.8 12.3 nja, stanovanjske hi{e r) pove~ati davek na vikende 40.5 30.4 17.2 11.9 ______________________________________________________________________________ A11. ALI JE PO VA[EM MNENJU BOLJE: 1 - zagotoviti ~im hitrej{e pove~anje proizvodnje, ~etudi se pri tem pove~a neenakost med ljudmi 57.3 2 - zagotoviti ~im ve~ enakosti med ljudmi, ~etudi bi to pomenilo po~asnej{i razvoj 22.0 3 - ne ve, neodlo~en 20.7 A12. KAJ MENITE, ALI BI LAHKO DOVOLILI, DA BI LJUDJE PRI NAS NAMESTO V BANKE (ZA OBRESTI) VLAGALI SVOJ DENAR V PODJETJE (ZA DELNICE) IN ZA TO OD PODJETIJ PREJEMALI DEL DOBI^KA? 1 - to moramo dovoliti, saj je koristno tako za podjetja kot za ljudi 48.3 2 - to bi lahko dovolili le za~asno, da se izvle~emo iz gospodarske krize 19.9 3 - tega ne bi smeli dovoliti 10.7 4 - ne ve, ne razume, neodlo~en 21.2 A13. PRI USMERJANJU RAZVOJA V SLOVENIJI SE POSTAVLJA VPRA[ANJE, ALI NAJ ... SJM 88 617 1 - razvijamo predvsem tiste gospodarske dejavnosti, v katerih lahko doseèmo najve~, na ostalih podro~jih pa se ~imbolj poveèmo z gospodarstvom drugih republik 43.1 2 - razvijamo vse gospodarske dejavnosti sami v Sloveniji tako, da pokrijemo osnovne potrebe ljudi in nismo odvisni od drugih 44.7 3 - ne ve, neodlo~en 12.2 A14. KAKO NAJ BI SE PO VA[EM MNENJU V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENOGOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike in pokrajine naj same skrbijo za svoj nadaljnji razvoj 32.3 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske supnosti, zlasti pa razvitih republik 8.6 3 - manj razvite republike naj same skrbijo zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 53.2 4 - ne ve, neodlo~en 6.0 A15. PRED LETI JE BILO DOSTI GOVORA O TEM, DA BI V SLOVENIJI RAZPISALI LJUDSKO POSOJILO ZA GRADITEV CEST. ^E BI SLOVENSKA SKUP[^INA LETOS RAZPISALA POSOJILO ZA GRADITEV AVTOMOBILSKE CESTE IN REGIONALNIH CEST, ALI BI BILI PRIPRAVLJENI PRISPEVATI? 1 - da, prispeval bi 43.2 2 - ne bi, ker mislim, da je to stvar skupnosti 19.4 3 - ne bi, ker imam sam premalo denarja 16.4 4 - ne bi, iz drugih razlogov 10.7 5 - ne ve, o tem ni razmi{ljal 10.2 A16. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ PODRO^IJ DEJAVNOSTI. POVEJTE, NA KATERIH OD TEH PODRO^IJ BI PO VA[I SODBI MORALI HITREJE RAZVIJATI DRU@BENI SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR, DA BI ^IM HITREJE PREMAGALI GOSPODARSKO KRIZO! ______________________________________________________________________________ hitreje hitreje enako tako omejiti ne ve, drùbeni zasebni hitro kot zasebni neodlo- sektor sekto oba je sektor ~en 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) trgovina na drobno 11.7 45.3 26.6 6.3 0.8 9.3 b) gostilne, manj{i penzijoni 6.4 53.9 19.2 8.4 3.0 9.2 c) hoteli 25.6 27.4 24.2 9.9 1.5 11.3 d) prevozni{tvo 14.5 37.7 27.1 9.5 1.2 9.9 e) kmetijstvo 8.4 60.5 21.3 3.6 0.8 5.4 f) uslùnostna obrt, servisi 8.0 59.6 19.9 4.8 1.0 6.8 g) proizvodna obrt 15.4 41.1 26.6 6.6 0.9 9.5 h) manj{a industrijska podjetja 18.0 36.7 25.8 7.3 0.8 11.4 ______________________________________________________________________________ A17. ALI V ZADNJIH LEITH VA[ DOHODEK DOHAJA NARA[^AJO^E @IVLJENJSKE STRO[KE, ALI ZA NJIMI ZAOSTAJATE? 1 - dohaj 22.5 2 - zaostaja 77.5 A18. ALI STE V ZADNJIH LETIH SPREMENILI VA[E NAVADE GLEDE PREHRANE, DA BI PRIHRANILI DENAR ALI ZARADI POMANJKANJA DENARJA? 618 SJM 88 1 - da 34.2 2 - ne 65.8 A19. ALI STE V ZADNJIH LETIH SPREMENILI NA^IN PREVOZA NA DELO IN DRUGAM, DA BI PRIHRANILI DENAR? 1 - da 29.4 2 - ne 70.6 A20. ALI STE V ZADNJIH LETIH OMEJILI ALI SPREMENILI NAKUPE OBLEK, DA BI PRIHRANILI DENAR? 1 - da 64.7 2 - ne 35.3 A21. ALI SEDAJ MANJ POGOSTO JESTE V GOSTILNAH ALI V RESTAVRACIJAH, KOT STE V^ASIH? 1 - da 63.8 2 - ne 36.2 A22. ALI SEDAJ OBISKUJETE PREDSTAVE IN DRUGE KULTURNE TER ZABAVNE PRIREDITVE BOLJ POREDKO KOT STE JIH V^ASIH? 1 - da 53.7 2 - ne 46.3 A23. ALI PORABITE ZA KUPOVANJE SRE^K, RAZGLEDNIC PODARIM - DOBIM, LOTA IN PODOBNO, VE^ ALI MANJ DENARJA KOT V^ASIH? 1 - ve~ 8.6 2 - manj 16.5 3 - enako 35.2 4 - ne kupuje teh stvari 39.8 A24. ALI STE V ZADNJEM LETU ODLO@ILI KAK[NE VE^JE NAKUPE, KI STE JIH SICER NAMERAVALI OPRAVITI? 1 - da 59.3 2 - ne 40.7 SJM 88 619 A25. ALI SOGLA[ATE, ALI NE SOGLA[ATE S SPODAJ NAVEDENIMI TRDITVAMI: ______________________________________________________________________________ sogla{a ne sogla{a neodlo~en 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) Podraìtve mi jemljejo voljo, zgleda, da jih ne bo konec. 81.7 11.5 6.8 b) Zasluìm ve~ kot kadarkoli, pa ni~ ne morem prihraniti. 68.9 21.2 9.9 c) Tako slabo mi gre, da moram tro{iti prihranke. 33.1 51.5 15.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) Ne morem {olati otrok, ker je to predrago. 11.2 53.5 35.3 e) Nikoli {e ni bilo tako slabo, vse mi gre po zlu. 15.4 69.5 15.0 f) Denar, ki ga zasluìm, izgublja vrednost. 92.7 3.8 3.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) Zaradi draginje se moram odrekati razli~nim stvarem. 78.2 16.0 5.8 h) Ve~inoma kupujem na razprodajah. 50.8 38.6 10.7 i) Vedno je bilo tèko, zaradi draginje se ni ni~ spremenilo. 35.1 53.2 11.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j) Da bi privar~eval, v~asih izpustim obrok hrane. 8.7 88.0 3.4 k) Nehal sem kupovati luksuzne stvari. 70.7 19.1 10.1 l) Nehal sem kupovati celo stvari, ki jih potrebujem. 26.9 67.0 6.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — m) Zaradi podraìtev kupujem manj kvalitetne stvari. 46.8 45.6 7.6 n) Sedaj popravim veliko stvari, ki sem jih v~asih zavrgel. 70.2 21.9 7.9 o) Tako hudo je, da morajo ljudje delati celo protizakonite re~i, da bi preìveli. 29.2 56.6 14.3 ______________________________________________________________________________ A26. MED STROKOVNJAKI IN POLITIKI OBSTAJAJO RAZLI^NI POGLEDI O TEM, KAJ BI V JUGOSLAVIJI MORALI STORITI, DA BI OBVLADALI DRU@BENO, GOSPODARSKO IN POLITI^NO KRIZO IN POSTOPOMA IZBOLJ[ALI @IVLJENJE LJUDI. ALI SE Z NA[TETIMI POGLEDI STRINJATE, ALI NE STRINJATE? 1 - popolnoma se strinja 2 - v glavnem se strinja 3 - ne ve, neodlo~en 4 - v glavnem se ne strinja 5 - sploh se ne strinja 620 SJM 88 ______________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) Jugoslavija naj postane ~lanica EGS. 49.2 21.2 25.9 1.9 1.9 b) Ukiniti je treba prispevke in fond za nerazvite; pomo~ nerazvitim naj poteka preko bank v obliki posojil in skupnih vlaganj. 53.2 25.9 13.4 5.1 2.5 c) Republike in pokrajini naj razvijejo svoje lastne samostojne politi~ne in gospodarske reforme, programe in naj jih ne vsiljujejo drugim. 58.1 24.1 13.5 2.7 1.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) Spo{tovanje razlik med republikami in pokrajinama naj postane pravilo: vsaka repu- blika, narod si oblikuje svojo lastno ureditev politi~nega ‘ivljenja in gospo- darstva tako, da ne ovira drugih republik in pokrajin v njihovem razvoju. 63.1 22.9 10.8 2.3 0.9 e) ^lani zvezne vlade naj bodo praviloma najuglednej{i ekonomski in drugi strokovnjaki. 70.4 18.6 9.1 1.1 0.9 f) Odpravijo naj se vse administrativne omejitve v razpolaganju podjetij z dohodkom in z osebnimi dohodki. 55.1 21.2 18.7 3.3 1.8 g) Vse oblike lastnine naj bodo enakopravne: dràvna, drùbena, zadrùna, delni~arska, privatna. 50.9 21.3 20.6 4.6 2.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — h) Ukiniti je potrebno zakon o zdruènem delu, ker obremenjuje podjetja s pretirano administracijo, “samoupravnim” normativizmom, razdrobljeno organizacijo in za{~ito nedela. 37.2 20.4 30.1 7.7 4.7 i) Vsakdo lahko pri~ne z gospodarsko dejavnostjo. 44.5 24.2 16.8 9.4 5.1 j) Tam, kjer drùbena lastnina ni sposobna zagotoviti dohodka oz. ekonomskega napredka,jo je potrebno nadomestiti z zadrùno, delni~arsko ali zasebno lastnino. 49.4 25.4 19.5 3.4 2.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — k) Mrtvi stroji, obrati, neobdelana zemlja lahko sluìjo zasebni oz. zadrùni proizvodnji in lahko pod ugodnimi pogoji preidejo v zadrùno, delni~arstvo ali zasebno lastnino. 57.5 27.7 11.8 2.0 1.1 l) Delavci se lahko organizirajo v zadrugo in izven delavnika delajo na strojih svoje delovne organizacije na osnovi pogodbe. 42.5 26.4 19.0 6.0 6.0 ______________________________________________________________________________ A27. STROKOVNJAKI PRAVIJO, DA SO TRI MO@NE POTI JUGOSLAVIJE IZ SEDANJE KRIZE. KATERA OD NJIH JE PO VA[I OCENI PRAVA? 1 - vrnitev k dràvnemu socializmu, trdi roki in avtoritarnemu reìmu 8.8 2 - obnova me{~anske drùbe po zahodnem vzorcu 12.2 3 - nova koncepcija samoupravljanja z uvedbo trì{~a v gospodarstvu in demokratizacije, s pravico do spontanega SJM 88 621 politi~nega gibanja 47.8 4 - ne ve, neodlo~en 31.2 B. STALI[^A O USTAVNIH DOPOLNILIH B1. ALI STE KDAJ BRALI KAK[NO JUGOSLOVANSKO USTAVO? 1 - da 41.1 2 - ne 58.9 B2. ALI VESTE, DA TRENUTNO POTEKA JAVNA RAZPRAVA O DOPOLNILIH (AMANDMAJIH) JUGOSLOVANSKE USTAVE? 1 - da 75.0 2 - ne 25.0 B3. ALI STE MORDA V ZADNJEM ^ASU BILI NA KAK[NEM SESTANKU, ZBOROVANJU, KJER SE JE GOVORILO O SPREMEMBI USTAVE? (~e da) ALI STE TUDI SAMI SODELOVALI V RAZPRAVI? 1 - ne, ni bil, ne ve za spremembo ustave 76.5 2 - da, bil je, toda ni sodeloval v razpravi 17.7 3 - da, bil je in sodeloval je v razpravi 5.8 B4. ALI STE MORDA PREBRALI PREDLAGANA DOPOLNILA (AMANDMAJE) JUGOSLOVANSKE USTAVE? (~e da) ALI STE JIH RAZUMELI ALI NE? 1 - ni prebral, ne ve za spremembe ustave 71.4 2 - prebral, ni razumel 4.2 3 - prebral, razumel deloma 20.1 4 - prebral, razumel je vse 4.2 B5. ALI JE PO VA[EM MNENJU POTREBNO USTAVO SPREMENITI, ALI NE? 1 - je potrebno 53.4 2 - ni potrebno 14.6 3 - ne ve, neodlo~en 32.0 B6. ALI NAJ BI PO VA[EM MNENJU REPUBLIKA SLOVENIJA V SPREMENJENI USTAVI IMELA VE^JO ALI MANJ[O POLITI^NO, GOSPODARSKO IN KULTURNO SAMOSTOJNOST KOT DOSLEJ, ALI PA NAJ BI GLEDE TEGA NE BILO SPREMEMB? 1 - ve~jo kot doslej 58.2 2 - manj{o kot doslej 4.3 3 - enako kot doslej 14.3 4 - ne ve, neodlo~en 23.2 B7. V ZVEZI S SPREJEMANJEM DOPOLNIL ZVEZNE USTAVE SO V JUGOSLAVIJI NASPROTUJO^I SI POGLEDI. KAKO NAJ BI RAVNALI MI V SLOVENIJI? 1 - dali naj bi soglasje za vsa dopolnila 6.1 2 - dali naj bi soglasje le k sprejemljivim dopolnilom, ostalo pa zavrnili 61.5 3 - zavrnili naj bi vsa dopolnila 4.0 4 - ne ve, neodlo~en 28.4 622 SJM 88 B8. ALI SODITE, DA BI V POSTOPKU SPREJEMANJA DOPOLNIL ZVEZNE USTAVE MORALA SLOVENSKA SKUP[^INA RAZPISATI REFERENDUM, ALI TO NE BI BILO POTREBNO? 1 - da 55.1 2 - ne 16.6 3 - neodlo~en, ne ve 28.3 B10. ^E BI V SLOVENIJI RAZPISALI REFERENDUM O DOPOLNILIH JUGOSLOVANSKE USTAVE, ALI SODITE, DA BI OB^ANI GLASOVALI ZA PREDLAGANA DOPOLNILA, ALI PROTI NJIM? 1 - glasovali bi za 29.9 2 - glasovali bi proti 19.5 3 - ne ve, neodlo~en 50.6 B11. ^E GLEDATE Z VIDIKA JUGOSLAVIJE KOT CELOTE, ALI NAJ BI REPUBLIKE IN POKRAJINI BILE ^IM BOLJ SAMOSTOJNE, ALI NAJ BI ^IM VE^ NALOG IN PRISTOJNOSTI CENTRALZIRALI NA RAVNI FEDERACIJE, ALI PA NAJ OSTANE TAKO KOT DOSLEJ? 1 - republike, pokrajini naj bodo bolj samostojne 71.6 2 - pristojnosti moramo centralizirati v federaciji 4.8 3 - ostane naj kot doslej 10.0 4 - ne ve, neodlo~en 13.6 B12. PREBRAL VAM BOM NEKAJ TRDITEV, KI IZHAJAJO IZ OSNUTKA DOPOLNIL K JUGOSLOVANSKI USTAVI, VI PA POVEJTE, ALI Z NJIMI SOGLA[ATE, ALI NE? ______________________________________________________________________________ popolnoma v glav- ne ve, v glav- sploh sogla{a nem so- neod- nem ne ne so- gla{a lo~en sogla{a gla{a 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) ve~ji vpliv federacije na izobraèvanje (centralizacija) 9.5 14.3 25.1 19.8 31.4 b) od federacije dolo~en enoten dav~ni sistem 17.9 19.9 23.7 14.9 23.6 c) omejevanje vloge republik v denarni in devizni politiki 8.0 10.7 24.9 21.3 35.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) centralizacija velikih tehno- lo{kih sistemov (po{ta, ‘e- leznica, elektrogospodarstvo) 17.1 23.4 28.1 12.8 18.7 e) omogo~anje vstopa tujega kapi- 32.4 29.0 20.0 10.2 8.5 tala v na{e gospodarstvo f) ustanavljanje zadrug in vzpo- 22.1 28.4 28.1 12.4 9.0 stavitev zadrùne lastnine — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) bolj liberalen odnos do drobne- ga gospodarstva (do zasebnega podjetni{tva) 45.8 30.8 18.3 4.0 1.1 h) zvezni javni toìlec naj dobi pravico pregona na katerikoli stopnji 13.0 13.6 33.9 13.4 26.1 SJM 88 623 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ popolnoma v glav- ne ve, v glav- sploh sogla{a nem so- neod- nem ne ne so- gla{a lo~en sogla{a gla{a 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ i) financiranje armade je potre- bno zagotoviti ne glede na ekonomske razmere v drùbi 12.4 17.8 20.0 22.4 27.4 j) federacija mora dobiti pravico, da podjetjem za potrebe svo- jega prora~una odvzame tako- imenovani ekstra dohodek 3.4 4.2 21.8 20.2 50.3 ______________________________________________________________________________ B12. ALI ZAUPATE SLOVENSKEMU POLITI^NEMU VODSTVU, DA SI PRIZADEVA ZAGOTOVITI NADALJNJI SAMOSTOJNI RAZVOJ SLOVENIJE V JUGOSLOVANSKI FEDERACIJI, ALI MU NE ZAUPATE? 1 - zaupa 62.0 2 - ne zaupa 17.8 3 - ne ve, neodlo~en 20.1 B13. ALI ZAUPATE SEDANJI JUGOSLOVANSKI VLADI (ZVEZNEMU IZVR[NEMU SVETU) POD PREDSEDSTVOM BRANKA MIKULI]A, DA BO RE[ILA JUGOSLAVIJO IZ KRIZE, ALI JI NE ZAUPATE? 1 - zaupa 9.8 2 - ne zaupa 72.0 3 - ne ve, neodlo~en 18.3 B14. ^E BI BILI V POLO@AJU, DA BI LAHKO SPREMENILI SEDANJI VOLILNI SISTEM, ZA KAK[NE SPREMEMBE BI SE ODLO^ILI? 1 - delegate in druge odgovorne funkcionarje naj 52.9 bi volili neposredno (od ob~ine do federacije) 2 - neposredno naj bi volili samo delegate v 11.7 ob~ini,ostalo pa naj bi bilo tako, kakor je 3 - ni~ ne bi bilo treba menjati, ostane naj tako, kot sedaj 10.7 4 - ne ve, neodlo~en 24.8 B15. OBSTAJAJO RAZLI^NA MNENJA O TEM, ALI JE BOLJE, DA NA VOLITVAH SODELUJE VE^ KANDIDATOV, ALI SAMO TOLIKO, KOLIKOR SE JIH VOLI? KAJ MISLITE O TEM? 1 - demokrati~ne so le volitve z ve~ kandidati 64.6 2 - ni bistveno, koliko je kandidatov, temve~ kako so bili kandidirani in kak{ni so 20.9 3 - ve~ kandidatov vodi do borbe za oblast, ki ne prispeva k razvoju demokracije 4.0 4 - ne ve, neodlo~en 10.6 624 SJM 88 B16. PRED KRATKIM SO POTEKALE KANDIDACIJSKE KONFERENCE IN VOLITVE PREDSEDNIKA IN ^LANA PREDSEDSTVA SR SLOVENIJE. ALI BI VOLITVE TEH FUNKCIONARJEV MORALE BITI: 1 - neposredne 46.7 2 - volila naj bi jih republi{ka skup{~ina 7.1 3 - tako kot doslej (ob~inske skup{~ine) 23.9 4 - ne ve, neodlo~en 22.2 B17. ALI OCENJUJETE, DA SO POLITI^NE RAZMERE V ZVEZI Z VOLITVAMI ^LANOV PREDSEDSTVA SRS IN DRUGIH FUNKCIONARJEV V LETU 1988 V PRIMERJAVI S PREJ[NJIMI VOLITVAMI: 1 - bolj demokrati~ne 43.3 2 - manj demokrati~ne 4.5 3 - ni~ se ni spremenilo 29.2 4 - ne ve, neodlo~en 22.9 C. MEDNACIONALNI ODNOSI C1. POJEM ENOTNEGA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA SE KA@E V ZADNJIH LETIH V PRIZADEVANJU, DA BI SE SLOVENCI V MATI^NI DOMOVINI VSE BOLJ KULTURNO IN SOCIALNO POVEZALI S SLOVENCI V AVSTRIJI, ITALIJI IN DRUGJE PO SVETU. ALI TAKO PRIZADEVANJE PODPIRATE, ALI NE PODPIRATE? 1 - v celoti podpiram 54.9 2 - v glavnem podpiram 29.6 3 - neopredeljen, ne ve 10.2 4 - v glavnem ne podpira 3.6 5 - sploh ne podpira 1.7 C2. ALI VESTE, KJE PO SVETU SO VE^JE SLOVENSKE IZSELJENI[KE SKUPNOSTI? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so {tirje odgovori.) A+B+C+D 1 - Avstralija 46.2 2 - ZDA, Amerika 53.3 3 - Kanada 38.9 4 - Latinska Amerika 15.3 5 - ZRN 31.1 6 - Avstrija 12.1 7 - Italija 7.9 8 - Francija 6.3 9 - druge dràve 18.8 0 - ne ve kje, ni odgovora 170.2 C3. ALI STE OBVE[^ENI O @IVLJENJU IN DELOVANJU TEH SLOVENSKIH IZSELJENI[KIH SKUPNOSTI? 1 - dobro obve{~en 6.2 SJM 88 625 2 - delno obve{~en 60.9 3 - neobve{~en 33.0 C4. ALI SODITE, DA BI BILO ZA RAZVOJ MATI^NE SLOVENSKE DRU@BE [IRJENJE IN POGLABLJANJE POVEZAV S SLOVENSKIMI ROJAKI V TUJINI KORISTNO ALI [KODLJIVO? 1 - bilo bi koristno 80.4 2 - neodlo~en, ne ve 18.5 3 - bilo bi {kodljivo 1.1 C5. ALI SODITE, DA BI BILO PRIMERNO, ALI NE BI BILO PRIMERNO, DA BI SLOVENCEM V ZAMEJSTVU, IZSELJENCEM IN ZDOMCEM, OMOGO^ILI SODELOVANJE V RAZPRAVAH O KLJU^NIH VPRA[ANJIH SOCIALNEGA IN KULTURNEGA RAZVOJA SLOVENIJE? 1 - primerno bi bilo 62.8 2 - ne ve, neopredeljen 24.9 3 - ne bi bilo primerno 12.2 C6. SLOVENSKI ZAMEJCI, IZSELJENCI IN ZDOMCI IZDAJAJO ^ASOPISE, REVIJE IN KNJIGE V SLOVEN[^INI, KI PA JIH V SLOVENIJI V GLAVNEM NI MOGO^E KUPITI. SE VAM ZDI PRIMERNO ALI NEPRIMERNO, DA BI TI ^ASOPISI, REVIJE IN KNJIGE BILI DO-STOPNI V KNJIGARNAH IN KIOSKIH V SLOVENIJI? 1 - primerno bi bilo 84.6 2 - ne ve, neopredeljen 11.8 3 - ne bi bilo primerno 3.6 C7. ALI SODITE, DA IMAJO SLOVENCI, KI @IVIJO V SOSEDNJIH DR@AVAH - V AVSTRIJI, ITALIJI IN NA MAD@ARSKEM - DOVOLJ MO@NOSTI ZA SVOJ NARODNOSTNI OBSTOJ? ______________________________________________________________________________ imajo jih le nekaj, nimajo ne ve,ne v celoti malo jih pozna 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) v Italiji (Trst,Gorica, Sl. Bene- 8.9 58.0 15.7 17.5 ~ija, Kanalska dolina b) v Avstriji (Koro{ka, [tajerska 7.6 55.4 21.2 15.9 c) Madàrska (porabski Slovenci 13.0 40.3 9.7 37.1 ______________________________________________________________________________ C8. ALI SMO SLOVENCI PREMALO, RAVNO PRAV ALI PREVE^ POVEZANI S SVOJIMI ROJAKI V ZAMEJSTVU (ITALIJA, AVSTRIJA)? 1 - premalo smo povezani 56.3 2 - ravno prav smo povezani 26.5 3 - preve~ smo povezani 1.4 4 - ne ve, neodlo~en 15.9 C9. ALI MISLITE, DA SI SLOVENIJA IN JUGOSLAVIJA DOVOLJ PRIZADEVATA ZA PRAVICE NA[IH MANJ[IN V SOSEDNJIH DR@AVAH? 1 - premalo si prizadevata 35.1 2 - dovolj si prizadevata 43.6 626 SJM 88 3 - preve~ si prizadevata 3.5 4 - ne ve, neodlo~en 17.8 C10. ALI SODITE, DA JE PRAV ALI NI PRAV, DA SE MAD@ARSKA IN ITALIJANSKA MANJ[INA STALNO IN VSESTRANSKO POVEZUJETA Z NJUNIMA MATI^NIMA NARODOMA? 1 - prav je 76.2 2 - ni prav 4.2 3 - ne ve, neodlo~en 19.6 C11. KAK[NI SO PO VA[EM MNENJU ODNOSI V SLOVENIJI MED SLOVENCI IN OBEMA NA-RODNOSTIMA (MAD@ARI V PREKMURJU IN ITALIJANI NA OBALI)? z Madàri z Italijani C11M C11I 1 2 — — — — — — — — — — — — — - 1 - zelo dobri 8.2 5.7 2 - dobri 45.6 45.0 3 - niti dobri, niti slabi 20.7 25.8 4 - slabi 1.7 5.7 5 - zelo slabi 0.4 0.8 6 - ni~ ne ve o tem 23.3 16.9 C12. ALI SODITE, DA SI V SLOVENIJI DOVOLJ PRIZADEVAMO ZA UVELJAVITEV PRAVIC MAD@ARSKE IN ITALIJANSKE NARODNOSTI? za Madàre za Italijane C12M C12I 1 2 — — — — — — — — — — — — — - 1 - premalo 15.6 15.9 2 - dovolj 55.3 57.0 3 - preve~ 2.5 3.1 4 - ne ve 26.6 24.0 C13. KAJ SODITE O PRIHODNJEM PRISELJEVANJU DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK V SLOVENIJO? 1 - priseljevanje je treba povsem zaustaviti 27.0 2 - priseljevanje je treba omejiti 47.2 3 - priseljevanje je treba nadaljevati, ker slovensko gospodarstvo potrebuje te delavce 6.1 4 - priseljevanje je treba nadomestiti z vlaganjem sredstev v podro~ja od koder prihajajo delavci iz drugih republik 10.4 5 - ne ve, neodlo~en 9.3 C14. KAKO NAJ RAVNAJO DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK, KI @E DALJ ^ASA @IVIJO V SLOVENIJI? 1 - opustijo naj svojo kulturo in jezik in sprejmejo slovensko 8.4 2 - ohranijo naj svojo kulturo in jezik in ‘ivijo sami zase 2.0 3 - po obdobju bivanja v Sloveniji naj se vrnejo domov 8.4 4 - nau~ijo naj se slovenskega jezika in naj se prilagodijo na tukaj{nje razmere, med seboj naj uporabljajo svoj jezik in SJM 88 627 gojijo svojo kulturo 61.0 5 - omogo~iti jim je treba, da se {olajo v svojem jeziku in razvijajo svojo kulturo, hkrati pa naj se prilagodijo na razmere v Sloveniji 13.3 6 - ne ve, neodlo~en 7.0 C15. KAK[NI SO PO VA[EM MNENJU ODNOSI MED NARODI IN NARODNOSTMI, KI @IVIJO V JUGOSLAVIJI, SLOVENIJI? ______________________________________________________________________________ zelo dobri niti dobri slabi zelo ne ve dobri niti slabi slabi 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) v Sloveniji 2.6 35.4 37.5 17.1 2.7 4.7 b) v Jugoslaviji 0.5 16.0 36.6 29.5 8.0 9.3 ______________________________________________________________________________ C16. IN KAJ MISLITE, KAK[NI BODO ODNOSI MED NA[IMI NARODI V PRIHODNOSTI? 1 - odnosi se bodo izbolj{ali 7.7 2 - odnosi se bodo poslab{ali 50.9 3 - odnosi bodo ostali nespremenjeni 16.6 4 - ne ve, neodlo~en 24.8 C17. O SLOVENSKI NACIONALNI POLITIKI DANES ODPRTO RAZPRAVLJAMO IN GOVORIMO. KAJ VI SODITE, ALI JE DOVOLJ SAMOSTOJNA, ALI NI? 1 - {e preve~ je samostojna 2.2 2 - dovolj je samostojna 23.7 3 - premalo je samostojna 45.9 4 - sploh ni samostojna 7.3 5 - ne ve, neodlo~en 20.9 C18. KAJ SODITE O TEM, ALI BI IMELA SLOVENIJA KAK[NO MO@NOST RAZVOJA (PERSPEKTIVO) IZVEN OKVIRA JUGOSLAVIJE, ALI JE NE BI IMELA? 1 - ne bi imela nobene mònosti razvoja 11.7 2 - odprle bi se ji nove mònosti razvoja 58.0 3 - ne ve, neodlo~en 30.3 (^e ne) C19. ALI LAHKO POJASNITE TO STALI[^E? ZAKAJ NE BI IMELA NOBENIH MO@NOSTI RAZVOJA? (Mòna sta bila dva odgovora) C19A+B 1 - nimamo naravnih pogojev, surovin 1.9 2 - nimamo ekonomskih pogojev, nimamo trì{~a 1.4 3 - Slovencev je premalo, Slovenija je premajhna, da bi bila samostojna 3.7 4 - povezanost z Jugoslavijo, z drugimi republikami, Jugoslavija je celota 2.2 5 - bili bi ogroèni od drugih, imamo zgodovinske izku{nje, bili bi ozemeljsko ogroèni 1.3 8 - Slovenija bi imela mònost razvoja 88.3 9 - ne navaja razloga 2.5 0 - nekaj drugega, ma{ilo 98.7 628 SJM 88 (^e da) C19. KAK[NE BI BILE TE NOVE MO@NOSTI RAZVOJA? (Mòna sta bila dva odgovora) C19C+D 01 - nove mònosti gospodarskega razvoja, samostojnej{e gospodarstvo; hitrej{i napredek posameznih panog: turizem, kmetijstvo, drobno gospodarstvo, ve~ vlaganj v industrijo ... 25.0 02 - razvoj tehnologije, znanstveno tehnolo{ki razvoj, razvoj informatike, ra~unalni{tva 4.0 03 - vklju~itev v razviti svet, Zahodno Evropo, v EGS, tr`na odprtost, sodelovanje s tujino nasploh 10.7 04 - manj nezaposlenosti, strokovnjaki bi ostali doma, 1.0 05 - ve~ja ustvarjalnost, ve~ja produktivnost, ve~ja motiviranost za delo, delovne navade, ‘ivljenski standard 6.3 06 - ve~ denarja bi ostalo doma, denar za nerazvite bi ostal doma 13.4 07 - nove mònosti kulturnega razvoja, kulturna samostojnost, ve~ denarja za kulturo, {olstvo, znanost, zdravstvo 2.6 08 - nove mònosti politi~nega razvoja, ve~ demokracije, politi~na samostojnost 2.7 09 - ne bi imela nobene mònosti razvoja 0.5 10 - kaj drugega 4.0 00 - ne ve, neodlo~en 130.0 C20. NAVEDLI VAM BOMO RAZLI^NE MO@NE POVEZAVE SLOVENIJE Z DRUGIMI NARODI OZIROMA DE@ELAMI. IZBERITE NAJVE^ TRI, KI SE VAM ZDE POMEMBNE ZA GOSPODARSKI, KULTURNI IN POLITI^NI RAZVOJ SLOVENIJE V PRIHODNJE IN JIH OZNA^ITE GLEDE NA POMEN OD 1 do 3 TAKO, DA 1 POMENI NAJPOMEMBNEJ[O POVEZAVO. I. II. III. 1 - z drugimi jugoslovanskimi narodi, republikami in pokrajinama 18.4 10.9 13.7 2 - z razvitimi zahodnoevropskimi deèlami (ZRN, Francija, [vedska itd., tudi ZDA, Japonska) 58.5 20.7 6.4 3 - z vzhodnoevropskimi socialisti~nimi deèlami (SZ, Madàrska, Romunija, Bolgarija...) 1.7 6.8 9.8 4 - z deèlami v razvoju v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki 1.5 4.6 7.0 5 - s sosednjimi deèlami (Alpe-Jadran) 10.8 36.6 20.2 6 - s Slovenci v zamejstvu, v Evropi in na drugih kontinentih 3.5 11.6 30.2 0 - b.o. 5.6 8.9 12.8 C21. V USTAVI JE ZAPISANA PRAVICA NARODOV - IN TOREJ TUDI SLOVENSKEGA - DO SAMOODLO^BE, VKLJU^NO S PRAVICO DO ODCEPITVE. ALI MENITE, DA JE TO: 1 - neodtuljiva pravica, ki {e vedno velja 26.0 2 - pravica, ki je bila iz~rpana, ko so se z odlo~itvami AVNOJA jugoslovanski narodi zdruìli v novo Jugoslavijo 14.2 3 - pravica, ki je le na papirju in ni bila nikoli resno mi{ljena 30.2 4 - drugo, ne ve, neodlo~en 29.6 C22. ALI SE VAM ZDI, DA JE GLEDE NA SEDANJE RAZMERE SMISELNO ALI NESMISELNO RAZPRAVLJANJE O ODCEPITVI SLOVENIJE OD JUGOSLAVIJE? 1 - je smiselno 28.9 2 - neodlo~en, ne ve 26.9 3 - ni smiselno 44.2 SJM 88 629 (^e misli, da je smiselno) C23. ZAKAJ TAKO MISLITE? ALI LAHKO TO POJASNITE? (Mòna sta bila dva odgovora) A+B 1 - ker je to na{a pravica 12.4 2 - da se raz~istijo vsa nasprotja v federaciji, da se izbolj{a na{ poloàj, da prenehajo pritiski na Slovenijo 2.6 3 - federacija omejuje na{ gospodarski razvoj, gospodarsko zao-stajamo, smo ogroèni, {e mi bomo postali nerazviti 5.5 4 - zaradi bremen za nerazvite, pla~ujemo tuje dolgove, drugi nas izkori{~ajo 11.8 5 - hitreje bi se gospodarsko razvijali, napredovali, odprle bi se nam nove, ve~je mònosti razvoja 8.9 6 - bili bi neodvisni, sami bi razpolagali z lastnimi sredstvi, bili bi politi~no samostojni 5.9 7 - hitreje bi se kulturno razvijali, bili bi kulturno samostojni, kulturne razlike so prevelike 7.7 8 - kaj drugega, navaja neki drugi razlog 8.3 9 - ne misli tako, ne ve, neodlo~en 68.5 0 - ni odgovora pod B, ma{ilo 68.4 C24. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ TRDITEV O SLOVENCIH, VI PA POVEJTE, ALI USTREZAJO ALI NE USTREZAJO RESNICI? ______________________________________________________________________________ v celoti delno sploh ne ve, ustreza ustre- ne us- neod- resnici za res- treza lo~en nici resnici 1 2 3 4 _____________________________________________________________________________ a) Slovenci razbijajo Jugoslavijo, ho~ejo se iz nje izlo~iti 4.3 19.0 67.1 9.6 b) Slovenci se zavzemajo za tak{no ureditev, kot jo imajo zahodno- 26.7 38.5 19.0 15.9 evropske dràve c) Slovenci preve~ zaupajo katoli{ki cerkvi in ji nasedajo 3.0 9.0 73.3 14.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) Slovenci popu{~ajo notra- njim sovrànikom 5.4 16.1 59.2 19.2 e) Slovenci so nastrojeni proti oboroènim silam JLA 3.9 12.2 73.0 11.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — f) Slovenci so egoisti, zaverovani sami vase in v svoj standard, tèki eko- nomski problemi drugih jugoslovan- 3.8 14.2 73.5 8.5 skih narodov pa jih ne zanimajo g) Slovenci dopu{~ajo preve~ razli~nih sumljivih idej in premalo sledijo 3.9 11.7 66.1 18.4 skupnim socialisti~nim idejam — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — h) Slovenci se po~utijo ve~ vredne, pri- padnike drugih jugoslovanskih naro- 5.7 23.7 64.0 6.7 dov in narodnosti pa podcenjujejo i) Slovenci zavra~ajo priseljevanje de- lavcev iz drugih republik v 18.8 39.1 34.8 7.3 Slovenijo j) Slovenci menijo, da mora Slovenija 630 SJM 88 ostati “narodno ~ista” 19.8 27.4 41.2 11.6 ______________________________________________________________________________ C25. ALI STE SEZNANJENI Z DOGAJANJI NA KOSOVU? 1 - zelo dobro je seznanjen 6.3 2 - dobro je seznanjen 40.5 3 - slabo je seznanjen 43.3 4 - ni~ ne ve o tem 9.9 C26. ALI SODITE, DA DOGAJANJA IN KONFLIKTI NA KOSOVU ZADEVAJO: 1 - le narode in narodnosti na Kosovu 7.6 2 - predvsem republiko Srbijo 14.7 3 - vso Jugoslavijo 67.2 4 - ni~ ne ve o tem 10.6 C27. KAJ BI PO VA[EM MNENJU MORALI STORITI, DA BI SE RAZMERE NA KOSOVU UREDILE? ALI SE STRINJATE ALI SE NE STRINJATE Z NASLEDNJIMI UKREPI? ______________________________________________________________________________ popolnoma v glav- ne ve, v glav- sploh sogla{a nem so- neod- nem ne ne so- gla{a lo~en sogla- sogla- {a {a 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) omejiti, prepre~iti stike z LR Albanijo 20.8 20.1 27.2 20.0 12.0 b) usmerjanje demografske politike 24.0 24.0 39.8 7.4 4.8 c) omejiti ve~anje rodnosti z ad- ministrativnimi ukrepi (omeji- tev socialne pomo~i za druìne s {tevilnimi otroki) 28.1 26.7 20.2 14.0 11.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) pove~evati zaposlitvene mònosti 46.4 35.9 12.8 3.9 1.1 e) vojska in milica naj napravita red 22.7 21.1 20.0 18.8 17.3 f) na Kosovo moramo poslati strokovnjake iz razvitih delov Jugoslavije 37.0 36.0 16.9 7.0 3.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) investicije naj bodo pod nadzorstvom tistih, ki so dali denar 68.9 19.0 10.7 0.8 0.6 h) pokrajino Kosovo je treba preoblikovati v republiko Kosovo 7.7 8.3 38.0 16.9 29.0 i) pokrajino Kosovo je treba omejiti v njeni avtonomiji in prenesti ve~ pristojnosti na republiko Srbijo 9.6 15.6 38.6 17.6 18.6 j) Slovenci ustvarjajo v Jugoslaviji politi~ne raz- mere, ki so bolj nevarne od kosovskih 1.8 2.7 18.3 14.5 62.8 SJM 88 631 ______________________________________________________________________________ C28. ALI SE PO VA[I OCENI RAZMERE NA KOSOVU IZBOLJ[UJEJO ALI SLAB[AJO? 1 - razmere se izbolj{ujejo, urejajo 5.5 2 - razmere so ostale nespremenjene 19.6 3 - samo izgleda, da so se konflikti pomirili, spori tlijo, vsak ~as lahko pride spet do izbruhov, nemirov 35.8 4 - razmere se slab{ajo 21.2 5 - ne ve, razmere na Kosovu ga ne zanimajo 18.0 D. VARNOST, OBRAMBA, JLA D1. LJUDJE POGOSTO PRAVIJO, DA ZA DOLO^ENE STVARI NE BI @RTVOVALI NI^, ZA DRUGE PA CELO SVOJE LASTNO @IVLJENJE. KAJ BI BILI VI PRIPRAVLJENI @RTVOVATI ZA NAVEDENE IDEALE? ______________________________________________________________________________ ni~ ne bi sprejel sprejel ‘rtvoval ne ve, ‘rtvoval bi bi bi tudi neod- za to majhne velike svoje lo~en ‘rtve ‘rtve ‘ivljenje 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) za obrambo domovine 2.8 21.8 29.2 29.0 17.2 b) proti lakoti v svetu 2.6 45.6 34.7 5.2 11.9 c) za ~lovekove pravice 1.4 34.5 44.9 8.5 10.7 d) za svoje najblìje 0.4 5.5 35.1 54.7 4.2 e) za osebno prepri~anje 3.3 26.7 40.7 13.0 16.4 f) za mir v svetu 1.7 28.2 48.0 12.0 10.0 g) za osvoboditev zati- ranih narodov 3.8 39.3 33.2 6.2 17.5 ______________________________________________________________________________ D2. ALI SODITE, DA BI LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA (DR@AVA ALI SKUPINA DR@AV) OGROZILA VARNOST JUGOSLAVIJE, ALI NE? (^e da) S KATERE STRANI JE PO VA[EM MNENJU MO@NA TA NEVARNOST? 1 - mòna je nevarnost s strani Zahoda 1.5 2 - mòna je nevarnost s strani Vzhoda 5.9 3 - ogroèni smo tako z Vzhoda kot Zahoda 25.8 4 - ne ve, neodlo~en 26.7 5 - ne vidi, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost 40.0 D3. ALI SODITE,DA BI BIL ODPOR NA[E ARMADE V PRIMERU VOJA[KEGA NAPADA OD ZUNAJ USPE[EN ALI NEUSPE[EN? 1 - povsem uspe{en 12.7 2 - uspe{en 40.6 3 - ne ve, neodlo~en 30.7 4 - neuspe{en 14.4 5 - povsem neuspe{en 1.5 632 SJM 88 D4. ALI MENITE, DA BI SE V PRIMERU VOJA[KEGA NAPADA VE^INA SLOVENCEV UPRLA SOVRA@NIKU,ALI SE MU NE BI UPRLA? 1 - ve~ina Slovencev bi se uprla sovràniku 58.7 2 - ve~ina sposobnih bi se uprla sovràniku 14.5 3 - del Slovencev bi se uprl, mnogi pa bi re{evali le svojo koò 16.2 4 - le malokdo bi se uprl sovràniku 2.0 5 - ne ve kako bi ravnali, neodlo~en 8.7 D5. ZAMISEL VSELJUDSKE OBRAMBE PREDPOSTAVLJA VKLJU^ENOST VSAKEGA OB^ANA V OBRAMBO. ALI MORDA VESTE, KAK[NE SO VA[E NALOGE V PRIMERU NAPADA? 1 - da, vem 52.3 2 - le deloma 26.4 3 - ne vem 21.3 D6. ALI MISLITE, DA NA[A DRU@BA DAJE PREMALO, RAVNO PRAV ALI PREVE^ DENARJA ZA OBORO@EVANJE IN VZDR@EVANJE JLA? 1 - preve~ 43.7 2 - ravno prav 32.8 3 - premalo 4.0 4 - ne ve, neodlo~en 19.4 D7. ALI SODITE,DA BI BILO ZA NA[O OBRAMBO KORISTNO ALI [KODLJIVO,^E BI VE^INA VOJA[KIH OBVEZNIKOV S PODRO^JA SLOVENIJE SLU@ILA VOJA[KI ROK V ENOTAH NA OZEMLJU SLOVENIJE? 1 - to bi bilo koristno za obrambo 61.9 2 - to bi bilo {kodljivo za obrambo 14.6 3 - ne ve, neodlo~en 23.6 D8. @IVLJENSKI STRO[KI IN OSEBNI DOHODKI SO V POSAMEZNIH REPUBLIKAH JUGOSLAVIJE BISTVENO RAZLI^NI, OFICIRJI ISTEGA ^INA PA IMAJO NE GLEDE NA TO POVSOD ENAKE PLA^E. ALI SE VAM ZDI TO PRIMERNO ALI NEPRIMERNO? 1 - neprimerno 67.5 2 - ne ve, neodlo~en 18.7 3 - primerno 13.8 D9. ALI SOGLA[ATE ALI NE Z NASLEDNJIMI OPREDELITVAMI NALOG ARMADE V SODOBNI DRU@BI? ______________________________________________________________________________ popol- v glav- neod- v glav- sploh ne poz- noma nem se lo~en nem se se ne na teh se stri- ne stri- stvari stri- nja stri- nja nja nja 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ SJM 88 633 a) armada naj varuje deèlo pred morebitnim zunanjim napadalcem 80.7 15.5 2.2 0.4 0.1 1.2 b) naj sodeluje pri gradnji cest, spravilu pridelkov 55.1 33.1 4.4 4.7 2.0 0.7 ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ popol- v glav- neod- v glav- sploh ne poz- noma nem se lo~en nem se se ne na teh se stri- ne stri- stvari stri- nja stri- nja nja nja 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ c) naj vzgaja mladino v patriotskem duhu 41.0 27.1 16.7 6.8 6.4 2.0 d) armada naj varuje politi- ~ni sistem in notranji red v dràvi 31.9 22.7 15.1 11.1 17.1 2.1 e) naj pomaga v primeru katastrof in naravnih nesre~ 80.0 17.5 1.7 0.2 0.0 0.5 f) ~e se zdi to potrebno, naj armada prevzame dràvno oblast v svoje roke 12.5 12.2 18.9 12.2 40.8 3.3 g) naj skrbi za voja{ko usposobljenost in naj se ne vme{ava v poli- ti~na dogajanja 50.7 23.3 14.6 5.7 3.5 2.3 ______________________________________________________________________________ D10. MINISTRI ZA LJUDSKO OBRAMBO V ZAHODNIH DE@ELAH SO PRETE@NO CIVI-LISTI - POLITIKI, NA VZHODU PA GENERALI. KAKO PA NAJ BI BILO PRI NAS? 1 - minister naj bo general 15.5 2 - minister naj bo civilist 34.6 3 - vseeno mu je, ne ve, neodlo~en 49.9 D11. NEKATERIM POSAMEZNIKOM NJIHOVO PREPRI^ANJE NE DOPU[^A SLU@ENJA VOJSKE V OBORO@ENIH SILAH. ALI JIM JE PO VA[EM MNENJU TREBA OMOGO^ITI SLU@ENJE VOJA[KEGA ROKA Z DELOM V SOCIALNIH SLU@BAH, BOLNI[NICAH, PRIHIATRI^NIH USTANOVAH, DOMOVIH ZA STARE IN PODOBNO, ALI PA VZTRAJATI, DA SLU@IJO VOJA[KI ROK V OBORO@ENIH SILAH? 1 - treba jim je omogo~iti tako (civilno) sluènje 47.4 2 - vztrajati, naj sluìjo v oboroènih silah 35.1 3 - ne vem, neodlo~en 17.5 634 SJM 88 D12. NAVEDLI BOMO [E NEKAJ RAZLI^NIH STALI[^, KI ZADEVAJO POSEBEJ JUGOSLOVANSKO LJUDSKO ARMADO. ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI SE NE STRINJATE? ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- ne ve, v glav- sploh noma se nem se neodlo- nem se se ne strinja stri- ~en ne stri- stri- nja nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) JLA utrjuje bratstvo in eno- tnost jugoslovanskih narodov 39.7 34.6 13.5 9.0 3.2 b) sloven{~ina je v JLA zapostavljena 49.5 26.8 14.7 6.9 2.1 c) financiranje armade naj bo odvisno od gospodarskih razmer, kot to velja za {ol- stvo, zdravstvo in drugo 59.6 22.1 11.9 4.9 1.6 d) brez mo~ne JLA bi danes Jugoslavija razpadla 15.3 16.6 21.8 25.5 20.7 e) kritika JLA in njenih stare- {in je napad na socializem 6.6 7.9 29.6 24.6 31.3 f) glede na mednarodne razmere imamo preve~ voja{tva 16.4 17.6 37.6 18.9 9.5 ______________________________________________________________________________ D13. KAK[NO JE VA[E MNENJE O BOJNI PRIPRAVLJENOSTI, O RAZMERAH SLU@ENJA VOJA[KEGA ROKA IN O ODNOSIH V JLA? (ocenite spodaj navedene vidike z oceno 1 do 5) ______________________________________________________________________________ neza- zadost- dobro prav odli~- neod- dostno no dobro no lo~en 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) odnosi med vojaki 3.3 14.0 50.5 10.7 3.6 17.9 b) odnosi med vojaki in oficirji 6.0 17.7 44.5 7.6 2.4 21.8 c) organiziranost dela in urjenja 5.5 11.9 36.4 15.8 6.5 23.9 d) spo{tovanje narodne pripadnosti 10.5 20.3 36.3 8.4 3.6 21.0 e) spo{tovanje verskega prepri~anja 22.8 19.4 21.3 3.5 1.4 31.5 f) usposobljenost in zavzetost oficirjev 3.8 11.7 37.0 16.2 6.4 24.8 g) opremljenost s sodobnim oròjem in bojnimi sredstvi 2.1 8.0 32.3 22.9 10.0 24.7 h) usposobljenost in izurjenost pripadnikov enot 2.3 7.0 38.0 21.8 8.3 22.7 ______________________________________________________________________________ D14. OBJAVLJENO JE BILO, DA SE PRIPRAVLJA PROIZVODNJA DOMA^EGA NADZVO^NEGA (SUPERSONI^NEGA) LETALA. ALI TO ODOBRAVATE ALI NE ODOBRAVATE? 1 - ne odobrava 48.6 2 - neodlo~en, ni~ ne ve o tem 31.0 3 - odobrava 20.3 SJM 88 635 D15. JUGOSLOVANSKA VOJA[KA INDUSTRIJA JE POMEMBEN IZVOZNIK ORO@JA - TUDI V DE@ELE, KJER POTEKAJO VOJA[KI SPOPADI. V ZVEZI S TEM VAM BOMO NAVEDLI NEKAJ TRDITEV, VI PA IZBERITE TISTO, KI JE NAJBLI@JA VA[EMU STALI[^U. 1 - izvoz oròja je koristen, saj prina{a devize 8.4 2 - izvoz oròja je sicer nemoralno po~etje, a ker to po~no tudi drugi, ni razloga, da tudi mi ne bi izvaàli oròja 20.3 3 - izvoz oròja je izraz na{e nena~elnosti v mednarodnih odnosih in bi ga zato morali opustiti 49.6 4 - neodlo~en, ne ve 21.6 D16. ALI KAJ VESTE O TEM, DA JE BIL NEDAVNO UVEDEN KAZENSKI POSTOPEK PROTI PISCEM KRITI^NIH ^LANKOV O JLA, KI SO BILI OBJAVLJENI V MLADINI IN TELEKSU? ALI TO ODOBRAVATE ALI NE ODOBRAVATE? 1 - odobrava 12.3 2 - neodlo~en 12.3 3 - zavra~a 55.3 4 - ne ve 20.0 D17. V ZADNJEM ^ASU LAHKO SLI[IMO RAZLI^NA MNENJA O TEM,ALI JE PRAV ALI NI PRAV, DA TISK KRITI^NO OBRAVNAVA VPRA[ANJA OBRAMBE IN VOJSKE TAKO KOT DRUGA PODRO^JA @IVLJENJA. ALI JE PO VA[EM MNENJU TAKO RAVNANJE TISKA PRAVILNO ALI NI PRAVILNO? 1 - pravilno 67.1 2 - ni pravilno 12.6 3 - ne ve, neodlo~en 20.3 E. POJMOVANJE POLITIKE, ZVEZA KOMUNISTOV,SZDL E1A/E1B ALI LAHKO NAVEDETE DVE OSEBI IZ POLITI^NEGA @IVLJENJA SLOVENIJE, SLOVENCA, KI STA IMELA V POVOJNEM OBDOBJU MED LJUDMI NAJVE^JI UGLED? (Mòna sta bila dva odgovora) E2A. SEDAJ PA NAVEDITE [E DVE OSEBI IZ POLITI^NEGA @IVLJENJA SLOVENIJE, SLOVENCA, KI IMATA SEDAJ MED LJUDMI NAJVE^JI UGLED. E2B. ALI LAHKO MORDA NAVEDETE [E TRETJEGA, ^ETRTEGA? (Mòni so bili {tirje odgovori) E1A+E1B E2A+B+C+D ugled prej ugled sedaj 01 - Edvard Kardelj 55.4 0.5 02 - Marko Bulc 0.4 2.5 03 - Stane Dolanc 9.8 12.3 04 - Mojca Dr~ar - Murko 0.1 7.5 06 - Stane Kav~i~ 17.6 1.0 07 - Boris Kidri~ 28.4 0.3 09 - Boris, Sergej Kraigher 3.7 0.9 11 - Milan Ku~an 1.5 26.9 12 - Luka Lesko{ek 2.0 0.1 13 - Andrej Marinc 0.8 5.6 14 - Miha Marinko 3.9 0.1 15 - France Popit 1.8 9.4 16 - Miran Potr~ 0.1 3.7 636 SJM 88 E1A+E1B E2A+B+C+D ugled prej ugled sedaj 17 - Mitja Ribi~i~ 1.7 2.6 18 - Marjan Roì~ 0.3 6.8 19 - Joè Smole 2.7 35.7 20 - Janez Stanovnik 1.1 35.8 21 - Franc [etinc 0.7 6.5 23 - Du{an [inigoj 0.2 8.0 25 - Josip Vidmar 1.3 0.8 26 - Anton Vratu{a 1.7 0.8 27 - Janez Zemljari~ 0.1 2.2 28 - Ciril Zlobec 0.1 8.1 30 - kdo drug 4.7 7.3 31 - nobeden ni imel, nima ugleda 0.4 1.9 32 - ne ve kdo, ne spomni se 20.9 36.8 00 - b.o. 36.9 175.6 E3. ZANIMA NAS, KAJ JE PO VA[I SODBI POLITIKA V NA[I DRU@BI? ALI JE MED NA[TETIMI ODGOVORI TUDI TISTI, KI JE NAJBOLJ ZNA^ILEN ZA VA[ ODNOS DO POLITIKE? 1 - osvobajanje dela in ~loveka; samoupravljanje in sploh upravljanje v katerem odlo~ajo predvsem mnoìce 16.9 2 - urejanje drùbenih zadev, v katerem odlo~ajo predvsem poklicni politiki 23.9 3 - upravljanje drùbenih zadev v katerem odlo~ajo predvsem strokovnjaki 11.3 4 - stvar zviteèv, karieristov, manipulantov, ki jim gre predvsem za oblast 13.5 5 - to ga ne zanima 11.2 6 - ne ve, neodlo~en 23.2 E4. KAK[EN JE PO VA[EM MNENJU POMEN ZVEZE KOMUNISTOV ZA RAZVOJ NA[E DRU@BE? 1 - nikakr{en 14.5 2 - majhen 30.0 3 - srednji 26.0 4 - velik 10.6 5 - zelo velik 2.1 6 - ne ve, ne more odgovoriti 16.9 E5. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ STALI[^ O ZVEZI KOMUNISTOV. ZANIMA NAS, ALI SE Z NJIMI STRINJATE ALI NE STRINJATE? ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- ne ve, v glavnem sploh ma se nem se neod- se ne stri- se ne strinja strinja lo~en strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) ZK je politi~na organi- zacija, ki je izpolnila svojo vlogo v drùbi v dolo~enem obdobju, danes pa je preìvela in ni ve~ potrebe za njeno delovanje 15.8 24.7 29.0 22.1 8.5 ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ SJM 88 637 popolno- v glav- ne ve, v glavnem sploh ma se nem se neod- se ne stri- se ne strinja strinja lo~en strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ b) ZK bi morala biti le ena od politi~nih strank, vsak posameznik pa bi sam preso- dil, za katero politi~no stranko bi se odlo~il 30.8 25.8 27.0 9.8 6.7 c) ZK mora biti edina politi~- na sila v na{i drùbi 8.4 10.4 26.1 38.0 17.0 d) ZK mora energi~no vzeti v svoje roke re{evanje vseh pere~ih drùbenih in po- liti~nih problemov 22.5 21.9 23.5 16.9 15.3 ______________________________________________________________________________ E6. KAK[EN UGLED IMA PO VA[I OCENI ZVEZA KOMUNISTOV DANES MED LJUDMI V VA[EM OKOLJU, KRAJU? 1 - zelo velik ugled 0.6 2 - velik ugled 3.0 3 - srednji ugled 23.7 4 - majhen ugled 26.3 5 - zelo majhen ugled 18.7 6 - sploh nima ugleda 16.5 7 - ne ve, neodlo~en 11.2 E7. ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE ZAVZEMA ZVEZA KOMUNISTOV PRI NAS, SKLADNA Z INTERESI VE^INE, ALI NE? 1 - povsem je skladna 5.8 2 - deloma je skladna 44.1 3 - ni skladna 32.0 4 - ne ve, neodlo~en 18.0 E8. KO OCENJUJETE DELOVANJE IN UGLED ZVEZE KOMUNISTOV, ALI IMATE PRI TEM PRED O^MI PREDVSEM: 1 - ugled celotne ZK Jugoslavije in njenega CK v Beogradu 49.0 2 - ugled celotne slovenske ZKS in njenega CK v Ljubljani 10.3 3 - ugled komunistov v va{i ob~ini, delovni organizaciji 8.5 4 - ugled posameznih komunistov,ki jih osebno poznate 9.7 5 - ne ve, neodlo~en 22.5 638 SJM 88 E9. VODSTVO ZK SLOVENIJE SE ZAVZEMA ZA PRENOVO ZK SLOVENIJE. NAVEDLI VAM BOMO RAZLI^NE TRDITVE O SPREMEMBAH, KI NAJ BI TO PRENOVO OMOGO^ILE, VI PA POVEJTE, ALI SE S TEM STRINJATE ALI NE STRINJATE. ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- ne ve, v glavnem sploh TRDITVE ma se nem se neod- se ne se ne strinja strinja lo~en strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) ZK naj se dokon~no odre~e mo- nopolu odlo~anja o drùbenih zadevah 35.0 23.6 30.3 8.0 3.2 b) ZK naj se odre~e v ustavi za- pisani vodilni in usmerjeval- ni vlogi v drùbi 23.7 22.8 34.1 14.5 4.9 c) ZK naj oblikuje jasen program drùbenih sprememb za prese- ganje drùbene krize 40.2 29.4 23.6 4.5 2.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) ZK naj izlo~i vse tiste, ki so vanjo vstopili iz koristoljubja 72.4 13.7 12.2 0.7 0.9 e) ZK naj na novo opredeli bist- vene sestavine socialisti~ne drùbe 38.6 26.6 29.3 3.9 1.7 f) ZK naj podpre vsa nova drù- bena gibanja mirovnikov, ekologov in drugih 44.0 27.2 25.3 2.7 0.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) ZK naj se odlo~no zavzame za suvereno in avtonomno repub- liko Slovenijo v okviru jugoslovanske federacije 49.4 22.7 24.2 2.3 1.3 h) ZK naj podpre vsa prizadeva- nja za razjasnitev vseh napak, storjenih v povojnem razvoju 56.0 23.8 17.5 1.9 0.8 i) ZK naj se odre~e nereligiozno- sti kot kriteriju za vstop v ZK 33.2 21.4 31.6 6.7 7.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j) ZK naj se zavzame za raz{iri- tev obsega ~lovekovih pravic 54.3 25.5 17.8 1.8 0.6 k) ZK naj da pobudo za javno pojasnitev vseh politi~nih obra~unov v za~etku 70-tih let, zaradi katerih je bil odstranjen tudi S. Kav~i~ 51.3 18.1 28.1 1.4 1.0 ______________________________________________________________________________ E10. ^E PRIMERJATE SEDANJE DELOVANJE IN POLITIKO VODSTVA SLOVENSKE ZVEZE KOMUNISTOV (CK, PREDSEDSTVA) Z NJEGOVIM DELOVANJEM IN POLITIKO PRED LETI, ALI BI REKLI: 1 - da je politika vodstva sedaj bolj skladna z interesi ljudi 26.4 2 - da ni bistvenih sprememb 28.5 3 - da je politika vodstva sedaj manj skladna z interesi ljudi 24.2 4 - ne ve, neodlo~en 20.9 SJM 88 639 E11. KAJ MENITE, ALI SE SZDL UKVARJA Z VPRA[ANJI, KI NAJBOLJ PRIZADEVAJO OB^ANE, ALI NE? 1 - da 42.7 2 - ne 27.2 3 - ne ve, neodlo~en 30.1 E12. ALI OPA@ATE PRI TEM V ZADNJIH LETIH KAK[EN NAPREDEK, ALI POSLAB[ANJE? 1 - napredek 29.2 2 - poslab{anje 19.4 3 - ni~ se ni spremenilo 30.5 4 - ne ve,neodlo~en 21.0 E13. KATERI OD SPODNJIH OPISOV NAJBOLJ USTREZA VA[I ZAMISLI O SZDL IN O DRUGIH POLITI^NIH ORGANIZACIJAH V DEMOKRATI^NI DRU@BI? 1 - SZDL kot enotna organizacija z vodilno vlogo komunistov 6.7 2 - SZDL kot organizacija vseh ob~anov, vendar le, ~e se komunisti odpovejo monopolu odlo~anja 13.2 3 - SZDL kot organizacija enakopravnih skupin: komunistov, kristjanov, kulturnikov in razli~nih drùbenih gibanj 41.8 4 - SZDL ni potrebna, ~e poleg zveze komunistov delujejo {e druge samostojne politi~ne stranke, na primer socialni demokrati, kr{~anski socialisti in drugi 6.6 5 - politi~ne organizacije v demokrati~ni drùbi niso potrebne 1.7 6 - ne ve, neodlo~en, drugo 29.9 E14. KAJ VI OSEBNO MENITE, ALI DELUJE, OBSTAJA, ALI NE DELUJE PRI NAS V S SLOVENIJI POLITI^NA OPOZICIJA? (^e da) KAKO OCENJUJETE NJENO DELOVANJE: ALI JE KORISTNO ALI [KODLJIVO? 1 - opozicija deluje in je {kodljiva 5.9 2 - opozicija deluje in je koristna 17.8 3 - deluje, ne vem, ali je {kodljiva, ali koristna 12.6 4 - opozicija ne deluje 52.0 5 - ne ve, neodlo~en 11.6 E15. V ZADNJIH MESECIH JE PRI[LO DO VRSTE POBUD ZA USTANOVITEV NOVIH DRU@BENIH ORGANIZACIJ, KOT NA PRIMER ZVEZE KME^KE MLADINE, ZVEZE KME^KIH ZADRU@NIKOV, SAMOSTOJNE [TUDENTSKE ORGANIZACIJE. ALI ODOBRAVATE ALI NE ODOBRAVATE USTANAVLJANJE TAKIH NOVIH SAMOSTOJNIH ORGANIZACIJ? 1 - v celoti odobrava 33.0 2 - odobrav 38.2 3 - neodlo~en 10.8 4 - ne odobrava 5.4 5 - sploh ne odobrava 0.9 6 - ne ve 11.7 640 SJM 88 E16. V KATERE DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE STE V^LANJENI? ALI V NJIH DELUJETE IN ALI IMATE FUNKCIJO? ______________________________________________________________________________ nisem sem delujem, imam ~lan ~lan funkcijo 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) Socialisti~na zveza (SZDL) 32.6 64.2 3.2 b) Zveza komunistov (ZK) 91.8 6.4 1.9 c) Zveza sindikatov (ZS) 43.5 53.3 3.2 d) Zveza socialisti~ne mladine Slovenije (ZSMS) 82.6 16.3 1.1 e) Zveza borcev (ZB) 93.9 5.2 0.9 ______________________________________________________________________________ E17. ALI STE ^LAN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJ V KRAJEVNI SKUPNOSTI? (^e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI POSTATI ^LAN TEH ORGANOV, DELEGACIJ, ALI NE? 1 - je ~lan 13.6 2 - ni ~lan, bi bil pripravljen postati 28.7 3 - ni ~lan, ne bi bil pripravljen postati 49.2 4 - ni ~lan, ne ve, neodlo~en 8.5 E18. ALI STE ^LAN ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA IN DELEGACIJ V DELOVNI ORGANIZACIJI? (^e ne) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI POSTATI ^LAN TEH ORGANOV, DELEGACIJ, ALI NE? 1 - je ~lan 23.9 2 - ni ~lan, bi bil pripravljen postati 19.1 3 - ni ~lan, ne bi bil pripravljen postati 23.8 4 - ni ~lan, ne ve, neodlo~en 5.3 5 - ni zaposlen 27.9 E19. KDO NAJ BI PRI NAS ODLO^AL O POMEMBNIH VPRA[ANJIH RAZVOJA, NA PRIMER O INVESTICIJAH V VELIKE OBJEKTE, O GRADNJI CEST, O NUKLEARKAH? 1 - to so politi~ne odlo~itve, o njih naj odlo~ajo le politiki 0.8 2 - to so strokovne odlo~itve, o njih naj odlo~ajo le strokovnjaki 20.7 3 - strokovnjaki morajo pripraviti ve~ alternativnih predlogov, odlo~itve pa so stvar politikov 2.4 4 - strokovnjaki morajo pripraviti ve~ alternativnih predlogov, odlo~itve pa morajo biti sprejete po delegatski poti v skup{~ini 15.5 5 - strokovnjaki morajo pripraviti ve~ alternativnih predlogov, odlo~iti pa moramo vsi z referendumom 48.4 6 - o tem ni razmi{ljal, ne ve 12.2 SJM 88 641 F. MEDNARODNI ODNOSI F1. KAK[NA ZUNANJA POLITIKA V SEDANJIH RAZMERAH NAJBOLJ USTREZA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - prizadevati si moramo za mir in enakopravnost med narodi ne glede na to, ali je to velikim silam v{e~, ali ne 51.1 2 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 15.2 3 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsak ureja tako, kot more in ‘eli 20.3 4 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drugi blok 2.6 5 - ne ve, neodlo~en 10.8 F2. ALI NAJ SE JUGOSLAVIJA BOLJ ALI MANJ KOT DOSLEJ POVE@E Z: ______________________________________________________________________________ bolj kot enako manj kot ne ve doslej doslej 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) neuvr{~enimi, deèlami v razvoju 20.6 48.0 18.8 12.6 b) z evropsko gospodarsko skupnostjo, z Zahodno Evropo 73.3 15.3 0.7 10.7 c) s skupnostjo vzhodnoevropskih socialisti~nih dràv 22.1 48.8 13.0 16.1 ______________________________________________________________________________ F3. KAJ MENITE O POMENU GIBANJA NEUVR[^ENIH V MEDNARODNIH ODNOSIH? 1 - pridobiva na pomenu 13.8 2 - njegov pomen se je zmanj{al, a je {e pomembno 27.9 3 - gibanje je izgubilo svoj pomen 17.2 4 - ni~ se ni spremenilo 17.7 5 - ne ve, neodlo~en 23.3 F4. ALI KAJ VESTE O GOSPODARSKIH IN POLITI^NIH SPREMEMBAH V SOVJETSKI ZVEZI? (~e da) ALI TE SPREMEMBE OCENJUJETE PRETE@NO POZITIVNO (DOBRO) ALI PRETE@NO NEGATIVNO (SLABO)? 1 - pretèno pozitivno 53.4 2 - pretèno negativno 2.4 3 - ne ve, ne more oceniti 20.1 4 - ni~ ne ve o spremembah 24.1 (^e da) F4A. ALI SO TE SPREMEMBE POMEMBNE TUDI ZA RAZMERE PRI NAS ALI NE? 1 - pomembne so tudi za nas 39.2 2 - niso pomembne za nas 9.5 3 - ne ve, ne more oceniti pomena 25.9 4 - ni~ ne ve o spremembah 25.3 F5. ALI VESTE, DA JE NEDAVNO JUGOSLAVIJO IN TUDI SLOVENIJO OBISKAL SOVJETSKI 642 SJM 88 VODITELJ GORBA^OV? (^e da) ALI PRIPISUJETE TEMU OBISKU KAK[EN POMEN? 1 - nobenega pomena 5.9 2 - majhen pomen 32.3 3 - velik pomen 46.9 4 - ne ve za obisk Gorba~ova v Jugoslaviji 1.0 5 - ne ve, neodlo~en 13.9 F6. ALI MISLITE, DA BO OBISK GORBA^OVA VPLIVAL NA POLITI^NE IN GOSPODARSKE RAZMERE PRI NAS? 1 - da, vplival bo 38.2 2 - ne, ne bo vplival 30.5 3 - ne ve, neodlo~en 31.3 F7. ALI LAHKO NAVEDETE IMENA TREH UGLEDNIH @IVE^IH POLITIKOV, SVETOVNIH OSEBNOSTI, KI POMEMBNO PRISPEVAJO K RAZVOJU ^LOVE[TVA IN OHRANJANJU MIRU? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) F7A+B+C 01 - Reagan 28.0 02 - Gorba~ov 51.7 03 - Teacher 5.9 04 - Mitterand 5.5 05 - Radìv Gandhi 4.4 06 - Jaser Arafat 1.3 07 - Papè Janez Pavel II 7.3 08 - Perez de Quelliar 8.8 09 - Willy Brandt 5.1 10 - mati Tereza 1.8 97 - kdo drug 43.4 98 - nih~e ne prispeva 1.5 99 - ne ve kdo, ni navedel 36.6 00 - ni odgovora pod B, C, ma{ilo 98.7 G. RELIGIJA, CERKEV G1. ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI), ALI NE IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE? 1 - sem veren in redno, vsako nedeljo obiskujem verske obrede 12.4 2 - sem veren in pogosto, vsaj enkrat mese~no obiskujem verske obrede 9.3 3 - sem veren in le v~asih, ob velikih praznikih in posebnih prilònostih obiskujem verske obrede 28.3 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 6.3 5 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem verske obrede 3.9 6 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne in ne obiskujem verskih obredov 7.3 7 - nisem veren, vendar obiskujem verske obrede 2.8 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 27.9 9 - ne morem odgovoriti 1.8 G2. ALI STA PO VA[EM MNENJU VERA (RELIGIJA) IN CERKEV ^LOVEKU V NA[I DRU@BI POTREBNA, ALI NISTA POTREBNA? SJM 88 643 1 - vera ~loveku danes ni potrebna 5.9 2 - vera je potrebna ~loveku, ki si ne more, ali ne zna druga~e pomagati v stiskah in teàvah vsakodnevnega ‘ivljenja 23.4 3 - vera je potrebna neizobraènemu ~loveku, izobraèn pa je ne potrebuje 1.6 4 - ~loveku danes zado{~ajo osebna verska prepri~anja, medtem ko mu cerkev ni ve~ potrebna 11.4 5 - vera in povezanost s cerkvijo sta tudi za dana{njega ~loveka potrebni 38.1 6 - drugo 2.2 7 - ne more se odlo~iti 9.6 8 - nima mnenja o tem, ni razmi{ljal 7.8 G3. ALI RELIGIOZNOST OZIROMA NERELIGIOZNOST VPLIVA ALI NE VPLIVA NA ^LOVEKOVO PO[TENOST, MORALNOST? 1 - nereligiozen ~lovek ne more biti po{ten 0.8 2 - po{ten je lahko tudi nereligiozen ~lovek, vendar je làje biti po{ten, ~e si religiozen 13.4 3 - ~lovekova po{tenost ni odvisna od tega, ~e je religiozen ali nereligiozen 74.2 4 - po{ten je lahko tudi religiozen ~lovek, vendar je làje biti po{ten, ~e si nereligiozen 2.8 5 - religiozen ~lovek ne more biti po{ten 0.3 6 - ne more se odlo~iti, ne ve 8.5 G4. ALI JE PO VA[EM MNENJU PRI NAS DOVOLJ ALI PREMALO VERSKE SVOBODE GLEDE OSEBNEGA IZPOVEDOVANJA VERE? 1 - premalo 15.8 2 - dovolj 72.4 3 - preve~ 2.3 4 - sploh je ni 0.7 5 - ne ve, neodlo~en 8.8 G5. KAK[NA NAJ BI BILA PO VA[EM MNENJU VLOGA CERKVE V NA[I DRU@BI? ALI SOGLA[ATE ALI NE SOGLA[ATE Z DANIMI TRDITVAMI? ______________________________________________________________________________ sploh v glav- neod- v glav- popol- se ne nem se lo~en nem se noma se stri- ne stri- stri- stri- nja nja nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) cerkev naj bi u~ila verski nauk in skrbela za verske obrede 4.7 9.0 7.2 36.8 42.3 b) cerkev naj bi skrbela za moralno obna{anje vernikov 5.4 10.7 11.3 39.0 33.5 c) cerkev naj bi delovala na soci- alno humanitarnem podro~ju 6.0 10.3 17.6 35.5 30.6 d) cerkev naj bi oblikovala politi- ~na stali{~a in vzpodbujala 42.2 18.9 21.6 10.3 6.9 politi~no delovanje vernikov ______________________________________________________________________________ G6. O TEM, KDO OZIROMA KAJ JE BIL JEZUS KRISTUS, OBSTOJA VE^ RAZLI^NIH MNENJ. KATERO OD NAVEDENIH MNENJ JE ZA VAS SPREJEMLJIVO? 644 SJM 88 1 - Jezus sploh ni nikdar ‘ivel, je le izmi{ljen, je mit, legenda 9.5 2 - Jezus je v resnici ‘ivel, vendar je bil le izreden ~lovek, okrog katerega so se pozneje spletle legende in pri~evanja 35.2 3 - Jezus je v resnici ‘ivel, bil je bog, ki se je u~love~il, bil je hkrati bog in ~lovek 21.3 4 - o tem je ‘e premi{ljal, vendar se ne more odlo~iti, kaj je pravilno 23.2 5 - o tem ni razmi{ljal, ker ga ne zanima 10.7 G7. V NA[EM DNEVNEM TISKU SO BILE PONOVNO OBJAVLJENE VESTI, DA NAMERAVA PAPE@ JANEZ PAVEL II. OBISKATI JUGOSLAVIJO IN TUDI SLOVENIJO. ALI VI TAK OBISK ODOBRAVATE ALI GA NE ODOBRAVATE? 1 - odobrava 81.1 2 - ne odobrava 4.8 3 - ne ve, neodlo~en 14.2 H. KULTURA, PROSTI ^AS NH1. ALI STE V ^ASU OD LANSKEGA APRILA DO SEDAJ PREBRALI KAK[NO KNJIGO? (^e da) KOLIKO PRIBLI@NO STE JIH V TEM ^ASU PREBRALI? (NH1 je nova, recodirana variabla; originalna variabla H1 je v datoteki SJM88) 0 - nobene ni prebral 39.9 1 - 1 do 3 knjige 20.9 2 - 4 do 6 knjig 13.8 3 - 7 do 10 knjig 10.5 4 - 11 do 15 knjig 4.4 5 - 16 do 30 knjig 6.9 6 - 31 in ve~ knjig 3.6 H2. KAK[NE KNJIGE GLEDE NA VSEBINO PREDVSEM BERETE? IZBERITE NAJVE^ TRI ODGOVORE IN JIH RAZVRSTITE PO POMENU. (V prikazu so vsi trije odgovori se{teti!) 01 - o sodobni socialni tematiki 8.0 02 - o ‘ivljenju na vasi 13.3 03 - z ljubezensko tematiko 30.0 04 - potopise 11.3 05 - kriminalke 21.0 06 - znanstveno fantastiko 5.2 07 - zgodovinske teme 23.3 08 - knjige o NOB 10.9 09 - ‘ivljenjepisi 13.9 10 - mladinska knjièvnost 5.6 11 - poljudno znanstvena dela 10.9 12 - drùboslovna literatura 6.0 13 - strokovne knjige 21.8 14 - esejistika 2.4 15 - priro~niki in podobno 16.5 16 - drugo 5.0 99 - ne bere knjig 28.2 00 - ni drugega in/ali tretjega odgovora 66.9 H3. IN KAK[NE KNJIGE PREDVSEM BERETE GLEDE NA ZVRST: SJM 88 645 1 - romane 49.2 2 - novele 2.6 3 - poezijo 1.0 4 - dramatiko 1.3 5 - strokovno literaturo 17.9 6 - ne bere knjig 28.1 NH4 ALI OBISKUJETE KNJI@NICO? (~e da) KOLIKOKRAT STE BILI V KNJI@NICI OD LANSKEGA APRILA DO DANES? 1 - 1 krat 2.4 2 - 2 krat 1.1 3 - 3 krat 1.4 4 - 4 krat 1.0 5 - 5 krat in ve~ 16.2 9 - v tem ~asu ni bil v knjìnici 13.3 0 - sploh ne obiskujem knjìnice 64.6 H5. KAK[NO KNJI@NICO PREDVSEM OBISKUJETE? 1 - splo{no izobraèvalno 14.9 2 - potujo~o knjìnico 1.1 3 - {olsko knjìnico 2.1 4 - dru{tveno knjìnico 3.4 5 - strokovno knjìnico 2.6 6 - {tudijsko, fakultetno, NUK 5.5 7 - ne obiskuje knjìnice 70.5 NH6 ALI BI LAHKO REKLI, DA IMATE DOMA SVOJO KNJI@NICO? (^e da) KOLIKO KNJIG PRIBLI@NO IMATE DOMA? 1 - do 30 knjig 18.2 2 - 31 do 60 knjig 15.6 3 - 61 do 100 knjig 15.3 4 - 101 do 120 knjig 1.7 5 - 121 do 150 knjig 5.2 6 - 151 in ve~ knjig 30.4 0 - nima knjig 13.6 NH7 ALI STE SI KDAJ OGLEDALI PREDSTAVO KAK[NEGA POKLICNEGA GLEDALI[^A, OPERE, BALETA? (~e da) KOLIKOKRAT STE BILI V ^ASU OD LANSKEGA APRILA DO SEDAJ NA KAK[NI TAKI PREDSTAVI? 1 - 1 krat 7.0 2 - 2 krat 5.7 3 - 3 krat 4.5 4 - 4 krat 2.1 5 - 5 krat in ve~krat 8.6 9 - v tem ~asu ni bil na tak{ni predstavi 42.8 0 - sploh {e ni bil na tak{ni predstavi 29.3 NH8 ALI STE BILI V TEM ^ASU NA KAK[NI AMATERSKI GLEDALI[KI PRIREDITVI, NA PREDSTAVI KAK[NE GLEDALI[KE SKUPINE, IPD.? (~e da) KOLIKOKRAT? 646 SJM 88 1 - 1 krat 9.9 2 - 2 krat 6.4 3 - 3 krat 3.3 4 - 4 krat 1.1 5 - 5 krat in ve~ 4.2 9 - v tem ~asu ni bil na tak{ni predstavi 50.5 0 - sploh ne hodi v gledali{~e 24.6 H9. ALI SPREMLJATE NA LJUBLJANSKI TELEVIZIJI ... ______________________________________________________________________________ ne gleda ne gleda gleda gleda TV teh oddaj redko pogosto redno 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) TV drame 3.9 6.0 39.1 30.7 20.3 b) TV filme 3.6 3.6 29.9 40.3 22.7 c) TV nadaljevanke 3.8 4.9 25.1 34.7 31.6 d) razne oddaje iz kulture 4.1 14.1 39.4 28.4 13.9 ______________________________________________________________________________ H10. ALI STE BILI KDAJ NA KAK[NI KONCERTNI PRIREDITVI? (^e da) NA KAK[NI IN KOLIKORAT STE BILI V ^ASU OD LANSKEGA APPRILA DO DANES? ______________________________________________________________________________ 1x 2x 3x 4x 5x sploh v tem in ni ~asu ve~ bil ne 1 2 3 4 5 0 9 ______________________________________________________________________________ NH10A Na solisti~nem koncertu 3.2 1.2 0.6 0.2 1.8 54.1 38.9 NH10B Na simfoni~nem, komornem koncertu 3.1 1.6 0.7 0.2 1.5 55.4 37.4 NH10C Na zborovskem koncertu 6.1 3.0 1.9 0.8 3.5 45.0 39.7 NG10D Na koncertu narodno zabavne glasbe 5.2 2.8 1.5 0.5 2.5 44.2 43.3 NH10E Na zabavno glasbeni prireditvi s popevkami 5.6 3.1 1.8 0.3 3.7 44.0 41.4 NH10F Na jazz koncertu 1.6 0.6 0.1 0.0 0.3 61.6 35.7 NH10G Na rock, pop koncertu ... 2.9 1.0 0.6 0.5 2.1 57.2 35.8 ______________________________________________________________________________ NH11 ALI KUPUJETE GRAMOFONSKE PLO[^E, KASETE? (~e da) KOLIKO PRIBLI@NO STE JIH KUPILI OD LANSKEGA APRILA DO DANES? 0 - sploh ne kupuje plo{~, kaset 30.0 1 - 1 do 4 4.9 2 - 5 in ve~ 48.0 9 - ni kupil plo{~, kaset v tem ~asu 17.1 (^e kupuje plo{~e, kasete) H12. KAK[NO ZVRST GLASBE PREDVSEM KUPUJETE? SJM 88 647 1 - klasi~na glasba 6.3 2 - moderna glasba 8.0 3 - zborovska glasba 0.9 4 - narodno zabavna glasba 23.4 5 - popevke 14.2 6 - jazz 0.5 7 - rock, pop ... 6.2 8 - otro[ka glasba, pesmi 3.3 9 - drugo 1.0 0 - ne kupuje plo{~, kaset 36.3 H13. ALI OBISKUJETE KINO? (~e da) KAKO POGOSTO? 1 - 1 krat tedensko 3.4 2 - 2 do 3 krat mese~no 5.3 3 - 1 krat mese~no 6.7 4 - bolj poredko 31.2 5 - ne obiskuje kina 53.3 H15. ALI STE SI KDAJ OGLEDALI ...? (~e da) KOLIKOKRAT OD LANSKEGA APRILA DO DANES STE SI OGLEDALI? ______________________________________________________________________________ 1krat 2krat 3krat 4krat 5 in ve~ sploh v tem ni ~asu bil ne ______________________________________________________________________________ a) prilònostno likovno razstavo 7.8 5.4 3.1 1.4 7.6 39.5 35.2 b) stalno zbirko galerije 4.9 2.2 1.1 0.5 3.7 45.7 41.8 c) stalno zbirko muzeja 7.1 2.9 1.5 0.4 4.3 40.4 43.3 ______________________________________________________________________________ H16. ALI STE KDAJ KUPILI KAK[NO LIKOVNO DELO? 1 - da 30.2 2 - ne 69.8 H17. ALI SE SAMI, OZIROMA ORGANIZIRANO, V DRU[TVU, UKVARJATE S KAK[NO UMETNI[KO DEJAVNOSTJO? (^e da) S KATERO? ______________________________________________________________________________ se ne se sam se organi- ukvarja zase zirano v dru{tvu 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) poje, v zboru, oktetu 92.0 4.2 3.9 b) igra instrument 91.6 7.6 0.9 c) je ~lan igralske skupine, recitator 98.2 0.3 1.5 d) pi{e prozo, poezijo 97.1 2.7 0.2 e) slika, kipari 95.5 3.9 0.6 f) ple{e, folkora, balet 91.1 7.5 1.4 ______________________________________________________________________________ H18. KAKO POGOSTO HODITE NA, V ... ______________________________________________________________________________ 648 SJM 88 1-2 krat 2-3 krat 1-krat nekajkrat nikoli tedensko mese~no mese~no letno 1 2 3 4 0 ______________________________________________________________________________ a) tekme, {portne prireditve 5.0 4.4 5.5 25.4 59.6 b) sprehode, izlete 20.8 19.9 13.3 30.1 16.0 c) obiske prijateljem, sorodnikom 25.8 27.9 18.4 23.1 4.9 d) telovadbo, trim, smu~anje, ipd. 13.7 8.0 6.5 19.9 52.0 e) gostilne, restavracije 12.2 10.9 9.0 30.4 37.4 ______________________________________________________________________________ I. RAZNO NI1 POGOJI IN MO@NOSTI ZA @IVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DE@ELAH. ZASTAVILI VAM BOMO VRSTO VPRA[ANJ, VI PA POVEJTE DE@ELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI. PRI IZBORU MED DRUGIMI DE@ELAMI UPO- [TEVAJTE TUDI JUGOSLAVIJO. KATERA DE@ELA IMA PO VA[EM MNENJU PREDNOST GLEDE ...? (zaradi primerjave rezultatov, pa tudi preglednosti, na tem mestu prikazujemo kraj{o verzijo; dalj{a verzija vsebuje pod {ifro: druga deèla, katera, naslednje {ifre: 2 - ZRN 3 - Japonska 4 - ZDA, Amerika 5 - [vica 6 - druge dràve Z Evrope 7 - SZ, druge dràve V Evrope 8 - katerakoli druga dràva) ______________________________________________________________________________ prednost ima: nobena ne ve Jugoslavija druga deèla, nima neod- katera prednosti lo~en 1 2 9 0 ______________________________________________________________________________ a) mònosti za napre- 18.5 34.8 8.8 37.9 dovanje ~loveka b) mònosti za {olanje 44.7 15.9 10.8 28.6 c) razvitega kulturnega 29.3 22.5 10.7 37.5 ‘ivljenja d) skrbi za ljudi v 50.0 12.7 8.5 28.8 bolezni, brezposelnosti d) svobode izpovedovanja vere, ter odnosov med 28.0 29.6 9.2 33.3 cerkvijo in dràvo f) dobrega gospodarjenja 6.2 55.1 5.4 33.3 g) miroljubne politike 36.5 16.6 10.6 36.3 in ugleda h) hitrega razvoja 6.9 62.8 3.6 26.7 znanosti in tehnike i) naravnih lepot deèle 63.4 11.9 6.7 18.0 ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ prednost ima: nobena ne ve Jugoslavija druga deèla, nima neod- SJM 88 649 katera prednosti lo~en 1 2 9 0 ______________________________________________________________________________ j) mònosti vplivanja ljudi na drùbene odlo~itve 24.0 14.7 10.8 50.4 k) tovari{kih odnosov in enakosti med ljudmi 33.4 8.2 15.5 42.9 l) odprtosti in spre- jemljivosti za nove ideje 18.6 22.9 9.5 49.0 ______________________________________________________________________________ I2. LETOS BO MINILO 40 LET OD TAKO IMENOVANE “RESOLUCIJE INFORMBIROJA". ALI VESTE, ZA KAJ JE TEDAJ [LO, KAJ JE TO BILO? 1 - ve, navaja utrezno o informbiroju 44.8 2 - navaja kaj drugega, kaj 0.8 3 - ne ve, neodlo^en 54.4 (^e ve) I3. KAK[EN POMEN JE IMELA RAZRE[ITEV SPOPADA MED JUGOSLAVIJO IN SOVJETSKO ZVEZO LETA 1948 ZA NADALJNJI RAZVOJ PRI NAS IN V SVETU? 1 - ne ve, kaj je informbiro 48.1 2 - ne ve kak{en pomen 12.1 3 - otresli smo se Stalina, uprli smo se, nismo se podredili 7.9 4 - lastnen socialisti~ni razvoj, razvoj humanej{ega socializma, samoupravljanje 8.3 5 - neodvisnost, samostojnost, suverenost 16.3 6 - izstop iz vzhodnega bloka, lastna zunanja, politika, neuvr{~eno gibanje 2.9 7 - naslonitev na Zahod 0.7 8 - razvoj industrije, gospodarska osamosvojitev 1.3 9 - ni imelo ve~jega pomena, slabi notranji odnosi, zapiranje nedol`nih ljudi 0.5 0 - brez odgovora 1.8 I4. V SLOVENSKI JAVNOSTI @E NEKAJ ^ASA TE^E RAZPRAVA O TEM, DA BI TUDI SLOVENIJA IMELA SVOJO DR@AVNO HIMNO. ALI JE TO POTREBNO, ALI NE? 1 - da, imeti moramo svojo himno 36.3 2 - ne, jugoslovanska himna naj bo tudi slovenska 29.1 3 - ne, sploh ni potrebno, da ima Slovenija svojo himno 19.1 4 - ne ve, neodlo~en 15.5 (^e da) I5. KATERO PESEM BI IZBRALI ZA SLOVENSKO DR@AVNO HIMNO? (Vpra{anje je bilo postavljeno kot odprto!) 1 - Zdravljica 22.1 2 - Naprej zastave slave 3.0 3 - neko drugo pesem 2.1 8 - ne ve katero 24.9 9 - ni treba, da imamo svojo dràvno himno 47.9 650 SJM 88 I6. PRIHODNOST VSAKE DRU@BE JE ODVISNA TUDI OD SPOSOBNOSTI IN VREDNOT NJENE MLADINE. ALI DANA[NJI SLOVENSKI MLADI GENERACIJI ZAUPATE, ALI NE? 1 - popolnoma ji zaupa 33.7 2 - v glavnem ji zaupa 50.3 3 - v glavnem ji ne zaupa 7.5 4 - sploh ji ne zaupa 2.0 5 - ne ve, neodlo~en 6.6 I7. ALI SOGLA[ATE ALI NE SOGLA[ATE S TRDITVIJO, DA DANA[NJA SLOVENSKA MLADINA NIMA NOBENIH CILJEV IN IDEALOV? 1 - da, sogla{a 10.4 2 - ne, ne sogla{a 76.8 3 - ne ve, neodlo~en 12.9 I8. ALI JE PO VA[I OCENI DANA[NJA MLADINA BOLJ ALI MANJ KRITI^NA DO DRU@BENIH VPRA[ANJ, KOT SO BILE PREJ[NJE GENERACIJE? 1 - bolj je kriti~na 76.5 2 - priblìno enako je kriti~na 12.1 3 - manj je kriti~na 3.6 4 - ne ve, neodlo~en 7.8 I9. KRVODAJALSTVO JE POMEMBNO ^LOVE[KO DEJANJE, KI RE[UJE @IVLJENJA. ALI STE VI @E DAROVALI KRI OZIROMA ALI BI JO TUDI VI DAROVALI? 1 - da, jo je in jo {e bo 33.2 2 - da, jo je ‘e, a je ne bo ve~ 9.7 3 - daroval bi jo, daroval jo bo 22.6 4 - daroval bi jo, a je ne more 21.2 5 - ne bi jo daroval 6.4 6 - ne ve, ne more se odlo~iti 6.9 NI10 ALI KADITE? (^e ne) ALI STE KDAJ KADILI? (~e da) KOLIKO CIGARET, CIGAR, PIP PRIBLI@NO NA DAN POKADITE? 1 - 1 do 10 na dan 10.4 2 - 11 do 20 na dan 19.0 3 - 21 do 30 na dan 2.5 4 - 31 in ve~ na dan 2.2 0 - nikoli ni kadil 50.7 9 - je kadil, a ne kadi ve~ 15.2 I11. DEL GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI PRI NAS DELUJE KOT OBRT. KAK[NO JE VA[E MNENJE O POSLOVNI USPE[NOSTI OBRTNIKOV V SLOVENIJI? 1 - so poslovno neuspe{ni 7.3 2 - so poslovno uspe{ni 69.3 3 - so poslovno izredno uspe{ni 14.2 4 - ne ve, neodlo~en 9.3 SJM 88 651 I12. KAJ MENITE, ALI BI MORALI Z VIDIKA PRIHODNJEGA RAZVOJA SLOVENIJE OBRT POSPE[EVATI ALI ZAVIRATI? 1 - pospe{evati 90.2 2 - neodlo~en, kot sedaj 8.8 3 - zavirati 1.0 J. ^ASOPISI J1. ALI BERETE ^ASNIKE? KATERE OD NA[TETIH BERETE IN KAKO POGOSTO? ______________________________________________________________________________ redno pogosto v~asih nikoli bere bere bere ne bere 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ A1 01 - Delo 22.1 12.1 31.7 34.1 A2 02 - Ljubljanski dnevnik 14.2 5.2 23.8 56.8 A3 03 - Ve~er 14.4 6.7 15.2 63.8 A4 04 - Komunist 5.1 1.7 13.4 79.8 A5 05 - Delavska enotnost 3.7 3.9 21.4 71.0 A6 06 - Teleks 4.0 5.0 31.8 59.2 A7 07 - Na{i razgledi 1.6 1.2 9.9 87.3 A8 08 - Teorija in praksa 0.5 0.9 6.1 92.6 A9 09 - Nova revija 1.3 1.5 10.8 86.4 A10 10 - Nedeljski dnevnik 37.7 12.0 26.0 24.4 A11 11 - Na{a obramba 8.1 4.8 24.0 63.0 A12 12 - Ob~an 4.3 1.6 5.4 88.7 A13 13 - TV 15 2.7 0.8 6.9 89.5 A14 14 - Jana 16.2 12.0 41.3 30.5 A15 15 - Na{a ‘ena 6.9 5.3 30.7 57.0 A16 16 - 7D 7.8 5.1 24.4 62.7 A17 17 - Stop 12.2 8.2 30.2 49.4 A18 18 - Avto magazin 6.8 5.3 20.5 67.4 A19 19 - Mladina 12.0 11.6 25.7 50.7 A20 20 - Druìna 7.7 3.1 14.9 74.3 A21 21 - Zdravje 4.8 4.2 29.2 61.8 A22 22 - Antena 5.9 6.9 33.6 53.6 A23 23 - Ognji{~e 9.5 2.5 15.1 72.9 A24 24 - Kme~ki glas 6.9 3.0 15.0 75.1 A25 25 - Moj Mikro 1.7 0.7 9.0 88.6 A26 26 - Pavliha 1.3 2.0 26.4 70.3 A27 27 - Zabavnik 1.3 2.3 20.7 75.8 A28 28 - Kaj 3.9 6.0 27.2 62.9 A29 29 - Pokrajinski ~asopisi 20.9 6.3 13.3 59.6 A30 30 - Ob~inska glasila, glasila DO 33.0 7.1 12.6 47.3 ______________________________________________________________________________ J2. PREDPOSTAVIMO, DA BI SE VA[ FINAN^NI POLO@AJ POSLAB[AL, ALI PA DA BI BILI TAKO ZAPOSLENI, DA NE BI IMELI ^ASA ZA BRANJE. KATEREMU OD TEH ^ASOPISOV OZIROMA REVIJI BI SE NAJPREJ ODREKLI? 01 - Delo 3.1 02 - Ljubljanski dnevnik 2.4 03 - Ve~er 1.8 04 - Komunist 1.0 05 - Delavska enotnost 0.7 06 - Teleks 1.7 652 SJM 88 07 - Na{i razgledi 0.2 08 - Teorija in praksa 0.0 09 - Nova revija 0.2 10 - Nedeljski dnevnik 5.6 11 - Na{a obramba 2.5 12 - Ob~an 0.1 13 - Tv 15 0.4 14 - Jana 5.9 15 - Na{a ‘ena 1.3 16 - 7 D 1.4 17 - Stop 3.6 18 - Avto magazin 2.1 19 - Mladina 0.7 20 - Druìna 0.3 21 - Zdravje 0.3 22 - Antena 3.5 23 - Ognji{~e 0.5 24 - Kme~ki glas 0.9 25 - Moj mikro 0.3 26 - Pavliha 0.6 27 - Zabavnik 1.3 28 - Kaj 2.5 29 - Pokrajinski ~asopisi 1.4 28 - Ob~insko glasilo, glasilo DO 0.5 98 - ne bere ~asopisov, revij 1.9 99 - ne ve kateremu, nobenemu 51.0 J3. ^E BI IMELI VE^ PROSTEGA ^ASA IN VE^ DENARJA, KATEREGA OD NA[TETIH ^ASOPISOV ALI REVIJ BI [E DODATNO NARO^ILI OZIROMA REDNO KUPOVALI? 01 - Delo 6.9 02 - Ljubljanski dnevnik 2.5 03 - Ve~er 3.3 04 - Komunist 0.2 05 - Delavska enotnost 0.2 06 - Teleks 2.1 07 - Na{i razgledi 1.2 08 - Teorija in praksa 0.6 09 - Nova revija 2.0 10 - Nedeljski dnevnik 4.2 11 - Na{a obramba 0.6 12 - Ob~an 0.0 13 - Tv 15 0.3 14 - Jana 3.2 15 - Na{a ‘ena 3.7 16 - 7D 1.3 17 - Stop 1.0 18 - Avto magazin 1.1 19 - Mladina 4.3 20 - Druìna 0.5 21 - Zdravje 5.7 22 - Antena 0.7 23 - Ognji{~e 0.2 24 - Kme~ki glas 1.5 25 - Moj mikro 1.2 26 - Pavliha 0.8 27 - Zabavnik 0.2 28 - Kaj 0.5 29 - Pokrajinski ~asopisi 0.9 30 - Ob~insko glasilo, glasilo DO 0.1 98 - ne bere ~asopisov, revij 1.5 99 - ne ve katerega, nobenega 47.4 SJM 88 653 J4. ALI BERETE KATEREGA OD NA[TETIH SRBOHRVA[KIH ^ASOPISOV OZIROMA REVIJ IN KAKO POGOSTO? ______________________________________________________________________________ redno pogosto v~asih nikoli 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) Vjesnik 0.6 1.0 9.5 88.9 b) Borba 0.4 0.2 5.2 94.2 c) Politika 0.3 0.5 4.1 95.0 d) Sportske novosti 4.7 5.2 14.7 75.4 e) Danas 1.2 1.8 8.4 88.6 f) Start 1.2 2.2 14.2 82.4 g) Duga 0.4 0.6 7.9 91.2 h) Intervju 0.1 0.4 2.6 96.9 i) Nin 0.3 0.4 4.7 94.6 ______________________________________________________________________________ J5. ALI KUPUJETE KAK[NO TUJO REVIJO ALI ^ASOPIS? (~e da) KATERO? J6. ^E BI IMELI DOVOLJ ^ASA, DENARJA IN ZNANJA TUJEGA JEZIKA, KATERO TUJO REVIJO ALI ^ASOPIS BI [E KUPOVALI? (zajeli smo dva odgovora; v prikazu sta se{teta, vsota je torej 200 %) J5A+J5B J6A+J6B kupuje bi kupoval 1 - Burda 6.1 4.0 2 - Neue Mode 3.2 1.3 3 - druge nem{ke revije, ~asopise 6.2 8.0 4 - italijanske revije, ~asopise 1.5 1.4 5 - angle{ke, ameri{ke revije, ~asopise 2.7 5.2 6 - druge revije 1.8 3.7 9 - ne kupuje nobene, ne ve, katero bi kupoval 83.5 80.2 J7. ALI POLU[ATE RADIO? (~e da) KAKO POGOSTO? 1 - vsak dan 81.5 2 - ve~krat tedensko 9.0 3 - redko 8.1 4 - ne poslu{a radia 1.3 J8. KATERE RADIJSKE POSTAJE OBI^AJNO POSLU[ATE? (vpra{anje je bilo postavljeno kot kumulativno; navedeni so samo pozitivni odgovori) A1 3 - Radio Ljubljana (I,II,III. program) 95.7 A2 3 - lokalne radijske postaje 59.3 A3 3 - Zagreb 21.6 A4 3 - Celovec, ORF (avstrijski programi) 11.8 A5 3 - Trst, RAI (italijanski programi) 6.7 A6 3 - Vatikan 1.7 A7 3 - Pariz 0.5 A8 3 - London, BBC 1.8 A9 3 - Glas Amerike 1.6 A10 3 - Moskva 0.5 A11 3 - Tirana 0.6 A12 3 - Peking 0.3 A13 3 - Koeln (Deutsche Welle) 1.3 A14 3 - druge postaje 3.6 9 - ne poslu{a radia 2.3 654 SJM 88 J9. ALI GLEDATE TELEVIZIJO? (^e da) KATERE TELEVIZIJSKE PROGRAME GLEDATE? ______________________________________________________________________________ redno v~asih nikoli ne gleda TV 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) I. in II. program TV Ljubljana 74.0 21.8 1.9 2.3 b) I. in II. program TV Zagreb 30.5 40.2 26.7 2.7 c) TV Koper 9.4 26.1 61.8 2.7 d) I. in II. program ORF 11.0 19.2 67.2 2.6 e) RAI, italijanska TV 4.9 6.2 86.4 2.6 f) madàrska televizija 0.1 0.4 96.8 2.7 g) programe kabelske televizije 4.4 2.6 90.4 2.7 ______________________________________________________________________________ K. STALI[^A O KAZNIVIH DEJANJIH K1. V JAVNOSTI SE DOSTI GOVORI IN PI[E O ODPRAVI TISTIH ^LENOV KAZENSKEGA ZAKONIKA SFRJ, KI OMEJUJEJO SVOBODO GOVORA IN MI[LJENJA. ALI VI OSEBNO MENITE, DA NEKDO, KI JAVNO KRITI^NO GOVORI, RAZMI[LJA, PI[E, ZASLU@I KAZEN TAKO KOT NEKDO, KI KRADE, OGRO@A @IVLJENJE DRUGIH LJUDI, IPD.? 1 - da, to je kriminalno dejanje in ga je treba kaznovati 10.7 2 - ne, to sploh ni kriminalno dejanje in ga ni mogo~e kaznovati 74.5 3 - ne ve, neodlo~en 14.8 K2. NEKATERE VRSTE DEJANJ SO OPREDELJENE KOT KAZNIVA DEJANJA IN SE LAHKO NJIHOVI STORILCI NA SODI[^U RAZLI^NO KAZNJUJEJO. ZA KATERA OD NAVEDENIH KAZNIVIH DEJANJ JE PO VA[EM MNENJU STORILCE TREBA KAZNOVATI STRO@JE, ZA KATERE MILEJE IN ZA KATERA TAKO KOT DOSLEJ? ______________________________________________________________________________ kaznovati kaznovati kaznovati ne ve sploh ne stròje kot doslej mileje kaznovati 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) navadna premoènjska kaz- niva dejanja (tatvine, vlomi) 66.2 27.8 0.5 5.5 b) nasilni{ko vedenje 83.2 13.1 0.3 3.3 c) gospodarska kazniva de- janja (poneverbe, goljufije) 88.7 7.8 0.2 3.3 d) dejanja onesnaèvanja okolja 76.8 16.7 1.7 4.7 e) dejanja spolnega nasilja 89.7 6.8 0.1 3.3 f) verbalni politi~ni delikt (dodatno {ifrirana modali- teta: sploh ne kaznovati) 12.2 8.2 4.5 10.7 64.4 g) kazniva dejanja v prometu 49.4 39.4 5.0 6.2 h) kr{itve samoupravnih pravic 47.7 34.2 3.4 14.7 i) trpin~enje otrok, nasilje v druìnskem krogu 91.3 5.4 0.2 3.0 ______________________________________________________________________________ K3. PRAVNI STROKOVNJAKI PREDLAGAJO, DA BI V NA[I KAZENSKI ZAKONODAJI UKINILI SJM 88 655 SMRTNO KAZEN. IN KAJ VI MISLITE O SMRTNI KAZNI? 1 - ukiniti jo je treba 24.0 2 - treba jo je ohraniti 40.6 3 - uporabo smrtne kazni v kazenskem zakonu je treba {e raz{iriti 9.0 4 - ne ve, neodlo~en 21.3 5 - na{ zakon ne predvideva smrtne kazni 5.1 K4. ALI STE BILI V ZADNJIH PETIH LETIH KDAJ NAMERNO TELESNO ALI PREMO@ENJSKO O[KODOVANI? 1 - ni bil o{kodovan 88.4 2 - da, premoènjsko 8.5 3 - da, telesno 2.0 4 - da, oboje 1.0 K5. ^E STE BILI O[KODOVANI, KDO VAS JE O[KODOVAL? (vpra{anje je bilo postavljeno kot kumulativno; navedeni so samo pozitivni odgovori) A1 3 - sorodnik 0.8 A2 3 - sodelavec v delovni organizaciji 0.5 A3 3 - delovna organizacija, ustanova 2.4 A4 3 - prijatelj, dober znanec 1.2 A5 3 - prilònostni znanec 1.4 A6 3 - kdo drug, neznana oseba 6.0 9 - ni bil o{kodovan 86.2 K6. ^E STE BILI O[KODOVANI, ALI JE POVZRO^ENA [KODA BILA: (ocenite po sedanji vrednosti dinarja) 1 - manj{a od 50.000 din 1.6 2 - nad 50.000 do 200.000 din 2.3 3 - ve~ja kot 200.000 din 4.7 4 - bil je o{kodovan, vendar ne more oceniti {kode 2.6 5 - ni bil o{kodovan 88.9 K7. ^E STE BILI O[KODOVANI, KAJ STE STORILI? 1 - ni~ ni storil 2.5 2 - pogovoril se je s storilcem 0.9 3 - prijavil je delovni organizaciji 0.7 4 - prijavil je policiji ali toìlstvu 6.0 5 - toìl je 1.0 6 - drugo 0.4 7 - ni bil o{kodovan 88.5 656 SJM 88 L. PODARIM - DOBIM L1. AKCIJO “PODARIM-DOBIM” NAJBR@ POZNATE. ALI STE V NJEJ SODELOVALI TUDI VI, ALI KDO OD ^LANOV O@JE DRU@INE? 1 - da, sodelovali so 77.1 2 - pozna, vendar niso sodelovali 21.4 9 - ne pozna akcije “Podarim - dobim” 1.5 L2. KOLIKOKRAT STE VI,VA[A DRU@INA SODELOVALI V AKCIJI “PODARIM - DOBIM”? 1 - letos prvi~ 4.6 2 - letos drugi~ 16.0 3 - letos tretji~ 15.5 4 - letos ~etrti~ 39.2 5 - prej je, sedaj pa ne ve~ 5.2 6 - nikoli ni sodeloval, a ve za to akcijo 18.0 9 - ne pozna akcije “Podarim-dobim” 1.5 L3. KOLIKO RAZGLEDNIC VSEGA SKUPAJ STE DOSLEJ KUPILI? (Navedite priblìno {tevilo) 1 - 1, 2 3.8 2 - 3, 4 6.8 3 - 5 in ve~ 67.9 8 - ni kupil razglednic, a ve za akcijo 19.9 9 - ne pozna akcije “Podarim-dobim” 1.6 L4. ZAKAJ SO PO VA[EM MNENJU LJUDJE PREDVSEM SODELOVALI V TEJ AKCIJI? 1 - zaradi privla~nih nagrad 44.0 2 - zaradi pomo~i smu~arskim reprezentantom 49.4 3 - ne ve zakaj 5.2 9 - ne pozna akcije “Podarim-dobim” 1.4 L5. KAJ MENITE, V KAK[NI MERI JE K REZULTATOM NA[IH SMU^ARJEV IN SKAKALCEV V LETO[NJI TEKMOVALNI SEZONI PRISPEVALA (MATERIALNO IN MORALNO) TUDI AKCIJA “PODARIM-DOBIM”? 1 - mnogo 81.3 2 - le malo 7.2 3 - akcija ni imela posebnega vpliva 1.9 4 - ne ve, neodlo~en 8.2 9 - ne pozna akcije “Podarim-dobim” 1.4 L6. ^E V AKCIJI “PODARIM-DOBIM” NISTE DOBILI NE VI, NE VA[A DRU@INA NITI NAJMANJ[E NAGRADE, KAKO BI TO OCENILI? 1 - bili so zelo razo~arani 1.4 2 - bili so razo~arani, vendar ne zelo 13.7 3 - niso bili razo~arani 61.9 4 - dobili so nagrado 1.8 5 - niso sodelovali 19.7 6 - ne pozna akcije “Podarim-dobim” 1.4 SJM 88 657 L7. ALI BI OB PONOVLJENI AKCIJI “PODARIM-DOBIM” VI OZIROMA VA[A DRU@INA SPET SODELOVALI V NJEJ? 1 - zelo verjetno bi sodelovali 56.7 2 - verjetno bi sodelovali 22.3 3 - ne ve, ali bi sodelovali, ali ne 8.8 4 - verjetno ne bi sodelovali 5.8 5 - prav gotovo ne bi sodelovali 4.9 9 - ne pozna akcije “Podarim-dobim” 1.5 L8. KOLIKO NOVOLETNIH DARILNIH ^ESTITK “PODARIM-DOBIM” STE KUPILI V LETU 1987? 1 - 1,2 12.2 2 - 3,4 12.5 3 - 5 in ve~ 17.7 0 - nobene, a ve za to akcijo 55.7 9 - ne pozna akcije “Podarim-dobim” 2.0 L9. KAKO BI PREDVSEM OCENILI RAVNANJE DELOVNIH ORGANIZACIJ, KI SO PRISPEVALE NAGRADE? 1 - ravnale so pametno, ker so si z u~inkovito propagando pove~ale ugled in priljubljenost 42.1 2 - pohvalno, saj so prispevale na ta na~in k uspehu smu~arske reprezentance 44.4 3 - ravnale so nespametno in so zapravile drùbeni denar 2.8 4 - ne ve, neodlo~en 9.3 9 - ne pozna akcije “Podarim-dobim” 1.4 M. DEMOGRAFIJA M1. STAROST (navajamo rezultate po starostnih skupinah, na voljo so tudi negrupirani podatki in podatki o letnicah rojstva) 1 - do 25 let 13.9 2 - 26 do 30 13.0 3 - 31 do 40 23.9 4 - 41 do 50 20.2 5 - 51 do 60 17.2 6 - 61 in ve~ 11.9 M2. SPOL 1 - mo{ki 47.1 2 - ‘enski 52.9 M3. KAK[NE NARODNOSTI STE? 01 - Albanec 0.1 02 - ^rnogorec 0.4 03 - Hrvat 3.1 04 - Italijan 0.2 05 - Madàr 0.0 06 - Makedonec 0.2 658 SJM 88 07 - Musliman 0.7 08 - Slovenec 91.7 09 - Srb 2.2 10 - Jugoslovan 1.2 11 - druge narodnosti 0.1 NAROD 1 - Slovenec 91.7 2 - drugo 8.3 M4. KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN? 1 - samski, nikoli nisem bil poro~en 18.9 2 - razvezan 2.9 3 - vdovec 6.2 4 - poro~en, izvenzakonska skupnost 72.0 M5. [TEVILO OSEB, KI Z NJIMI @IVITE V SKUPNEM GOSPODINJSTVU: ______________________________________________________________________________ 0 1 2 3 4 5 in ve~ ______________________________________________________________________________ a) skupaj oseb: 0.2 6.8 15.6 24.7 29.2 23.5 b) od tega pred{olskih otrok: 69.6 22.3 7.5 0.4 0.1 0.0 c) od tega otrok v osnovni {oli: 67.3 23.4 8.5 0.7 0.1 0.0 d) od tega u~encev v srednji {oli, {tudentov: 77.4 16.5 5.7 0.3 0.0 0.0 e) od tega zaposlenih: 15.2 23.7 46.4 10.1 3.5 1.1 ______________________________________________________________________________ M6. VIR REDNIH DOHODKOV GOSPODINJSTVA (DRU@INE): 1 - izklju~no kmetijstvo 4.0 2 - kmetijstvo in nekmetijstvo 19.3 3 - izklju~no nekmetijstvo 76.7 M7. ALI STE OZIROMA STE BILI KDAJ ZAPOSLENI? 1 - sem zaposlen 69.1 2 - nisem bil nikoli zaposlen 12.0 3 - bil sem, sedaj ne 19.0 M8. KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - imam vodstveni poloàj na ravni delovne enote, v okviru TOZD, DO 7.0 2 - imam vodilni poloàj na ravni TOZD,DO 4.4 3 - sem zaposlen, a nimam vodilnega ali vodstvenega poloàja 57.3 4 - nisem zaposlen 31.2 M9. KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC? (^e je zaposlen) KAK[NA JE VA[A PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 7.9 02 - PK, priu~en delavec 6.6 03 - KV delavec 19.4 SJM 88 659 04 - VKV delavec 4.9 05 - pomòni uslùbenec 0.2 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 1.8 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 19.4 08 - uslùbenec z vi{jo, visoko izobrazbo 10.7 09 - samostojni obrtnik, delodajalec 1.1 10 - samostojni obrtnik brez tuje delovne sile 1.1 11 - svobodni poklic 0.3 12 - kmet 2.7 13 - kme~ka gospodinja 4.7 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.3 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.9 16 - {tudent 2.5 17 - upokojenec 11.7 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 2.9 19 - druge vzdrèvane osebe 0.5 20 - drugo 0.5 KVALIF (prikazani rezultati so posledica zdruèvanja modalitet; osnovni podatki so na voljo v datotekah) 01 - uslùbenec z vi{jo, visoko, srednjo izobrazbo 30.1 02 - uslùbenec z nìjo izobrazbo, pomòni uslùbenec 2.1 03 - VKV 4.9 04 - KV 19.4 05 - NKV, PKV 14.4 06 - kmet, kme~ka gospodinja, pomagajo~i ~lan v kmetijstvu 7.8 07 - obrtnik 2.2 08 - gospodinja 2.9 09 - upokojenec 11.7 10 -drugo 4.6 (Za upokojence) M10. KAK[EN JE BIL VA[ POKLIC OZIROMA PRIZNANA KVALIFIKACIJA PRED UPOKOJITVIJO? 01 - NK delavec 2.4 02 - PK, priu~en delavec 2.3 03 - KV delavec 3.5 04 - VKV delavec 1.4 05 - pomòni uslùbenec 0.1 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 0.3 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 3.2 08 - uslùbenec z vi{jo, visoko izobrazbo 1.3 09 - samostojni obrtnik, delodajalec 0.2 10 - samostojni obrtnik brez tuje delovne sile 0.0 11 - svobodni poklic 0.0 12 - kmet 0.4 13 - kme~ka gospodinja 0.9 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.1 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.1 16 - {tudent 0.3 17 - upokojenec 0.7 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.5 19 - druge vzdrèvane osebe - 20 - drugo 0.1 21 - ni upokojenec 82.1 M11. KAK[NA JE BILA VA[A KVALIFIKACIJA OB PRVI ZAPOSLITVI? 660 SJM 88 01 - NK delavec 20.0 02 - PK, priu~en delavec 6.1 03 - KV delavec 25.3 04 - VKV delavec 2.7 05 - pomòni uslùbenec 0.6 06 - uslùbenec z nìjo izobrazbo 2.9 07 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 20.0 08 - uslùbenec z vi{jo, visoko izobrazbo 7.9 09 - samostojni obrtnik, delodajalec 0.2 10 - samostojni obrtnik brez tuje delovne sile 0.3 11 - svobodni poklic 0.1 12 - kmet 0.1 13 - kme~ka gospodinja 0.2 14 - pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.2 15 - u~enec, dijak, vajenec 0.2 16 - {tudent 0.4 17 - upokojenec 0.4 18 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.1 19 - druge vzdrèvane osebe - 20 - drugo 0.2 21 - nikoli ni bil zaposlen 11.9 M12. POVPRE^NI MESE^NI DOHODEK ANKETIRANCA ZNA[A 410.512,— din. PODATEK SE NANA[A ZA POVPRE^JE ZADNJIH 3 MESECEV; M13. NAVEDITE ZADNJO [OLO, KI STE JO KON^ALI, REDNO AL IZREDNO: 1 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 4.7 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole, 1 do 4 razrede nìje gimnazije 29.6 3 - nedokon~ana 2 ali 3 letna strokovna {ola 3.8 4 - kon~ana 2 ali 3 letna strokovna {ola, absolventi 22.7 3 letnega usmerjenega izobraèvanja 5 - nedokon~ana srednja {ola 2.1 6 - dokon~ana srednja {ola, absolventi 4-letnega usmerjenega izobraèvanja 23.0 7 - nedokon~ana vi{ja ali visoka {ola 2.7 8 - dokon~ana vi{ja {ola 5.8 9 - dokon~ana visoka {ola 5.6 M14. ALI STE VI ALI KDO OD VA[IH STAR[EV SODELOVALI V NOB? (^e da) KAKO? 1 - da, aktivno je sodeloval v borbenih formacijah NOB 23.0 2 - da, bil je aktivist, terenec, ilegalec 14.1 3 - materialno je pomagal gibanju 11.4 4 - ni sodeloval v NOB 50.5 5 - ne ‘eli odgovoriti 1.1 SJM 88 661 M15. ALI IMATE VI ALI VA[A DRU@INA: _________________________________________________________________________ DA NE 1 2 _________________________________________________________________________ a) stanovanje (lastni{ko) 13.5 86.5 b) stanovanjsko hi{o 64.5 35.5 c) vikend 7.3 92.7 d) osebni avto 73.9 26.1 e) motorno kolo, moped 34.0 66.0 f) televizijski sprejemnik 94.1 5.9 g) glasbeni stolp 19.1 80.9 h) pralni strol 96.3 3.7 i) pomivalni stroj 10.8 89.2 j) vrt 77.9 22.1 k) gradbeno parcelo 18.4 81.6 l) obdelovalno zemljo 39.9 60.1 _________________________________________________________________________ M16. V PRIHODNJE BOMO SPET S PODOBNIM VPRA[ALNIKOM SPRA[EVALI LJUDI O RAZLI^NIH STVAREH. ^E BOSTE SLU^AJNO SPET IZBRANI, ALI BOSTE ODGOVARJALI NA NA[A VPRA[ANJA, ALI BOSTE ODKLONILI ANKETIRANJE? 1 - bom spet odgovarjal 84.2 2 - ne bom odgovarjal 5.1 3 - ne vem, neodlo~en 10.7 VELIKOST NASELJA, KJER ANKETIRANEC @IVI: 1 - hi{a na samem, zaselek, vas 30.3 2 - vas, kraj, trg z nad 500 do 2000 prebivalci 22.5 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 8.2 4 - kraj z nad 4000 do 10000 prebivalci 7.4 5 - kraj z nad 10000 do 15000 prebivalci 12.9 6 - kraj z nad 15000 prebivalci (Ljubljana, Maribor) 18.8 TIP KRAJEVNE SKUPNOSTI, KJER @IVI ANKETIRANEC: 1 - mestna 35.5 2 - primestna 20.0 3 - va{ka 44.5 662 SJM 88 SJM 88 UST 663 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 88 - STALI[^A O USTAVNIH SPREMEMBAH Okraj{an naslov projekta: SJM88UST Osnovna vsebina projekta: ustavne spremembe (samostojnost republik, samoodlo~ba narodov, ocena ravnanja slovenske skup{~ine, financiranje JLA, vloga predsedstva Jugoslavije, razpis referenduma o spremembi ustave), ocena razmer v Sloveniji (odnosi z JLA, proces proti ~etverici, kulturni miting, odbor za varstvo ~lovekovih pravic), ugledni politiki, mitingi v Srbiji, mednacionalni odnosi, vzroki mednacionalnih zaostritev v Jugoslaviji. Naro~nik: Skup{~ina Socialisti~ne republike Slovenije Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Raziskovalni in{titut, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, Zdravko Mlinar, Cveto Trampù, Vera Kozmik, Lidija Herek, Janez [tebe Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2059. ^as izvedbe raziskave: oktober-november 1988. Datoteka: S88UST.DAT Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 88 - Stali{~a o ustavnih spremembah, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1988. 664 SJM 88 UST A. STALI[^A O USTAVNIH SPREMEMBAH A1. STROKOVNJAKI PRAVIJO, DA SO TRI MO@NE POTI JUGOSLAVIJE IZ SEDANJE DRU@BENE KRIZE. KATERA OD NJIH JE PO VA[I OCENI PRAVA? 1 - vrnitev k dràvnemu socializmu, trdi roki in avtoritarnemu reìmu 9.2 2 - obnova me{~anske drùbe po zahodnem vzorcu 13.6 3 - nova koncepcija samoupravljanja z uvedbo trì{~a v gospodarstvu in demokratizacijo ter s pravico do avtonomnih politi~nih gibanj 62.1 4 - ne ve, neodlo~en 15.1 A2. ^E GLEDATE Z VIDIKA JUGOSLAVIJE KOT CELOTE, ALI NAJ BI REPUBLIKE BILE ^IM BOLJ SAMOSTOJNE, ALI NAJ BI ^IM VE^ NALOG IN PRISTOJNOSTI CENTRALIZIRALI NA RAVNI FEDERACIJE, ALI PA NAJ OSTANE TAKO KOT DOSLEJ? 1 - republike, pokrajini naj bodo bolj samostojne 78.4 2 - pristojnosti moramo centralizirati v federaciji 5.1 3 - ostane naj tako kot doslej 12.3 4 - ne ve, neodlo~en 4.2 A3. KAJ MENITE, ALI BI REPUBLIKA SLOVENIJA V SPREMENJENI USTAVI MORALA IMETI VE^JO, ENAKO ALI MANJ[O POLITI^NO, GOSPODARSKO IN KULTURNO SAMOSTOJNOST KOT DOSLEJ? 1 - ve~jo kot doslej 75.3 2 - enako kot doslej 17.5 3 - manj{o kot doslej 1.5 4 - ne ve, neodlo~en 5.7 A4. V USTAVI JE ZAPISANA PRAVICA NARODOV - IN TOREJ TUDI SLOVENSKEGA - DO SAMOODLO^BE, VKLJU^NO S PRAVICO DO ODCEPITVE. ALI MENITE, DA JE TO: 1 - neodtuljiva pravica, ki {e vedno velja 33.9 2 - pravica, ki je bila iz~rpana, ko so se z odlo~itvami AVNOJ-a jugoslovanski narodi zdruìli v novo Jugoslavijo 21.0 3 - pravica, ki je le na papirju in ni bila nikoli resno mi{ljena 29.0 4 - ne ve, neodlo~en 16.0 A5. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ TRDITEV O SPREMINJANJU JUGOSLOVANSKE USTAVE, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE? ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- ne ve, v glav- sploh ma se nem se neod- nem se se ne TRDITVE strinja strinja lo~en ne stri- stri- nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) Prepre~iti je treba vsako tako spremembo jugoslovan- ske ustave, ki pomeni zmanj- {evanje suverenosti in sa- mostojnoti SR Slovenije. 71.2 11.7 9.3 3.2 4.6 ______________________________________________________________________________ SJM 88 UST 665 ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- ne ve, v glav- sploh ma se nem se neod- nem se se ne TRDITVE strinja strinja lo~en ne stri- stri- nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ b) Pri spreminjanju jugoslo- vanske ustave moramo upo{te- vati interese Jugoslavije kot celote, pa ~eprav bi Slovenija izgubila del sa- mostojnosti kot republika. 7.6 13.0 14.8 23.7 40.9 c) Jugoslovanska ustava naj izrazi interese ve~ine Ju- goslovanov, ne glede na republike in narode. 29.2 18.8 15.0 13.1 23.8 ______________________________________________________________________________ A6. @E VE^ KOT LETO DNI TE^E V JUGOSLAVIJI @IVAHNA POLITI^NA RAZPRAVA O SPREMEMBAH USTAVE SFRJ. ALI STE MORDA SPREMLJALI RAZPRAVE O USTAVNIH DOPOLNILIH V ZADNJIH MESECIH, ALI NE? 1 - da, sem spremljal 24.8 2 - le deloma sem spremljal 58.1 3 - ne, nisem spremljal 17.1 (^e je odgovoril 1 ali 2): A7. SLOVENSKA SKUP[^INA JE IMELA NA PRVOTNI PREDLOG USTAVNIH SPREMEMB, KI JIH JE PRIPRAVILA ZVEZNA USTAVNA KOMISIJA, PRECEJ PRIPOMB IN ODKLONILNIH STALI[^. ALI STE SE S TAKIM RAVNANJEM STRINJALI, ALI NE? 1 - popolnoma sem se strinjal 59.1 2 - delno sem se strinjal 18.6 3 - nisem se strinjal 2.4 4 - ne poznam teh stali{~ 19.9 A8. ALI MENITE, DA BI SLOVENSKA SKUP[^INA LAHKO PRISTALA NA PRVOTNE PREDLOGE USTAVNIH SPREMEMB V NASLEDNJIH PRIMERIH: ______________________________________________________________________________ lahko bi ne vem, ne bi pristala neodo~en smela pristati 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) da se denar za JLA zbira bistevo druga~e, kot za druge potrebe federacije, po potrebi tudi z davkomm iz dohodka podjetij, 13.8 23.3 62.9 b) da federacija ureja vsa vpra{anja v zvezi z delovanjem slùbe dràvne varnosti (UDV-e) v republikah, 13.6 26.3 60.1 c) da bi v republiki Sloveniji izvoljeni ~lan Predsedstva SFRJ, moral biti z glasovanjem potrjen {e v Skup{~ini SFRJ, 18.7 19.4 61.9 d) da se v Zboru republik in pokrajin, za katerega je zna~ilno odlo~anje na temelju soglasja, predvidi mònost preglasovanja, 14.9 30.4 54.7 e) da ima zvezni zakon v primeru neskladja prednost pred republi{kim - dokler o tem ne odlo~i zvezno ustavno sodi{~e 15.5 31.3 53.2 _____________________________________________________________________________ 666 SJM 88 UST A9. O TEM, KAK[NI RAZLOGI SO VODILI SLOVENSKO SKUP[^INO PRI ZAVRA^ANJU NEKATERIH USTAVNIH DOPOLNIL, SO BILA IZRA@ENA RAZLI^NA MNENJA. POVEJTE, ALI SE VI OSEBNO STRINJATE, ALI SE NE STRINJATE Z NASLEDNJIMI MNENJI: ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- ne ve, v glav- sploh ma se nem se neod- nem se se ne TRDITVE strinja strinja lo~en ne stri- stri- nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) Zavra~anje nekaterih ustav- nih sprememb je na~elne narave, saj je {lo za poizkus omejevanja suve- renosti slovenskega naroda. 52.1 18.5 15.3 6.3 7.9 b) Zavra~anje nekaterih ustav- nih sprememb je izraz tènje Slovencev, da bi se izlo- izlo~ili iz Jugoslavije. 6.3 7.3 15.9 20.5 49.9 c) Zavra~anje nekaterih ustavnih sprememb izraà egoizem Slovencev. 4.2 4.3 14.0 13.7 63.8 d) V Jugoslavijo smo se zdruì- li, da bi bili svobodni in samostojni in ne nasprotno. 84.6 7.1 5.5 1.2 1.6 ______________________________________________________________________________ A10. ALI STE SEZNANJENI Z BISTVENIMI PREDLOGI SPREMEMB ZVEZNE USTAVE, KI GA JE PRED DNEVI (22. OKTOBRA LETOS) SPREJELA ZVEZNA SKUP[^INA, ALI NE? 1 - dobro sem seznanjen, predlog sem prebral 7.3 2 - delno sem seznanjen, sli{al, bral sem o tem 47.6 3 - nekaj sem sli{al o tem, vendar ne vem dosti 32.3 4 - ni~ ne ve o tem predlogu 12.7 A11. ALI MORDA VESTE, ALI JE ZVEZNA SKUP[^INA V SVOJEM KON^NEM PREDLOGU UPO- [TEVALA, ALI NI UPO[TEVALA ODKLONILNA STALI[^A SLOVENSKE SKUP[^INE GLEDE: ______________________________________________________________________________ v celoti je delno je sploh ni ne vem upo{tevala upo{tevala upo{tevala 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) dolo~itve pristojnosti fede- racije na podro~ju vzgoje in izobraèvanja, 12.6 30.2 5.5 51.7 b) ustavne ureditve financi- ranja JLA, 15.6 41.7 10.1 32.6 c) pove~anja pristojnosti zve- znega javnega toìlca, 8.1 18.9 11.0 62.0 d) predloga, da federacija ureja vsa vpra{anja dràvne varnosti. 11.0 22.9 10.9 55.2 ______________________________________________________________________________ SJM 88 UST 667 A13. O PREDLOGIH USTAVNIH SPREMEMB MORAJO SKUP[^INE REPUBLIK IN POKRAJIN - IN TOREJ TUDI SLOVENSKA - ODLO^ATI KOT O CELOTI (“V PAKETU”). KAJ MENITE VI OSEBNO, ALI NAJ SLOVENSKA SKUP[^INA DA, ALI NAJ NE DA SOGLASJA K PREDLOGU USTAVNIH SPREMEMB? 1 - skup{~ina naj da soglasje 39.5 2 - skup{~ina naj ne da soglasja 31.3 3 - ne ve, neodlo~en 29.2 A14. ALI BI PO VA[EM MNENJU SLOVENSKA SKUP[^INA V POSTOPKU SPREJEMANJA USTAVNIH SPREMEMB MORALA RAZPISATI REFERENDUM, ALI TO NI POTREBNO? 1 - da, je potrebno, saj gre za na~elno vpra{anje demokrati~nega odlo~anja o ustavi 48.6 2 - ne, to ni potrebno, saj so pripombe SR Slovenije v predlogu upo{tevane 24.1 3 - referendum sploh ni potreben, o predlogu naj odlo~ijo delegati republi{ke skup{~ine 17.1 4 - ne ve, neodlo~en 10.2 A15. ^E BI PRI[LO DO REFERENDUMA, KAKO BI VI GLASOVALI? 1 - ZA predloène spremembe ustave SFRJ 31.3 2 - PROTI predloènim spremembam ustave SFRJ 22.4 3 - {e ne ve, kako bi ravnal 42.0 4 - ne bi {el na referendum 4.3 A16. KAJ MENITE, ALI SO V PREDLOGU USTAVNIH SPREMEMB UPO[TEVANE, ALI NISO UPO[TEVANE ZAHTEVE, KOT JIH ZASTOPA VE^INA PREBIVALSTVA V SLOVENIJI? 1 - v celoti so upo{tevane 11.6 2 - le deloma so upo{tevane 60.1 3 - niso upo{tevane 13.2 4 - ne ve, neodlo~en 15.1 A17. KAJ MENITE, ALI SE BODO RAZMERE PRI NAS PO ZADNJIH SEJAH ZVEZNEGA CK IN PO SPREJEMU USTAVNIH DOPOLNIL UMIRILE, ALI NE... ______________________________________________________________________________ povsem se le za~asno ni~ se ne ve, bodo se bodo ne bo neod- umirile umirile spremenilo lo~en 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) politi~ne razmere v dràvi 4.6 52.0 31.1 12.4 b) mednacionalni odnosi 3.1 35.5 46.6 14.8 c) socialna nezadovoljstva 2.4 27.1 57.6 12.8 ______________________________________________________________________________ A18. VELIK DEL USTAVNIH DOPOLNIL JE NAMENJEN NOVI GOSPODARSKI UREDITVI JUGOSLAVIJE (GOSPODARSKA REFORMA) IN RE[EVANJU DRU@BENE KRIZE. ALI SO PRI^AKOVANJA, DA BO GOSPODARSKA REFORMA USPELA PO VA[EM MNENJU UPRAVI^ENA, ALI NE? 1 - da, v celoti so upravi~ena 10.1 2 - le deloma so upravi~ena 51.7 3 - niso upravi~ena 19.9 4 - ne ve, neodlo~en 18.3 668 SJM 88 UST A19. V SLOVENSKI IN JUGOSLOVANSKI JAVNOSTI SE VSE BOLJ UVELJAVLJA MNENJE, DA JE POTREBNO PRIPRAVITI NOVO JUGOSLOVANSKO USTAVO, KI NAJ BO BOLJ DEMOKRA TI^NA, KRAJ[A IN RAZUMLJIVA. ALI SE S TAKIM STALI[^EM STRINJATE, ALI NE STRINJATE? 1 - strinjam se 88.5 2 - ne strinjam se 3.5 3 - ne ve, neodlo~en 8.0 A20. PO KAK[NI POTI BI MORALI PRITI DO NOVE JUGOSLOVANSKE USTAVE? 1 - tako, da bi vsaka republika oblikovala svojo ustavo in dolo~ila svoje interese in se nato dogovarjala z drugimi o skupnih interesih v zvezni dràvi 47.0 2 - tako, da bi se republike in pokrajine dogovorile za skupne temelje jugoslovanske ustave v okviru svojih interesov, nato pa bi oblikovali jugoslovansko in republi{ke ustave 29.8 3 - tako, da bi na ravni federacije pripravili enotno ustavo, nato pa bi republike v svojih okvirih dolo~a-le svoje posebnosti 11.0 4 - druga~e 1.2 5 - ne ve, neodlo~en 11.0 B. STALI[^A O DRU@BENIH IN POLITI^NIH RAZMERAH B1. SEDANJE STANJE V GOSPODARSTVU TER POLITI^NA IN DRUGA DOGAJANJA VPLIVAJO NA RAZPOLO@ENJE LJUDI. KAK[NO JE PO VA[I OCENI RAZPOLO@ENJE MED LJUDMI V VA[EM OKOLJU? 1 - angaìrano delovanje in pripravljenost za akcijo, s katero bi premagali teàve 10.3 2 - zaupanje, da bomo kmalu vse uredili 9.6 3 - upanje in strah obenem 33.9 4 - brezbrìnost, ravnodu{nost, pasivnost 5.7 5 - prevladuje strah in zaskrbljenost 36.1 6 - kaj drugega 1.1 7 - ne ve, neodlo~en 3.3 B2. O POLITI^NIH RAZMERAH IN DOGODKIH V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI V ZADNJEM LETU SO OCENE IN POGLEDI RAZLI^NI, LAHKO BI REKLI, DA CELO SKRAJNO RAZLI- ^NI. NEKAJ JIH BOMO NAVEDLI, VI PA POVEJTE, AI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI SE NE STRINJATE, ALI MOREBITI O NJIH NIMATE SVOJEGA MNENJA? ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- ne ve, v glav- sploh ma se nem se neod- nem se se ne TRDITVE strinja strinja lo~en ne stri- stri- nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) V Sloveniji imamo ve~ poli- ti~ne svobode in demokraci- je kot drugje v Jugoslaviji. 21.5 26.0 13.7 20.5 18.2 b) Slovenska katoli{ka cerkev se v zadnjem letu vme{ava v politi~na dogajanja. 3.5 12.3 26.1 25.0 33.1 c) JLA je s svojimi umirjenimi stali{~i bistveno prispevala SJM 88 UST 669 k poteku sporazumevanja o ustavnih spremembah. 11.1 20.5 32.3 16.7 19.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- ne ve, v glav- sploh ma se nem se neod- nem se se ne TRDITVE strinja strinja lo~en ne stri- stri- nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ d) Sodni postopek zoper Jan{o in ostale je bil politi~no montiran proces. 47.5 21.3 22.9 4.2 4.1 e) Kulturni miting v Ljubljani je dokaz slovenskega zavze- manja za osnovne ~lovekove pravice. 62.1 19.9 13.3 3.1 1.7 f) Slùba dràvne varnosti v Sloveniji deluje na podlagi zakonov in ni nobene potrebe, da bi jo Slovenska skup{~ina in javnost posebej nadzirala. 19.1 15.5 21.9 17.7 25.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) JLA zaradi procesa v Ljublja- ni ni izgubila na ugledu. 15.9 15.4 17.7 21.2 29.7 h) Sodni postopek pred voja{kim sodi{~em zoper Jan{o in ostale je bil utemeljen in zakonit. 5.3 6.4 24.3 21.8 42.3 i) K demokratizaciji razmer v Sloveniji je pomembno pri- spevala revija Mladina. 31.9 31.8 23.8 8.9 3.6 j) Slovenska Zveza komunistov preve~ popu{~a zahtevam Odbora za varstvo ~lovekovih pravic, reviji Mladina in podobnim politi~nim skupinam. 8.5 11.2 23.8 25.9 30.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — k) Politi~ne razmere v Slove- niji v zadnjem letu imajo vse znake kontrarevoluci- je in specialne vojne. 3.3 5.5 20.7 14.3 56.2 m) Pravnomo~na sodba zoper Jan{o in ostale je krivi- ~na in protiustavna, in jo je potrebno za vsako ceno pre- pre~iti njeno izvr{itev. 41.9 21.3 24.2 7.8 4.8 n) S tajnim voja{kim dokumen- tom, zaradi katerega so bili obsojeni Jan{a in ostali, je potrebno seznaniti javnost. 74.8 12.6 7.7 2.9 1.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — o) Obsodbo zoper Jan{o, Tasi~a, Zavrla in Bor{tnerja, mora zvezno vrhovno sodi{~e raz- veljaviti. 51.9 17.6 24.0 3.4 3.2 p) Odbor za varstvo ~lovenkovih pravic izraà tènjo za human in demokati~en socializem 56.5 22.7 17.0 2.5 1.3 r) Uporaba srbohrva{~ine pred 670 SJM 88 UST voja{kim sodi{~em v Ljubljani v postopku zoper Jan{o in osta- le pomeni omejevanje suvere- nosti slovenskega naroda. 74.2 12.0 8.5 2.4 3.0 ______________________________________________________________________________ B3. KAJ BI VI STORILI, ^E BI V SLOVENIJI PRI[LO DO POSKUSA UKINITVE REVIJE MLADINE, ODBORA ZA VARSTVO ^LOVEKOVIH PRAVIC, KME^KE ZVEZE, DO PREPRE^EVANJA SVOBODE IZRA@ANJA MISLI IN PODOBNO? 1 - uprl bi se, ne glede na posledice 14.7 2 - bil bi ogor~en, po svojih mo~eh bi nasprotoval 59.9 3 - ne bi mi bilo vseeno, a nasprotoval ne bi 14.1 4 - odobraval bi tako ravnanje 1.1 5 - ne ve, neodlo~en 10.2 B4. ALI LAHKO NAVEDETE DVE OSEBI IZ POLITI^NEGA @IVLJENJA SLOVENIJE DANES, KI IMATA MED LJUDMI SEDAJ NAJVE^JI UGLED? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so {tirje odgovori.) A1+A2+B1+B2 01 - Stane Dolanc 5.3 02 - Mojca Dr~ar Murko 2.3 03 - Milan Ku~an 65.5 06 - Miran Potr~ 7.4 07 - Ribi~i~ 2.5 08 - Marjan Roì~ 0.4 09 - Joè Smole 53.4 10 - Janez Stanovnik 58.2 11 - Franc [etinc 16.8 12 - Du{an [inigoj 2.5 13 - Ciril Zlobec 3.9 14 - Igor Bav~ar 20.6 15 - [tefan Koro{ec 4.2 16 - Vinko Hafner 4.6 18 - Janez Jan{a 2.1 19 - Joèf [kol~ 1.8 20 - kdo drug 13.3 21 - nih~e ni imel ugleda 0.1 22 - ne ve kdo, ne spomni se 1.4 00 - b. o., ma{ilo 133.6 B5. ALI LAHKO MORDA NAVEDETE [E TRETJEGA, ^ETRTEGA? 01 - Stane Dolanc 1.3 02 - Mojca Dr~ar Murko 0.6 03 - Milan Ku~an 16.4 06 - Miran Potr~ 1.9 07 - Ribi~i~ 0.6 08 - Marjan Roì~ 0.1 09 - Joè Smole 13.3 10 - Janez Stanovnik 14.6 11 - Franc [etinc 4.2 12 - Du{an [inigoj 0.6 13 - Ciril Zlobec 1.0 14 - Igor Bav~ar 5.2 15 - [tefan Koro{ec 1.1 16 - Vinko Hafner 1.1 18 - Janez Jan{a 0.5 19 - Joèf [kol~ 0.4 20 - kdo drug 3.3 SJM 88 UST 671 21 - nih~e ni imel ugleda 0.0 22 - ne ve kdo, ne spomni se 0.4 00 - b. o., ma{ilo 33.4 B6. ALI LAHKO NAVEDETE KAK[NEGA AKTIVNEGA SLOVENSKEGA OZ. JUGOSLOVANSKEGA POLITIKA, KATEREGA IDEJE SO ZA VAS NESPREJEMLJIVE? (Odprto vpra{anje; uvr{~eni so trije odgovori.) A1+A2+A3 01 - Slobodan Milo{evi} 49.1 02 - Branko Mikuli} 10.4 03 - Stane Dolanc 6.6 04 - Raif Dizdarevi} 4.6 05 - Du{an ^krebi} 1.0 06 - Stipe [uvar 2.0 07 - Azem Vlasi 0.9 08 - Marjan Roì~ 0.8 09 - France Popit 0.5 10 - Ivo Tominc 0.3 11 - Branko Mamula 0.2 12 - TomaÈrtl 0.8 13 - kdo drug 9.4 14 - nih~e 0.2 15 - ne ve kdo, ne spomni se 2.3 00 - b.o., ma{ilo 210.9 B7. KAJ BI VI STORILI, ^E BI PRI[LO DO NASILNE ZAMENJAVE SEDANJEGA SLOVENSKEGA POLITI^NEGA VODSTVA Z OBTO@BO NACIONALIZMA? 1 - uprl bi se, ne glede na posledice 18.1 2 - bil bi ogor~en, po svojih mo~eh bi nasprotoval 57.5 3 - ne bi mi bilo vseeno, a ne bi nasprotoval 10.9 4 - odobraval bi tako zamenjavo 1.0 5 - ne vem, neodlo~en 12.5 B8. ^E PRIMERJATE DANA[NJE DELOVANJE IN POLITIKO VODSTVA SLOVENSKE ZVEZE KOMUNISTOV (PREDSEDSTVO CKZKS) Z NJEGOVIM DELOVANJEM IN POLITIKO PRED LETI, ALI BI REKLI: 1 - da je delovanje vodstva sedaj bolj skladno z interesi ljudi 57.7 2 - da ni bistvenih sprememb 18.0 3 - da je delovanje vodstva sedaj manj skladno z interesi ljudi 12.6 4 - ne vem, neodlo~en 11.8 B9. V ZVEZI Z MNO@I^NIMI MITINGI V SRBIJI V ZADNJIH MESECIH SO RAZLI^NE OCENE. KATERA OD NAVEDENIH OCEN JE PO VA[EM MNENJU PRAVA? 1 - mitingi so predvsem izraz socialne ogroènosti mnoìc 23.8 2 - mitingi izraàjo tènjo za nadvlado Srbije in za unitarizem v Jugoslaviji 35.8 3 - mitingi so predvsem podpora ogroènim Srbom in ^rnogorcem na Kosovu 6.8 4 - mitingi vzpodbujajo nerede z namenom, da bi lahko izvedli izredno stanje 19.8 5 - drugo 2.3 6 - ne ve, neodlo~en 11.6 672 SJM 88 UST B10. KAK[NI SO PO VA[EM MNENJU V ZADNJIH MESECIH ODNOSI MED NARODI IN NARODNOSTMI, KI @IVIJO V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI? ______________________________________________________________________________ zelo dobri niti dobri, slabi zelo ne ve dobri niti slabi slabi 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) v Sloveniji 6.3 47.8 32.2 8.5 2.5 2.7 b) v Jugoslaviji 0.2 5.2 23.7 46.1 19.5 5.2 ______________________________________________________________________________ B11. KDO SO PO VA[EM MNENJU GLAVNI VZPODBUJEVALCI MEDNACIONALIH KONFLIKTOV V JUGOSLAVIJI? (Mònih je bilo ve~ odgovorov; prikazani so “da” odgovori) A1 - delavci 10.3 A2 - mladina, {tudenti 18.7 A3 - inteligenca 12.3 A4 - politiki 68.9 A5 - novinarji 34.8 A6 - oficirji 20.3 A7 - gospodrstveniki 14.3 A8 - duhovniki 3.0 4 - nih~e od teh, kdo drug 2.5 5 - ne ve kdo 15.2 6 - ni mednacionalnih konfliktov 0.4 B12. LJUDJE SO PREPRI^ANI, DA SO ZA ZADNJE ZAOSTRITVE MEDNACIONALNIH ODNOSOV V JUGOSLAVIJI KRIVA ZLASTI SEDANJA POLITI^NA VODSTVA. KATERA OD NAVEDENIH VODSTEV NOSIJO PO VA[I PRESOJI NAJVE^JI DEL ODGOVORNOSTI? (Mònih je bilo ve~ odgovorov; prikazani so “da” odgovori) A1 - vodstvo v federaciji 58.2 A2 - vodstvo JLA 27.0 A3 - slovensko vodstvo 3.8 A4 - srbsko vodstvo 63.4 A5 - hrva{ko vodstvo 3.1 A6 - vojvodinsko vodstvo 10.0 A7 - makedonsko vodstvo 4.8 A8 - kosovsko vodstvo 35.6 A9 - bosansko - hercegovsko vodstvo 4.9 A10 - ~rnogorsko vodstvo 12.0 4 - vodstva niso kriva, 1.6 5 - ne ve, neodlo~en 13.8 C. DEMOGRAFIJA STAROST 1 - do 25 let 13.9 2 - 26 do 30 let 13.0 3 - 31 do 40 let 24.6 4 - 41 do 50 let 21.0 5 - 51 do 60 let 16.4 SJM 88 UST 673 6 - 61 in ve~ let 11.1 SPOL 1 - mo{ki 48.1 2 - ‘enski 51.9 NARODNOST 1 - slovenska 92.1 2 - druga 7.9 KAK[EN JE VA{ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - ima vodstveni poloàj na ravni delovne enote 6.9 2 - ima vodilni poloàj na ravni TOZD, DO, funkcionar DPO 4.4 3 - je zaposlen, a nima vodilnega, vodstvenega poloàja 69.8 4 - ni zaposlen 28.8 IZOBRAZBA 1 - osnovna {ola 40.7 2 - strokovna {ola 22.1 3 - srednja {ola 25.3 4 - vi{ja, visoka {ola 11.9 674 SJM 88 UST SJM 89 MEDIA 675 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 89 - MEDIA Okraj{an naslov projekta: SJM89M Osnovna vsebina projekta: radio (poslu{anje po urah), u~inkovitost posameznih medijev, objektivnost medijev, potovanja v tujino, poslu{anje tujih radijskih programov, BBC (poslu{anost, podro~ja zanimanja, ocena programa), znanje jezikov, televizija (opremljenost gospodinjstva za radijskimi, televizijskimi aparati in videorekorderji, vklju~enost v kabelsko omrèje, gledanje televizije (ure, spremljanje doma~ih in tujih TV programov), regionalizacija televizije), ukvarjanje s {portom, spremljanje {porta na televiziji, reklame, branje ~asopisov in revij, svoboda tiska, zdravje (znaki raka in njihovo opazovanje, kajenje, pitje alkohola). Naro~nik: BBC, London Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Raziskovalni in{titut, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Slavko Splichal, Sandra Ba{i~, Breda Luthar, Mitja Hafner-Fink, Brina Malnar, Janez [tebe Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 70 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2093. ^as izvedbe raziskave: oktober-november 1989. Datoteka: SJM89MEDIA.DAT Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 89 - Media, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1989. 676 SJM 89 MEDIA A. VPRA[ANJA O RADIU A1. KAKO POGOSTO, ^E SPLOH KDAJ, POSLU[ATE RADIO? 1 - vsak dan (6 ali 7 dni na teden) 71.3 2 - ve~ino dni (3,4 ali 5 dni na teden 15.3 3 - vsaj enkrat na teden 5.1 4 - manj pogosto 5.9 5 - nikoli 2.3 A2. ALI STE V^ERAJ POSLU[ALI RADIO? 1 - da 72.2 2 - ne 25.4 3 - nikoli ne poslu{a radia 2.4 A3. OB KATERI URI (URAH) STE V^ERAJ POSLU[ALI RADIO? ALI NAM LAHKO POVESTE BOLJ NATAN^NO, OB KATERIH URAH STE V^ERAJ ZA^ELI POSLU[ATI RADIO IN KDAJ STE GA NEHALI POSLU[ATI? ZA^EL KON^AL % % a) !___!___! !___!___! 11 - 1000-1029 4.5 27 - 1800-1829 5.7 b) !___!___! !___!___! 12 - 1030-1059 1.3 28 - 1830-1859 3.1 c) !___!___! !___!___! 13 - 1100-1129 3.8 29 - 1900-1929 14.7 d) !___!___! !___!___! 14 - 1130-1159 2.2 30 - 1930-1959 7.0 e) !___!___! !___!___! 15 - 1200-1229 6.3 31 - 2000-2029 6.2 % 16 - 1230-1259 3.8 32 - 2030-2059 2.1 01 - 0500-0529 10.8 17 - 1300-1329 7.6 33 - 2100-2129 2.5 02 - 0530-0559 11.4 18 - 1330-1359 4.2 34 - 2130-2159 1.8 03 - 0600-0629 14.3 19 - 1400-1429 8.1 35 - 2200-2229 3.4 04 - 0630-0659 8.8 20 - 1430-1459 4.7 36 - 2230-2259 0.9 05 - 0700-0729 15.3 21 - 1500-1529 8.1 37 - 2300-2329 1.3 06 - 0730-0759 5.1 22 - 1530-1559 9.4 38 - 2330-2359 0.7 07 - 0800-0829 8.7 23 - 1600-1629 9.3 39 - 2400-0029 0.6 08 - 0830-0859 2.7 24 - 1630-1659 3.0 40 - 0030-0059 0.3 09 - 0900-0929 4.0 25 - 1700-1729 6.5 41 - 0100-0459 0.9 10 - 0930-0959 2.1 26 - 1730-1759 2.9 42 - v~eraj ni poslu{al radia 251.7 43 - nikoli ne 23.3 poslu{a radia 00 - b.o. 504.7 (V P R A [ A T I V S E) A4. VAS ZANIMAJO DOGODKI IZVEN JUGOSLAVIJE? ALI BI ZASE REKLI, DA VAS DOGAJANJA IZVEN JUGOSLAVIJE MO^NO ZANIMAJO, PRECEJ ZANIMAJO ALI NI^ NE ZANIMAJO? 1 - mo~no me zanimajo 18.1 2 - precej me zanimajo 65.0 3 - ne zanimajo me 16.9 SJM 89 MEDIA 677 A5. ^E BI V JUGOSLAVIJI NENADOMA PRI[LO DO SKRAJNE POLITI^NE ZAOSTRITVE, OD KOD BI VI NAJPREJ SKU[ALI DOBITI NOVICE IN INFORMACIJE? 1 - slovenski ~asopisi/revije 14.6 2 - ~asopisi/revije iz drugih jugoslovanskih republik 2.0 3 - slovenski radio 55.8 4 - druge jugoslovanske radijske postaje 0.9 5 - tuje radijske postaje 4.4 6 - slovenska televizija 16.2 7 - druge jugoslovanske televizijske postaje 0.8 8 - tuje televizijske postaje 2.4 9 - tuji ~asopisi, revije 1.0 0 - brez odgovora 2.0 A6. KATERI OD NA[TETIH MEDIJEV PO VA[EM MNENJU NAJBOLJ OBJEKTIVNO PORO^A O DOGAJANJU: (odprto vpra{anje, podrobna klasifikacija je dostopna. Prikazan je najbolj zastopan odgovor) a) v Sloveniji: 23 - radio Ljubljana 21.5 b) v drugih delih Jugoslavije: 28 - TV Zagreb 9.6 c) drugod po svetu: 27 - TV Ljubljana 9.6 A7. ALI STE KDAJ OBISKALI KATERO OD ZAHODNIH DR@AV? 1 - da 82.7 2 - ne 17.3 A8. KATERE OD NA[TETIH ZAHODNIH DR@AV STE OBISKALI? x1 3 - Veliko Britanijo (01) 5.3 x2 3 - Zahodno Nem~ijo (02) 33.9 x3 3 - Italijo (03) 65.1 x4 3 - Avstrijo (04) 71.3 x5 3 - Francijo (05) 13.4 x6 3 - [vico (06) 12.4 x7 3 - Nizozemsko (07) 4.6 x8 3 - Belgijo (08) 4.0 x9 3 - [panijo (09) 6.0 x10 3 - Gr~ijo (10) 5.8 x11 3 - Zdruène dràve Amerike (11) 2.0 x12 3 - Kanado (12) 1.2 x13 3 - druge zahodne dràve: (13) 2.2 4 - nobene od teh 17.0 A9. KATERO ZAHODNO DR@AVO STE NAZADNJE OBISKALI? 01 - Veliko Britanijo 0.5 02 - Zahodno Nem~ijo 7.1 03 - Italijo 24.4 04 - Avstrijo 45.6 05 - Francijo 1.0 06 - [vico 1.8 07 - Nizozemsko 0.2 08 - Belgijo 0.2 09 - [panijo 0.7 10 - Gr~ijo 0.6 11 - Zdruène dràve Amerike 0.2 12 - Kanado 0.2 13 - druge zahodne dràve 0.6 14 - nobene od teh 16.8 678 SJM 89 MEDIA A10. KDAJ STE ZADNJI^ OBISKALI TO DR@AVO? 1 - v zadnjih dvanajstih mesecih 55.0 2 - v zadnjih petih letih 16.5 3 - {e prej 12.2 4 - nobene od teh 16.2 A11. KAK[EN JE BIL NAMEN VA[EGA OBISKA? 1 - nakupovalni izlet 53.3 2 - dopust, po~itnice 6.9 3 - obisk sorodnikov, prijateljev 10.4 4 - poslovno potovanje 7.5 5 - drug namen 6.0 6 - nobene od zahodnih dràv 15.9 A12. ALI POSLU[ATE - IN KAKO POGOSTO NASLEDNJE RADIJSKE PROGRAME? _________________________________________________________________________ vsak ve~ino vsaj manj nikoli dan dni enkrat pogosto na teden 1 2 3 4 5 _________________________________________________________________________ 1 - Radio Ljubljana 1, 2, 3 program 62.9 18.5 6.4 8.3 3.9 2 - Radio Glas Ljubljana, RGL 3.7 3.0 3.8 8.5 81.0 3 - Radio [tudent 0.7 1.7 3.0 9.5 85.2 4 - Radio Maribor 10.3 5.6 4.7 7.9 71.5 5 - Radio Koper 5.7 2.9 3.7 7.7 80.0 6 - druge slovenske lokalne programe 10.9 11.6 10.5 11.3 55.7 7 - radio Zagreb 1.5 3.8 5.7 15.0 74.0 _________________________________________________________________________ V P R A [ A T I V S E A13. VERJETNO VESTE, DA IZ NEKATERIH DR@AV IZVEN JUGOSLAVIJE ODDAJAJO POSEBNE ODDAJE ZA JUGOSLAVIJO. S TEM VPRA[ANJEM NE @ELIMO IZVEDETI, ALI STE @E KDAJ POSLU[ALI KATERO OD TEH POSTAJ, PA^ PA TO, KATERE OD TEH POSTAJ SO VAM ZNANE. POVEJTE MI, ZA KATERE TUJE RADIJSKE POSTAJE VAM JE ZNANO, DA ODDAJAJO PROGRAME ZA JUGOSLAVIJO? A14. ALI VAM JE ZNANO, DA ..............(ime radij. postaje) ODDAJA ZA SLOVENIJO? A15. SEDAJ VAM BOM SPET PREBRAL IMENA TEH TUJIH RADIJSKIH POSTAJ. POVEJTE MI ZA VSAKO PO VRSTI, ALI STE JO POSLU[ALI VSAJ ENKRAT V ZADNJIH DVANAJSTIH MESECIH. A16. V KATEREM JEZIKU STE JO POSLU[ALI? SJM 89 MEDIA 679 A17. KAKO POGOSTO POSLU[ATE .........(postajo) v..........(jeziku)? ALI BI REKLI, DA JO POSLU[ATE VE^INO DNI, VSAJ ENKRAT NA TEDEN, ALI MANJ POGOSTO KOT ENKRAT NA TEDEN? REZULTATI ODGOVOROV NA VPRA[ANJA 13, 14, 15 ____________________________________________________________________________ IME V13 V14 V15 POSTAJE ali ve ali ve ne ve ali jo je b.o. zanjo zanjo poslu{al brez s pomo~jo vsaj 1x pomo~i anketarja zadnje leto anketarja da ne b.o. ______________________________________________________________________________ A) BBC London 9.4 25.8 61.3 6.1 89.7 4.2 3.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — B) GLAS AMERIKE 13.0 22.4 60.8 6.2 89.6 4.3 3.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — C) ORF AVSTRIJA 5.5 21.7 68.8 7.9 87.9 4.3 4.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — D) RADIO TRST 7.5 25.0 63.8 12.3 83.9 3.8 3.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — E) RAI ITALIJA 1.9 13.3 80.7 3.2 92.5 4.3 4.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — F) RADIO MOSKVA 3.2 13.0 79.9 2.0 93.8 4.2 3.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — G) RADIO VATIKAN 7.2 24.3 65.0 7.1 88.6 4.3 3.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — H) TRANS WORLD RADIO 0.1 1.6 94.2 0.2 95.8 4.0 4.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — I) RADIO FRANCE INTERNATIONAL 0.7 3.0 92.3 0.7 95.4 4.0 4.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J) RADIO CELOVEC 8.5 28.3 59.5 12.0 83.7 4.3 3.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — K) ADVENTIST WORLD RADIO 0.1 1.2 94.6 0.0 95.9 4.1 4.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — L) RADIO LUXEMBURG 1.4 21.2 73.8 4.8 91.0 4.3 3.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — M) RADIO PEKING 0.3 3.0 92.7 0.1 95.8 4.0 4.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — N) RADIO TIRANA 1.8 8.3 86.0 1.3 94.6 4.2 4.0 680 SJM 89 MEDIA — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — O) DRUGA POSTAJA 4.2 2.1 89.3 3.1 91.8 5.1 4.4 ______________________________________________________________________________ SJM 89 MEDIA 681 REZULTATI ODGOVOROV NA VPRA[ANJA 16, 17, _____________________________________________________________________________ IME 16 17 0 POSTAJE — — — — — — — — — — — — — — — — - JEZIK ve~ino vsaj manj ni v tem b.o. dni 1x na pogosto jeziku teden _____________________________________________________________________________ A)BBC London angl. 0.4 0.2 2.1 93.1 4.3 slov. 0.5 0.6 3.1 91.4 4.4 srboh. 0.1 0.1 1.2 94.1 4.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - B)GLAS AMERIKE 1 angl. 0.1 0.2 1.1 94.1 4.3 slov. 0.2 0.4 3.7 91.4 4.3 srboh. 0.0 0.0 2.0 93.6 4.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - C)ORF AVSTRIJA nem. 0.3 0.8 2.7 91.6 4.6 slov. 0.4 0.6 4.3 90.1 4.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - D)RADIO TRST slov. 2.2 1.9 8.1 83.9 4.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - E)RAI ITALIJA ital. 0.3 0.2 1.8 93.4 4.3 slov. 0.0 0.2 1.1 94.3 4.3 srboh. 0.0 0.1 0.3 95.2 4.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - F)RADIO MOSKVA angl. 0.1 - 0.1 95.6 4.2 slov. 0.1 0.0 0.8 94.8 4.2 srboh. 0.0 0.0 1.0 94.8 4.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - G)RADIO slov. 0.3 0.8 5.5 89.1 4.3 VATIKAN srboh. - 0.1 1.2 94.1 4.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - H)TRANS WORLD slov. - - 0.1 95.8 4.0 RADIO srboh. - - 0.1 95.9 4.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - I)RADIO FRANCE franc. 0.0 - 0.2 95.7 4.0 INTERNATIONAL srboh. 0.0 - 0.4 95.6 4.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - J)RADIO nem. 0.3 0.6 2.9 91.5 4.7 CELOVEC slov. 0.8 1.6 7.8 85.1 4.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - K)ADVENTIST slov. - - 0.0 95.9 4.1 WORLD RADIO — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - L)RADIO angl. 0.1 0.3 3.2 92.1 4.3 LUXEMBURG nem. 0.1 0.3 1.4 93.9 4.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - M)RADIO PEKING - - 0.1 95.8 4.1 682 SJM 89 MEDIA — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - N)RADIO TIRANA 0.0 0.1 1.1 94.6 4.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - O)DRUGA POSTAJA 0.8 0.8 1.5 91.7 5.3 ______________________________________________________________________________ SJM 89 MEDIA 683 A18. KADAR POSLU[ATE POSTAJO BBC V ANGLE[^INI,ALI POSLU[ATE “LEKCIJE ANGLE[^I-NE" (“BBC ENGLISH LESSONS”) ALI “SVETOVNO SLU@BO” (“WORLDSERVICE”), KI ODDAJA 24 UR NA DAN NOVICE TER KULTURNE PROGRAME V ANGLE[^INI? 1 - “BBC English lessons” 0.4 2 - “BBC World Service” v angle{~ini 1.5 3 - oboje 0.3 4 - ne ve 93.2 0 - b.o. 4.6 (~e poslu{a BBC v angle{~ini) A19. KADAR POSLU[ATE “BBC ENGLISH LESSONS”, V KATEREM JEZIKU SO PREDVAJANE IN RAZLO@ENE LEKCIJE? 1 - v angle{~ini 0.6 2 - v sloven{~ini 0.3 3 - v srbohrva{~ini 0.0 4 - v drugen jeziku 0.1 5 - ne ve 93.4 0 - b.o. 5.5 (~e poslu{a BBC v angle{~ini) A20. KATERI SO GLAVNI RAZLOGI, ZARADI KATERIH POSLU[ATE ODDAJE “BBC WORLD SERV ICE" V ANGLE[^INI? ALI POSLU[ATE ZATO,KER SI @ELITE SLI[ATI: x1 3 - pop glasbo 0.9 x2 3 - klasi~no glasbo 0.1 x3 3 - novice 1.5 x4 3 - komentarje 1.0 x5 3 - izbolj{ati znanje angle{~ine 1.3 x6 3 - drugo 0.0 4 - ne ve 97.5 (^E JE RESPONDENT POSLU[AL V ZADNJIH 12 MESECIH BBC V SLOVEN[^INI, KAR SE VIDI IZ VPRA[ANJ 14 IN 15 MU POSTAVIMO VPRA[ANJA OD 21 DO 33. ^E NI POSLU[AL, PREIDEMO K VPRA[ANJU 39). A21. REKLI STE, DA POSLU[ATE ODDAJE BBC IZ LONDONA V SLOVEN[^INI. ALI VESTE, OB KATERIH URAH JE MOGO^E SLI[ATI IZ LONDONA ODDAJE V SLOVEN[^INI? ___________________________________________________________ ve ne ve b.o. 1 2 0 ___________________________________________________________ a) termin A 0.5 94.3 5.2 b) termin B 1.1 93.7 5.2 c) termin C 0.4 94.4 5.2 ___________________________________________________________ 684 SJM 89 MEDIA (Vpra{ati za vsak ~as oddaje, ki ga ni sam navedel pri 21) A22. ALI VESTE, DA LAHKO POSLU[ATE BBC ODDAJE V SLOVEN[^INI OB NASLEDNJIH URAH: _________________________________________________________________________ ve ne ve b.o. 1 2 0 _________________________________________________________________________ a) od 12.00 do 12.15 ponedeljek-sobota (A) 1.2 94.3 4.5 b) od 18.30 do 19.00 ponedeljek-sobota (B) 2.2 93.3 4.5 c) od 11.30 do 12.15 nedelja (C) 1.0 94.5 4.5 _________________________________________________________________________ (Vpra{ati za vsako oddajo, za katero ve) A23. ALI STE V ZADNJIH DVANAJSTIH MESECIH MORDA POSLU[ALI BBC ODDAJO: _________________________________________________________________________ da ne ne ve za oddajo b.o. 1 2 3 0 _________________________________________________________________________ a) od 12.00 do 12.15 1.1 2.2 92.1 4.6 b) od 18.30 do 19.00 2.3 1.6 91.4 4.6 c) od 11.30 do 12.15 0.8 2.4 92.2 4.6 _________________________________________________________________________ (Vpra{ati za vsak ~as oddaje, ki mu je znan) A24. KAKO POGOSTO POSLU[ATE TO ODDAJO? ALI STE JO POSLU[ALI VSAJ ENKRAT NA TEDEN, ENKRAT NA MESEC ALI MANJ POGOSTO? _________________________________________________________________________ vsaj manj ne ve za b.o. 1X na pogosto oddajo teden 1 2 3 0 _________________________________________________________________________ a) oddaja PON-SOB od 12.00 do 12.15 0.3 1.6 93.3 4.8 b) oddaja PON-SOB od 18.30 do 19.00 0.7 2.2 92.3 4.8 c) oddaja NEDELJA od 11.30 do 12.15 0.4 1.1 93.6 4.8 _________________________________________________________________________ (VPRA[ATI 25 IN 26 VSE TISTE, KI POSLU[AJO BBC V SLOVEN[^INI, NE GLEDE NA TO, ALI POSLU[AJO TUDI POSEBNE ODDAJE) A25. ALI JE PO VA[I OCENI ^AS PRVE ODDAJE, TO JE OD 12.00 DO 12.15 PRIMEREN ALI NEPRIMEREN ZA POSLU[ANJE BBC V SLOVEN[^INI? 1 - primeren 1.3 2 - neprimeren 2.2 3 - ne vem, b.o. 91.6 0 - b.o. 4.7 A26. ALI SODITE, DA JE ^AS OD 18.30 DO 19.00 PRIMEREN ALI NEPRIMEREN ZA POSLU[ANJE BBC ZVE^ER? 1 - primeren 3.7 2 - neprimeren 0.4 3 - ne vem, b.o. 91.2 SJM 89 MEDIA 685 0 - b.o. 4.7 A27. ZDAJ VAS BOM VPRA[AL, KAKO VI NA SPLO[NO OCENJUJETE ODDAJE BBC V SLOVEN- [^INI. TU JE NAPISANIH NEKAJ OCEN, KI SO NAM JIH V PRETEKLOSTI DALI NEKATERI POSLU[ALCI O TEH ODDAJAH. PROSIMO VAS, DA NAM ZA VSAKO OD TEH OCEN POVESTE, ALI Z NJO SOGLA[ATE, ALI NE SOGLA[ATE? _________________________________________________________________________ sogla{a ne sogla{a ne ve b.o. 1 2 3 0 _________________________________________________________________________ a) so propagandisti~ne 1.1 2.2 91.9 4.8 b) imajo prijateljski ton 3.3 0.1 91.7 4.8 c) so dolgo~asne 0.1 3.5 91.5 4.8 d) so vredne zaupanja 2.8 0.2 92.1 4.8 e) dobro obve{~ajo o Sloveniji 2.5 0.4 92.3 4.8 f) so nepristranske 2.0 0.8 92.4 4.8 g) poro~ila o novicah so aktualna 3.5 0.1 91.6 4.8 h) vtikajo se v zadeve Slovenije 0.9 2.2 92.1 4.8 i) slabo so sli{ne 1.8 1.6 91.8 4.8 j) preve~ se govori o Vel.Britaniji 0.5 2.2 92.5 4.9 _________________________________________________________________________ A28. PREBRAL VAM BOM SEZNAM RAZNIH VRST PROGRAMOV, KI JIH JE MOGO^E REDNO POSLU[ATI V SLOVEN[^INI NA BBC. ZA VSAKO VRSTO PROGRAMA MI BOSTE POVEDALI, ALI STE V ZADNJIH DVANAJSTIH MESECIH POSLU[ALI TO VRSTO BBC PROGRAMA V SLOVEN[^INI. (odgovore vpisovati pri vpra{anju 29) A29. ALI BI SI @ELELI, DA BI BBC ODDAJAL VE^, MANJ ALI ENAKO KOLI^INO TE VRSTE PROGRAMOV? (prebrati celo listo oddaj, tudi ~e jih respondent ne poslu{a) _______________________________________________________________________ vpr.28 vrsta programa vpr.29 po- ne po- ve~ manj enako kot slu{a slu{a ~asa ~asa doslej 1 2 1 2 3 ________________________________________________________________________ 1.1 3.1 a - programi o znanosti 1.3 0.2 2.0 1.3 2.9 b - lekcije angle{~ine 0.8 0.5 2.2 c - ekonomski poloàj v 2.3 1.8 Jugoslaviji 1.3 0.2 2.0 1.1 3.1 d - drùba v Veliki Britaniji 0.3 0.7 2.3 3.1 1.1 e - novice o Jugoslaviji 1.5 0.2 2.0 1.7 2.4 f - kulturni programi 0.5 0.5 2.5 2.8 1.4 g - svetovne novice 1.4 0.1 2.1 2.2 1.9 h - pop glasba 0.8 0.7 2.2 1.3 2.7 i - {port 0.5 0.7 2.2 1.4 2.7 j - pisma poslu{alcev 0.7 0.3 2.4 0.6 3.4 k - verski programi 0.1 0.6 2.5 1.0 3.1 l - pregled britan.tiska 0.3 0.7 2.4 _________________________________________________________________________ 7 - ne ve, ne poslu{a, nikoli ne poslu{a, b.o. 91.1 0 - b.o. 4.7 686 SJM 89 MEDIA A30. O ^EM BI SI VI @ELELI SLI[ATI VE^ ALI MANJ V BBC ODDAJAH V SLOVEN[^INI? _________________________________________________________________ ne ve, navedel ni navedel b.o. odgovor odgovora 1 9 0 _________________________________________________________________ x1 ve~: 2.3 92.8 4.9 x2 manj: 2.1 93.1 4.9 _________________________________________________________________ A31. KDAJ STE PRVI^ POSLU[ALI BBC ODDAJO V SLOVEN[^INI? 1 - zadnje leto, priblìno (1988/89) 0.9 2 - v zadnjh petih letih (1984-88) 1.3 3 - pred tem 2.1 4 - ne vem 90.9 0 - b.o. 4.8 A32. IN KDAJ STE NAZADNJE POSLU[ALI BBC ODDAJO V SLOVEN[^INI? 1 - pred enim dnevom ali dvema dnevoma 0.3 2 - v okviru zadnjega tedna 0.6 3 - v okviru zadnjega meseca 0.8 4 - pred ve~ kot enim mesecem 2.3 5 - ne vem, b.o. 91.2 0 - b.o. 4.9 (VPRA[ATI VSE, KI VEDO ZA BBC, BODISI IZ VPRA[ANJA 13 ALI 14, VENDAR PA NE POSLU[AJO BBC V SLOVEN[^INI, KAR SE VIDI IZ VPRA[. 15 IN 16.) A33. ALI STE PRED TEM INTERVJUJEM VEDELI, DA BBC ODDAJA V SLOVEN[^INI ZA SLOVENIJO? 1 - da 15.1 2 - ne 70.7 0 - b.o. 14.2 A34. ALI STE KDAJ REDNO POSLU[ALI BBC V SLOVEN[^INI? 1 - da 1.7 2 - ne 83.9 0 - b.o. 14.3 A35. ALI SE LAHKO SPOMNITE, KDAJ STE NAZADNJE POSLU[ALI BBC V SLOVEN[^INI? 1 - zadnje leto, priblìno (1988/89) 0.9 2 - v zadnjih petih letih (1984-88) 0.5 3 - pred tem 1.0 4 - se ne spomnim 83.2 0 - b.o. 14.4 SJM 89 MEDIA 687 A36. ALI IMATE KAK[EN POSEBEN RAZLOG, DA STE PRENEHALI POSLU[ATI ODDAJE BBC V SLOVEN[^INI? 1 - da 0.5 2 - ne 85.2 0 - b.o. 14.3 A37. ZAKAJ STE PRENEHALI POSLU[ATI TE ODDAJE? 1 - navedel 0.6 2 - ne ve, ni navedel 84.9 0 - b.o. 14.5 A38. PREBRAL VAM BOM LISTO RAZLOGOV, ZAKAJ SO NEKATERI LJUDJE PRENEHALI POSLU- [ATI BBC ODDAJE V SLOVEN[^INI. PROSIM VAS, DA MI ZA VSAKEGA OD NJIH POVESTE, ALI VELJA TUDI ZA VAS. (prebrati listo) x1 3 - sedaj namesto tega raje gledam televizijo 0.3 x2 3 - sedaj namesto tega raje poslu{am druge radijske postaje 0.3 x3 3 - ~as teh oddaj ni primeren 0.2 x4 3 - nimam ve~ radija s kratkimi valovi 0.1 x5 3 - niso mi v{e~ programi 0.0 x6 3 - prej sem poslu{al le novice o kakem posebnem dogodku 0.1 x7 3 - nobeden od teh razlogov, drugo, kaj 1.0 0 - ni odgovarjal na to vpra{anje 98.0 (VPRA[ATI VSE!) A39. ALI IMATE PRI VAS DOMA RADIO? PRI TEM MISLIMO VSE VRSTE RADIJSKIH APARATOV, TUDI RADIO NA KASETNIKU, PRENOSNI RADIO, RADIO KOT DEL HI-FI NAPRAVE TER AVTO-RADIO. (~e da) KOLIKO JIH IMATE? 1 - da, enega 42.9 2 - da, dva 28.6 3 - da, ve~ kot dva 26.4 4 - nima radia 2.2 (~e ima radio, postaviti vpr. 40, ~e pa ga nima, preiti k vpr. 43) A40. RAD BI VEDEL, KAK[NE VRSTE VALOV IMATE NA VA[EM RADIJU. ALI SMEM POGLE-DATI NA TISTI VA[ RADIO, KI JE NAJBOLJ[I, DA BI VIDEL, KATERE VALOVE LAHKO SPREJEMA. (Ne glejte avto-radijev) Na radijskem aparatu so: x1 3 - MW ali AM (srednji valovi-MW) 89.0 x2 3 - VHF ali FM (ultra kratki valovi) 85.6 x3 3 - LW (dolgi valovi-LW) 61.8 x4 3 - SW (kratki valovi SW) 67.1 x5 3 - Digitalno iskanje postaj 9.5 8 - nima radia 2.0 688 SJM 89 MEDIA (^E NI MOGO^E IDENTIFICIRATI VALOV, POSTAVITI VPRA[ANJE 41 IN 42. ^E PA JE MOGO^E IDENTIFICIRATI, PRESKO^ITE NA VPRA[ANJE 43.) A41. RAD BI VEDEL, ALI IMATE VSAJ EN TAK RADIJSKI APARAT, NA KATEREM LAHKO POSLU[ATE ODDAJE NA KRATKIH VALOVIH. VE^INA TISTEGA, KAR DANES LAHKO SLI[ITE V TEM DELU SVETA, JE NA SREDNJIH VALOVIH ALI PA FM, TODA VE^INO ODDAJ IZ TUJINE, POSEBNO IZ ODDALJENIH POSTAJ, LAHKO SLI[ITE LE NA KRATKIH VALOVIH. ALI LAHKO S KATERIM OD VA[IH RADIJSKIH APARATOV SPREJEMATE ODDAJE NA KRATKIH VALOVIH? 1 - da 68.9 2 - ne 25.0 3 - ne ve 6.0 A42. ALI IMA KATERI OD VA[IH RADIJSKIH APARATOV DIGITALNO ISKANJE POSTAJ? 1 - da 10.3 2 - ne 85.3 3 - ne ve 4.4 (V P R A [ A T I V S E !) A43. ALI RAZUMETE, GOVORITE, PI[ETE KATEREGA OD NA[TETIH JEZIKOV? ________________________________________________________________________ ne razume razume govori pi{e 1 2 3 4 ________________________________________________________________________ a) srbohrva{ko 5.3 24.7 17.8 52.3 b) angle{ko 66.0 17.3 4.8 11.9 c) nem{ko 53.5 26.2 8.7 11.6 d) italijansko 80.9 10.6 3.2 5.4 e) francosko 93.6 3.0 0.8 2.5 f) madàrsko 96.8 1.0 0.3 1.9 g) rusko 90.8 6.1 1.1 2.0 h) {pansko 97.8 0.9 0.0 1.2 ________________________________________________________________________ A44. DOSTI SE GOVORI O POVEZOVANJU Z EVROPO. KATERI TUJI JEZIK SE VAM ZDI NAJPOMEMBNEJ[I ZA NA[E POVEZOVANJE Z EVROPO? 1 - angle{ki 52.6 2 - nem{ki 34.7 3 - francoski 0.6 4 - italijanski 2.0 5 - {panski 0.0 6 - ruski 0.0 7 - drugi 0.1 8 - vsi so pomembni, nobeden ni pomembnej{i od drugih 2.8 9 - ne vem 7.2 SJM 89 MEDIA 689 ([E POSEBEJ NAS ZANIMA VA[ ODNOS DO ANGLE[^INE.) A45. ALI RAZUMETE GOVORJENO ANGLE[^INO? 1 - da 33.3 2 - ne 66.7 A46. KAKO DOBRO RAZUMETE GOVORJENO ANGLE[^INO? 1 - le malo 14.8 2 - precej dobro 14.7 3 - zelo dobro 3.7 5 - ne razume 66.9 A47. ALI SE SEDAJ U^ITE ANGLE[^INO? 1 - da 5.1 2 - ne 93.4 0 - b.o. 1.5 A48. KAKO SE U^ITE ANGLE[^INO? 1 - lekcije angle{~ine v srednji {oli 1.0 2 - privatni u~itelj 0.0 3 - specializirana {ola za u~enje angle{~ine 0.8 4 - radio 0.1 5 - televizija 0.8 6 - video 0.1 7 - kasete 0.1 8 - knjige 1.1 9 - druìna/prijatelji 0.6 0 - druga~e, ne u~i se angle{~ine 95.3 B. VPRA[ANJA O TELEVIZIJI B1. ALI IMATE PRI VAS DOMA TELEVIZOR? (~e da) KOLIKO TELEVIZORJEV IMATE? 1 - enega 75.7 2 - dva 15.3 3 - ve~ kot dva 2.7 4 - nima televizorja 6.3 B2. ALI JE VA[ TELEVIZOR ^RNO-BEL ALI BARVNI? __________________________________________________________________________ ~rno-bel barvni nima TV b.o. 1 2 3 0 _________________________________________________________________________ A-prvi televizor 29.1 64.8 6.1 - B-drugi televizor 8.7 11.8 6.8 72.7 C-tretji televizor 2.1 1.5 6.9 89.5 __________________________________________________________________________ 690 SJM 89 MEDIA B3. NAJBR@ VESTE, DA JE VIDEO REKORDER NAPRAVA, S KATERO LAHKO SNEMATE TV PROGRAME (SLIKO IN ZVOK) NA TRAK. TE POSNETE PROGRAME SI LAHKO OGLEDATE KASNEJE. ALI IMATE PRI VAS DOMA VIDEO REKORDER? 1 - da 12.9 2 - ne 81.6 3 - nima televizorja 5.5 (~e ima video rekorder) B4. KAKO DOLGO @E IMATE VIDEO REKORDER? ALI STE GA KUPILI: 1 - v zadnjih dvanajstih mesecih 4.5 2 - pred enim letom ali dvema letoma (1987-1988) 5.4 3 - prej 2.5 4 - nima videorekorderja 80.8 5 - nima televizorja 6.6 B5. SATELITSKA ANTENA (PARABOLA) JE DEL TV OPREME. OBI^AJNO JE PRITRJENA IZVEN HI[E ALI STANOVANJA IN VAM OMOGO^A, DA LAHKO SPREMLJATE POSEBNE SATELITSKE TELEVIZIJSKE POSTAJE IZ TUJINE. ALI IMATE PRI VAS DOMA PRIKLJU^EK NA SATELITSKO ANTENO ALI PA LASTNO SATELITSKO ANTENO? 1 - da 16.1 2 - ne 77.9 3 - nima televizorja 6.0 (~e ima priklju~ek na satelitsko anteno ali lastno anteno) B6. ALI JE TA SATELITSKA ANTENA VA[A LAST, ALI JE LE DEL SISTEMA KABELSKE TV IN SI JO DELITE Z VA[IMI SOSEDI ALI Z DRUGIMI LJUDMI? 1 - moja last 0.4 2 - delimo si jo 15.6 3 - nima priklju~ka na satelitsko anteno 77.4 4 - nima televizorja 6.6 (~e ima priklju~ek na satelitsko anteno ali lastno anteno) B7. KDAJ STE SE PRIKLJU^ILI NA SATELITSKO ANTENO? ALI JE TO BILO: 1 - v zadnjih dvanajstih mesecih 7.7 2 - pred enim letom ali pred dvema letoma (1987,1988) 6.9 3 - prej 1.9 4 - nima priklju~ka na satelitsko anteno 77.0 5 - nima televizorja 6.5 B8. KAKO POGOSTO, ^E SPLOH KDAJ, GLEDATE TELEVIZIJSKI PROGRAM: 1 - vsak dan (6 ali 7 dni na teden) 65.5 2 - ve~ino dni (3,4 ali 5 dni na teden) 17.9 3 - vsaj enkrat na teden 6.1 4 - manj pogosto 4.9 5 - nikoli ne gleda TV 5.6 SJM 89 MEDIA 691 B9. ALI STE V^ERAJ GLEDALI TELEVIZIJSKI PROGRAM? 1 - da 73.1 2 - ne 26.9 B10. OB KATERI URI (URAH) STE V^ERAJ GLEDALI TV PROGRAM? ALI NAM LAHKO POVESTE BOLJ NATAN^NO,OB KATERIH URAH STE V^ERAJ ZA^ELI GLEDATI TELEVIZIJSKI PROGRAM IN KDAJ STE GA NEHALI GLEDATI? ZA^EL KON^AL % % a) !___!___! !___!___! 11 - 1000-1029 0.9 26 - 1730-1759 2.7 b) !___!___! !___!___! 12 - 1030-1059 0.8 27 - 1800-1829 6.9 c) !___!___! !___!___! 13 - 1100-1129 0.6 28 - 1830-1859 3.1 d) !___!___! !___!___! 14 - 1130-1159 0.3 29 - 1900-1929 14.9 % 15 - 1200-1229 0.8 30 - 1930-1959 30.2 1 - 0500-0529 0.1 16 - 1230-1259 0.5 31 - 2000-2029 13.3 2 - 0530-0559 - 17 - 1300-1329 0.2 32 - 2030-2059 6.8 3 - 0600-0629 0.2 18 - 1330-1359 0.5 33 - 2100-2129 8.3 4 - 0630-0659 - 19 - 1400-1429 1.1 34 - 2130-2159 12.0 5 - 0700-0729 0.3 20 - 1430-1459 0.7 35 - 2200-2229 15.0 6 - 0730-0759 0.5 21 - 1500-1529 2.1 36 - 2230-2259 9.5 7 - 0800-0829 0.3 22 - 1530-1559 0.9 37 - 2300-2329 7.8 8 - 0830-0859 0.1 23 - 1600-1629 1.9 38 - 2330-2359 3.1 9 - 0900-0929 1.0 24 - 1630-1659 1.7 39 - 2400-0029 3.8 10 - 0930-0959 0.6 25 - 1700-1729 4.5 40 - 0030-0059 2.1 41 - 0100-0459 1.9 42 - v~eraj ni gledal tv 168.8 43 - nikoli ne gleda tv 44.6 00 - b.o. 424.5 B11. ALI PRI VAS DOMA LAHKO GLEDATE TELEVIZIJSKE ODDAJE IZ DR@AV IZVEN JUGOSLAVIJE? PRI TEM MISLIMO NA TO, ALI LAHKO TE ODDAJE GLEDATE Z VA{O OBI^AJNO TELEVIZIJSKO ANTENO, NE PA S POMO^JO SATELITSKE ANTENE. 1 - da 47.8 2 - ne 46.5 3 - nima televizorja 5.7 B12. IZ KATERIH DR@AV LAHKO PRI VAS DOMA SPREJEMATE TELEVIZIJSKE ODDAJE? 1 - Italija 12.9 2 - Avstrija 37.4 3 - Madàrska 0.7 8 - ne more gledati teh oddaj 139.4 9 - nima televizorja 18.1 0 - b.o. 91.6 692 SJM 89 MEDIA B13. KAKO POGOSTO GLEDATE TELEVIZIJSKE ODDAJE IZ NA[TETIH DR@AV? ALI GLEDATE VSAK DAN, VE^INO DNI, VSAJ ENKRAT NA TEDEN ALI MANJ POGOSTO? (vpra{ati za vsako dràvo, ki jo je povedal pri vpr. 12) _________________________________________________________________________ dràva vsak ve~ino vsaj manj nikoli dan dni enkrat pogosto na teden 1 2 3 4 5 _________________________________________________________________________ a) Italija/1/ 5.3 2.5 2.3 3.2 81.6 b) Avstrija/2/ 7.5 8.8 8.8 10.7 59.3 c) Madàrska/3/ 0.2 0.0 0.2 0.4 94.2 _________________________________________________________________________ 6 - nikoli ne gleda TV 5.1 (V P R A [ A T I V S E) B14. ALI NAM LAHKO ODGOVORITE [E BOLJ PODROBNO, KAKO POGOSTO GLEDATE PROGRAME NASLEDNJIH TELEVIZIJSKIH POSTAJ? _________________________________________________________________________ TV postaje vsak ve~ino vsaj manj nikoli dan dni enkrat pogosto na teden 1 2 3 4 5 _________________________________________________________________________ a) TV Ljubljana - I. ali II. program 62.6 19.6 5.8 5.9 1.1 b) TV Koper - Capodistria 5.3 5.7 8.1 17.2 58.8 c) TV Zagreb I. ali II. program 17.1 20.8 14.6 16.6 25.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - d) ORF, Avstrija I. ali II. program 8.5 8.7 9.5 11.1 57.2 e) RAI, Italija I. - III. program 3.8 2.3 1.9 3.6 83.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - f) italijanske komercial- ne TV postaje 3.7 2.2 1.1 1.4 86.7 g) madàrski TV program 0.3 0.1 0.1 0.3 94.3 h) kabelski/satelitski prenosi tujih postaj 6.1 3.4 1.9 1.6 82.1 _________________________________________________________________________ 6 - nikoli ne gleda TV 4.9 B15. KAKO POGOSTO GLEDATE TV PROGRAME Z NASLEDNJIMI VSEBINAMI? _________________________________________________________________________ TV programi redno pogosto redko nikoli 1 2 3 4 _________________________________________________________________________ a) TV dnevnik, politi~no informativne oddaje 60.0 22.4 10.7 2.1 b) {portna tekmovanja 16.8 22.1 37.1 19.2 c) zabavno-glasbene oddaje 14.5 33.9 34.2 12.6 d) znanstvene oddaje 12.0 30.8 32.6 19.6 e) oddaje o kulturi, koncerti 5.6 16.0 42.6 30.9 f) filmi 28.0 38.5 22.5 6.2 g) TV drame, nadaljevanke 26.4 36.6 22.6 9.5 h) okrogle mize, diskusije 23.6 27.6 24.4 19.6 _________________________________________________________________________ SJM 89 MEDIA 693 5 - nikoli ne gleda TV 4.9 B16. KATERE INFORMATIVNE ODDAJE (PORO^ILA) NAVADNO GLEDATE? (Mònih je ve~ odgovorov) x1 3 - prvi TV dnevnik (Obzornik) 18.7 x2 3 - drugi TV dnevnik (ob 19.30) 88.1 x3 3 - tretji TV dnevnik 36.3 x4 3 - informativne oddaje TV Zagreb, Beograd, Sarajevo 28.2 x5 3 - Telegiornale (Italija) 4.0 x6 3 - Zeit im Bild (Avstrija) 10.3 8 - nobene od teh 0.9 9 - ne gledam TV 5.5 B17. ALI MENITE, DA JE V PROGRAMIH TV LJUBLJANA PREMALO, PREVE^ ALI RAVNO PRAV ODDAJ, PROIZVEDENIH V: __________________________________________________________________ premalo ravno preve~ ne ve prav 1 2 3 4 __________________________________________________________________ a) Sloveniji 41.8 34.2 2.1 22.0 b) drugih jugoslovanskih republikah 12.3 42.1 13.1 32.5 c) ZDA 23.1 32.5 6.8 37.6 d) Zahodno-evropskih dràvah 27.5 30.1 2.4 39.9 e) drugih dràvah 18.6 29.3 4.2 48.0 __________________________________________________________________ B18. ALI SE VAM ZDI DOPUSTNO ALI NE, DA BI V PRIHODNJE LAHKO SKUPINA OB^ANOV USTANOVILA ZASEBNO TV POSTAJO? 1 - to je dopustno 59.0 2 - to ni dopustno 12.2 3 - ne vem, neodlo~en 28.8 B19. ALI KA@E V SLOVENIJI PODPIRATI ALI PREPRE^EVATI RAZVOJ REGIONALNIH TV POSTAJ (KOT SO TV KOPER - CAPODISTRIA, TV MARIBOR, TV LJUBLJANA IPD.)? 1 - prepre~evati, Slovenija naj ima enoten TV program 5.0 2 - tak razvoj lahko dopustimo 25.8 3 - podpirati je treba razvoj regionalnih programov 51.1 4 - ne vem, neodlo~en 18.1 B20. OB VSE VE^JI RAZ[IRJENOSTI SATELITSKE TELEVIZIJE SE POSTAVLJA VPRA[ANJE DOSTOPNOSTI RAZLI^NIH TUJIH PROGRAMOV OB^INSTVU. ALI NAJ IMAJO LJUDJE... 1 - popolno svobodo pri izbiri med tujimi programi 73.4 2 - osrednji TV hi{i naj bo prepu{~en izbor postaj 6.7 3 - omejene mònosti - iz varnostnih razlogov naj se prepre~i spremljanje tujih tv programov 1.6 5 - ne vem, kaj drugega 18.2 694 SJM 89 MEDIA B21. KAJ MENITE O TEM, DA BI NA TV PRIPRAVILI POSEBNO DNEVNO-INFORMATIVNO ODDAJO, KI BI OBRAVNAVALA [IR[I PROSTOR ALPE-JADRAN IN GOVORILA PREDVSEM O GOSPODARSKIH, POLITI^NIH IN MANJ[INSKIH VPRA[ANJIH V TEM PROSTORU; ALI BI VI TAK[NO ODDAJO GLEDALI? 1 - da, tak{no oddajo bi gledal 69.1 2 - ne bi gledal tak{ne oddaje 6.6 3 - ne vem, ne morem se odlo~itii 19.3 4 - ne gledam TV 5.0 B22. ALI SE MORDA UKVARJATE S KAKIM [PORTOM, BODISI TEKMOVALNO ALI ZA REKREACIJO, BODISI ORGANIZIRANO ALI NEORGANIZIRANO, BODISI REDNO ALI OB^ASNO? ________________________________________________________________________ DA NE 1 2 ________________________________________________________________________ a) organizirano tekmovalno 2.9 97.1 b) organizirana rekreacija 1)redno, vsaj enkrat, dvakrat tedensko, sistemati~no 7.7 92.3 2)neredno, na ob~asnih akcijah 6.5 93.5 c) neorganizirana rekreacija 1)redno, vsaj enkrat, dvakrat tedensko, sistemati~no 12.3 87.7 2)neredno, s premori, ob~asno, v prostih dneh in na dopustu 47.2 52.8 _________________________________________________________________________ B23. NAVEDITE ZA VSAKO OD NA[TETIH [PORTNIH OZIROMA REKREACIJSKIH AKTIVNOSTI, ALI SE Z NJO UKVARJATE ORGANIZIRANO ALI NEORGANIZIRANO? __________________________________________________________________ ne da, neorga- da, organi- nizirano zirano 1 2 3 __________________________________________________________________ 01 - nogomet 89.7 8.3 2.0 02 - ko{arka 91.9 6.8 1.3 03 - rokomet 97.3 2.3 0.4 04 - odbojka 92.1 6.7 1.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 05 - balinanje 96.4 2.9 0.7 06 - kegljanje 91.6 6.8 1.5 07 - namizni tenis 89.5 9.8 0.7 08 - tenis 90.9 8.3 0.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 09 - drsanje, kotalkanje 94.8 5.1 0.0 10 - hokej na ledu 99.1 0.7 0.1 11 - atletika 96.2 3.3 0.5 12 - plavanje 71.1 28.3 0.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 13 - kolesarstvo 80.4 19.1 0.6 14 - avtomoto {port 98.8 1.2 0.0 15 - veslanje, kajak, kanu 98.8 1.2 0.0 16 - smu~anje, teki 89.4 9.9 0.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 17 - smu~anje, alpsko 79.0 20.2 0.8 SJM 89 MEDIA 695 18 - borilni {porti(rokoborba, boks, karate, judo) 99.0 0.7 0.2 19 - gimnastika 96.8 2.4 0.7 20 - aerobika 97.2 2.2 0.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — __________________________________________________________________ ne da, neorga- da, organi- nizirano zirano 1 2 3 __________________________________________________________________ 21 - badminton, mini tenis 91.2 8.6 0.2 22 - planinarjenje 83.5 15.4 1.1 23 - alpinizem 98.8 1.1 0.0 24 - hoja, izleti, sprehodi 55.5 43.6 0.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 25 - jadranje 98.9 1.1 0.0 26 - jadranje na deski 97.5 2.5 0.0 27 - podvodni {porti 98.9 1.1 0.0 28 - letalski {p.,padalstvo 99.7 0.2 0.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 29 - strelstvo 95.3 3.4 1.3 30 - trim 91.8 7.9 0.3 31 - lov 98.1 0.8 1.1 32 - ribolov 94.8 4.5 0.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 33 - konjeni{ki {porti 99.1 0.8 0.1 34 - {ah 89.0 1 0.6 0.4 35 - druge {p. aktivnosti 97.4 2.2 0.4 _________________________________________________________________ 24. ZANIMA NAS, ALI GLEDATE PRENOSE [PORTNIH TEKMOVANJ PO TELEVIZIJI? KATERE OD NA[TETIH PRENOSOV NAJRAJE GLEDATE? 1. 2. 3. 4. 1 - nogomet 18.6 6.5 6.4 3.7 2 - ko{arka 20.4 23.6 8.4 4.2 3 - smu~anje 36.0 21.5 13.6 3.8 4 - tenis 1.7 6.7 10.2 7.2 5 - hokej na ledu 1.5 4.7 7.1 6.0 6 - boks in drugi borilni {porti 1.7 3.3 4.9 4.7 7 - rugby, ameri{ki nogomet 0.2 0.3 0.3 0.9 8 - kolesarstvo 0.3 0.9 1.8 3.6 9 - atletika 3.5 6.7 8.7 12.1 0 - ne gleda 16.1 25.7 38.7 53.8 (^e gleda TV Koper - Capodistria) B25. ALI GLEDATE IN KAKO POGOSTO NASLEDNJE ODDAJE TV KOPER - CAPODISTRIA? _________________________________________________________________________ Oddaje vsak ve~ino vsaj manj nikoli dan dni enkrat pogosto na teden 1 2 3 4 5 _________________________________________________________________________ 696 SJM 89 MEDIA a) prenosi {portnih tekmovanj (v italijan{~ini) 2.1 4.9 7.3 13.2 67.7 b) informativni program v italijanskem jeziku 0.6 0.9 1.0 5.9 86.8 a) informativni program v v sloven{~ini (Odprta meja) 2.2 3.9 6.1 12.1 70.8 _________________________________________________________________________ 6 - ne gledam TV 4.9% (^e gleda {portne oddaje TV Koper-Capodistria) B26. ALI VAS PRI GLEDANJU [PORTNIH ODDAJ MOTIJO KOMENTARJI V ITALIJAN[^INI? 1 - ne motijo 18.5 2 - motijo 12.5 3 - ne gledam 69.0 B27. MED [PORTNIMI IN DRUGIMI TV ODDAJAMI SE VE^KRAT POJAVIJO BLOKI PROPAGANDNIH SPORO^IL. ALI VAS TAK[NI PROPAGANDNI BLOKI MOTIJO ALI NE MOTIJO? ALI TAKRAT PREKLOPITE PROGRAM? 1 - da, motijo me in takrat preklopim program 11.7 2 - da motijo me, vendar ne preklopim programa 31.5 3 - ne motijo me 30.2 4 - ne gledam 26.6 B28. ALI IMATE MO@NOST NA VA[EM TV SPREJEMNIKU SPREMLJATI PROGRAM TV KOPER-CAPODISTRIA? (~e ne) ALI BI GA @ELELI SPREJEMATI? 1 - imam mònost 45.7 2 - nimam mònosti, ne ~utim potrebe, da bi ta program spremljal 14.5 3 - nimam mònosti in ‘elim, da bi tak{no mònost imel 32.2 4 - ne gledam TV 7.7 B29. ALI BI BILI PRIPRAVLJENI POLEG NARO^NINE ZA RTV LJUBLJANO POSEBEJ PLA^EVATI NARO^NINO ZA DODATNE TV PROGRAME, KI BI JIH LAHKO GLEDALI PREK KABELSKE TV? 1 - da, za dodatne slovenske postaje 5.2 2 - da, za dodatne tuje TV postaje 6.6 3 - da, za dodatne slovenske in tuje postaje 25.2 4 - ne 42.7 5 - ne vem 20.4 B30. ALI NAJ BI BILO NA TELEVIZIJI REKLAM: 1 - ve~ kot sedaj 8.9 2 - enako kot sedaj 49.2 3 - manj kot sedaj 29.4 4 - treba bi jih bilo povsem ukiniti 1.7 5 - ne vem 10.8 SJM 89 MEDIA 697 C. ^ASOPISI C1. ALI BERETE ^ASNIKE? KATERE OD NA[TETIH BERETE IN KAKO POGOSTO? Navodilo: 1. redni bralci: dnevni ~asniki: naro~niki in tisti, ki berejo vsaj 4 x tedensko; revije: tisti, ki berejo 3 do 4 {tevilke v dveh mesecih 2. pogosti bralci: dnevni ~asniki: povpre~no 2 do 3-krat tedensko; tedniki, revije: povpre~no vsako drugo {tevilko ________________________________________________________________________ redno pogosto v~asih nikoli 1 2 3 4 ________________________________________________________________________ x1 01 - Delo 22.2 10.8 27.9 39.2 x2 02 - Ljubljanski dnevnik 13.0 4.7 16.2 66.1 x3 03 - Ve~er 12.0 5.4 12.4 70.1 x4 04 - Primorski dnevnik 2.9 1.0 3.8 92.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - x5 05 - Komunist 3.8 1.0 5.8 89.4 x6 06 - Delavska enotnost 2.0 1.5 10.5 86.0 x7 07 - Teleks 2.0 2.4 19.5 76.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — x8 08 - Na{i razgledi 0.8 0.7 4.2 94.3 x9 09 - Teorija in praksa 0.4 0.1 2.4 97.1 x10 10 - Nova revija 0.4 0.4 4.7 94.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — x11 11 - Nedeljski dnevnik 33.0 9.9 20.6 36.5 x12 12 - Na{a obramba 6.7 2.0 11.4 79.9 x13 13 - Ob~an 1.8 0.3 1.6 96.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — x14 14 - TV 15 2.9 0.4 2.6 94.1 x15 15 - Jana 9.8 10.3 31.9 48.0 x16 16 - Na{a ‘ena 5.8 3.6 18.7 71.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — x17 17 - 7 D 5.8 2.5 13.2 78.4 x18 18 - Stop 9.0 5.4 19.5 66.0 x19 19 - Avto magazin 5.8 3.7 12.6 77.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — x20 20 - Mladina 11.2 9.1 22.5 57.2 x21 21 - Druìna 8.6 2.6 9.7 79.1 x22 22 - Zdravje 4.3 3.1 18.2 74.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — x23 23 - Antena 3.7 4.6 19.7 72.0 x24 24 - Ognji{~e 10.6 2.4 10.6 76.5 x25 25 - Kme~ki glas 7.5 2.3 7.9 82.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — x26 26 - Moj mikro 1.0 0.9 4.2 94.0 x27 27 - Pavliha 0.5 1.1 14.2 84.2 x28 28 - Zabavnik 1.1 1.0 9.7 88.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — x29 29 - Kaj 4.0 5.3 21.4 69.4 x30 30 - Demokracija 0.9 0.4 2.7 96.1 x31 31 - Primorske novice 5.7 1.0 4.5 88.8 698 SJM 89 MEDIA x32 32 - pokrajinski ~asopis 16.6 3.9 6.2 73.3 x33 33 - ob~insko glasilo, glasilo DO 31.0 4.3 6.3 58.4 ________________________________________________________________________ SJM 89 MEDIA 699 C2. ALI BERETE KATEREGA OD NA[TETIH SRBOHRVA[KIH ^ASOPISOV OZIROMA REVIJ IN KAKO POGOSTO? _____________________________________________________________________ redno pogosto v~asih nikoli 1 2 3 4 _____________________________________________________________________ x34 34 - Vjesnik 0.7 0.7 7.8 90.8 x35 35 - Borba 0.3 0.3 2.9 96.5 x36 36 - Politika 0.4 0.5 3.8 95.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — x37 37 - Sportske novosti 4.3 3.2 11.1 81.4 x38 38 - Danas 1.3 1.8 7.0 89.9 x39 39 - Start 0.6 1.2 11.9 86.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — x40 40 - Duga 0.5 0.6 5.4 93.5 x41 41 - Intervju 0.1 0.4 1.7 97.8 x42 42 - Nin 0.2 0.6 3.3 95.9 _____________________________________________________________________ C3. ALI STE VI ALI KDO V VA[I DRU@INI NARO^ENI NA KATEREGA OD NA[TETIH ^ASOPISOV OZ. REVIJ? POVEJTE, NA KATEREGA STE NARO^ENI: (odgovori so zabeleèni pri naslednjem vpra{anju!) C4. ALI STE KATEREGA OD NA[TETIH ^ASOPISOV OZ. REVIJ V PRETEKLIH DVEH TEDNIH VI OSEBNO KUPILI? NAVEDITE, KATERI ^ASOPIS OZ. REVIJO STE OSEBNO KUPILI: ________________________________________________________________________ C3x1-C3x4 C4x1-C4x5 naro~en kupil 1 2 ________________________________________________________________________ 01 - Delo 12.4 15.4 02 - Ljubljanski dnevnik 8.7 4.8 03 - Ve~er 7.2 8.4 04 - Primorski dnevnik 1.0 0.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 05 - Komunist 3.5 0.0 06 - Delavska enotnost 0.5 - 07 - Teleks 0.5 2.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 08 - Na{i razgledi 0.5 0.1 09 - Teorija in praksa 0.1 0.0 10 - Nova revija 0.2 0.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 11 - Nedeljski dnevnik 22.6 12.0 12 - Na{a obramba 7.5 0.2 13 - Ob~an 0.1 0.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 14 - TV 15 2.7 0.1 15 - Jana 1.4 16.6 16 - Na{a ‘ena 3.2 2.9 700 SJM 89 MEDIA — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 17 - 7 D 2.6 2.8 18 - Stop 1.1 9.0 19 - Avto magazin 2.4 2.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ________________________________________________________________________ C3x1-C3x4 C4x1-C4x5 naro~en kupil 1 2 ________________________________________________________________________ 20 - Mladina 2.0 9.4 21 - Druìna 7.5 0.8 22 - Zdravje 3.2 1.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 23 - Antena 0.4 5.8 24 - Ognji{~e 9.4 0.8 25 - Kme~ki glas 6.8 0.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 26 - Moj mikro 0.2 0.5 27 - Pavliha 0.0 0.6 28 - Zabavnik 0.1 1.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 29 - Kaj 0.1 4.8 30 - Demokracija 0.2 0.5 31 - Primorske novice 2.5 2.3 32 - pokrajinski ~asopis 13.2 1.5 33 - ob~insko glasilo, glasilo DO 2.7 0.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 34 - Vjesnik - 0.5 35 - Borba 0.1 0.1 36 - Politika - 0.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 37 - Sportske novosti 0.0 4.9 38 - Danas - 1.3 39 - Start - 1.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 40 - Duga - 0.7 41 - Intervju - 0.1 42 - Nin - 0.4 ________________________________________________________________________ 43 - drugi 6.6 6.4 99 - ni naro~en, ne kupuje 78.6 103.1 00 - b.o. 187.9 271.0 ________________________________________________________________________ C5. ALI SLOVENSKI MEDIJI (TELEVIZIJA, RADIO, ^ASOPISI), KI JIH SPREMLJATE, ZADOVOLJUJEJO VA[E POTREBE PO INFORMACIJAH? 1 - v celoti zadovoljujejo 48.0 2 - delno zadovoljujejo 40.7 3 - sploh ne zadovoljujejo 3.1 4 - ne vem, neodlo~en 8.2 SJM 89 MEDIA 701 C6. ALI BI @ELELI VPLIVATI NA VSEBINO RADIJSKIH IN TV PROGRAMOV TER ^ASOPISOV, DA BI BILA BLI@JE VA[IM INTERESOM? 1 - da 34.3 2 - ne 43.8 3 - ne ve, neodlo~en 21.9 702 SJM 89 MEDIA (~e da) C7. KAKO BI PREDVSEM @ELELI VPLIVATI? 1 - prek anket, kot je ta 21.8 2 - s pogovori z uredniki 6.5 3 - s sodelovanjem v organih upravljanja 0.4 4 - s sodelovanjem v javnih razpravah o vsebini medijev 5.3 5 - kako druga~e 2.2 6 - ne 63.8 C8. ALI BI @ELELI, DA BI BILO V SLOVENIJI: __________________________________________________________________________ da ne ne vem neodlo~en 1 2 3 __________________________________________________________________________ a) ve~ TV postaj 49.5 31.8 18.6 b) ve~ radijskih postaj 34.3 47.1 18.7 c) ve~ dnevnih ~asopisov 15.6 63.3 21.1 __________________________________________________________________________ C9. KDO NAJ BI BIL PO VA[EM MNENJU PREDVSEM ODGOVOREN ZA NADALJNJI RAZVOJ RADIA IN TELEVIZIJE V SLOVENIJI? 1 - RTV Ljubljana 54.9 2 - Izvr{ni svet SR Slovenije 2.1 3 - SZDL Slovenije 4.4 4 - Skup{~ina SR Slovenije 2.6 5 - poseben neodvisen organ, ki bi ga imenovala Skup{~ina SR Slovenije 10.8 6 - PTT 0.0 7 - kdo drug 2.0 8 - ne vem, neodlo~en 23.2 C10. ALI MENITE, DA V SLOVENIJI OBSTOJA ALI NE OBSTOJA SVOBODA TISKA IN JAVNEGA IZRA@ANJA? 1 - da, v celoti 22.1 2 - da, delno 50.8 3 - ne obstoja 10.1 4 - ne vem, neodlo~en 17.0 C11. KDO OZIROMA KAJ PO VA[EM MNENJU PREDVSEM OVIRA (POLNEJ[O) UVELJAVITEV SVOBODE TISKA IN JAVNEGA IZRA@ANJA? (Izberite najve~ 3 odgovore!) 01 - dràvni organi 51.6 02 - nove politi~ne organizacije in zveze 4.9 03 - Zveza komunistov 22.0 04 - SZDL 3.9 05 - skup{~inski organi 6.1 06 - uredniki RTV in ~asopisov 15.7 07 - velika podjetja 1.3 08 - novinarji sami 7.3 09 - neformalni pritiski na novinarje 28.1 10 - zakonske omejitve 18.6 11 - ekonomska propaganda 1.5 12 - drugo, kaj 0.8 00 - b.o. 138.1 SJM 89 MEDIA 703 D. VPRA[ANJA O ZDRAVJU D1. KAKO OCENJUJETE VA[E SEDANJE ZDRAVSTVENO STANJE? 1 - odli~no 8.7 2 - zelo dobro 13.0 3 - dobro 55.8 4 - slabo 18.4 5 - zelo slabo 3.4 6 - ne vem, neodlo~en 0.6 D2. KDAJ OBI^AJNO GRESTE K ZDRAVNIKU? 1 - hodim na preglede, da bi ugotovil, ~e sem zdrav 12.4 2 - grem k zdravniku, ko se pojavijo prvi znaki bolezni 24.9 3 - grem tedaj, ko me bolezen (oziroma po{kodba) mo~no ovira pri delu 34.9 4 - grem le tedaj, kadar sem zelo hudo bolan (po{kodovan) 27.8 D3. ALI SE KAJ BOJITE, DA BI ZBOLELI ZA KATERO OD NA[TETIH BOLEZNI? (Navedite najve~ tri: najprej tisto, ki se je najbolj bojite, nato drugo, nato tretjo) _________________________________________________________________________ x1 x2 x3 prva druga tretja 1 2 3 _________________________________________________________________________ 1 - sladkorna bolezen 6.9 13.3 13.2 2 - rak 48.2 14.3 3.0 3 - povi{an krvni pritisk 3.2 5.5 7.5 4 - revmatizem 3.5 6.9 10.0 5 - AIDS 8.9 16.5 7.3 6 - rana na ‘elodcu 1.9 5.0 8.8 7 - za nobeno od na{tetih se ne bojim 27.3 15.8 16.0 0 - ni odgovora - 22.7 34.2 _________________________________________________________________________ D4. ALI STE KDAJKOLI OPAZILI KAK BOLEZENSKI ZNAK, ZA KATEREGA VAS JE SKRBELO, DA BI LAHKO POMENIL RAKA IN ALI STE [LI ZARADI TEGA ZNAKA K ZDRAVNIKU? 1 - da, {el sem k splo{nemu zdravniku 4.6 2 - da, {el sem k specialistu 6.1 3 - da, {el sem k splo{nemu zdravniku in k specialistu 6.7 4 - da, vendar nisem {el k zdravniku 1.9 5 - ni opazil takega znaka 80.7 (~e je opazil kak znak) D5. KOLIKO ^ASA JE MINILO OD TAKRAT, KO STE TAK ZNAK OPAZILI, DO TAKRAT, KO STE [LI K ZDRAVNIKU? 1 - manj kot en mesec 7.5 2 - manj kot tri mesece 3.6 3 - manj kot pol leta 1.6 4 - manj kot eno leto 1.5 5 - ve~ kot eno leto 3.2 6 - se ne spominja, koliko ~asa je minilo 1.0 7 - je opazil znak, a ni {el k zdravniku 1.5 704 SJM 89 MEDIA 8 - ni opazil znaka 80.2 D6. KOLIKO ^ASA BI SMEL PO VA[EM MNENJU ODLA[ATI OBISK PRI ZDRAVNIKU TISTI, KI MENI, DA JE PRI SEBI OPAZIL ZNAK RAKA? 1 - ni~ ne sme odla{ati 93.5 2 - po~aka naj kak mesec 2.1 3 - ne vem, neodlo~en 4.3 D7. NA[TEL VAM BOM NEKAJ BOLEZENSKIH ZNAKOV. NEKATERI MED NJIMI SO LAHKO TUDI ZNAMENJE RAKA. KATERI SO TO PO VA[EM MNENJU? x1 3 - nenadna visoka vro~ina 13.7 x2 3 - neobi~ajna krvavitev ali izcedek 58.5 x3 3 - teàve pri poìranju 51.8 x4 3 - bula ali zatrdlina v dojki ali drugod na telesu 91.4 x5 3 - ranica ali razjeda na koì ali v ustni votlini, ki se dolgo ne zaceli 60.3 x6 3 - driske ali zaprtje 28.2 x7 3 - dolgotrajna hripavost ali trdovraten ka{elj 50.0 x8 3 - izpu{~aj na koì 33.7 x9 3 - spremembe na materinem znamenju 55.9 PREVENTIVNO PREISKOVANJE SAMEGA SEBE JE LAHKO POMEMBEN NA^IN ZGODNJEGA ODKRIVANJA SUMLJIVIH BOLEZENSKIH SPREMEMB IN S TEM USPE[NEJ[EGA ZDRAVLJENJA. PROSIMO VAS, DA NAM ODGOVORITE NA NASLEDNJA VPRA[ANJA: D8. NA[TEL VAM BOM NEKATERE PREISKAVE, KI SE UPORABLJAJO ZA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA. ZA VSAKO OD PREISKAV MI BOSTE POVEDALI, ALI STE ZANJO @E KDAJ SLI[ALI IN ALI STE MORDA @E KDAJ BILI PREISKANI S TO PREISKAVO. ______________________________________________________________________________ ni {e je sli{al je sli{al b.o. sli{al zanjo, ni zanjo in zanjo bil pre- bil pre- iskan iskan 1 2 3 0 ______________________________________________________________________________ A-rentgen ali fluorografiranje plju~ 1.7 18.3 79.6 0.4 B-pregled koè ali tipanje bezgavk za odkrivanje morebitnega raka 14.7 68.4 16.6 0.3 C-preiskava debelega ~revesa s prstom ali z instrumentom 22.2 67.1 10.4 0.3 D-preiskava grla ali ‘rela z zrcalcem 17.6 56.3 25.7 0.4 ______________________________________________________________________________ (spodnji del tabele velja le za ‘enske) ______________________________________________________________________________ E-pregled dojk pri zdravniku 1.5 33.7 17.6 0.4 F-rentgensko slikanje dojk 3.1 42.5 7.6 0.4 G-preiskava pri ginekologu 1.0 15.4 36.2 0.6 ____________________________________________________________________________ 4 - je mo{ki 46.8 SJM 89 MEDIA 705 (odgovarjajo le ‘enske) D9. ALI SI PREGLEDUJETE DOJKI, DA BI ODKRILI MOREBITNO ZATRDLINO? 1 - da, redno 11.9 2 - da, od ~asa do ~asa 25.4 3 - ne, nikoli 15.9 4 - je mo{ki 46.5 0 - b.o. 0.3 (odgovarjajo le ‘enske) D10. KAKO POGOSTO HODITE NA GINEKOLO[KE PREGLEDE? 1 - redno enkrat na leto 24.9 2 - redno na dve do tri leta 8.7 3 - neredno 12.9 4 - nikoli 6.6 5 - je mo{ki 46.5 0 - b.o. 0.3 D11. PITJE ALKOHOLNIH PIJA^ JE DANDANES ZELO RAZ[IRJENO PO VSEM SVETU. ALI NAM LAHKO POVESTE, KATERE VRSTE ALKOHOLNIH PIJA^ OBI^AJNO PIJETE IN KAKO POGOSTO? ________________________________________________________________________ ve~krat enkrat ve~krat nekajkrat nekajkrat nikoli dnevno dnevno tedensko v mesecu v letu 1 2 3 4 5 6 ________________________________________________________________________ A - vino 5.4 11.0 13.7 28.2 22.5 19.2 B - pivo 1.2 4.9 13.0 24.4 25.4 31.1 C - ‘gane pija~e 0.6 2.7 4.1 13.3 31.0 48.4 ________________________________________________________________________ D12. ALI KADITE CIGARETE, ALI STE JIH KDAJ PREJ KADILI IN POTEM PRENEHALI? 1 - kadi sedaj in tudi prej je kadil 32.5 2 - ne kadi sedaj, prej pa je kadil 16.0 3 - ne kadi sedaj in tudi prej ni kadil 50.6 4 - ne kadi cigaret, kadi pipo 0.9 (~e kadi sedaj ali ~e je kdaj kadil) D13. KOLIKO CIGARET NA DAN POKADITE (STE POKADILI)? 1 - do 10 (manj kot pol zavoj~ka) 13.9 2 - 11 do 20 (pol zavoj~ka do en zavoj~ek) 22.4 3 - 21 in ve~ (ve~ kot en zavoj~ek) 10.8 4 - ne kadi, ni nikoli kadil 51.3 5 - ne kadi cigaret, kadi pipo 1.6 (~e kadi sedaj ali ~e je kdaj kadil) D14. KOLIKO STE BILI STARI, KO STE PRI^ELI KADITI? povpre~na starost: 18.9 let 706 SJM 89 MEDIA (~e je prenehal kaditi) D15. KOLIKO LET STE BILI STARI, KO STE DOKON^NO PRENEHALI KADITI? povpre~na starost: 36.1 (~e kadi sedaj ali ~e je prej kadil) D16. KOLIKO LET KADITE (STE KADILI)? srednja vrednost: 18.0 D17. [TEVILNE RAZISKAVE SO UGOTOVILE ZVEZO MED KAJENJEM IN NASTANKOM RAKA. KAJ MENITE VI: ALI KAJENJE POVZRO^A, ALI NE POVZRO^A RAKA? 1 - kajenja ne povzro~a raka 5.9 2 - zveza med rakom in kajenjem {e ni dokon~no potrjena 14.3 3 - kajenje lahko povzro~i samo plju~nega raka 24.6 4 - kajenje lahko poleg plju~nega raka povzro~i {e druge vrste raka 35.8 5 - ne vem, neodlo~en 19.4 D18. RAZISKAVE KA@EJO, DA SO TUDI DRUGI DEJAVNIKI IZ OKOLJA IN NA^INA @IVLJENJA POVEZANI Z NASTANKOM NEKATERIH VRST RAKA. KATERI OD NA[TETIH DEJAVNIKOV BI LAHKO BIL PO VA[EM MNENJU V ZVEZI Z NASTANKOM RAKA? (Mònih je ve~ odgovorov) x1 3 - prekomerno son~enje 68.1 x2 3 - prekomerni telesni napor 11.3 x3 3 - menjavanje spolnih partnerjev 29.0 x4 3 - po{kodba 29.5 x5 3 - radioaktivno sevanje 90.3 x6 3 - prekomerno pitje alkoholnih pija~ 51.6 x7 3 - tablete proti zanositvi 23.5 x8 3 - nekatere snovi na delovnih mestih 72.5 x9 3 - zakajeni bivalni in delovni prostori 63.3 D19. ALI MENITE, DA NASTANEK NEKATERIH VRST RAKA LAHKO PREPRE^IMO, ALI TEGA NE MOREMO? 1 - da, lahko prepre~imo 74.7 2 - ne, ne moremo prepre~iti 12.2 3 - ne vem 13.1 D20. ALI MENITE, DA JE RAK OZDRAVLJIVA ALI NEOZDRAVLJIVA BOLEZEN? 1 - v ve~ini primerov je ozdravljiv 12.5 2 - samo nekatere vrste rakavih bolezni so ozdravljive 45.3 3 - v ve~ini primerov je neozdravljiva bolezen 35.8 4 - ne vem 6.3 D21. ALI MENITE, DA JE RAK NALEZLJIVA ALI NENALEZLJIVA BOLEZEN? 1 - je nalezljiva bolezen 5.2 2 - ni nalezljiva bolezen 84.9 3 - ne vem 9.9 SJM 89 MEDIA 707 D22. ALI MENITE, DA SE RAK DEDUJE, ALI SE NE DEDUJE? 1 - vse vrste raka se dedujejo 9.8 2 - nekatere vrste raka se dedujejo 44.3 3 - nobena vrsta raka se ne deduje 24.7 4 - ne vem 21.2 D23. ALI IMA (JE IMEL) KDO OD ^LANOV VA[E O@JE ALI [IR[E DRU@INE RAKA? 1 - da 36.8 2 - ne 58.0 3 - ne vem 5.2 D24. KJE STE NAJVE^ ZVEDELI O RAKU? 1 - v {oli 6.1 2 - iz ~asopisov, knjig in drugih sredstev javnega obve{~anja74.0 3 - iz pogovorov s svojim zdravnikom 8.3 4 - iz pogovorov z medicinsko sestro 1.4 5 - drugod 10.3 D25. ^E BI ZBOLELI ZA RAKOM, ALI BI @ELELI, DA ZDRAVNIK TO POVE: 1 - le vam in nikomur drugemu 32.8 2 - vam in tudi va{im najblìjim svojcem ali prijateljem 40.6 3 - vam ne, pa~ pa le najblìjim svojcem ali prijateljem 5.8 4 - niti vam, niti najblìjim svojcem, nikomur naj ne pove 7.8 5 - ne vem, neodlo~en, bilo bi mi vseeno 12.9 E. DEMOGRAFIJA E1. KATEREGA LETA STE ROJENI? DO 2513.8 26 DO 30 10.9 31 DO 40 23.1 41 DO 50 16.5 51 DO 60 18.2 60 IN VE~ 17.6 E2. SPOL 1 - mo{ki 46.2 2 - ‘enski 53.8 E3. KATERE NARODNOSTI STE? 01 - Albanec 0.3 07 - Musliman 1.4 02 - ^rnogorec 0.1 08 - Slovenec 90.3 03 - Hrvat 3.2 09 - Srb 2.7 04 - Italijan 0.1 10 - Jugoslovan 1.1 05 - Madàr 0.2 11 - druge narodnosti 0.3 06 - Makedonec 0.2 708 SJM 89 MEDIA E4. KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN? 1 - samski, nikoli nisem bil poro~en 18.2 2 - razvezan 3.0 3 - vdovec 9.2 4 - poro~en, izvenzakonska skupnost 69.7 E5. [TEVILO OSEB, KI Z NJIMI @IVITE V SKUPNEM GOPODINJSTVU povpre~no a) skupaj oseb 3.56 b) od tega pred{olskih otrok 0.35 c) od tega otrok v osnovni {oli 0.40 d) od tega u~encev v srednji {oli, {tudentov 0.28 e) od tega zaposlenih 1.36 E6. KAK[NA JE VA[A DELOVNA AKTIVNOST; ALI STE ZAPOSLENI, ALI NISTE ZAPOSLENI? 1 - zaposlen v drùbenem sektorju, pri zasebniku 58.4 2 - zasebnik (kmet, obrtnik ipd.) 6.7 3 - bil je zaposlen, sedaj je upokojenec 19.8 4 - bil je zaposlen, vendar sedaj je nezaposlen (i{~e delo) 1.5 5 - ni bil zaposlen in sedaj i{~e delo (nezaposlen) 0.8 6 - ni zaposlen, vendar ne i{~e dela (u~enec, {tudent, gospodinja)1 2.8 (za zaposlene) E7. KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - ima vodilni poloàj na ravni podjetja, DO, TOZD, (profesionalni) funkcionar v DPO, DPS ipd. 2.1 2 - ima vodstveni poloàj na ravni delovne enote (vodja slùbe, sektorja oddelka, ipd.) 5.2 3 - neposredno vodi in nadzira delo izvr{ilnih delavcev (mojster, delovodja ipd.) 6.5 4 - je zaposlen, a nima vodilnega, vodstvenega poloàja (izvr{ilni delavec) 48.2 5 - ni zaposlen 38.0 E8. KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC OZ. KAK[EN JE BIL PRED UPOKOJITVIJO ALI PREDEN STE IZGUBILI ZAPOSLITEV IN KAK[NA JE VA[A PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 9.7 02 - PK, priu~en delavec 8.0 03 - KV delavec 20.8 04 - VKV delavec 6.2 05 - pomòni uslùbenec, uslùbenec z nìjo izobrazbo 3.0 06- uslùbenec s srednjo izobrazbo 21.3 07 - uslùbenec z vi{jo ali visoko izobrazbo 11.1 08 - samostojni obrtnik, delodajalec 0.9 09 - samostojni obrtnik brez tuje delovne sile 0.7 10 - svobodni poklic 0.1 11 - kmet 3.1 12 - kme~ka gospodinja, pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 4.0 13 - u~enec, dijak, vajenec, {tudent 2.3 14 - gospodinja, ni v kmetijstvu 3.0 15 - drugo 1.1 16 - nikoli ni bil zaposlen, nima kvalifikacije 4.8 SJM 89 MEDIA 709 E9. ALI PREJEMATE REDNE MESE^NE DOHODKE? (~e da) KOLIK[EN JE BIL VA[ DOHODEK, KI STE GA NAZADNJE PREJELI? (v din) POVPRE~NI DOHODEK: 10.424.509,25 E9A. ZA KATERI MESEC JE BIL DOHODEK, KI STE GA NAZADNJE PREJELI? 1 - julij 0.2 2 - avgust 13.3 3 - september 67.8 4 - oktober 4.4 5 - ne prejema rednih mese~nih dohodkov 14.2 E10. NAVEDITE ZADNJO [OLO, KI STE JO KON^ALI, REDNO ALI IZREDNO: 1 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 5.2 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole, 1 do 4 razreda nìje gimnazije 30.4 3 - nedokon~ana 2 ali 3 - letna strokovna {ola 4.2 4 - kon~ana 2 ali 3 - letna strokovna {ola, absolventi 3-letnega usmerjenega izobraèvanja 21.3 5 - nedokon~ana srednja {ola 2.4 6 - dokon~ana srednja {ola, absolventi 4-letnega usmerjenega izobraèvanja 23.2 7 - nedokon~ana vi{ja ali visoka {ola 2.1 8 - dokon~ana vi{ja {ola 6.0 9 - dokon~ana visoka {ola, fakulteta, akademija 5.3 E11. ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI), ALI NISTE IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE? 1 - je veren in redno, vsako nedeljo obiskujem verske obrede 15.5 2 - je veren in pogosto, vsaj enkrat mese~no obiskuje verske obrede 9.5 3 - je veren in le v~asih, ob velikih praznikih in posebnih prilònostih obiskuje verske obrede 28.3 4 - je veren in ne obiskuje verskih obredov 7.5 5 - ne more re~i, ali je veren ali ne, ~eprav obiskuje verske obrede 2.9 6 - ne more re~i, ali jem veren ali ne in ne obiskuje verskih obredov 4.3 7 - ni veren, vendar obiskuje verske obrede 2.4 8 - ni veren in ne obiskuje verskih obredov 27.9 9 - ne more odgovoriti 1.7 E12. V KATERE DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE STE V^LANJENI? ALI IMATE V NJIH KAKO FUNKCIJO? _________________________________________________________________________ ni je ima ~lan ~lan funkcijo 1 2 3 _________________________________________________________________________ a) Socialisti~na zveza (SZDL) 49.9 48.8 1.3 b) Zveza komunistov (ZK) 93.0 5.8 1.2 c) Zveza sindikatov (ZS) 53.9 44.1 2.1 d) Zveza socialisti~ne mladine (ZSMS) 86.5 12.9 0.6 e) Zveza borcev (ZB) 94.5 4.9 0.7 __________________________________________________________________________ 710 SJM 89 MEDIA E13. ALI STE @E AKTIVNI, ALI PA BI @ELELI DELOVATI V KATERI OD NOVIH ZVEZ (SLOVENSKI DEMOKRATI^NI ZVEZI, SLOVENSKI SOCIAL-DEMOKRATSKI ZVEZI, SLOVENSKI KME^KI ZVEZI...)? 1 - ni ~lan, ne ‘eli na noben na~in sodelovati tivnosti katere od zvez 70.8 2 - ni ~lan, a ‘eli sodelovati v njihovi vnosti, ne da bi se v~lanil 14.3 3 - ni ~lan, ‘eli postati ~lan katere od zvez 8.1 4 - je ~lan brez funkcije v kateri od zvez 1.3 5 - ima funkcijo v kateri od zvez 0.1 6 - {e ni sli{al za nove zveze 5.4 E14. ALI IMATE VI ALI VA[A DRU@INA: DA NE a) lastni{ko stanovanje 17.3 82.7 b) stanovanjsko hi{o 64.6 35.4 c) vikend 9.3 90.7 d) osebni avto 74.1 25.9 e) motorno kolo, moped 32.5 67.5 g) glasbeni stolp 20.9 79.1 h) pralni stroj 96.8 3.2 i) pomivalni stroj 10.0 90.0 j) vrt 76.8 23.2 k) gradbeno parcelo 21.6 78.4 l) obdelovalno zemljo 44.2 55.8 E15. ALI IMATE V VA[EM STANOVANJU OZ. HI[I TELEFON ? 1 - da 56.1 2 - ne 43.9 E16. LAHKO BI SE PONOVNO OBRNILI NA VAS S PRO[NJO, DA NAM ODGOVORITE NA NEKAJ PREPROSTIH VPRA[ANJ. ALI BI BILI PRIPRAVLJENI SODELOVATI, ^E BI VAS ANKETAR SPRA[EVAL PO TELEFONU? 1 - bi sodeloval 43.0 2 - ne bi sodeloval 9.0 3 - {e ne ve 5.1 4 - nima telefona 42.9 E17. KAJ PA, ^E BI PREJELI KRATEK PISNI VPRA[ALNIK, KI BI GA IZPOLNILI SAMI? 1 - odgovarjal bi in vrnil vpra{alnik 81.7 2 - ne bi odgovarjal 9.5 3 - ne ve 8.8 E18. V PRIHODNJE BOMO SPET S PODOBNIM VRA[ALNIKOM SPRA[EVALI LJUDI O RAZLI^NIH STVAREH. ^E BOSTE SLU^AJNO SPET IZBRANI, ALI BOSTE ODGOVARJALI NA NA[A VPRA[ANJA, ALI BOSTE ODKLONILI ANKETIRANJE? 1 - spet bo odgovarjal 89.3 2 - ne bo odgovarjal 4.8 3 - ne ve, neodlo~en 5.9 Velikost naselja: SJM 89 MEDIA 711 1 - hi{a na samem, zaselek ali manj{a vas (oddaljena od po{te, {ole, trgovine) z do 500 prebivalcev 32.2 2 - vas, kraj (s {olo, po{to, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 17.0 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 6.5 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 11.5 5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 11.7 6 - kraj z nad 50.000 prebivalci (Lj., Mb.) 21.2 Tip krajevne skupnosti: 1 - mestna 44.5 2 - primestna 15.8 3 - va{ka 39.7 712 SJM 89 MEDIA SJM 89 UST 713 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 89 STALI[^A O USTAVNIH DOPOLNILIH Okraj{an naslov projekta: SJM89UST Osnovna vsebina projekta: Drùbena kriza, razlike v dohodkih, nezaposlenost, razpoloènje ljudi, ukrepi za izbolj{anje razmer v gospodarstvu, enakopravnost oblik lastnine, prihodnost socializma, spremembe slovenske ustave (seznanjenost), odnos med republi{ko in zvezno ustavo, mnenja o posameznih predlogih - vloga Zveze Komunistov, lastnina, suverenost, himna, volitve, stranke, poloàj ob~in, volitve v skup{~ino in predsedstvo, ustavni referendum, ~lovekove pravice v Jugoslaviji, politi~ne pravice, dràvljanske pravice, nacionalne pravice, delavske pravice, verske pravice, smrtna kazen, prednostno financiranje drùbenih podro~ij, ukrepi vlade v gospodarstvu, vloga dràve na socialnem podro~ju in v gospodarstvu, ~lovekove pravice - splo{no, svoboda medijev, dràvljanski protesti, odnos do skrajneèv, odnos do policijskega nadzora, drùbenopoliti~ne organizacije, vpliv javnosti na politiko, pojmovanje vloge socialisti~ne zveze in zveze komunistov, ugled in reforma zveze komunistov, mednacionalni odnosi, odnosi med jugoslovanskimi narodi in republikami, slovenska nacionalna politika, samoodlo~ba, prihodnost Jugoslavije, Kosovo, ugledni politiki, zunanja politika, konferenca neuvr{~enih, civilno sluènje, vloga Jugoslovanske armade, dejavniki ogroànja suverenosti Slovenije, proces proti ~etverici, majni{ka deklaracija. Naro~nik: Raziskovalna skupnost Slovenije Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Raziskovalni in{titut, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, Cveto Trampù, Mitja Hafner-Fink Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2040. ^as izvedbe raziskave: maj 1989. Datoteka: SJM89UST.DAT Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 89 - Stali{~a o ustavnih dopolnilih, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1989. 714 SJM 89 UST A. DRU@BENA KRIZA IN REFORMA A1. ALI BI BILE GOSPODARSKE IN POLITI^NE RAZMERE V JUGOSLAVIJI DANES BOLJ[E, ^E BI [E @IVEL PREDSEDNIK TITO? 1 - mnogo bolj{e 7.6 2 - malo bolj{e 30.4 3 - enake 29.0 4 - nekaj slab{e 4.8 5 - mnogo slab{e 2.3 6 - ne vem, neodlo~en 16.0 A2. ALI ZAUPATE SEDANJI JUGOSLOVANSKI VLADI (ZVEZNEMU IZVR[NEMU SVETU) POD PREDSEDSTVOM ANTEJA MARKOVI]A, DA BO RE[ILA JUGOSLAVIJO IZ KRIZE, ALI JI NE ZAUPATE? 1 - zaupa 51.1 2 - ne zaupa 22.9 3 - ne ve, neodlo~en 26.0 A3. ALI SOGLA[ATE Z NASLEDNJO TRDITVIJO: VLADA NAJ ZMANJ[A RAZLIKE V DOHODKIH MED LJUDMI Z NI@JIMI IN VI[JIMI DOHODKI? 1 - popolnoma sogla{am 36.2 2 - v glavnem sogla{am 24.6 3 - nisem niti za, niti proti 13.0 4 - v glavnem ne sogla{am 13.7 5 - sploh ne sogla{am 12.5 A4. ALI SODITE, DA SO DAVKI IN PRISPEVKI OD PLA^ IN NA DOHODKE, KI JIH SEDAJ PLA^UJETE VI IN OSEBE, KI @IVIJO Z VAMI... 1 - mnogo previsoki 29.8 2 - previsoki 47.1 3 - priblìno pravi 13.2 4 - prenizki 1.1 5 - mnogo prenizki 0.3 6 - ne vem 5.3 7 - vpra{anje se ne nana{a name 3.1 A5. ^E BI SE MORALA VLADA ODLO^ITI MED ZADR@EVANJEM VISOKE INFLACIJE IN MED ZADR@EVANJEM RASTI NEZAPOSLENOSTI, KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU POMEMBNEJ[E? 1 - zadrèvati inflacijo 54.6 2 - zadrèvati rast nazaposlenosti 21.5 3 - ne vem,neodlo~en 23.9 A6. KDO MORA PO VA[EM MNENJU SKRBETI ZA SOCIALNO VARNOST DELAVCEV, KI OSTANEJO BREZ ZAPOSLITVE KOT “TEHNOLO[KI VI[EK” OB MODERNIZACIJI PODJETIJ? 1 - odpu{~eni delavci, vsak sam zase 4.0 2 - podjetje, ki jih je odpustilo 26.7 3 - podjetje, skupaj z republiko Slovenijo 51.6 4 - samo republika Slovenija 8.5 5 - ne vem, neodlo~en 9.2 SJM 89 UST 715 A7. KAJ MENITE, ALI IMA DR@AVA PRI NAS: 1 - mnogo preve~ mo~i 20.6 2 - preve~ mo~i 27.0 3 - priblìno pravo mero mo~i 9.5 4 - premalo mo~i 21.5 5 - mnogo premalo mo~i 4.1 6 - ne vem 17.3 A8. SEDANJE STANJE V GOSPODARSTVU TER POLITI^NA IN DRUGA DOGAJANJA VPLIVAJO NA RAZPOLO@ENJE LJUDI. KATERA OD SPODNJIH NAVEDB PO VA[I OCENI NAJBOLJ USTREZA RAZPOLO@ENJU MED LJUDMI V VA[EM OKOLJU, V SLOVENIJI? 1 - angaìrano delovanje in pripravljenost za akcijo, s katero bi premagali teàve 16.7 2 - zaupanje, da bomo kmalu vse uredili 9.2 3 - upanje in strah obenem 27.5 4 - brezbrìnost, ravnodu{nost, pasivnost 7.7 5 - prevladuje strah in zaskrbljenost 30.4 6 - kaj drugega 0.8 7 - ne ve, ne more oceniti 7.6 A9. V JUGOSLAVIJI VEDNO BOLJ PRIHAJAJO V OSPREDJE RAZLI^NI POGLEDI O NA^INU UREJANJA RAZMER NA PODRO^JU GOSPODARSTVA, POLITIKE, KULTURE... KAJ SODITE, PO KAK[NI POTI JE TREBA PROBLEME RE[EVATI? 1 - le z dialogom in s soo~anjem razli~nih pogledov je mogo~e priti do skupne re{itve problemov 66.7 2 - razli~ni pogledi ustvarjajo zmedo, treba jih je poenotiti 14.9 3 - probleme je mogo~e urediti le z dràvnimi ukrepi in prisilo 3.0 4 - le vojska lahko re{i probleme in napravi pri nas red 1.4 5 - drugo 2.3 6 - ne ve, neodlo~en 11.7 A10. MED STROKOVNJAKI IN POLITIKI OBSTAJAJO RAZLI^NI POGLEDI O TEM, KAJ BI V JUGOSLAVIJI MORALI STORITI, DA BI OBVLADALI DRU@BENO, GOSPODARSKO IN POLITI^NO KRIZO IN POSTOPOMA IZBOLJ[ALI @IVLJENJE LJUDI. ALI SE Z NA[TETIMI POGLEDI STRINJATE ALI NE STRINJATE? ______________________________________________________________________________ popol- v glav- neod- v glav- sploh noma nem se lo~en nem se se ne se strinja ne ve ne strinja strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AF1 a) Jugoslavija naj postane ~lanica EGS. 67.1 17.8 12.4 1.5 1.2 AF2 b) Ukiniti je treba prispevke in fond za nerazvite; pomo~ nerazvitim naj poteka preko bank v obliki posojil in skupnih vlaganj. 62.2 21.7 10.3 4.1 1.6 _____________________________________________________________________________ 716 SJM 89 UST ______________________________________________________________________________ popol- v glav- neod- v glav- sploh noma nem se lo~en nem se se ne se strinja ne ve ne strinja strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AF3 c) Spo{tovanje razlik med repub- likami in pokrajinami naj postane pravilo: vsaka repub- lika, narod si oblikuje svojo lastno ureditev politi~nega ‘ivljenja in gospodarstva tako, da ne ovira drugih re- publik in pokrajin v njiho- vem razvoju. 75.2 15.7 7.0 1.4 0.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - AF4 d) Vse oblike lastnine naj bodo enakopravne: dràvna, drùbena, zadrùna, delni- ~arska,privatna. 60.9 21.5 13.2 2.8 1.5 AF5 e) Vsakdo lahko pri~ne z gospodarsko dejavnostjo. 65.3 20.2 9.7 3.6 1.1 AF6 f) Tam, kjer drùbena lastnina ni sposobna zagotoviti dohod- ka oz. ekonomskega napredka, jo je potrebno nadomestiti z zadrùno, delni~arsko ali zasebno lastnino. 65.0 20.0 11.6 2.6 0.8 ______________________________________________________________________________ A11. STROKOVNJAKI PRAVIJO, DA SO TRI MO@NE POTI JUGOSLAVIJE IZ SEDANJE KRIZE. KATERA OD NJIH JE PO VA[I OCENI PRAVA? 1 - vrnitev k dràvnemu socializmu, trdi roki in avtoritarnemu reìmu 5.6 2 - obnova me{~anske drùbe po zahodnem vzorcu 18.6 3 - nova koncepcija samoupravljanja z uvedbo trì{~a v gospodarstvu in demokratizacije, s pravico do spontanega politi~nega gibanja 54.2 4 - ne ve, neodlo~en 21.6 A12. ALI IMA PO VA[I SODBI SOCIALIZEM V SVETU PERSPEKTIVO, ALI NE? 1 - da, razvijal se bo 24.6 2 - ne, ne bo se razvijal 42.5 3 - ne ve, neodlo~en 32.8 B. STALI[^A V ZVEZI S SPREMEMBAMI SLOVENSKE USTAVE B1. ALI STE KDAJ BRALI SEDANJO SLOVENSKO USTAVO? 1 - da 25.1 2 - ne 74.7 0 - b.o. 0.2 SJM 89 UST 717 B2. ALI VESTE, DA TRENUTNO POTEKA JAVNA RAZPRAVA O DOPOLNILIH (AMANDMAJIH) SLOVENSKE USTAVE? 1 - da 78.8 2 - ne 21.2 B3. ALI STE MORDA V ZADNJEM ^ASU BILI NA KA[NEM SESTANKU, ZBOROVANJU, KJER SE JE GOVORILO O SPREMEMBI USTAVE? (~e da) ALI STE TUDI SAMI SODELOVALI V RAZPRAVI? 1 - ne, ni bil, ne ve za spremembe ustave 79.7 2 - da, bil je, toda ni sodeloval v razpravi 17.1 3 - da, bil je in sodeloval je v razpravi 3.2 B4. ALI STE MORDA PREBRALI - V CELOTI ALI DELOMA - PREDLAGANA DOPOLNILA (AMANDMAJE) USTAVE, KI SO BILA OBJAVLJENA KONCEM APRILA V DELU IN V DRUGIH ^ASOPISIH? 1 - ne ve za spremembe ustave 26.3 2 - prebral v celoti 4.0 3 - prebral deloma 25.7 4 - ni prebral, le delno pregledal 19.2 5 - sploh ni pregledal 24.8 0 - b.o. 0.1 (~e je prebral, pregledal) B5. ALI STE JIH RAZUMELI? 1 - da, razumel v celoti 8.3 2 - da, deloma razumel 31.0 3 - sploh ni razumel 2.9 4 - ni bral 57.0 0 - b.o. 0.8 B6. ALI JE PO VA[EM MNENJU POTREBNO ALI NEPOTREBNO V TEM ^ASU SPREMINJATI SLOVENSKO USTAVO? 1 - je potrebno 60.2 2 - ni potrebno 11.5 3 - ne ve, neodlo~en 28.3 B7. ALI NAJ BI PO VA[EM MNENJU REPUBLIKA SLOVENIJA V SPREMENJENI USTAVI IMELA VE^JO ALI MANJ[O POLITI^NO, GOSPODARSKO IN KULTURNO SAMOSTOJNOST KOT DOSLEJ, ALI PA NAJ BI GLEDE TEGA NE BILO SPREMEMB? 1 - ve~jo kot doslej 66.6 2 - manj{o kot doslej 2.0 3 - enako kot doslej 13.0 4 - ne ve, neodlo~en 18.4 718 SJM 89 UST B8. V SLOVENSKI IN JUGOSLOVANSKI JAVNOSTI SE VSE BOLJ UVELJAVLJA MNENJE, DA JE POTREBNO PRIPRAVITI NOVO JUGOSLOVANSKO USTAVO? KAJ VI MISLITE O TEM? 1 - da, pripraviti je potrebno novo ustavo 64.7 2 - ne, nova ustava ni potrebna 10.8 3 - ne ve, neodlo~en 24.5 B9. PO KAK[NI POTI BI MORALI PRITI DO NOVE JUGOSLOVANSKE USTAVE? 1 - tako, da bi vsaka republika oblikovala svojo ustavo in dolo~ila svoje interese in se nato dogovarjala z drugimi o skupnih interesih v zvezni dràvi 56.1 2 - tako, da bi se republike in pokrajine dogovorile za skupne temelje jugoslovanske in republi{ke ustave 16.1 3 - tako, da bi na ravni federacije pripravili enotno ustavo, nato pa bi republike v teh okvirih dolo~ale svoje posebnosti 11.8 4 - druga~e 1.2 5 - ne ve, neodlo~en 14.9 B10. O TEM, KAJ NAJ VKLJU^UJEJO NOVA DOPOLNILA K SLOVENSKI USTAVI, SO POGLEDI IN STALI[^A RAZLI^NA. NAVEDLI VAM BOMO NEKATERA, VI PA IZBERITE TISTO, KI JE NAJBLI@JE VA[EMU MNENJU: 1 - opravi se naj le formalna uskladitev s sprejetimi dopolnili zvezne ustave 3.1 2 - dopolnila naj vklju~ijo ~im ve~ izvirnih in novih re{itev, toda ne v nasprotju z zvezno ustavo 16.5 3 - poleg uskladitve z zveznimi naj slovenska dopolnila vsebujejo ~im ve~ dolo~b, ki jih zahtevajo ljudje 36.9 4 - dopolnila naj vklju~ijo vse, kar je v korist slovenski suverenosti, ne glede na to, ali je v skladu z zvezno ustavo ali ne 27.1 5 - kaj drugega 1.0 6 - ne vem, neopredeljen 15.4 B11. PREBRAL VAM BOM NEKAJ TRDITEV, KI IZHAJAJO IZ OSNUTKA DOPOLNIL K SLOVENSKI USTAVI OZ. IZ JAVNE RAZPRAVE O NJEM, VI PA POVEJTE ALI Z NJIMI SOGLA[ATE ALI NE? ______________________________________________________________________________ popol- v glav- neod- v glav- sploh noma nem so- lo~en nem ne ne so- sogla{a gla{a ne ve sogla{a gla{a 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AN1 a) V slovensko ustavo je po- trebno posebej zapisati pravico slovenskega naroda do samoodlo~be, vklju~no s pravico do odcepitve in zdruìtve. 64.5 17.2 13.0 3.1 2.3 AN2 b) Slovenska ustava naj {e v bodo~e ohrani dolo~bo o vodilni vlogi Zveze komu- nistov. 15.4 19.2 22.0 19.8 23.6 AN3 c) V celoti je potrebno odpra- viti omejitve lastnine kme- tov nad obdelovalno zemljo - agrarni maksimum. 57.9 18.3 11.8 5.9 6.1 SJM 89 UST 719 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ popol- v glav- neod- v glav- sploh noma nem so- lo~en nem ne ne so- sogla{a gla{a ne ve sogla{a gla{a 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AN4 d) Kmetje - lastniki gozdov naj samostojno gospodarijo z gozdovi in prodajajo les. 46.7 21.5 12.6 13.1 6.1 AN5 e) V ustavnih dopolnilih je potrebno dolo~iti, da je SR Slovenija gospodarsko suverena in da prispeva za Federacijo in nerazvite sama - po presoji svojih mònosti. 69.7 17.8 9.7 2.0 0.9 AN6 f) Ne glede na predlagana dopolnila je potrebno ta- koj pri~eti s pripravami nove slovenske ustave, ki bo v celoti izrazila voljo in interese Slovencev. 63.5 18.8 15.3 1.7 0.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — AN7 g) Zdravljica naj bo z ustavo dolo~ena za slovensko himno. 56.6 18.6 19.1 2.8 2.8 AN8 h) Drùbena, zasebna in za- drùna lastnina naj bodo z ustavo v vseh pogledih izena~ene. 61.8 20.7 13.7 2.1 1.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — AN9 i) Odpraviti je potrebno vse omejitve glede velikosti zasebnega podjetja in {tevila zaposlenih. 62.0 21.9 11.9 2.5 1.7 AN10 j) Volitve na vseh ravneh naj bodo neposredne. 75.6 15.0 8.0 0.7 0.7 AN11 k) Samoupravne interesne skupnosti na podro~ju kul- ture, zdravstva itd. naj se bolj racionalno organi- zirajo na ravni republike Slovenije. 64.8 18.6 14.1 1.6 0.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — AN12 l) Samoupravne skupnosti je treba odpraviti, njihove naloge pa naj prevzamejo ustrezni dràvni organi. 30.5 19.0 31.3 10.9 8.3 AN13 m) Ustava naj dopusti usta- navljanje politi~nih strank. 46.5 20.8 21.0 6.6 5.1 AN14 n) Narodnostim v Sloveniji (Italijani, Madàri) bi v ustavi morali zagotoviti {e ve~jo za{~ito kot doslej. 27.4 28.9 28.3 10.2 5.2 ______________________________________________________________________________ 720 SJM 89 UST B12. V USTAVNI RAZPRAVI SE POJAVLJAJO VPRA[ANJA O VLOGI OB^INE V NA[EM POLITI^NEM SISTEMU. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ TRDITEV, VI PA NAM POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE? ______________________________________________________________________________ TRDITVE: strinja ne stri- ne ve se nja se neodlo~en 1 2 3 ______________________________________________________________________________ AG1 a) Ob~ine naj bodo manj{e in naj bodo predvsem samoupravne skupnosti ob~anov za zadovoljevanje potreb v neposrednem ‘ivljenjskem okolju 62.1 17.9 20.0 AG2 b) Ob~ina naj {e naprej na svojem obmo~ju zagotavlja izvr{evanje vseh funkcij oblasti in upravljanja drùbenih zadev 60.7 16.8 22.5 AG3 c) Vpliv ob~ine na gospodarjenje in razvoj podjetij naj se bistveno zmanj{a 70.0 10.9 19.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - AG4 d) V ob~ini je treba lo~iti lokalno samoupravo od izvr{evanja republi{kih in zveznih zakonskih predpisov 50.8 12.5 36.7 AG5 e) Ob~ina naj samostojno skrbi za prostorski razvoj in stanovanjsko izgradnjo 68.3 14.0 17.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - AG6 f) Temeljna vpra{anja urejanja prostora, stanovanjska izgradnja in varstvo ~lo-vekovega okolja naj bodo v pristojnosti republike 52.0 26.4 21.6 AG7 g) Dav~na politika in in{pekcijski nadzor naj bosta enotno organizirana v vsej Sloveniji 84.3 4.0 11.7 ______________________________________________________________________________ B13. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ STALI[^ O VLOGI OB^IN PRI NAS, VI PA POVEJTE, S KATERIM OD NJIH SE NAJBOLJ STRINJATE? 1 - sedanje ob~ine delajo kar dobro, naj ostane tako kot je 16.2 2 - vpliv sedanjih ob~in na razvoj gospodarstva je prevelik, potrebno ga je odpraviti 25.9 3 - ob~ine naj skrbijo le za krajevne potrebe (komunalno gospodarstvo, urbanizem, ~isto okolje in podobno), za ostalo naj skrbi republika 37.2 4 - drugo 2.2 5 - ne vem, neopredeljen 18.5 B14. ALI VESTE, KATERI ZBORI SESTAVLJAJO SKUP[^INO SR SLOVENIJE? (pri vsakem zboru je naveden deleànketirancev, ki so vedeli za ta zbor) ZO 3 - Zbor ob~in 25.3 ZZD 3 - Zbor zdruènega dela 30.4 DPZ 3 - Drùbenopoliti~ni zbor 35.9 8 - navaja drugo 2.1 9 - ne ve 56.9 SJM 89 UST 721 (~e je navedel DPZ) B15. KAJ SODITE O DRU@BENOPOLITI^NEM ZBORU V SKUP[^INI SRS V PRIHODNJE: 1 - ostane naj tak{en kot doslej 7.9 2 - treba bi ga bilo odpraviti 3.4 3 - namesto njega naj bi oblikovali splo{en zbor na temelju neposredne volilne pravice 24.4 4 - ne vem, ni navedel DPZ 64.3 B16. POSTAVLJA SE VPRA[ANJE, KAKO NAJ POTEKA KANDIDACIJSKI POSTOPEK ZA DELEGATE V SKUP[^INE IN DRUGE DR@AVNE FUNKCIJE? 1 - kot doslej naj kandidate postavlja SDZDL ob sodelovanju Zveze komunistov, Sindikata... 12.6 2 - kandidate naj postavljajo sami ob~ani na zborih volilcev oz. delavci v podjetjih 55.4 3 - vsaka organizacija oz. zveza jih postavlja sama in skrbi za agitiranje do volitev 17.2 4 - kaj drugega 2.2 5 - ne ve 12.5 B17. USTAVNA DOPOLNILA PREDVIDEVAJO NEPOSREDNE VOLITVE ZA ZBOR ZDRU@ENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OB^INSKI SKUP[^INI, DAJEJO PA TUDI MO@NOST, DA SE S STATUTOM OB^INE OHRANI SEDANJI DELEGATSKI NA^IN VOLITEV. KAK[NO JE VA[E MNENJE O TEM? 1 - volitve na vseh ravneh naj bodo neposredne 76.3 2 - v ob~ini lahko s statutom dolo~ijo dosedanji delegatski na~in volitev 8.3 3 - ne vem, neodlo~en 15.3 B18. KAJ SODITE O PREDSEDSTVU SR SLOVENIJE? ALI... 1 - naj ostane tako kot sedaj 34.0 2 - naj ostane, vendar naj ima manj ~lanov 37.5 3 - naj se ukine, imejmo le predsednika SR Slovenije 15.6 4 - tak organ sploh ni potreben,ukine naj se v celoti 1.1 5 - ne vem 11.8 B19. KDO NAJ BI PO VA[EM MNENJU VOLIL PREDSEDNIKA OZ. ^LANE PREDSEDSTVA SR SLOVENIJE? 1 - volili naj bi ga ljudje neposredno 86.8 2 - volila naj bi ga republi{ka skup{~ina 4.4 3 - volile naj bi ga ob~inske skup{~ine 4.0 4 - ne vem 4.9 722 SJM 89 UST B20. VLOGO IN DEJAVNOST SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI LJUDJE RAZLI^NO PRESOJAJO IN KOMENTIRAJO. KAK[NO JE VA[E MNENJE, ALI NAJ BI VSE ... 1 - ostalo tako kot doslej 7.8 2 - predvsem bi morali zmanj{ati {tevilo samoupravnih interesnih skupnosti 38.5 3 - sploh bi jih bilo treba odpraviti, namesto njih pa naj bi ustanovili sklade brez mnoìc delegatov in sestankov 28.3 4 - ukinili, njihove naloge naj bi prevzeli dràvni upravni organi 7.8 5 - drugo 1.6 6 - ne vem, neopredeljen 16.0 B21. KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE ZAGOTAVLJALE PRAVICE LJUDI DO IZOBRA@EVANJA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA (ZAVAROVANJA)? 1 - obseg pravic naj bo odvisen zgolj od zmogljivosti posamezne ob~ine 5.8 2 - razlike med ob~inami naj izravnava republi{ki solidarnostni sklad 13.6 3 - obseg pravic naj bo enak za vse ljudi v Sloveniji, torej zagotavlja naj jih republika 72.9 4 - ne vem, neopredeljen 7.6 B22. ALI SODITE, DA BI V POSTOPKU SPREJEMANJA DOPOLNIL SLOVENSKE USTAVE MORALA SLOVENSKA SKUP[^INA RAZPISATI REFERENDUM, ALI TO NE BI BILO POTREBNO? (~e da) ALI REFERENDUM ZA VSE SPREMEMBE, ALI LE OB BISTVENIH ODPRTIH VPRA[ANJIH? 1 - da, referendum o celoti sprememb 34.7 2 - da, vendar le o nekaterih bistvenih vpra{anjih 28.3 3 - ne, odlo~i naj Skup{~ina SRS 14.3 4 - neodlo~en, ne ve 22.6 (~e je za referendum) B23. ZAKAJ SE ZAVZEMATE ZA REFERENDUM? KAJ BI POMENIL? (vpra{anje je bilo postavljeno kot odprto; odgovore smo izpisali in pripravili naslednjo klasifikacijo, po kateri smo {ifrirali vse odgovore) 1 - voljo ljudstva, demokrati~nost, mònost odlo~anja vseh, ve~ji vpliv ljudi ipd. 35.9 2 - samostojno in svobodno odlo~anje, odlo~anje brez pritiskov 3.0 3 - vsak naj se opredeli in pove svoje mnenje, videle bi se razlike, nesoglasja 2.5 4 - zaradi pomembnosti vpra{anj naj odlo~ajo vsi 1.8 5 - edina normalna pot, najbolj po{teno, objektivno 1.4 6 - nezaupanje skup{~ini (politiki, vodstvu), kritika odlo~anja v skup{~ini (politike, vodstva) 1.0 7 - odlo~itev bo imela ve~jo mo~ (legitimnost) v odnosih do federacije oz. drugih republik; 0.7 argument slovenskega politi~nega vodstva pri zastopanju stali{~ republike v federaciji ipd. 8 - drugo 8.9 9 - ni za referendum, neodlo~en, ne ve, brez odgovora 38.4 0 - b.o. 6.3 B24. ALI SO PRI NAS V JUGOSLAVIJI, V SLOVENIJI, DOVOLJ VAROVANE IN ZA[^ITENE SJM 89 UST 723 SLEDE^E OSNOVNE ^LOVEKOVE PRAVICE - ALI SO PREMALO VAROVANE? ______________________________________________________________________________ popol- pre- delno da pretè- sploh ne noma tèno delno ne no niso niso ve 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ AD1 a) Svoboda politi~nega zdruèvanja in organiziranja 9.2 22.7 26.4 18.5 12.3 10.9 AD2 b) Zasebnost, druìnsko ‘ivljenje, nedotaklji- vost stanovanja in tajnost dopisovanja 16.8 29.8 21.9 15.0 7.6 8.9 AD2 c) Svoboda misli in izraànja 13.5 23.7 26.9 18.1 10.9 6.9 A43 d) Svoboda veroizpovedi 32.3 31.9 17.3 7.8 3.9 6.8 ______________________________________________________________________________ B25. KAKO VI OSEBNO OCENJUJETE, KAK[EN POMEN IMAJO NASLEDNJE DR@AVLJANSKE, POLITI^NE IN KOLEKTIVNE PRAVICE V VA[EM @IVLJENJU? ______________________________________________________________________________ brez majhen srednji velik zelo pomena pomen pomen pomen velik b.o. pomen 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ AK1 a) Svoboda in pravica do zdruèvanja 6.6 14.2 31.0 32.3 15.1 0.8 AK2 b) Svoboda in pravica do zborovanja 7.6 15.0 35.0 29.6 11.9 0.9 AK3 c) Pravica do peticije 9.8 13.9 34.4 27.8 12.6 1.5 AK4 d) Svoboda veroizpovedi 8.8 11.0 28.7 32.3 18.5 0.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - AK5 e) Svoboda do idejne ali politi~ne opredelitve 6.0 9.0 27.9 34.6 21.6 0.9 AK6 f) Pravica do stavke 11.4 11.1 28.7 31.2 16.8 0.8 AK7 g) Nacionalne pravice 4.0 6.3 21.4 32.8 34.4 1.0 AK8 h) Pravice do narodne samoodlo~be, vklju~no do odcepitve 6.7 6.6 21.4 29.9 34.3 1.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - AK9 i) Pravice narodnostnih in etni~nih manj{in 5.8 8.0 27.3 34.9 22.8 1.1 AK10 j) Pravice do politi~- nega in ekonomskega soodlo~anja 5.0 9.3 25.0 33.7 26.0 1.1 AK11 k) Pravica do samoupravljanja 8.4 9.8 26.0 32.3 22.5 1.0 ______________________________________________________________________________ 724 SJM 89 UST B26. BESEDILO USTAVE O ^LOVEKOVIH PRAVICAH DO NEDOTAKLJIVOSTI STANOVANJA IN TAJNOSTI PISEM NAJ BI DOPOLNILI [E Z DOLO^BO, DA JE OMEJEVANJE TE PRAVICE MOGO^E LE NA OSNOVI SKLEPA SODI[^A, NE PA DRUGIH ORGANOV PREGONA. ALI BI SE VI OSEBNO ZAVZELI ZA TAK[NO SPREMEMBO, ALI NE? 1 - da, zavzel bi se 76.7 2 - ne bi se zavzel 5.7 3 - ne vem, se ne morem odlo~iti 17.6 B27. V USTAVNIH DOPOLNILIH STA PREDLAGANI GLEDE VERSKE SVOBODE DVE RAZLI^ICI. PRVA SE GLASI: IZPOVEDOVANJE VERE JE SVOBODNO. DRUGA RAZLI^ICA PA SE GLASI: IZPOVEDOVANJE VERE, ZASEBNO ALI JAVNO, POSAMI^NO ALI V SKUPNOSTI Z DRUGIMI JE SVOBODNO. ZA KATERO RAZLI^ICO BI SE ZAVZELI VI OSEBNO? 1 - za prvo, kraj{o 60.9 2 - za drugo, dalj{o 26.5 3 - se ne morem odlo~iti, ne vem 12.6 B28. V USTAVNIH DOPOLNILIH STA GLEDE SMRTNE KAZNI PREDLAGANI DVE RAZLI^ICI. PO PRVI NAJ BI SE SMRTNA KAZEN UKINILA TAKO V MIRU KOT V VOJNI, PO DRUGI PA NAJ BO IZREKANJE SMRTNE KAZNI DOVOLJENO V VOJNEM ^ASU. ZA KATERO OD RAZLI^IC BI SE ZAVZELI VI? 1 - za prvo, za popolno prepoved smrtne kazni 51.6 2 - za drugo, smrtna kazen naj bo prepovedana v miru, se pa lahko izre~e v vojni 24.9 3 - se ne morem opredeliti 17.6 4 - ne vem 5.9 B29. OBSTAJA MNENJE, DA NAJ BI USTAVA IZRECNO ZAJAM^ILA SVOBODO POLITI^NEGA ZDRU@EVANJA IN DA BI V DOPOLNILA VKLJU^ILI BESEDILO: ZAJAM^ENA JE PRAVICA DO DELOVANJA POLITI^NIH ZDRU@ENJ IN ORGANIZACIJ. ALI BI SE VI ZAVZELI ZA VKLJU^ITEV TEGA NOVEGA BESEDILA, ALI NE? 1 - zavzel bi se 58.4 2 - ne bi se zavzel 8.1 3 - neodlo~en 19.7 4 - ne vem 13.7 B30. ALI BI BILO PO VA[EM MNENJU SMOTRNO VKLJU^ITI V USTAVNA DOPOLNILA K SLOVENSKI USTAVI POSEBNO DOLO^BO, KI BI REPUBLIKO SLOVENIJO ZA[^ITILA PRED SPREJEMOM ODLO^ITEV V ZVEZNI SKUP[^INI, KI BI BILE V [KODO SLOVENSKI SUVERENOSTI - ALI TO NI POTREBNO? 1 - da 77.2 2 - ne 7.1 3 - ne vem 15.7 SJM 89 UST 725 B31. OBSTAJA TUDI MNENJE, DA NAJ BI V USTAVNA DOPOLNILA VKLJU^ILI DOLO^BO O USTANAVLJANJU POSEBNIH SKUP[^INSKIH PREISKOVALNIH ODBOROV ZA PREISKOVANJE NEUSTREZNIH RAVNANJ ALI ZLORABE POOBLASTIL NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ. ALI BI SE VI ZAVZELI ZA TAKO USTAVNO DOLO^BO - ALI NE? 1 - da 72.5 2 - ne 7.4 3 - ne vem 20.0 B32. DR@AVA IN DRUGE JAVNE USTANOVE IMAJO MNO@ICO INFORMACIJ O POSAMEZNIKIH, KI BI SE LAHKO ZELO HITRO ZBRALE S POMO^JO RA^UNALNIKOV.ALI VIDITE V TEM: 1 - zelo resno ogroànje zasebnosti 20.2 2 - precej resno ogroànje zasebnosti 26.6 3 - nobene resne grònje zasebnosti 21.8 4 - sploh nobene grònje zasebnosti 10.2 5 - ne vem,neodlo~en 21.2 B33. PROSIMO VAS, DA NAM ZA NA[TETA PODRO^JA POVESTE, ALI BI PO VA[I SODBI MORALA REPUBLIKA ZAGOTOVITI ZANJE MANJ ALI VE^ DENARJA. PRI TEM POMISLITE NA TO, DA BI MNOGO VE^JI IZDATKI ZAHTEVALI TUDI VI[JE DAVKE OZ. PRISPEVKE. _____________________________________________________________________________ republika bi morala dajati: __________________________________________________ veliko nekaj kot nekaj veliko ne ve~ ve~ doslej manj manj ve 1 2 3 4 5 6 _____________________________________________________________________________ AJ1 a) Za varstvo okolja 43.1 34.1 15.0 2.0 0.7 5.1 AJ2 b) Za zdravstvo 43.6 33.2 16.4 2.6 0.6 3.4 AJ3 c) Za policijo in odkrivanje kaz- nivih dejanj 8.5 16.9 41.1 13.5 11.0 9.0 AJ4 d) Za izobraèvanje 38.1 36.3 19.0 1.9 0.6 4.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — AJ5 e) Za vojsko in obrambo 4.0 8.4 26.5 23.3 32.1 5.7 AJ6 f) Za pokojnine 24.3 34.7 31.3 4.0 1.3 4.5 AJ7 g) Za podporo neza- poslenim 10.7 24.8 34.4 10.9 11.5 7.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — AJ8 h) Za kulturo in umetnost 15.5 33.4 35.2 6.6 3.6 5.6 AJ9 i) Za nerazvite 2.6 6.5 18.2 21.8 44.4 6.5 AJ10 j) Za podjetja z izgubami 2.3 7.7 22.3 16.2 40.9 10.5 _____________________________________________________________________________ 726 SJM 89 UST B34. TU JE NA[TETO, KAJ LAHKO STORI VLADA (IZVR[NI SVET) V ZVEZI Z GOSPODARSKIM POLO@AJEM. ZA VSAKO STVAR NAM POVEJTE, ALI JO PRIPORO^ATE, ALI ODSVETUJETE: ______________________________________________________________________________ mo~no do neke niti pri- do neke mo~no b.o. pripo- mere poro~am, mere odsve- ro~am pripo- niti od- odsve- tujem ro~am svetujem tujem 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ AI1 a) Zakonska kontrola pla~ in zaslùkov 17.6 28.4 21.3 13.6 18.5 0.6 AI2 b) Zakonska kontrola cen 37.5 28.5 13.1 10.8 9.5 0.6 AI3 c) Zmanj{anje izdat- kov dràve (prora~una) 58.3 22.5 13.1 3.2 2.3 0.6 _____________________________________________________________________________ AI4 d) Finansiranje pro- gramov zaposlova- nja 33.6 42.0 19.9 2.6 1.1 0.9 AI5 e) Manj zakonskih predpisov za gospodarstvo 47.1 30.3 16.0 3.9 2.0 0.6 AI6 f) Podpiranje indu- strije pri razvoju novih proizvodov in tehnologije 62.6 24.8 10.4 1.2 0.5 0.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — AI7 g) Za{~ita industrije pred uvozom proiz- vodov iz tujine 18.5 21.8 20.8 17.8 20.3 0.7 AI8 h) Podpora nazadujo~im vejam industrije, da bi zagotovili delovna mesta 19.3 25.2 20.0 15.4 19.5 0.6 AI9 i) Skraj{anje teden- skega delovnega ~a- sa, da bi tako ustvarili nova delovna mesta 26.9 31.1 21.7 10.8 9.1 0.5 ______________________________________________________________________________ B35. SEDAJ PA VAS PROSIMO, DA NAM POVESTE, KOLIKO VPLIVA NAJ BI IMELA DR@AVA, REPUBLIKA - SEVEDA NA RA^UN TR@NE SAMOSTOJNOSTI PODJETIJ - NA NASLEDNJIH PODRO^JIH: ______________________________________________________________________________ preteèn del nobenega ne vpliv vpliva vpliva vem 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ AD1 a) Preskrba z elektri~no energijo 39.9 36.3 10.4 13.4 AD2 b) @elezarne 24.0 41.2 18.2 16.6 AD3 c) Banke in zavarovalni{tvo 25.3 36.1 22.0 16.6 AD4 d) @eleznice 30.9 41.8 12.2 15.2 ______________________________________________________________________________ SJM 89 UST 727 B36. POVEJTE NAM PROSIM, ZA KATERE OD NA[TETIH STVARI NAJ BI BILA PRI NAS ODGOVORNA DR@AVA, REPUBLIKA? ______________________________________________________________________________ v vsakem delno v glav- v nobe- ne primeru odgo- nem ne- nem pri- vem odgovorna vorna odgo- meru od- vorna govorna 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AI1 a) Zagotoviti delovno mesto za vsakogar, ki ho~e delati 62.7 24.3 5.1 4.1 3.8 AI2 b) Nadzorovati cene 51.8 24.1 9.5 10.2 4.4 AI3 c) Kontrolirati tisk 24.8 28.6 15.6 23.6 7.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - AI4 d) Zagotoviti zdravstve- no oskrbo za bolne 79.9 15.0 1.8 0.7 2.7 AI5 e) Zagotoviti upokojen- cem in starim ljudem primeren ‘ivljenjski standard 79.9 15.3 1.6 0.6 2.6 AI6 f) Pomagati industriji, da si zagotovi razvoj 63.6 25.8 4.1 2.0 4.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - AI7 g) Zagotoviti nezaposle- nim primeren ‘ivlje- njski standard 40.5 40.2 7.8 5.6 5.8 AI8 h) Zniàti razlike med revnimi in bogatimi 48.5 23.8 9.6 11.1 7.0 AI9 i) Imenovanje ravnate- ljev {ol 14.2 16.5 15.9 35.6 17.7 ______________________________________________________________________________ B37. KAJ MENITE, ^EMU VSE BI MORALI TV, RADIO IN ^ASOPISI POSVE^ATI POZORNOST PRI OBRAVNAVANJU SPREMEMB USTAVE SLOVENIJE? (Mònih je bilo ve~ odgovorov; prikazani so pritrdilni odgovori) A1 - razlagam predstavnikov ustavne komisije in Socialisti~ne zveze 35.4 A2 - komentarjem kriti~nih drùboslovcev, pravnikov in drugih strokovnjakov 48.3 A3 - stali{~em predstavnikov novih zvez (demokrati~ne, socialnodemokratske, kme~ke ipd.) 39.1 A4 - stali{~em predstavnikov Zveze komunistov 17.7 A5 - mnenjem posameznih ob~anov 42.2 7 - komu drugemu 1.1 8 - nikomur posebej; ne vem komu 11.6 9 - ne spremlja obravnave ustavnih sprememb v medijih 14.0 0 - b.o. 0.3 B38. KJE STE DOBILI NAJVE^ DOBRIH INFORMACIJ O PREDLAGANIH SPREMEMBAH SLOVENSKE USTAVE? (Mònih je bilo ve~ odgovorov) A1 - v dnevniku Delo 31.2 A2 - v dnevnikih Ve~er, Dnevnik 23.2 A3 - v drugih ~asopisih in revijah 12.7 A4 - prek radia Ljubljana in drugih radijskih postaj 38.4 728 SJM 89 UST A5 - prek TV Ljubljana in drugih televizijskih postaj 61.3 A6 - v pogovorih (druìna, prijatelji, znanci, sodelavci) 21.9 A7 - na sestankih, predavanjih, v podjetju, ob~ini, KS ipd. 9.5 8 - drugje 0.5 9 - nikjer, ustavne spremembe me ne zanimajo 15.1 C. ^LOVEKOVE PRAVICE C1. V VSEH SODOBNIH DRU@BAH JE OBI^AJNO, DA ZOPER POSAMEZNIKA OZ. SKUPINO, KI KR[I ZAKONE IN DRUGE OBVEZNOSTI, UPORABLJAJO DOLO^ENE UKREPE - TUDI PRISILO. KATERA SREDSTVA ZOPER KR[ILCE ZAKONOV SO V NA[IH RAZMERAH PRIMERNA - IN KATERA SO NEPRIMERNA? ______________________________________________________________________________ v celo- nepri- v~asih pri- v ce- b.o. ti nepri- merno primerno, merno loti merno v~asih pri- neprimerno merno 1 2 3 4 5 0 ______________________________________________________________________________ AE1 a) grònja ali upo- raba voja{ke sile 47.5 28.6 18.5 4.0 0.8 0.7 AE2 b) grònja ali uporaba policijske prisile 28.4 23.2 35.8 9.9 2.1 0.6 AE3 c) odvzem prostosti na podlagi sodne odlo~itve 9.5 10.0 33.7 34.2 12.1 0.6 AE4 d) ekonomska prisila, denarna kazen, od- vzem gmotne koristi 10.4 12.4 36.9 28.9 10.8 0.6 AE5 e) vzgoja, prostovolj- no prepri~evanje 9.5 10.2 30.1 35.2 14.2 0.7 ______________________________________________________________________________ C2. DENIMO, DA JE NEK ^ASOPIS DOBIL ZAUPNE DOKUMENTE O OBRAMBNIH NA^RTIH IN DA JIH @ELI OBJAVITI. 1 - ali bi ~asopis smel objaviti te dokumente 27.3 2 - ali naj bi dràva imela pravico prepre~iti objavo 44.1 3 - ne vem 28.5 C3. KAJ PA ^E GRE ZA ZAUPNE VLADNE DOKUMENTE O NA^RTOVANIH GOSPODARSKIH UKREPIH? 1 - ali bi ~asopis smel objaviti te dokumente 46.0 2 - ali naj bi vlada imela pravico prepre~iti objavo 28.4 3 - ne vem 25.6 C4. ^E GOVORIMO NA SPLO[NO, ALI BI VI REKLI, DA JE TREBA ZAKONE UPO[TEVATI BREZ IZJEME, ALI PA OBSTOJAJO DOLO^ENE IZJEMNE SITUACIJE, V KATERIH BI MORAL ^LOVEK RAVNATI PO SVOJI VESTI, PA ^EPRAV BI PRI TEM PREKR[IL ZAKONE? 1 - zakone je treba ubogati brez izjeme 29.4 2 - v izjemnih situacijah je treba poslu{ati svojo vest 58.9 3 - ne vem 11.7 SJM 89 UST 729 C5. POSAMEZNIKI ALI ZDRU@ENJA LAHKO NA VELIKO NA^INOV PROTESTIRAJO PROTI UKREPOM OBLASTI, KADAR TE UKREPE ODLO^NO ODKLANJAJO. PROSIMO VAS, DA NAM NA OSNOVI DANE LESTVICE POVESTE, V KAK[NI MERI NAJ BI BILE PO VA[EM MNENJU DOVOLJENE NA[TETE PROTESTNE AKCIJE. ______________________________________________________________________________ v vsakem dovo- ne do- v nobenem ne primeru liti voliti primeru vem dovoliti dovoliti 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AG1 a) Zahtevati ugotavljanje odgovornosti v pristojnih organih 51.4 29.6 4.6 0.9 13.5 AG2 b) Organizirati javna zboro- vanja, da bi protestirali proti oblasti 17.5 39.6 21.9 5.9 15.2 AG3 c) Objaviti letake proti oblastem 6.7 22.6 40.6 12.0 18.0 AG4 d) Organizirati protestne pohode in demonstracije 10.3 35.8 28.8 9.4 15.7 AG5 e) Zasesti prostore dràvnih in politi~nih organov in za nekaj dni onemogo~iti njihovo delo 2.6 8.5 44.2 26.9 17.7 AG6 f) Mo~no po{kodovati zgradbe organov oblasti 0.5 1.2 38.5 51.2 8.6 AG7 g) Organizirati v celi republiki {trajk delavcev proti vladi 5.9 19.3 31.9 26.0 17.0 ______________________________________________________________________________ C6. NAZORE NEKATERIH LJUDI VE^INA OCENJUJE KOT SKRAJNE. POMISLITE NA LJUDI, KI HO^EJO NASILNO ZRU[ITI OBLAST. SPET VAS PROSIMO, DA NAM NA OSNOVI DANE LESTVICE POVESTE, V KAK[NI MERI NAJ BI BILE TEM LJUDEM DOVOLJENE NA[TETE DEJAVNOSTI. ______________________________________________________________________________ v vsakem dovo- ne do- v nobenem ne primeru liti voliti primeru vem dovoliti dovoliti 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AE1 a) Prirediti javna zborovanja, na katerih lahko izrazijo svoje nazore 21.7 35.1 19.5 10.8 12.8 AE2 b) Pou~evati mladostnike in jih navajati na svoje nazore 9.8 25.6 31.6 17.5 15.4 AE3 c) Objaviti knjige, v katerih izraàjo svoje nazore 14.7 41.8 19.1 9.6 14.8 AE4 d) Objavljati ~lanke v ~asopisih 16.4 45.0 16.6 7.7 14.3 AE5 e) Ustanoviti politi~no stranko 12.9 33.2 20.0 11.6 22.3 ______________________________________________________________________________ 730 SJM 89 UST C7. DENIMO, DA JE POLICIJA DOBILA ANONIMNO BESEDILO DA NEK MO[KI, KI JE BIL @E VE^KRAT KAZNOVAN PRIPRAVLJA VLOM V NEKO SKLADI[^E. POVEJTE NAM, PROSIM, ALI BI SMELA POLICIJA UPORABITI NA[TETE UKREPE BREZ SODNEGA NALOGA? ______________________________________________________________________________ v vsakem dovo- ne do- v nobenem ne primeru liti voliti primeru vem dovoliti dovoliti 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AD1 a) Policijsko ga nadzoro- vati, mu slediti 45.5 37.1 7.7 5.0 4.7 AD2 b) Prislu{kovati njegovim telefonskim pogovorom 24.3 29.3 27.3 11.4 7.7 AD3 c) Odpirati njegova pisma 17.0 22.0 34.9 16.3 9.9 AD4 d) Pripreti ga preko no~i in ga zasli{evati 18.8 26.9 28.0 17.7 8.5 ______________________________________________________________________________ C8. SEDAJ PA PREDPOSTAVIMO, DA JE POLICIJA DOBILA OBVESTILO O NEKOM, KI PREJ [E NI BIL KAZNOVAN. ALI BI SMELA POLICIJA UPORABITI NA[TETE UKREPE BREZ SODNEGA NALOGA? ______________________________________________________________________________ v vsakem dovo- ne do- v nobenem ne primeru liti voliti primeru vem dovoliti dovoliti 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AD1 a) Policijsko ga nadzoro- vati, mu slediti 22.8 34.8 21.9 13.6 6.9 AD2 b) Prislu{kovati njegovim telefonskim pogovorom 10.9 19.8 37.6 23.1 8.7 AD3 c) Odpirati njegova pisma 7.1 13.2 43.2 27.6 8.9 AD4 d) Pripreti ga preko no~i in ga zasli{evati 7.9 16.5 36.7 29.8 9.1 ______________________________________________________________________________ C9. TUDI SODI[^A SE LAHKO MOTIJO. KAJ JE PO VA[I OCENI SLAB[E: 1 - obsoditi nedol`no osebo,ali 68.9 2 - oprostiti krivo osebo 13.0 3 - ne vem,neodlo~en 18.1 C10. ALI SO PO VA[EM MNENJU V ZADNJEM ^ASU SLOVENSKA SODI[^A V SVOJIH ODLO^ITVAH POLITI^NO BOLJ NEODVISNA KOT JE BILO TO POPREJ? 1 - so bolj neodvisna 19.7 2 - {e bolj so odvisna 10.7 3 - ni~ se ni spremenilo 31.1 4 - neopredeljen, ne vem 38.5 SJM 89 UST 731 D. DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE D1. PROSIMO POVEJTE, ALI SOGLA[ATE ALI NE SOGLA[ATE Z NASLEDNJIMI IZJAVAMI: ______________________________________________________________________________ sogla{am ne sogla{am ne vem 1 2 3 ______________________________________________________________________________ AJ1 a) Javnost ima le malo vpliva na to,kar po~nejo politiki 81.1 8.7 10.1 AJ2 b) Obi~ajen dràvljan ne more ni~ dose~i,kadar se pogovarja z oblastmi 77.4 11.9 10.8 AJ3 c) Obi~ajen dràvljan ima znaten vpliv na politiko 13.3 76.6 10.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — AJ4 d) Obi~ajen dràvljan lahko veliko pove o ob~inski politiki 36.3 46.3 17.4 AJ5 e) Ljudje, kot sem jaz, lahko o po- litiki veliko povedo 22.9 61.0 16.1 AJ6 f) Povpre~en dràvljan ima velik vpliv na odlo~itve oblasti 6.9 82.8 10.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — AJ7 g) Oblast se na splo{no odziva na javno mnenje 20.9 62.3 16.9 AJ8 h) Obi~ajno se zanimam za ob~inske volitve 50.9 37.8 11.3 AJ9 i) Aktivno udelèbo v politi~nem in drùbenem ‘ivljenju lahko lju- dje usmerjajo svetovna politi~na dogajanja 28.8 49.1 22.1 AJ10 j)^e gledamo v celoti, postaja svet vse bolj{i 20.3 61.9 17.8 ______________________________________________________________________________ D2. KATERI OD SPODNJIH OPISOV NAJBOLJ USTREZA VA[I ZAMISLI O SZDL IN O DRUGIH POLITI^NIH ORGANIZACIJAH V DEMOKRATI^NI DRU@BI? 1 - SZDL kot enotna organizacija z vodilno vlogo komunistov 5.0 2 - SZDL kot organizacija vseh ob~anov, vendar le, ~e se komunisti odpovejo monopolu odlo~anja 14.3 3 - SZDL kot organizacija enakopravnih skupin: komunistov, kristjanov, kulturnikov in razli~nih drùbenih gibanj 41.7 4 - SZDL ni potrebna, ~e poleg zveze komunistov delujejo {e druge samostojne politi~ne stranke 11.4 5 - politi~ne organizacije v demokrati~ni drùbi niso potrebne 2.8 6 - ne ve, neodlo~en, drugo 24.9 D3. V ZADNJEM LETU JE PRI[LO DO USTANOVITEV VRSTE NOVIH POLITI^NIH ZVEZ, KOT NA PRIMER SLOVENSKE DEMOKRATI^NE ZVEZE, SLOVENSKE KME^KE ZVEZE, SLOVENSKE SOCIALDEMOKRATSKE ZVEZE, SLOVENSKEGA KR[^ANSKO SOCIALNEGA GIBANJA IN DRUGIH. ALI ODOBRAVATE ALI NE ODOBRAVATE USTANAVITEV TAKIH NOVIH SAMOSTOJNIH POLITI^NIH ORGANIZACIJ? 1 - v celoti odobrava 33.6 2 - v glavnem odobrava 34.8 3 - neodlo~en 21.6 732 SJM 89 UST 4 - v glavnem ne odobrava 6.1 5 - sploh ne odobrava 3.9 D4. KATERI OD NAVEDENIH ORGANIZACIJ PRIPISUJETE NAJVE^JI POMEN ZA PRIHODNJI RAZVOJ SLOVENIJE ? 1 - Slovenski demokrati~ni zvezi 5.9 2 - Slovenski kme~ki zvezi 8.2 3 - Slovenski socialno demokratski zvezi 5.4 4 - Slovenskemu kr{~ansko socialnemu gibanju 1.1 5 - vse so pomembne za razvoj 40.0 6 - nobeni ne pripisujem posebnega pomena za razvoj 23.1 7 - ne vem 16.3 D5. OBSTAJAJO POBUDE, DA NAJ BI PRI[LO DO USTANOVITVE NEODVISNIH SINDIKATOV PO VOLJI DELAVCEV IN DO UKINITVE SEDANJEGA SINDIKATA. KAJ MISLITE O TEM ? 1 - sindikati naj ostanejo tak{ni, kot so sedaj 4.3 2 - sedanje sindikate je treba le izbolj{ati 29.1 3 - delavci naj sami ustanavljajo sindikate glede na svoje potrebe 53.5 4 - neopredeljen, ne vem 13.1 D6. ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE ZAVZEMA ZVEZA KOMUNISTOV PRI NAS, SKLADNA ALI NI SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI? 1 - povsem je skladna 4.7 2 - deloma je skladna 43.5 3 - ni skladna 34.7 4 - ne ve, neodlo~en 17.2 D7. ^E PRIMERJATE SEDANJE DELOVANJE IN POLITIKO VODSTVA SLOVENSKE ZVEZE KOMUNISTOV (CK,PREDSEDSTVA) Z NJEGOVIM DELOVANJEM IN POLITIKO PRED LETI, ALI BI REKLI: 1 - da je politika vodstva sedaj bolj skladna z interesi ljudi 41.7 2 - da ni bistvenih sprememb 23.0 3 - da je politika vodstva sedaj manj skladna z interesi ljudi 17.1 4 - ne ve, neodlo~en 18.2 D8. KAK[EN JE PO VA[EM MNENJU POMEN ZVEZE KOMUNISTOV ZA RAZVOJ NA[E DRU@BE? 1 - nikakr{en 15.5 2 - majhen 26.5 3 - srednji 29.2 4 - velik 10.5 5 - zelo velik 2.6 6 - ne ve, ne more odgovoriti 15.7 D9. KAK[EN UGLED IMA PO VA[I OCENI ZVEZA KOMUNISTOV DANES MED LJUDMI V VA[EM OKOLJU, KRAJU? 1 - zelo velik ugled 0.7 2 - velik ugled 2.4 3 - srednji ugled 22.2 4 - majhen ugled 27.6 5 - zelo majhen ugled 17.5 SJM 89 UST 733 6 - sploh nima ugleda 19.0 7 - ne ve, neodlo~en 10.6 D10. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ STALI[^ O ZVEZI KOMUNISTOV, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE ALI NE STRINJATE? ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- ne ve, v glav- sploh TRDITVE ma se nem se neod- nem se se ne strinja strinja lo~en ne stri- stri- nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AD1 a) ZK je politi~na organiza- cija, ki je izpolnila svojo vlogo v drùbi v dolo~enem obdobju, danes pa je preìvela in ni ve~ potrebe za njeno delovanje. 22.9 30.4 27.4 15.3 4.0 AD2 b) ZK bi morala biti le ena od politi~nih strank, vsak posameznik pa bi sam preso- dil, za katero politi~no stranko bi se odlo~il. 48.8 26.3 18.0 4.7 2.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — AD3 c) ZK mora biti edina politi~- na sila v na{i drùbi. 4.9 7.6 19.3 26.7 41.6 AD4 d) ZK mora energi~no vzeti v svoje roke re{evanje vseh pere~ih drùbenih in poli- ti~nih problemov. 13.6 18.3 21.5 20.9 25.6 _____________________________________________________________________________ D11. VODSTVO ZK SLOVENIJE SE ZAVZEMA ZA PRENOVO ZK SLOVENIJE. NAVEDLI VAM BOMO RAZLI^NE TRDITVE O SPREMEMBAH, KI NAJ BI TO PRENOVO OMOGO^ILE, VI PA POVEJTE, ALI SE S TEM STRINJATE ALI NE STRINJATE. ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- ne ve, v glav- sploh TRDITVE ma se nem se neod- nem se se ne strinja strinja lo~en ne stri- stri- nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AK1 a) ZK naj se dokon~no od- re~e monopolu odlo~anja o drùbenih zadevah 49.4 24.0 20.6 4.6 1.4 AK2 b) ZK naj se odre~e v usta- vi zapisani vodilni in usmerjevalni vlogi v drùbi 41.4 27.0 23.3 6.2 2.2 AK3 c) ZK naj oblikuje jasen program drùbenih spre- memb za preseganje drùbene krize 41.1 30.7 19.8 5.6 2.8 AK4 d) ZK naj izlo~i vse tiste, ki so vanjo vstopili iz koristoljubja 75.5 12.2 10.6 1.0 0.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 734 SJM 89 UST ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- ne ve, v glav- sploh TRDITVE ma se nem se neod- nem se se ne strinja strinja lo~en ne stri- stri- nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AK5 e) ZK naj na novo opredeli bistvene sestavine so- cialisti~ne drùbe 46.0 24.6 23.4 3.7 2.3 AK6 f) ZK naj podpre ustanav- ljanje politi~nih zvez in drùbenih gibanj 46.3 22.6 22.7 5.3 3.1 AK7 g) ZK naj se odlo~no zav- zame za suvereno in avtonomno republiko Slo- venijo v okviru jugoslo- vanske federacije 63.7 18.6 14.8 1.7 1.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — AK8 h) ZK naj podpre vsa priza- devanja za razjasnitev vseh napak,storjenih v povojnem razvoju 63.5 20.0 14.2 1.7 0.7 AK9 i) ZK naj se odre~e nereli- gioznosti kot kriteriju za vstop v ZK 43.0 21.2 25.6 5.5 4.7 AK10 j) ZK naj se zavzame za raz{iritev obsega ~lovekovih pravic 65.6 20.0 12.7 1.0 0.7 AK11 k) ZK naj da pobudo za jav- no pojasnitev vseh poli- ti~nih obra~unov v za- ~etku 70-tih let, zaradi katerih je bil odstran- njen tudi S. Kav~i~ 55.6 18.4 23.1 1.9 0.9 ______________________________________________________________________________ E. MEDNACIONALNI ODNOSI E1. V JUGOSLAVIJI @IVIMO PRIPADNIKI RAZLI^NIH NARODOV IN NARODNOSTI. ZANIMA NAS, KAKO STE SE VI OSEBNO PRIPRAVLJENI POVEZOVATI S PRIPADNIK TEH NARODOV IN NARODNOSTI: ______________________________________________________________________________ najtes- v prija- v dobrih v dobrih da bi se izogi- ne ve neje,s teljskih sosedskih delovnih ~im manj bal bi neod-poroko stikih odnosih odnosih druìl se jih lo~en 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ AI1 a) Slovenci 59.2 22.9 9.7 6.0 0.1 0.0 2.2 AI2 b) Hrvati 17.3 45.0 22.1 11.2 0.7 0.3 3.4 AI3 c) Srbi 10.0 34.8 20.4 17.7 6.7 4.7 5.7 AI4 d) Makedonci 9.0 36.4 22.8 18.2 5.1 2.6 5.8 AI5 e) ^rnogorci 8.9 35.1 22.4 18.4 6.0 2.8 6.3 AI6 f) Muslimani 7.9 33.6 22.1 18.5 6.3 3.8 7.7 AI7 g) Albanci 7.5 32.3 22.8 17.7 7.7 4.6 7.5 SJM 89 UST 735 AI8 h) Italijani 10.0 35.4 27.3 16.0 3.1 1.5 6.8 AI9 i) Madàri 9.3 35.0 27.8 16.0 3.4 1.4 7.2 ______________________________________________________________________________ E2. KAK[NI SO PO VA[EM MNENJU ODNOSI MED NARODI IN NARODNOSTMI, KI @IVIJO V JUGOSLAVIJI, SLOVENIJI? ______________________________________________________________________________ zelo dobri niti dobri slabi zelo ne ve dobri niti slabi slabi 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) v Sloveniji 10.8 51.4 27.8 6.0 1.3 2.6 b) v Jugoslaviji 0.5 9.0 24.8 42.5 18.8 4.3 ______________________________________________________________________________ E3. IN KAJ MISLITE, KAK[NI BODO ODNOSI MED NA[IMI NARODI V PRIHODNOSTI? 1 - odnosi se bodo izbolj{ali 17.9 2 - odnosi se bodo poslab{ali 36.6 3 - odnosi bodo ostali nespremenjeni 18.5 4 - ne ve, neodlo~en 27.1 E4. NAVEDLI VAM BOMO RAZLI^NE MO@NE POVEZAVE SLOVENIJE Z DRUGIMI NARODI OZ. DE@ELAMI. IZBERITE NAJVE^ TRI, KI SE VAM ZDE POMEMBNE ZA GOSPODARSKI, KULTURNI IN POLITI^NI RAZVOJ SLOVENIJE V PRIHODNJE IN JIH OZNA^ITE GLEDE NA POMEN OD 1 DO 3 TAKO, DA 1 POMENI NAJPOMEMBNEJ[O POVEZAVO. __________________________________________________________________________ E4R1 E4R2 E4R3 __________________________________________________________________________ 1 - z drugimi jugoslovanskimi narodi, republikami in pokrajinama 26.0 13.7 19.7 2 - z razvitimi zahodnoevropskimi deèlami (ZRN, Francija, [vedska itd., tudi ZDA, Japonska) 53.7 26.9 10.0 3 - z vzhodnoevropskimi socialis- ti~nimi deèlami (SZ, Madàrska, Romunija, Bolgarija, itd.) 0.8 2.7 6.1 4 - z deèlami v razvoju, v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki 0.8 3.2 4.2 5 - s sosednjimi deèlami (Alpe-Jadran) 13.4 40.6 23.7 6 - s Slovenci v zamejstvu, v Evropi in na drugih kontinentih 4.0 9.1 28.2 0 - b.o. 1.2 3.7 8.1 __________________________________________________________________________ E5. PRI USMERJANJU RAZVOJA V SLOVENIJI SE POSTAVLJA VPRA[ANJE, ALI NAJ... 1 - razvijamo predvsem tiste gospodarske dejavnosti, v katerih lahko doseèmo najve~, na ostalih podro~jih pa se ~imbolj poveèmo z gospodarstvom drugih republik 47.3 2 - razvijamo vse gospodarske dejavnosti sami v Sloveniji tako, da pokrijemo osnovne potrebe ljudi in nismo odvisni od drugih 38.7 3 - ne ve, neodlo~en 14.0 736 SJM 89 UST E6. KAKO NAJ BI SE PO VA[EM MNENJU V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENOGOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike in pokrajine naj same skrbijo za svoj nadaljni razvoj 21.8 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa skrb razvitih republik 6.8 3 - manj razvite republike naj same skrbijo zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 43.0 4 - skrb za razvoj je predvsem obveza podjetij iz razvitih in nerazvitih okolij, ki so zainteresirana za skupna vlaganja 18.7 5 - ne ve, neodlo~en 9.7 E7. O SLOVENSKI NACIONALNI POLITIKI DANES ODPRTO RAZPRAVLJAMO IN GOVORIMO. KAJ VI SODITE, ALI JE DOVOLJ SAMOSTOJNA, ALI NI? 1 - {e preve~ je samostojna 1.5 2 - dovolj je samostojna 24.4 3 - premalo je samostojna 47.5 4 - sploh ni samostojna 7.4 5 - ne ve, neodlo~en 19.2 E8. V USTAVI JE ZAPISANA PRAVICA NARODOV - IN TOREJ TUDI SLOVENSKEGA - DO SAMOODLO^BE, VKLJU^NO S PRAVICO DO ODCEPITVE. ALI MENITE, DA JE TO: 1 - neodtuljiva pravica, ki {e vedno velja 35.1 2 - pravica, ki je bila iz~rpana, ko so se z odlo~itvami AVNOJA jugoslovanski narodi zdruìli v novo Jugoslavijo 10.0 3 - pravica, ki je le na papirju in ni bila nikoli resno mi{ljena 34.1 4 - drugo, ne ve, neodlo~en 20.7 E9. KAJ SODITE O TEM, ALI BI IMELA SLOVENIJA KAK[NO MO@NOST RAZVOJA (PERSPEKTIVO) IZVEN OKVIRA JUGOSLAVIJE, ALI JE NE BI IMELA? 1 - ne bi imela nobene mònosti razvoja 8.1 2 - odprle bi se ji nove mònosti razvoja 71.6 3 - ne ve, neodlo~en 20.3 E10. ALI SE VAM ZDI, DA JE GLEDE NA SEDANJE RAZMERE SMISELNO ALI NESMISELNO RAZPRAVLJANJE O ODCEPITVI SLOVENIJE OD JUGOSLAVIJE? 1 - je smiselno 46.7 2 - neodlo~en, ne ve 25.2 3 - ni smiselno 28.0 E11. ALI ZAUPATE SLOVENSKEMU POLITI^NEMU VODSTVU, DA SI PRIZADEVA ZAGOTOVITI NADALJNI SAMOSTOJNI RAZVOJ SLOVENIJE V JUGOSLOVANSKI FEDERACIJI, ALI MU NE ZAUPATE? 1 - zaupa 70.6 2 - ne zaupa 10.5 3 - ne ve, neodlo~en 18.8 E12. KAJ BI VI STORILI, ^E BI PRI[LO DO NASILNE ZAMENJAVE SEDANJEGA SJM 89 UST 737 SLOVENSKEGA POLITI^NEGA VODSTVA Z OBTO@BO NACIONALIZMA? 1 - uprl bi se, ne glede na posledice 17.8 2 - bil bi ogor~en, po svojih mo~eh bi nasprotoval 54.3 3 - ne bi mi bilo vseeno, a ne bi nasprotoval 11.3 4 - odobraval bi tako zamenjavo 0.9 5 - ne vem, neodlo~en 15.6 E13. O TEM, KAM LAHKO PRIVEDEJO SEDANJI POLITI^NI IN MEDNACIONALNI SPORI V JUGOSLAVIJI, SO MNENJA RAZLI^NA. NAVEDLI VAM JIH BOMO LE NEKAJ, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE - ALI NE. ______________________________________________________________________________ popol- pretè- ne ve, pretè- sploh noma se no se neod- no se ne se ne strinja strinja lo~en strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AF1 a) Uveljavila se bo polna suverenost narodov in samostojnost republik 17.0 27.1 31.2 15.2 9.6 AF2 b) Slej ko prej bo Jugo- slavija kot dràva razpadla 7.5 17.8 33.4 20.5 20.7 AF3 c) Slovenija se bo odcepila 11.0 16.7 38.0 18.2 16.1 AF4 d) Konflikti se bodo po~asi umirili 10.7 30.4 28.0 20.2 10.6 AF5 e) Vojska bo izsilila uved- bo izrednega stanja v vsej dràvi 4.4 13.9 34.5 22.5 24.6 AF6 f) Konfliktno stanje negoto- vosti se bo zadrèvalo {e v bodo~e 16.3 38.6 28.5 12.3 4.3 ______________________________________________________________________________ E14. ALI ODOBRAVATE ALI NE ODOBRAVATE ODLO^ITEV PREDSEDSTVA SFRJ O UVEDBI POSEBNIH UKREPOV TER IZREDNEGA STANJA NA KOSOVU, KI [E TRAJA? 1 - odobravam 12.1 2 - delno odobravam 18.4 3 - ne odobravam 50.5 4 - se ne morem odlo~iti 14.7 5 - ni~ ne vem o tem 4.4 738 SJM 89 UST E15. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ RAZLI^NIH STALI[^ O TEM, KAJ SE DOGAJA NA KOSOVU. POVEJTE NAM, ALI SE Z NJIMI STRINJATE - ALI NE? ______________________________________________________________________________ popol- pretè- ne ve, pretè- sploh noma se no se neod- no se ne se ne strinja strinja lo~en strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AF1 a) To je kontrarevolucija, Albanci ho~ejo dose~i od- cepitev od Jugoslavije in njeno razbitje 8.9 14.8 28.6 22.5 25.2 AF2 b) To je posledica gospodar- ske zaostalosti, socialnih problemov in neustreznega gospodarskega razvoja 44.1 33.6 15.0 5.0 2.3 AF3 c) To je izbruh tradicio- nalnega sovra{tva med Srbi in Albanci 28.3 36.3 21.7 9.1 4.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — AF4 d) To je upor Albancev pro- ti omejitvi njihove avtonomije z novo srbsko ustavo 35.1 35.1 23.3 4.0 2.5 AF5 e) To je posledica preganja- nja Srbov in ^rnogorcev s strani Albancev 8.9 18.3 34.6 23.1 15.0 AF5 f) To je rezultat politike srbskega vodstva za uve- ljavitev velike Srbije 43.4 27.6 22.7 3.0 3.3 ______________________________________________________________________________ E16. KAJ MENITE O DRAMATI^NI GLADOVNI STAVKI ALBANSKIH RUDARJEV V STAROTR[KEM RUDNIKU? 1 - {lo je za mnoì~en spontan protest Albancev proti omejevanju njihovih avtonomnih pravic ter zamenjavam njihovih voditeljev 32.4 2 - z njimi so manipulirali kosovski albanski politiki 16.0 3 - zadeva je nejasna 38.7 4 - kaj drugega 1.3 5 - ne vem 11.6 E17. ALI LAHKO - PO VA[EM MNENJU - ^ISTKE, ZAMENJAVE, ZAPIRANJA IN DRUGE OBLIKE IZVAJANJA PRISILE NAD ALBANSKIMI POLITIKI IN INTELEKTUALCI PRISPEVAJO K UREJANJU KOSOVSKIH RAZMER? 1 - to bo razmere izbolj{alo 4.2 2 - to bo probleme zaostrilo 30.3 3 - to je le za~asna re{itev, nemiri bodo izbruhnili v {e ostrej{i obliki 42.9 4 - neopredeljen 11.5 5 - ne vem 11.1 E18. SLOVENSKI MILI^NIKI SODELUJEJO V ZDRU@ENEM ODREDU POLICIJE NA KOSOVU. ALI TO ODOBRAVATE, ALI NE ODOBRAVATE? 1 - odobravam 10.8 2 - niti odobravam, niti zavra~am 22.5 3 - zavra~am 58.5 SJM 89 UST 739 4 - ne vem 8.2 E19. ALI ODOBRAVATE ALI ZAVRA^ATE SODELOVANJE VOJNIH OBVEZNIKOV IZ SLOVENIJE PRI VZDR@EVANJU IZREDNEGA STANJA NA KOSOVU? 1 - odobravam 8.0 2 - niti odobravam, niti zavra~am 17.1 3 - zavra~am 67.9 4 - ne vem 7.0 E20. ALI ODOBRAVATE ALI NE ODOBRAVATE ZNANO POLITI^NO ZBOROVANJE V CANKARJEVEM DOMU IN HKRATNO MNO@I^NO PODPISOVANJE IZJAVE ZA MIR IN SO@ITJE MED NARODI OB DOGODKIH NA KOSOVU (STAVKA STAROTR[KIH RUDARJEV IN DEMONSTRACIJE)? 1 - v celoti odobravam 49.2 2 - delno odobravam 25.2 3 - ne odobravam 7.6 4 - sem neopredeljen 8.1 5 - ne vem 9.9 (~e ne odobrava) E21. ZAKAJ NE ODOBRAVATE? (vpra{anje je bilo postavljeno kot odprto; odgovore smo izpisali in nato {ifrirali po naslednji klasifikaciji) 1 - aktivno stali{~e 3.6 2 - pasivno stali{~e 2.6 3 - drugo 0.2 9 - odobrava, neopredeljen, ne ve 93.6 F. DRUGA VPRA[ANJA F1. ALI NAM LAHKO NEVEDETE DVE OSEBI IZ POLITI^NEGA @IVLJENJA SLOVENIJE, SLOVENCA, KI IMATA SEDAJ MED LJUDMI NAJVE^JI UGLED? ALI LAHKO MORDA NAVEDETE [E TRETJEGA, ^ETRTEGA ? (Vpra{anji sta bili postavljeni kot odprti; vsak anketiranec je navedel najve~ {tiri osebe; rezultati kaèjo, kolik{en deleànketirancev je v v tem izboru {tirih oseb izbral konkretno osebo) A1+A2+A3+A4 01 - Janez Stanovnik 66.4 02 - Milan Ku~an 57.0 03 - Joè Smole 52.1 04 - Janez Drnov{ek 35.5 05 - Igor Bav~ar 10.3 06 - Marko Bulc 3.5 07 - Ciril Zlobec 4.7 08 - [tefan Koro{ec 1.4 09 - Dimitrij Rupel 1.1 10 - Ivan Oman 1.7 11 - Du{an [inigoj 1.9 12 - Joè [kol~ 3.1 13 - Branko Greganovi~ 2.2 14 - Janez Jan{a 3.8 740 SJM 89 UST 15 - Stane Dolanc 1.2 16 - Franc [etinc 1.4 17 - Mojca Dr~ar-Murko 0.9 18 - Miran Potr~ 4.3 99 - drugi 6.9 00 - ni navedel nikogar 10.8 F2. ALI LAHKO NAVEDETE KAK[NEGA AKTIVNEGA SLOVENSKEGA OZ. JUGOSLOVANSKEGA POLITIKA, KATEREGA IDEJE SO ZA VAS NESPREJEMLJIVE? (Vpra{anje je bilo postavljeno kot odprto; vsak anketiranec je torej navedel najve~ dve osebe; rezultati kaèjo, kolik{en deleànketirancev je v tem izboru dveh oseb izbral konkretno.) A1+A2 01 - Slobodan Milo{evi} 60.6 02 - Stane Dolanc 4.8 03 - Miroslav [olovi} 4.4 04 - Stipe [uvar 0.7 05 - Raif Dizdarevi} 1.4 06 - Mihalj Kertes 1.4 07 - Branko Mikuli} 0.8 08 - Radmilovi} 0.4 09 - Janez Stanovnik 0.9 10 - Rahman Morina 1.1 11 - Trifunovi} 0.4 99 - drugi 6.0 00 - ni navedel nikogar 35.4 F3. KAK[NA ZUNANJA POLITIKA V SEDANJIH RAZMERAH NAJBOLJ USTREZA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - prizadevati si moramo za mir in enakopravnost med narodi ne glede na to, ali je to velikim silam v{e~, ali ne 43.3 2 - biti moramo za mir in enakopravnost, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo 16.4 3 - skrbimo naj le za svoje probleme, svetovne probleme pa naj si vsak ureja tako, kot more in ‘eli 19.8 4 - prej ali slej se bomo morali odlo~iti za en ali drugi blok 5.8 5 - ne ve, neodlo~en 14.7 F4. JESENI BO V BEOGRADU KONFERENCA NEUVR[^ENIH DR@AV. KAJ SODITE, ALI IMA TA DOGODEK KAK POMEN ZA PRIHODNOST JUGOSLAVIJE IN NJEN MEDNARODNI UGLED ? 1 - sploh ni pomemben 20.3 2 - ima majhen pomen 24.5 3 - ima srednji pomen 19.5 4 - ima dokaj velik pomen 16.3 5 - je izjemno pomemben 4.1 6 - ne ve, neodlo~en 15.3 F5. NEKATERIM POSAMEZNIKOM NJIHOVO PREPRI^ANJE NE DOPU[^A SLU@ENJA VOJSKE V OBORO@ENIH SILAH. ALI JIM JE PO VA[EM MNENJU TREBA OMOGO^ITI SLU@ENJE VOJA[KEGA ROKA Z DELOM V SOCIALNIH SLU@BAH, BOLNI[NICAH, PSIHIATRI^NIH USTANOVAH, DOMOVIH ZA STARE IN PODOBNO, ALI PA VZTRAJATI, DA SLU@IJO VOJA[KI ROK V OBORO@ENIH SILAH? 1 - treba jim je omogo~iti tako (civilno) sluènje 64.9 2 - treba je vztrajati, naj sluìjo v oboroènih silah 21.8 SJM 89 UST 741 3 - ne ve, neodlo~en 13.3 F6. NOVI ZVEZNI ZAKON OMOGO^A TISTIM, KI IZ VERSKIH RAZLOGOV NO^EJO NOSITI ORO@JA, SLU@ENJE VOJA[KEGA ROKA 24 MESECEV BREZ ORO@JA. KAJ MISLITE, ALI POMENI NOVA UREDITEV: 1 - izbolj{anje, ker se tako upo{teva ugovor vesti 36.5 2 - ne pomeni nobenega izbolj{anja, saj se vsak mlad fant, ki se za to odlo~i, sam “obsodi” na dodatno leto voja{nice 42.6 3 - ne ve, neopredeljen 20.9 F7. ALI SODITE, DA BI BILO ZA NA[O OBRAMBO KORISTNO ALI [KODLJIVO,^E BI VE^INA VOJA[KIH OBVEZNIKOV S PODRO^JA SLOVENIJE SLU@ILA VOJA[KI ROK V ENOTAH NA OZEMLJU SLOVENIJE? 1 - to bi bilo koristno za obrambo 70.5 2 - to bi bilo {kodljivo za obrambo 8.9 3 - ne ve, neodlo~en 20.5 F8. ALI MISLITE, DA NA[A DRU@BA DAJE PREMALO, RAVNO PRAV ALI PREVE^ DENARJA ZA OBORO@EVANJE IN VZDR@EVANJE JLA? 1 - preve~ 63.6 2 - ravno prav 18.4 3 - premalo 2.7 4 - ne ve, neodlo~en 15.3 F9. PONOVNO SE POJAVLJAJO MNENJA IN TRDITVE, DA MED SLOVENCI OBSTOJA PROTIAR-MADNO RAZPOLO@ENJE, KI @ELI RU[ITI NJEN UGLED IN S TEM OSLABITI T.I. SPLO- [NO LJUDSKO OBRAMBO IN DRU@BENO SAMOZA[^ITO. KAJ MISLITE O TEH TRDITVAH? 1 - sploh niso to~ne 65.0 2 - trditve so deloma to~ne 15.2 3 - v celoti so to~ne 1.6 4 - ne vem, neodlo~en 18.1 F10. NEKATERI SMATRAJO, DA OBSTAJAJO REALNE MO@NOSTI, DA BI V [E BOLJ ZAOSTRENIH KRIZNIH RAZMERAH V JUGOSLAVIJI JLA PREVZELA OBLAST. ALI JE TO VERJETNO, ALI NE ? 1 - zelo verjetno 11.5 2 - verjetno 36.0 - ni verjetno 24.7 4 - sploh ni verjetno 7.4 5 - ne vem, neodlo~en 20.4 F11. O IZIDU VOLITEV ^LANA PREDSEDSTVA SFRJ (BULC, DRNOV[EK) SO RAZLI^NE RAZLAGE. NAVAJAMO VAM NEKATERE, VI PA POVEJTE, KATERA OD NJIH JE ZA VAS NAJBOLJ SPREJEMLJIVA ! 1 - Drnov{ek je dobil, ker je imel bolj{i program 22.8 2 - Bulc je izgubil, ker pripada generaciji politikov, ki nas je pripeljala v krizo 20.8 3 - ljudje so naveli~ani obrazov starih politikov, zato so volili Drnov{ka 19.4 4 - izbran je bil mlaj{i kandidat 24.6 5 - Bulca ‘elijo ljudje obdràti v Sloveniji 1.3 6 - kaj drugega 1.3 742 SJM 89 UST 7 - neopredeljen, ne vem 9.8 F12. JE VELIKO POBUD GLEDE TEGA, KAKO NAJ BI SLOVENIJA POSTALA BOLJ SUVERENA KOT JE SEDAJ. NAVEDLI VAM BOMO NEKATERE, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE: ______________________________________________________________________________ sploh v glav- neo- v glav- popol- se ne nem se dlo- nem se noma se stri- ne ~en stri- stri- nja strinja nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) najprej naj se z referendumom sprejme nova slovenska ustava in {ele nato nova jugoslovanska 6.2 9.7 20.8 26.6 36.7 b) z novo ustavo naj Slovenija odlo~i, katere zadeve bo prenesla na jugoslovanske dràvne organe 5.8 9.1 20.4 29.6 35.2 c) za prihodnost Jugoslavije bi bila bolj{a konfederativna (zveza dràv) kot sedanja federativna (zvezna dràva) ureditev 6.2 9.0 38.3 20.1 26.4 ______________________________________________________________________________ F13. OBSTOJAJO RAZLI^NE RAZLAGE GLEDE TEGA, KAJ V SEDANJIH RAZMERAH NAJBOLJ OGRO@A SUVERENOST SLOVENIJE. NAVAJAMO NEKATERE, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE STRINJATE. ______________________________________________________________________________ sploh v glav- neo- v glav- popol- se ne nem se dlo- nem se noma se stri- ne ~en stri- stri- nja strinja nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ AF1 a) Slovensko politi~no vod- stvo je preve~ popustlji- vo in omahljivo 8.5 21.8 20.7 31.2 17.8 AF2 b) Imamo prevelike ekonomske obveznosti do zveze in nerazvitih 2.4 5.7 12.4 32.3 47.3 AF3 c) Zvezni organi avtoritativno zavra~ajo pomembne sloven- ske predloge 2.0 6.3 19.1 31.8 40.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — AF4 d) Napadanje slovenskega politi- ~nega pluralizma in demokra- tizacije izven Slovenije 3.4 6.9 23.1 30.2 36.4 AF5 e) Alternativne politi~ne zve- ze in gibanja ru{ijo sloven- sko enotnost 20.1 22.0 29.9 17.3 10.7 AF6 f) Politi~na razcepljenost v Sloveniji vodi do uvedbe izrednih razmer v Sloveniji 27.0 22.2 29.8 13.4 7.6 ______________________________________________________________________________ SJM 89 UST 743 F14. ALI JE BILA PO VA[EM MNENJU ODLO^ITEV J. JAN[E, DA SE NI PROSTOVOLJNO PRIGLASIL NA PRESTAJANJE ZAPORNE KAZNI, PRAVILNA, ALI NEPRAVILNA? 1 - pravilna 43.4 2 - nepravilna 23.5 3 - neopredeljen 18.2 4 - ne vem 15.0 F15. ODBOR ZA ^LOVEKOVE PRAVICE JE OB OBSODBI J. JAN[E IN TOVARI[EV IN ZARADI ZAHTEV PO NJIHOVEM ODHODU V ZAPOR POZIVAL SLOVENSKO JAVNOST K PROTESTOM IN K “DR@AVLJANSKI NEPOKOR[^INI”. ALI JE RAVNANJE ODBORA ZA VAS SPREJEMLJIVO ALI NESPREJEMLJIVO? 1 - sprejemljivo 37.3 2 - nesprejemljivo 26.6 3 - neopredeljen 20.2 4 - ne vem 15.9 F16. ALI STE KAJ SLI[ALI, BRALI O NEDAVNIH ZBOROVANJIH V LJUBLJANI IN MARIBORU POD GESLOM “SVOBODA ^ETVERICE - NA[A SVOBODA”? (~e da) KAJ MISLITE O POLICIJSKI PREPOVEDI TEH JAVNIH ZBOROVANJ ? 1 - ni~ nisem sli{al o tem 19.8 2 - sogla{am s prepovedjo 13.0 3 - ne sogla{am s prepovedjo 44.2 4 - ne morem se odlo~iti 23.0 (~e je sli{al) F17. ALI SOGLA[ATE, ALI NE SOGLA[ATE Z ZAHTEVAMI, KI SO JIH SPREJELI NA TEH ZBOROVANJIH GLEDE OBSOJENE ^ETVERICE (J.B.T.Z) ? 1 - sogla{am 44.5 2 - ne sogla{am 12.6 3 - ni~ nisem sli{al o tem, ne vem 42.8 F18. NA ZADNJEM ZBOROVANJU NA TRGU OSVOBODITVE V LJUBLJANI (8.MAJA) JE BILA PREBRANA “MAJNI[KA DEKLARACIJA” O SUVERENOSTI SLOVENSKEGA NARODA. ALI SOGLA[ATE ALI NE SOGLA[ATE Z NJENO VSEBINO ? 1 - sogla{am 38.6 2 - ne sogla{am 4.8 3 - neopredeljen 22.6 4 - ni~ ne vem o zborovanju, o “deklaraciji” 33.9 F19. MED SLOVENSKIM POLITI^NIM VODSTVOM IN ODBOROM ZA VARSTVO ^LOVEKOVIH PRAVIC JE PRI[LO V ZADNJEM ^ASU DO SPOROV IN POLEMIK. NA ^IGAVI STRANI STE VI ? 1 - podpiram slovensko politi~no vodstvo 22.1 2 - podpiram Odbor 15.3 3 - podpiram vodstvo in Odbor 24.4 4 - neopredeljen 22.2 744 SJM 89 UST 5 - ne vem, za kaj gre; ni~ ne vem o tem 15.9 F20. ALI JE PO VA[EM MNENJU SLOVENSKO POLITI^NO VODSTVO ZARADI PRISILNEGA PRIVODA J.JAN[E V ZAPOR IZGUBILO NA UGLEDU ALI NE ? 1 - da, izgubilo je ugled 42.2 2 - ne, ni izgubilo ugleda 20.6 3 - to ni vplivalo na ugled vodstva 16.8 4 - neopredeljen, ne vem 20.3 G. DEMOGRAFIJA G1. STAROST (navajamo rezultate po starostnih skupinah, na voljo pa so tudi negrupirani podatki in podatki o letnicah rojstva) 1 - do 25 let 12.7 2 - 26 do 30 12.3 3 - 31 do 40 26.4 4 - 41 do 50 19.8 5 - 51 do 60 15.9 6 - 61 in ve~ 12.9 G2. SPOL 1 - mo{ki 49.8 2 - ‘enski 50.2 G3. KATERE NARODNOSTI STE? 01 - Albanec 0.1 02 - ^rnogorec 0.1 03 - Hrvat 3.2 04 - Italijan 0.1 05 - Madàr 0.5 06 - Makedonec 0.2 07 - Musliman 0.5 08 - Slovenec 91.2 09 - Srb 2.5 10 - Jugoslovan 1.4 11 - druge narodnosti 0.2 G4. KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN? 1 - samski, nikoli nisem bil poro~en 18.8 2 - razvezan 3.2 3 - vdovec 6.0 4 - poro~en, izvenzakonska skupnost 72.0 SJM 89 UST 745 G5. [TEVILO OSEB, KI Z NJIMI @IVITE V SKUPNEM GOPODINJSTVU __________________________________________________________________________ 0 1 2 3 4 5 in ve~ __________________________________________________________________________ a) skupaj oseb: 0.1 6.4 14.1 23.2 32.8 23.4 b) od tega pred{olskih otrok: 66.7 23.8 8.5 1.0 0.0 0.0 c) od tega otrok v osnovni {oli: 63.5 25.2 10.3 0.8 0.1 0.0 d) od tega u~encev v srednji {oli, {tudentov: 77.5 18.3 3.8 0.2 0.1 - e) od tega zaposlenih: 15.8 21.9 48.5 10.0 3.1 0.6 __________________________________________________________________________ G6. VIR REDNIH DOHODKOV GOSPODINJSTVA (DRU@INE): 1 - izklju~no kmetijstvo 3.8 2 - kmetijstvo in nekmetijska dejavnost 19.3 3 - izklju~no nekmetijska dejavnost 76.4 0 - b.o. 0.5 G7. ALI STE OZIROMA STE BILI KDAJ ZAPOSLENI? 1 - je zaposlen 67.1 2 - ni bil nikoli zaposlen 10.2 3 - bil je, a sedaj ni zaposlen 22.6 (za zaposlene) G8. KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - ima vodstveni poloàj na ravni delovne enote 7.5 2 - ima vodilni poloàj na ravni TOZD, DO, funkcionar v DPO, DPS 4.0 3 - je zaposlen, a nima vodilnega,vodstvenega poloàja 55.7 4 - ni zaposlen 31.5 0 - b.o. 1.2 G9. KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC? (^E JE ZAPOSLEN) KAK[NA JE VA[A PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 6.6 02 - PK, priucen delavec 5.9 03 - KV delavec 19.1 04 - VKV delavec 5.0 05 - pomòni uslùbenec, uslùbenec z nìjo izobrazbo 1.6 06 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 20.7 07 - uslùbenec z vi{jo ali visoko izobrazbo 10.7 08 - samostojni obrtnik, delodajalec 1.0 09 - samostojni obrtnik brez tuje delovne sile 1.1 10 - svobodni poklic 0.5 11 - kmet 4.0 12 - kme~ka gospodinja, pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 3.4 13 - u~enec, dijak, vajenec, {tudent 3.0 14 - upokojenec 12.8 15 - gospodinja, ni v kmetijstvu 2.3 16 - druge vzdrèvane osebe 0.7 17 - drugo 1.6 G10. V KATERI DEJAVNOSTI DELATE (STE ZAPOSLENI OZ. OPRAVLJATE SVOJ POKLIC)? 746 SJM 89 UST 01 - industrija in rudarstvo 30.0 02 - kmetijstvo in ribi{tvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo 6.3 03 - gradbeni{tvo 3.2 04 - promet in zveze 4.0 05 - trgovina 6.1 06 - gostinstvo in turizem 3.7 07 - obrt, osebne storitve, svobodni poklici 4.2 08 - stanovanjsko komunalna dejavnost, urejanje prostora 0.7 09 - finan~ne in druge poslovne usluge (npr. ban~ni{tvo, zavarovalni{tvo, projektiranje ipd.) 2.9 10 - izobraèvanje, znanost, informacije, kultura, umetnost, {port 5.8 11 - zdravstvo in socialno zavarovanje 3.3 12 - skup{~ine in upravni organi drùbenopoliti~nih skupnosti, UJV, JLA 1.8 13 - drùbenopoliti~ne organizacijje in dru{tva 0.4 14 - samoupravne interesne skupnosti, zbornice, poslovna zdruènja, skladi 0.2 15 - drugo 1.5 16 - ni zaposlen, ne dela oz. ne opravlja poklica (nezaposlen, {tudent, gospodinja, upokojenec ipd.) 25.8 (za upokojence) G11. KAK[EN JE BIL VA[ POKLIC OZIROMA PRIZNANA KVALIFIKACIJA PRED UPOKOJITVIJO? 01 - NK delavec 2.4 02 - PK, priucen delavec 2.8 03 - KV delavec 4.5 04 - VKV delavec 1.2 05 - pomòni uslùbenec, uslùbenec z nìjo izobrazbo 0.1 06 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 3.9 07 - uslùbenec z vi{jo ali visoko izobrazbo 1.8 08 - samostojni obrtnik, delodajalec 0.1 09 - samostojni obrtnik brez tuje delovne sile 0.3 10 - svobodni poklic 0.0 11 - kmet 0.4 12 - kme~ka gospodinja, pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.8 13 - u~enec, dijak, vajenec, {tudent - 14 - upokojenec - 15 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.5 16 - druge vzdrèvane osebe 0.2 17 - drugo 0.1 21 - ni upokojenec 79.6 00 - b.o. 1.2 G12. KAK[NA JE BILA VA[A KVALIFIKACIJA (OZ. KAK[NO DELO STE OPRAVLJALI) OB PRVI ZAPOSLITVI? 01 - NK delavec 17.1 02 - PK, priucen delavec 6.5 03 - KV delavec 21.3 04 - VKV delavec 3.7 05 - pomòni uslùbenec, uslùbenec z nìjo izobrazbo 2.4 06 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 20.2 07 - uslùbenec z vi{jo ali visoko izobrazbo 7.9 08 - samostojni obrtnik, delodajalec 0.2 SJM 89 UST 747 09 - samostojni obrtnik brez tuje delovne sile 0.6 10 - svobodni poklic 0.7 11 - kmet 1.2 12 - kme~ka gospodinja, pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 0.9 13 - u~enec, dijak, vajenec, {tudent 0.6 14 - upokojenec - 15 - gospodinja, ni v kmetijstvu 0.4 16 - druge vzdrèvane osebe 0.2 17 - drugo 0.2 21 - nikoli ni bil zaposlen 10.1 00 - b.o. 5.7 G13. Povpre~ni mese~ni dohodek anketiranca zna{a 2.238.561 din. Podatek se nana{a na povpre~je zadnjih treh mesecev; 197 anketirancev nima lastnega dohodka. G14. NAVEDITE ZADNJO [OLO, KI STE JO KON^ALI, REDNO ALI IZREDNO: 1 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 4.0 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole, 1 do 4 razreda nìje gimnazije 26.9 3 - nedokon~ana 2 ali 3 - letna strokovna {ola 4.0 4 - kon~ana 2 ali 3 - letna strokovna {ola, absolventi 3-letnega usmerjenega izobraèvanja 22.4 5 - nedokon~ana srednja {ola 2.4 6 - dokon~ana srednja {ola, absolventi 4-letnega usmerjenega izobraèvanja 24.2 7 - nedokon~ana vi{ja ali visoka {ola 4.3 8 - dokon~ana vi{ja {ola 6.2 9 - dokon~ana visoka {ola, fakulteta, akademija 5.6 0 - b.o. 0.1 G15. ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI), ALI NISTE IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE? 1 - je veren in redno, vsako nedeljo obiskuje verske obrede 13.5 2 - je veren in pogosto, vsaj enkrat mese~no obiskuje verske obrede 8.1 3 - je veren in le v~asih, ob velikih praznikih in posebnih prilònostih obiskuje verske obrede 29.0 4 - je veren in ne obiskuje verskih obredov 7.5 5 - ne more re~i, ali je veren ali ne, ~eprav obiskuje verske obrede 3.2 6 - ne more re~i, ali je veren ali ne in ne obiskuje verskih obredov 6.4 7 - ni veren, vendar obiskuje verske obrede 2.7 8 - ni veren in ne obiskuje verskih obredov 27.6 9 - ne more odgovoriti 1.9 G16. V KATEREGA OD NASLEDNJIH SLOJEV PREBIVALSTVA BI VI UVRSTILI SAMI SEBE ? 1 - nìji sloj 10.7 2 - spodnji srednji sloj 12.0 3 - srednji sloj 59.2 4 - zgornji srednji sloj 5.2 5 - vi{ji sloj 0.8 6 - ne vem, neodlo~en 12.1 G17. V KATERE DRU@BENOPOLITI^NE ORGANIZACIJE STE V^LANJENI? ALI IMATE V NJIH 748 SJM 89 UST KAKO FUNKCIJO? __________________________________________________________________________ ni je ima b.o. ~lan ~lan funkcijo 1 2 3 0 __________________________________________________________________________ a) Socialisti~na zveza (SZDL) 39.4 58.6 1.5 0.5 b) Zveza komunistov (ZK) 90.8 7.0 1.4 0.8 c) Zveza sindikatov (ZS) 49.0 48.7 1.9 0.3 d) Zveza socialisti~ne mladine (ZSMS) 85.1 13.7 0.5 0.7 e) Zveza borcev (ZB) 94.7 4.2 0.3 0.8 __________________________________________________________________________ G18. ALI STE @E AKTIVNI, ALI PA BI @ELELI DELOVATI V KATERI OD NOVIH ZVEZ (SLOVENSKI DEMOKRATI^NI ZVEZI, SLOVENSKI SOCIAL-DEMOKRATSKI ZVEZI, SLOVENSKI KME^KI ZVEZI...)? 1 - ni ~lan, ne ‘eli na noben na~in sodelovati v aktivnosti katere od zvez 60.5 2 - ni ~lan, a ‘eli sodelovati v njihovi aktivnosti, ne da bi se v~lanil 22.0 3 - ni ~lan, ‘eli postati ~lan katere od zvez 8.2 4 - je ~lan brez funkcije v kateri od zvez 2.7 5 - ima funkcijo v kateri od zvez 0.4 6 - {e ni sli{al za nove zveze 5.4 0 - b.o. 0.7 G19. ZANIMA NAS, NA KAK[EN NA^IN SE VKLJU^UJETE V AKTIVNOSTI NOVIH DRU@BENIH GIBANJ V SLOVENIJI (EKOLO[KO, MIROVNO, FEMINISTI^NO...)? 1 - ne poznam njihovih aktivnosti 46.4 2 - seznanjen sem z njihovimi aktivnostmi, vendar jih zavra~am 3.5 3 - simpatiziram z njihovimi aktivnostmi, vendar se jih redko ali nikoli ne udeleùjem 42.1 4 - podpiram njihove aktivnosti in pogosto tudi sodelujem, ~eprav nisem pripadnik aktivnega jedra 6.6 5 - sem pripadnik aktivnega jedra katerega od gibanj 0.8 0 - b.o. 0.5 G20. KAK[EN POKLIC (DELO) OPRAVLJA OZ. JE PRETE@NO OPRAVLJAL VA[ O^E? 01 - NK delavec 10.6 02 - PK, priu~en delavec 7.5 03 - KV delavec 23.7 04 - VKV delavec 8.1 05 - pomòni uslùbenec, uslùbenec z nizjo izobrazbo 2.5 06 - uslùbenec s srednjo izobrazbo 8.2 07 - uslùbenec z vi{jo ali visoko izobrazbo 5.4 08 - samostojni obrtnik, delodajalec 2.0 09 - samostojni obrtnik brez tuje delovne sile 1.8 10 - svobodni poklic 0.3 11 - kmet 28.0 12 - ne vem 1.8 G21. ALI IMATE VI ALI VA[A DRU@INA: SJM 89 UST 749 (navajamo samo pritrdilne odgovore) a) lastni{ko stanovanje 18.0 b) stanovanjsko hi{o 59.8 c) vikend 8.2 d) osebni avto 73.9 e) motorno kolo, moped 34.7 f) televizijski sprejemnik 93.9 g) glasbeni stolp 23.1 h) pralni stroj 96.8 i) pomivalni stroj 11.8 j) vrt 75.2 k) gradbeno parcelo 20.4 l) obdelovalno zemljo 39.1 G22. ALI IMATE V VA[EM STANOVANJU OZ. HI[I TELEFON? 1 - da 54.6 2 - ne 45.4 G23. V PRIHODNJE BOMO SPET S PODOBNIM VRA[ALNIKOM SPRA[EVALI LJUDI O RAZLI^NIH STVAREH. ^E BOSTE SLU^AJNO SPET IZBRANI, ALI BOSTE ODGOVARJALI NA NA[A VPRA[ANJA, ALI BOSTE ODKLONILI ANKETIRANJE? 1 - spet bo odgovarjal 80.7 2 - ne bo odgovarjal 7.9 3 - ne ve, neodlo~en 11.4 OB^INA STALNEGA BIVALI[^A (podatki so na voljo v datoteki) Velikost naselja, kjer ‘ivi anketiranec: 1 - hi{a na samem, zaselek ali manj{a vas (oddaljena od po{te, {ole, trgovine) z do 500 prebivalcev 31.2 2 - vas, kraj (s {olo, po{to, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 18.8 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 7.6 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 9.5 5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 11.4 6 - kraj z nad 50.000 prebivalci (Ljubljana, Maribor) 21.4 0 - b.o. 0.1 Tip krajevne skupnosti, kjer ‘ivi anketiranec: 1 - mestna 41.2 2 - primestna 10.5 3 - va{ka 47.9 0 - b.o. 0.3 750 SJM 89 UST SJM 90 751 SLOVENSKO JAVNO MNENJE 90 Okraj{an naslov projekta: SJM90 Osnovna vsebina projekta: osebna sre~a, zadovoljstvo z ‘ivljenjem, primerjava sedanjega drùbenega stanja s preteklim, trditve o draginji, nagrajevanje, socialne razlike, nezaposlenost, deljeni delovni ~as, ocena ukrepov za stabilizacijo gospodarstva, ocena ukrepov za ureditev razmer v Jugoslaviji, mednacionalni odnosi, odnosi med jugoslovanskimi narodi in republikami, narodna pripadnost, priseljevanje v Slovenijo, prvenstvene povezave Slovenije s svetom, razlogi mednacionalnih zaostritev v Jugoslaviji, ocena prihodnjega razvoja Jugoslavije, poloàj na Kosovu, politi~ni pluralizem, opozicija, neodvisni sindikati, ugledni politiki, vloga zveze komunistov in socialisti~ne zveze, ~lanstvo v politi~nih strankah, strankarske simpatije, ocena DEMOS-a, po{tenost volitev, suverenost, samostojnost Slovenije v Jugoslaviji, samoodlo~ba, dejavniki ogroànja suverenosti Slovenije, amandmaji k slovenski ustavi, spremembe zvezne ustave, nacionalna zavest, odnos do Jugoslovanske armade, civilno sluènje, nacionalne pravice, vloga vojske v drùbi, prisotnost kriminala v lokalnem okolju, odnos do milice, zunanja politika Jugoslavije, prihodnost socializma, spremembe v Vzhodni Evropi, vernost, obiskovanje obredov, verske svobo{~ine, vloga cerkve v drùbi, vrednote, samostojnost, fatalizem, vraèvernost, okolje (pojavi ogroànja okolja, razvoj in okolje), sestop zveze komunistov z oblasti, miting resnice, ocena Markovi}evega gospodarskega programa). Naro~nik: Raziskovalna skupnost Slovenije Ustanova izvajalka: Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Raziskovalni in{titut, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoì~nih komunikacij Nosilec raziskave: Niko To{ Raziskovalna skupina: Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter, Zdravko Mlinar, Cveto Trampù, Mitja Hafner-Fink, Brina Malnar, Janez [tebe Instrument in izvedba: standardizirani vpra{alnik; 140 posebej iz{olanih anketarjev. Enota opazovanja in vzorec: polnoletni prebivalci Slovenije; standardizirani reprezentativni vzorec po Blej~evem modelu (2100 slu~ajno izbranih respondentov v 420 krajih v SR Sloveniji). Realizirani vzorec N=2050. ^as izvedbe raziskave: december 1989 - januar 1990. Datoteka: SJM90 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridràne. Citiranje: To{, N. in skupina: Slovensko javno mnenje 90, FSPN, CJMMK, Ljubljana 1990. 752 SJM 90 A. DRU@BENE IN GOSPODARSKE RAZMERE A1. SEDANJE STANJE V GOSPODARSTVU TER POLITI^NA IN DRUGA DOGAJANJA VPLIVAJO NA RAZPOLO@ENJE LJUDI. KATERA OD SPODNJIH NAVEDB PO VA[I OCENI NAJBOLJ USTREZA RAZPOLO@ENJU MED LJUDMI V VA[EM OKOLJU, V SLOVENIJI? 1 - angaìrano delovanje in pripravljenost za akcijo, s katero bi premagali teàve 16.0 2 - zaupanje, da bomo kmalu vse uredili 23.5 3 - upanje in strah obenem 35.9 4 - brezbrìnost, ravnodu{nost, pasivnost 2.0 5 - prevladuje strah in zaskrbljenost 18.0 6 - kaj drugega 0.4 7 - ne ve, ne more oceniti 4.2 A2. POVEJTE NAM, PROSIMO, KAKO POMEMBNE SO ZA VA[O OSEBNO SRE^O NEKATERE RE^I: ODGOVORITE S [TEVILKO MED 0 IN 100, TAKO DA PREDSTAVLJA: 100 = ZELO POMEMBNO, 50 = NITI POMEMBNO, NITI NEPOMEMBNO, 0 = SPLOH NI POMEMBNO. _x a) gotovost in trdnost, kaj me ~aka jutri 85.5 b) toplina in ljubezen med blìnjimi 91.7 c) izoblikovanost smisla ‘ivljenja 80.4 d) mirno ‘ivljenje brez zunanjih pretresov 88.0 e) po{tenost in iskrenost med ljudmi 93.3 A3. V NASLEDNJEM SKLOPU VPRA[ANJ BI OD VAS RADI IZVEDELI, KAKO STE ZADOVOLJNI Z @IVLJENSKIMI RAZMERAMI,V KATERIH SE NAHAJATE. NE PREMI[LJUJETE, AMPAK ODGOVORITE TAKOJ! PROSIMO, IZRAZITE SVOJE MNENJE S [TEVILKO MED 0 IN 100, KJER POMENI: 100 = POPOLNOMA ZADOVOLJEN, 50 = NITI ZADOVOLJEN, NITI NEZADOVOLJEN, 0 = SPLOH NISEM ZADOVOLJEN. BOLJ KO STE ZADOVOLJNI, VE^JO [TEVILKO DAJTE. KAKO STE SEDAJ ZADOVOLJNI Z: _x A) VA[IM @IVLJENJEM NASPLOH? 62.7 B) VA[IM STANOVANJEM? 71.2 C) FINAN^NIM POLO@AJEM VA[EGA GOSPODINJSTVA? 49.8 D) VA[IMI DRU@ABNIMI STIKI? 7.1 SJM 90 753 A4. ^E PRIMERJATE @IVLJENJE PRI NAS DANES Z @IVLJENJEM PRED PRIBLI@NO PETIMI LETI, ALI SO PO VA[I SODBI RAZMERE GLEDE NA NA[TETE STVARI DANES BOLJ[E, PRIBLI@NO ENAKE, ALI SLAB[E? ______________________________________________________________________________ danes danes enako danes danes ne dosti bolje slab{e dosti ve bolje slab{e 5 4 3 2 1 6 ______________________________________________________________________________ a) kako ‘ivijo ljudje 1.3 9.6 12.6 55.4 18.4 2.7 b) demokrati~nost odlo~anja 12.2 44.2 17.9 12.6 2.7 10.3 c) spo{tovanje ~lovekovih 9.0 42.0 20.6 15.2 5.2 8.0 pravic in svobo{~in — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) spo{tovanje dela 3.4 22.5 32.4 27.9 7.6 6.2 e) mònost dobiti stanovanje 1.1 3.3 7.5 41.6 37.1 9.4 f) mònost dobiti zaposlitev 0.7 1.0 3.6 39.1 52.6 3.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) zakonitost 1.9 20.0 36.9 18.5 5.1 17.7 h) mònost izobraèvanja 8.2 25.6 29.4 27.6 4.0 5.3 i) kulturno ‘ivljenje 5.2 22.5 32.8 28.4 4.3 6.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j) mònost imeti, preìvljati otroke 1.3 5.0 11.6 56.5 22.0 3.7 k) zdravstveno varstvo 3.9 15.9 29.5 36.0 9.8 4.9 ______________________________________________________________________________ A5. ALI BI ZASE IN ZA SVOJO DRU@INO LAHKO REKLI: 1 - da vam ni~esar posebej ne primanjkuje, da se ni~ posebej ne omejujete 7.9 2 - da ste bolj var~ni, da se omejujete v manj pomembnih stvareh, manj luksuza, ipd. 41.3 3 - da morate zelo skrbno gospodariti, z denarjem se omejujete pri nakupih opreme, obleke, ipd. 43.1 4 - da se mo~no omejujete tudi pri nakupih hrane 4.8 5 - da ‘ivite v pomanjkanju osnovnih dobrin 0.9 6 - da ‘ivite v rev{~ini 0.9 7 - ne ve, neodlo~en 1.2 A6. ALI VAS OSEBNO NA[TETE STVARI KAJ PRIZADENEJO, ALI NE? _______________________________________________________________________ DA NE 1 2 _______________________________________________________________________ a) nezaposlenost 65.8 34.2 b) padanje vrednosti dinarja, inflacija 92.3 7.7 c) pomanjkanje stanovanj 55.6 44.4 d) draginja nasploh 96.1 3.9 e) nara{~anje cen hrane 95.4 4.6 f) rev{~ina 66.6 33.6 ________________________________________________________________________ 754 SJM 90 A7. ALI SOGLA[ATE, ALI NE SOGLA[ATE S SPODAJ NAVEDENIMI TRDITVAMI: ______________________________________________________________________________ sogla{a ne sogla{a neodlo~en 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) Podraìtve mi jemljejo voljo, zgleda, da jih ne bo konec 70.6 17.2 12.2 b) Zasluìm ve~ kot kadarkoli, pa ni~ ne morem prihraniti 63.8 23.4 12.8 c) Tako slabo mi gre, da moram tro{iti prihranke 33.7 47.2 19.1 d) Ne morem {olati otrok, ker je to predrago 13.0 47.1 39.9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — e) Nikoli {e ni bilo tako slabo, vse mi gre po zlu 15.8 66.5 17.7 f) Denar, ki ga zasluìm, izgublja vrednost 88.8 6.9 4.3 g) Zaradi draginje se moram odrekati razli~nim stvarem 82.6 10.8 6.6 h) Ve~inoma kupujem na razprodajah 47.6 39.8 12.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i) Vedno je bilo tèko, zaradi draginje se ni ni~ spremenilo 40.0 47.0 13.0 j) Da bi privar~eval, v~asih izpustim obrok 11.0 85.0 4.0 k) Nehal sem kupovati luksuzne stvari 73.2 15.9 11.0 l) Nehal sem kupovati celo stvari, ki jih potrebujem 28.0 63.4 8.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — m) Zaradi podraìtev kupujem manj kvali- tetne stvari 50.7 40.5 8.8 n) Sedaj popravim veliko stvari, ki sem jih v~asih zavrgel 68.8 20.7 10.4 o) Tako hudo je, da morajo ljudje delati celo protizakonite re~i, da bi preìveli 39.3 46.7 14.0 ______________________________________________________________________________ A8. ^LOVEK SE POGOSTO VPRA[A “ZAKAJ PRAVZAPRAV DELAM”? ALI KATERI OD NAVEDENIH ODGOVOROV USTREZA VA[I SITUACIJI? IZBERITE DVA IN JIH UVRSTITE PO POMENU. A8x1+A8x2 1 - da preìvim 41.4 2 - da si zagotovim ~im bolj udobno, brezskrbno ‘ivljenje 33.9 3 - da zagotovim otrokom bolj{o prihodnost 52.9 4 - da si zagotovim mirno ‘ivljenje v starosti 29.8 5 - delo mi predstavlja zadovoljstvo in veselje 21.2 6 - da si zagotovim mònosti za kulturo, rekreacijo 3.1 7 - da si zagotovim sredstva za uìvanje na potovanjih in dopustih 3.2 8 - da si pridobim ~im ve~ materialnih dobrin 5.7 9 - da si pridobim ~im vi{ji drùbeni poloàj, da napredujem 3.2 0 - b.o. 5.7 A9. ALI STE VI NA^ELOMA BOLJ ZA TO, DA SE DA ... 1 - ve~je nagrade najuspe{nej{im delavcem, strokovnjakom in izumiteljem, ~etudi se s tem pove~ujejo razlike med ljudmi 65.2 2 - ali pa moramo predvsem gledati na to, da ne bo pri{lo do SJM 90 755 ve~jih razlik med ljudmi, ~etudi to pomeni manj{o vzpodbudo za najuspe{nej{e delavce, strokovnjake, izumitelje 23.2 3 - ne ve, neodlo~en 11.6 A10. KAJ MENITE, ALI SE V ZADNJEM ^ASU SOCIALNE RAZLIKE MED LJUDMI PRI NAS V SLOVENIJI ZOPET POGLABLJAJO, ALI SE NE POGLABLJAJO? 1 - poglabljajo se 79.2 2 - ni sprememb 7.6 3 - ne, razlike so vse manj{e 2.9 4 - ne vem, neodlo~en 10.2 A11. ALI MISLITE, DA BI BILO POTREBNO RAZLIKE V OSEBNIH DOHODKIH ZMANJ[ATI, POVE^ATI ALI ODPRAVITI, ALI PA SO TAKE RAZLIKE, KAKR[NE SO SEDAJ, PRIMERNE? 1 - razlike naj se pove~ajo 21.6 2 - sedanje razlike so primerne 13.4 3 - razlike naj se zmanj{ajo 51.9 4 - vsi dohodki bi morali biti enaki 4.0 5 - ne vem 9.1 A12. KAKO BI MORAL PO VA[EM MNENJU RAVNATI ^LOVEK, KI IMA VE^ DENARJA, DA BI OHRANIL NJEGOVO VREDNOST? ALI BI GA MORAL VLO@ITI: 1 - v banko, na hranilno vlogo 9.4 2 - “pretopiti” v devize 11.4 3 - v gradnjo hi{e, nakup stanovanja 26.4 4 - v nakup zemlje 9.1 5 - v nakup, gradnjo vikenda 0.6 6 - v nakup umetni{kih vrednosti 0.9 7 - v lastno podjetje, obrt, kmetijo 24.3 8 - v nakup avtomobila 0.3 9 - v nakup delnic, vrednostnih papirjev 9.3 0 - ne vem, neodlo~en 8.2 A13. ^E BI SE MORALA VLADA ODLO^ITI MED PREPRE^EVANJEM VISOKE INFLACIJE IN MED PREPRE^EVANJEM NEZAPOSLENOSTI, KAJ BI BILO PO VA[EM MNENJU POMEMBNEJ[E? 1 - prepre~evati inflacijo 60.1 2 - prepre~evati nezaposlenost 24.6 3 - ne vem,neodlo~en 15.3 A14. KDO MORA PO VA[EM MNENJU SKRBETI ZA SOCIALNO VARNOST DELAVCEV, KI OSTANEJO BREZ ZAPOSLITVE KOT “TEHNOLO[KI OZ. EKONOMSKI VI[EK”? 1 - odpu{~eni delavci vsak sam zase 2.7 2 - podjetje, ki jih je odpustilo 21.7 3 - podjetje, skupaj z republiko 42.7 4 - samo republika 6.4 5 - socialni sklad federacije 17.6 6 - ne vem, neodlo~en 8.8 756 SJM 90 A15. V SLOVENIJI JE ZAPOSLENIH @E VE^ KOT 44 % @ENSK. KAJ JE PO VA[E BOLJE GLEDE ZAPOSLITVE @ENSK: 1 - da ‘enska, ~e je le mogo~e, ostane doma 50.0 2 - da je ‘enska zaposlena 41.3 3 - ne vem, o tem nisem razmi{ljal 8.7 A16. ZARADI PRESTRUKTURIRANJA GOSPODARSTVA IN RE[EVANJA KRIZE SE OBETA V PRIHODNJE V SLOVENIJI ODPU[^ANJE DELAVCEV. KAKO BI PO VA[EM MNENJU KAZALO RAVNATI PRI ODPU[^ANJU DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK? 1 - odpustiti bi kazalo odve~ne delavce, ne glede na narodno pripadnost 42.0 2 - najprej bi morali odpustiti delavce iz drugih republik, potem {ele Slovence 45.4 3 - najprej bi kazalo odpustiti doma~e delavce, potem {ele neslovence, ker je delavce iz drugih okolij Jugoslavije potrebno za{~ititi 1.5 4 - drugo 3.2 5 - ne vem 7.9 A17. V VE^INI EVROPSKIH DE@EL DELAJO DELAVCI, KI NISO VKLJU^ENI V IZMENSKO DELO, DOPOLDNE IN POPOLDNE - Z OPOLDANSKIM ODMOROM (PODOBNO KOT PRI NAS TRGOVCI). ALI BI Z VIDIKA BOLJ[E DELOVNE U^INKOVITOSTI IN DOSTOPNOSTI SLU@B KAZALO UVESTI TAK DELOVNIK TUDI PRI NAS, ALI NE? (^e da) ZA KOGA? x1 3 - za uradnike, v ob~ini, upravnih slùbah, SIS-ih, ipd. 44.2 x2 3 - za zdravnike in zdravstvene delavce 31.3 x3 3 - za uslùbence v skupnih slùbah podjetij, kjer drugi delavci delajo v ve~ izmenah 34.3 x4 3 - za vse delavce v podjetjih, kjer delo poteka v eni izmeni 37.0 5 - za druge 0.8 6 - za nikogar 19.1 7 - ne vem, neodlo~en 19.9 A18. OB MO@NOSTI UVEDBE EVROPSKEGA (DELJENEGA) DELOVNEGA ^ASA OMENJAJO TUDI MO@NOST T.I. SKRAJ[ANEGA DELOVNEGA ^ASA (PART-TIME) ZA ZAPOSLENE (Z MAJHNIMI OTROCI, S TRAJNO ZMANJ[ANIMI DELOVNIMI ZMOGLJIVOSTMI, Z BOLNIMI DRU@INSKIMI ^LANI, MLADE MATERE). ALI S TEM SOGLA[ATE, ALI NE? 1 - da 81.3 2 - ne 8.3 3 - ne vem 10.4 A19. ALI ODOBRAVATE, ALI NE ODOBRAVATE MOREBITNO USTANAVLJANJE ZASEBNIH SANATORIJEV, VRTCEV, [OL IPD. V SLOVENIJI? 1 - odobravam 79.0 2 - ne odobravam 10.0 3 - ne vem, neopredeljen 11.0 A20. KA@E, DA SE BO V SLOVENIJI NADALJEVAL RAZVOJ V SEDANJI SMERI POLITI^NEGA PLURALIZMA, UVELJAVLJANJA ZASEBNE LASTNINE, PODJETNI[TVA ITD. KAKO NA^RTUJETE SVOJO POKLICNO PRIHODNOST? 1 - ostal bom v dràvni slùbi 53.9 2 - posku{al bom dobiti zaposlitev v privatnem podjetju 5.5 SJM 90 757 3 - ~imprej bom poskusil oditi v tujino 2.3 4 - poskusil bom postati samostojni podjetnik, obrtnik, trgovec itd. 12.7 5 - drugo, kaj 25.6 A21. PRISOTNI SO PREDLOGI, DA BI VE^INO SEDANJIH DRU@BENIH NAJEMNIH STANOVANJ PONUDILI V PRODAJO PO TR@NIH CENAH SEDANJIM NOSILCEM STANOVANJSKE PRAVICE. ALI S TEM SOGLA[ATE - ALI NE SOGLA[ATE? 1 - da 72.3 2 - ne 9.6 3 - ne vem, neodlo~en 18.0 A22. ALI @IVITE V DRU@BENEM NAJEMNEM STANOVANJU? (~e da) ALI BI BILI PRIPRAVLJENI ODKUPITI STANOVANJE, V KATEREM @IVITE? 1 - da, takoj 3.5 2 - da, ~e bi omogo~ili obro~no odpla~evanje 13.7 3 - ne bi kupil, ker nimam denarja 7.0 4 - ne bi kupil, ker s tem ni~ ne pridobim 3.9 5 - ne vem, kako bi ravnal 5.5 6 - nima drùbenega stanovanja 66.4 A23. STABILIZACIJA RAZMER V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU KOT CELOTI BO TERJALA DOLO^ENE UKREPE, @RTVE IN ODPOVEDI LJUDI IN KOLEKTIVOV. ALI BI PO VA[I SODBI NA[TETE OMEJITVE, ODPOVEDI IN NAPORE MORALI SPREJETI, BI JIH LAHKO SPREJELI, ALI PA JIH NE BI SMELI SPREJETI? ______________________________________________________________________________ moramo lahko ne smemo ne ve sprejeti sprejmemo sprejeti 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) manj denarja za pove~anje osebnih dohodkov in ‘ivljenskega standarda 13.2 17.2 54.6 15.0 b) ljudje naj bi ve~ in bolje delali 74.8 17.0 3.1 5.1 c) manj denarja za {olstvo, zdravstvo kulturo 5.6 10.5 73.5 10.4 d) gradili naj bi manj novih tovarn 21.3 26.5 32.9 19.3 e) manj naj bi vlagali v modernizacijo tovarn 8.2 7.5 74.6 9.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — f) manj ljudi naj bi na novo zaposlili 13.6 17.7 48.0 20.7 g) ukiniti bi morali nerentabilna podjetja 68.7 17.2 4.3 9.9 h) z devizami naj razpolagajo podjetja, ki jih ustvarijo 74.0 16.7 2.3 7.0 i) realne obresti za hranilne vloge in kredite 75.6 15.5 1.8 7.1 j) ukiniti bi morali vsako obliko raz- sipni{tva, reprezentanco in razmeta- vanje drùbenih sredstev 80.7 10.6 3.2 5.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — k) manj denarja za vojsko 54.8 21.8 9.3 14.0 l) manj denarja za znanstveno delo in raziskovanje 7.4 10.6 70.3 11.8 m) manj denarja za pomo~ nerazvitim 54.8 22.8 12.1 10.2 n) cene naj se oblikujejo na trgu 68.2 17.0 3.9 10.9 o) manj denarja za zvezno administra- 758 SJM 90 cijo in diplomacijo 68.1 16.6 5.0 10.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — p) pove~ati davek na lastni{ka stano- vanja, stanovanjske hi{e 5.3 10.9 70.1 13.7 r) pove~ati davek na vikende 38.6 29.0 19.8 12.6 s) polna ekonomska najemnina za drùbena stanovanja 30.2 19.8 27.4 22.6 ______________________________________________________________________________ A24. MED STROKOVNJAKI IN POLITIKI OBSTAJAJO RAZLI^NI POGLEDI O TEM, KAJ BI V JUGOSLAVIJI MORALI STORITI, DA BI OBVLADALI DRU@BENO, GOSPODARSKO IN POLITI^NO KRIZO IN POSTOPOMA IZBOLJ[ALI @IVLJENJE LJUDI. ALI SE Z NA[TETIMI POGLEDI STRINJATE ALI NE STRINJATE? ______________________________________________________________________________ popol- v glav- neodlo- v glav- sploh noma nem se ~en, nem se se ne se strinja ne ve ne strinja strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) Jugoslavija naj postane ~lanica EGS. 79.3 10.5 9.1 0.7 0.4 b) Ukiniti je treba prispevke in fond za nerazvite; pomo~ nerazvitim naj poteka preko bank v obliki posojil in skupnih vlaganj. 71.2 15.8 8.7 2.7 1.6 c) Republike in pokrajini naj razvijajo svoje lastne samo- stojne politi~ne in gospo- darske reforme, programe in naj jih ne vsiljujejo drugim. 81.6 9.5 7.0 0.9 1.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) Spo{tovanje razlik med republi- kami in pokrajinami naj postane pravilo: vsaka republika, narod si oblikuje svojo lastno ure- ditev politi~nega ‘ivljenja in gospodarstva tako, da ne ovira drugih republik in po- krajin v njihovem razvoju. 85.9 7.4 5.7 0.4 0.6 e) ^lani zvezne vlade naj bodo praviloma najuglednej{i eko- nomski in drugi strokovnjaki. 80.3 11.6 6.2 0.9 0.9 f) Odpravijo naj se vse admini- strativne omejitve v razpola- ganju podjetij z dohodkom in z osebnimi dohodki. 67.7 16.7 13.0 1.4 1.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) Vse oblike lastnine naj bodo enakopravne: dràvna, drùb. zadrùna, delni~arska, privatna. 69.0 13.5 12.8 2.5 2.1 h) Vsakdo lahko pri~ne z gospodarsko dejavnostjo. 71.4 15.2 8.8 2.9 1.8 i) Tam, kjer drùbena lastnina ni sposobna zagotoviti dohodka oz. ekonomskega napredka, jo je potre- bno nadomestiti z zadrùno, delni- ~arsko ali zasebno lastnino. 67.9 17.5 11.9 0.9 1.8 SJM 90 759 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j) Mrtvi stroji, obrati, neobdelana zemlja lahko sluìjo zasebni oz. zadrùni proizvodnji in lahko pod ugodnimi pogoji preidejo v zadrùno, delni~arsko ali zasebno lastnino. 74.4 13.7 9.6 1.1 1.2 k) Odpraviti je potrebno vse omejitve lastnine nad obde- lovalno zemljo, odpraviti agromaksimum. 70.9 12.9 10.9 2.4 2.9 ______________________________________________________________________________ A25. ^EZ KOLIKO ^ASA BODO PO VA[I OCENI PREMAGANE SEDANJE DRU@BENE IN EKONOMSKE TE@AVE V JUGOSLAVIJI? 1 - ~ez leto ali dve 5.9 2 - nekako do 1995. leta 31.6 3 - do konca tega stoletja (do leta 2000) 20.1 4 - kriza se bo nadaljevala tudi v 21. stoletju 12.0 5 - ne vem, neodlo~en 30.0 6 - ne vidi krize 0.5 A26. V NASLEDNJEM SKLOPU VPRA[ANJ BI OD VAS RADI IZVEDELI, KAKO STE ZADOVOLJNI Z @IVLJENSKIMI RAZMERAMI, V KATERIH SE NAHAJATE. PROSIMO, IZRAZITE SVOJE MNENJE S [TEVILKO MED 0 IN 10, KJER POMENI: 10 = POPOLNOMA ZADOVOLJEN, 0 = SPLOH NISEM ZADOVOLJEN; ^E STE BOLJ ZADOVOLJNI, IZBERITE VE^JO [TEVILKO. KAKO STE SEDAJ ZADOVOLJNI Z: ______________________________________________________________________________ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ______________________________________________________________________________ A) VA[IM @IVLJENJEM NASPLOH 3.5 0.6 1.5 3.5 4.5 33.7 8.8 12.0 15.0 4.8 12.0 B) VA[IM STANOVANJEM? 5.5 1.7 2.5 4.7 4.6 19.3 5.2 7.1 14.0 7.9 27.6 C) FINAN^NIM POLO@AJEM VA[EGA GOSPODINJSTVA? 6.7 3.2 5.1 8.0 8.8 30.9 8.0 9.5 10.1 3.4 6.0 D) VA[IMI DRU@ABNIMI STIKI? 3.8 1.1 2.7 4.3 5.2 22.1 6.3 9.3 14.6 8.6 22.0 ______________________________________________________________________________ B. MEDNACIONALNI, MEDREPUBLI[KI ODNOSI, KOSOVO B1. ALI SE STRINJATE - ALI NE - Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI: a) Razvoj in napredek Slovenije bosta zagotovljena le, ~e bosta v skladu z razvojem in napredkom drugih narodov in narodnosti v na{i dràvi. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne se strinjam se strinjam ne strinjam strinjam (5) (4) (3) (2) (1) 11.4 22.6 20.7 22.7 22.5 b) Osnovna dol`nost vsakega ~loveka je, da je popolnoma vdan le svojemu lastnemu narodu. 760 SJM 90 popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne se strinjam se strinjam ne strinjam strinjam (5) (4) (3) (2) (1) 32.1 32.3 14.4 14.6 6.5 c) Pripadnikom lastnega naroda je treba ob vsaki priliki dati prednost pred pripadniki drugih narodov. popolnoma v glavnem neodlo~en v glavnem se sploh se ne se strinjam se strinjam ne strinjam strinjam (5) (4) (3) (2) (1) 30.6 28.0 16.4 14.4 10.5 B2. KAK[NI SO PO VA[EM MNENJU ODNOSI MED NARODI IN NARODNOSTMI, KI @IVE ... V JUGOSLAVIJI, SLOVENIJI, V VA[EM KRAJU, KI DELAJO V VA[EM PODJETJU? ______________________________________________________________________________ zelo dobri niti dobri, slabi zelo ne vem, ni dobri niti slabi slabi neodlo~en zaposlen 1 2 3 4 5 6 7 ______________________________________________________________________________ a) v Jugoslaviji 0.8 8.3 21.1 43.0 22.0 4.7 b) v Sloveniji 3.9 47.5 34.1 8.9 1.3 4.3 c) ‘ive v va{em kraju, mestu 6.1 56.0 24.6 4.8 0.8 7.7 d) delajo v va{em podjetju 7.4 42.4 15.0 3.2 0.5 5.4 26.2 ______________________________________________________________________________ B3. KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRU@BENO GOSPODARSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI? 1 - manj razvite republike in pokrajini naj same skrbijo za svoj nadaljnji razvoj 26.6 2 - to naj bo predvsem skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa skrb razvitih republik 5.4 3 - manj razvite republike naj same skrbijo zase, jugoslovanska skupnost pa naj jim pri tem pomaga 45.0 4 - skrb za razvoj je predvsem stvar podjetij iz razvitih in nerazvitih okolij, ki so zainteresirana za skupna vlaganja 14.0 5 - ne vem, neodlo~en 9.0 B4. ALI JE PO VA[I OCENI PRAV, ALI NI PRAV, DA DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK V SLOVENIJI USTANAVLJAJO SVOJA KULTURNA IN POLITI^NA DRU[TVA IN ORGANIZACIJE? 1 - prav je, da ustanavljajo oboje, kulturna dru{tva in politi~ne organizacije 16.6 2 - prav je, da ustanavljajo kulturna dru{tva, ni pa prav, da ustanavljajo politi~na dru{tva in organizacije 45.9 3 - sploh ni prav, da ustanavljajo kakr{nakoli svoja dru{tva; vklju~ujejo naj se v doma~a 23.9 4 - ne vem, neodlo~en, mi je vseeno 13.6 B5. NEKATERI PRAVIJO, DA PRISELJEVANJE DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK OGRO@A SLOVENCE. ALI SE S TEM STRINJATE, ALI SE NE STRINJATE? 1 - ne 28.5 2 - ne vem 18.5 SJM 90 761 3 - da 53.0 762 SJM 90 B6. V SLOVENIJI @IVI IN DELA PRECEJ DELAVCEV - PRIPADNIKOV DRUGIH JUGOSLOVANSKIH NARODOV. NEKATERI SE NAU^IJO SLOVENSKO, DRUGI PA NE. KAJ SODITE, ZA OPRAVLJANJE KATERIH POKLICEV JE ZNANJE SLOVEN[^INE NUJNO POTREBNO IN ZA KATERE NE? __________________________________________________________________________ dobro delno znanje v teh po- ne Poklici znanje znanje sloven- klicih ve sloven- sloven- {~ine nesloven- {~ine {~ine ni po- cev sploh trebno ne bi sme- li zaposliti 1 2 3 4 5 __________________________________________________________________________ a) nekvalificirani delavci 18.3 56.5 22.0 1.2 2.0 b) mojster, preddelavec 68.7 24.1 2.6 2.7 1.8 c) prodajalec, natakar 86.3 6.5 1.2 4.4 1.5 d) mili~nik 80.5 3.9 0.9 13.1 1.7 e) uslùbenec na ob~ini, banki, po{ti 88.0 1.8 0.8 8.0 1.5 f) zdravstveni delavec (zdravnik, med.sestra) 86.3 5.7 1.0 5.4 1.6 g) u~itelj, profesor 80.0 0.9 0.6 16.9 1.6 h) tehnik, inènir 85.4 8.0 1.3 3.7 1.6 i) znanstvenik 82.3 9.3 2.5 3.8 2.1 j) politik, novinar 77.4 3.6 0.9 16.1 2.0 __________________________________________________________________________ B8. NAVEDLI VAM BOMO RAZLI^NE MO@NE POVEZAVE SLOVENIJE Z DRUGIMI NARODI OZIROMA DE@ELAMI. IZBERITE NAJVE^ TRI, KI SE VAM ZDE POMEMBNE ZA GOSPODARSKI, KULTURNI IN POLITI^NI RAZVOJ SLOVENIJE V PRIHODNJE IN JIH OZ-NA^ITE GLEDE NA POMEN OD 1 DO 3 TAKO, DA 1 POMENI NAJPOMEMBNEJ[O POVEZAVO. __________________________________________________________________________ rang 1 rang 2 rang 3 __________________________________________________________________________ 1 - z drugimi jugoslovanskimi narodi, 17.2 10.0 15.3 republikami in pokrajinama 2 - z razvitimi zahodnoevropskimi 59.2 20.1 5.2 deèlami (ZRN, Francija, [vedska itd., tudi ZDA, Japonska) 3 - z vzhodnoevropskimi socialisti~nimi 1.5 4.2 6.8 deèlami (SZ, Madàrska, Romunija, Bolgarija, itd.) 4 - z deèlami v razvoju, v Aziji, 0.6 2.4 2.7 Afriki, Latinski Ameriki 5 - s sosednjimi deèlami (Alpe-Jadran) 10.8 42.7 20.0 6 - s Slovenci v zamejstvu, v Evropi 2.6 8.9 32.0 in na drugih kontinentih 7 - neodlo~en, ne ve 8.2 8.0 9.0 0 - ni izbral - 3.6 8.9 __________________________________________________________________________ B9. ALI SE V RAZMERAH ZAOSTRENIH KONFLIKTOV MED SRBIJO IN SLOVENIJO PO^UTITE OGRO@ENE - ALI NIMATE OB^UTKA, DA STE OGRO@ENI? 1 - po~utim se ogroènega 47.0 2 - ne po~utim se ogroènega 37.6 3 - neopredeljen 10.5 4 - ne vem 4.9 SJM 90 763 B10. ALI SPREJEMATE ALI ODKLANJATE POLITIKO SLOVENSKEGA POLITI^NEGA VODSTVA V ODNOSU DO SRBIJE? 1 - v celoti sprejemam 61.6 2 - pretèno sprejemam 22.5 3 - neopredeljen, ne vem 10.1 4 - delno odklanjam 3.7 5 - v celoti odklanjam 2.1 B11. S KATERIMI REPUBLIKAMI BI SE V TEH KONFLIKTNIH RAZMERAH MORALA SLOVENIJA BOLJ POVEZOVATI IN SODELOVATI? Obkroìte ustrezne odgovore. x1 3 - Makedonija 22.8 x2 3 - ^rna gora 13.6 x3 3 - Srbija 13.6 x4 3 - Bosna in Hercegovina 38.3 x5 3 - Hrva{ka 71.7 6 - z nobeno 10.2 7 - ne ve, s katero 14.7 B12. KAJ BI VI STORILI, ^E BI PRI[LO DO NASILNE ZAMENJAVE SEDANJEGA SLOVENSKEGA POLITI^NEGA VODSTVA Z OBTO@BO NACIONALIZMA IN SEPARATIZMA? 1 - uprl bi se, ne glede na posledice 21.8 2 - bil bi ogor~en, po svojih mo~eh bi nasprotoval 56.9 3 - ne bi mi bilo vseeno, a ne bi nasprotoval 9.5 4 - odobraval bi tako zamenjavo 0.5 5 - ne vem, neodlo~en 11.3 B13. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ TRDITEV O ZAOSTRENIH MEDNACIONALNIH ODNOSIH V JUGOSLAVIJI, VI PA NAM POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE? ______________________________________________________________________________ v celo- pretè- neo- pretèno sploh ti se no se pre- se ne se ne strinjam strinjam deljen strinjam strinjam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) narodi so dobri, sprli so jih politiki 44.1 32.5 11.6 6.5 5.2 b) med jugoslovanskimi narodi so tako velike civilizacij- ske razlike, da ne spadamo skupaj 27.5 34.3 18.6 13.4 6.2 c) srbska prevlada se {iri na- silno - z mitingi po Jugo- slaviji in ogroà samostoj- nost narodov 71.8 15.1 7.9 1.8 3.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) slovenski separatizem upravi- ~eno razburja druge narode 6.4 9.2 18.7 18.6 47.0 e) politi~na koncepta Srbije in Slovenije si med seboj po- vsem sprotujeta in sta nezdrùljiva 53.1 21.2 17.7 4.7 3.4 ______________________________________________________________________________ 764 SJM 90 B14. KAJ SODITE O TEM, KAM LAHKO PRIVEDEJO SEDANJI POLITI^NI IN MEDNACIONALNI SPORI V JUGOSLAVIJI? NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ MNENJ, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE - ALI SE NE STRINJATE? ______________________________________________________________________________ popol- pretè- ne ve, pretè- sploh noma se no se neod- no se ne se ne strinja strinja lo~en strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) uveljavila se bo polna su- verenost narodov in samostojnost republik 35.1 26.8 26.0 7.9 4.2 b) slej ko prej bo Jugosla- vija kot dràva razpadla 14.1 20.6 31.1 17.7 16.4 c) Slovenija se bo odcepila 20.8 22.2 33.4 12.3 11.3 d) slej ko prej se bo Srbija odcepila od Jugoslavije 8.3 10.4 34.7 16.8 29.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — e) Srbija bo prevladala nad vso Jugoslavijo 1.8 2.8 16.2 16.3 62.8 f) konflikti se bodo po~asi umirili 18.6 35.4 25.5 11.9 8.6 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) vojska bo izsilila uvedbo izrednega stanja v vsej dràvi 2.2 6.0 28.0 20.7 42.9 h) konfliktno stanje negoto- vosti se bo zadrèvalo {e v bodo~e 18.8 42.5 23.7 10.0 5.1 i) pri{lo bo do dràvljan- ske vojne 1.5 6.1 28.3 17.0 47.1 ______________________________________________________________________________ B15. PRAVIJO, DA JE O KOSOVU VE^ RESNIC: SRBSKA, ALBANSKA, SLOVENSKA... KATERA RESNICA O KOSOVU JE VAM NAJBLI@JA? 1 - srbska 2.0 2 - albanska 4.5 3 - slovenska 50.0 4 - nobena od teh 18.3 5 - ne vem 25.2 B16. NA KOSOVU JE BILA V ^ASU IZREDNIH RAZMER SPREJETA NOVA SRBSKA USTAVA, KI JE OMEJILA AVTONOMIJO POKRAJINE. KAKO OCENJUJETE TA DOGODEK? 1 - odla{anje njenega sprejetja bi prepre~evalo nastanek enotne Srbije in pospe{evalo mnoì~no izseljevanje Srbov in ^rnogorcev iz Kosova 4.9 2 - ustava je bila sprejeta proti volji Albancev, pod policijskim in voja{kim pritiskom 65.1 3 - drugo 2.2 4 - ne vem 27.7 SJM 90 765 B17. KATERI NARODI, NARODNOSTI SO PO VA[EM MNENJU DANES NA KOSOVU POLITI^NO ZAPOSTAVLJENI? 1 - noben, vsi so enakopravni 3.5 2 - Srbi, ^rnogorci 3.1 3 - Albanci 55.6 4 - vsi narodi in narodnosti, ki ‘ive na Kosovu 15.7 5 - ne vem 22.1 B18. NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ RAZLI^NIH STALI[^ O TEM, KAJ SE DOGAJA NA KOSOVU. POVEJTE NAM, ALI SE Z NJIMI STRINJATE - ALI NE? ______________________________________________________________________________ popol- pretè- ne ve, pretè- sploh noma se no se neod- no se ne se ne strinja strinja lo~en strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) to je kontrarevolucija, Albanci ho~ejo dose~i odce- pitev od Jugoslavije in njeno razbitje 7.4 12.0 29.3 21.3 30.1 b) to je posledica gospodarske zaostalosti,socialnih pro- blemov in neustreznega gospodarskega razvoja 45.1 31.4 15.9 4.7 3.0 c) to je izbruh tradicio- nalnega sovra{tva med Srbi in Albanci 29.3 32.8 24.0 8.8 5.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) to je upor Albancev proti omejitvi njihove avtonomi- je z novo srbsko ustavo 34.8 32.7 25.2 4.5 2.9 e) to je posledica preganjanja Srbov in ^rnogorcev s strani Albancev 5.9 12.5 34.6 21.9 25.1 f) to je rezultat politike srbskega vodstva za uvelja- vitev velike Srbije 52.0 24.0 19.2 2.1 2.8 ______________________________________________________________________________ B19. ALI VESTE, DA POTEKA V KOSOVSKI MITROVICI SODNI PROCES PROTI AZEMU VLLASIJU IN DRUGIM ALBANSKIM POLITI^NIM IN GOSPODARSKIM VODITELJEM IZ KOSOVA, OBTO@ENIM VZPODBUJANJA UPOROV IN PROTESTOV ALBANCEV? 1 - da 92.3 2 - ne 1.8 3 - ne ve 5.9 B20. KAK[NO JE VA[E MNENJE O TEM PROCESU? 1 - gre za montiran, politi~ni proces 71.5 2 - gre za proces proti politi~nim zlo~incem 4.8 3 - ne ve, nima mnenja 18.2 4 - ne ve za proces 5.6 766 SJM 90 SJM 90 767 C. POLITI^NI PLURALIZEM, VOLITVE C1. ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE JE V ZADNJEM ^ASU ZAVZEMALA ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE PRI NAS, SKLADNA Z INTERESI VE^INE LJUDI - ALI NE? 1 - da, povsem je skladna 8.9 2 - deloma je skladna 31.0 3 - ni skladna 29.1 4 - jo premalo poznam, da bi jo lahko ocenil 25.1 5 - ni~ ne vem o tem 5.8 C2. ^E BI IZ TEH ALI ONIH RAZLOGOV SOCIALISTI^NA ZVEZA V VA[I OB^INI PRENEHALA S SVOJO DEJAVNOSTJO IN VPLIVOM, ALI MISLITE, DA BI JO VE^INA LJUDI POGRE- [ALA, ALI NE? 1 - ve~ina ljudi je sploh ne bi pogre{ala 28.5 2 - ve~ina ljudi je ne bi preve~ pogre{ala 30.0 3 - ve~ina ljudi bi jo pogre{ala 19.7 4 - ve~ina ljudi bi jo zelo pogre{ala 2.0 5 - ne vem, neodlo~en 19.9 C3. KAK[EN JE VA[ ODNOS DO POLITI^NE OPOZICIJE V SLOVENIJI? ALI NJENO DELOVANJE [KODI ALI KORISTI RAZVOJU DEMOKRACIJE V SLOVENIJI? 1 - opozicija {kodi 3.9 2 - opozicija koristi 53.1 3 - ne vem, ali {kodi ali koristi 23.9 4 - ni politi~ne opozicije 0.9 5 - ne vem, neodlo~en 18.3 C4. KAKO OCENJUJETE DELOVANJE ZVEZE SINDIKATOV V ZADNJEM LETU? ALI SE ZAVZEMA ZA KONKRETNE POTREBE IN ZA RE[EVANJE PROBLEMOV DELAVCEV V VA[EM OKOLJU, ALI NE? 1 - sploh se ne zavzema 22.4 2 - le deloma se zavzema 46.4 3 - da, v celoti se zavzema 8.0 4 - ne ve, premalo pozna, ni zaposlen 23.2 C5. OBSTAJAJO POBUDE, DA NAJ BI PRI[LO DO USTANOVITVE NEODVISNIH SINDIKATOV PO VOLJI DELAVCEV IN DO UKINITVE SEDANJEGA SINDIKATA. KAJ MISLITE O TEM ? 1 - sindikati naj ostanejo tak{ni, kot so sedaj 4.0 2 - sedanje sindikate je treba le izbolj{ati 25.1 3 - delavci naj sami ustanavljajo sindikate glede na svoje potrebe 54.7 4 - sindikati niso ve~ potrebni 2.6 5 - neopredeljen, ne vem 13.9 C6. ALI IMA PO VA[I OCENI “NAVADEN” DR@AVLJAN V NA[I DRU@BI DANES DOVOLJ MO@- 768 SJM 90 NOSTI ZA VPLIVANJE NA ODLO^ITVE O POMEMBNIH DRU@BENIH PROBLEMIH, ALI NE? 1 - vse mònosti ima 3.3 2 - dovolj mònosti ima 16.6 3 - nima dovolj mònosti 53.8 4 - sploh nima mònosti 16.2 5 - ne vem, neodlo~en 10.1 C7. V JUGOSLAVIJI VEDNO BOLJ PRIHAJAJO V OSPREDJE RAZLI^NI POGLEDI O NA^INU UREJANJA RAZMER NA PODRO^JU GOSPODARSTVA, POLITIKE, KULTURE... KAJ SODITE, PO KAK[NI POTI JE TREBA TE PROBLEME RE[EVATI? 1 - le vojska lahko re{i probleme in napravi pri nas red 0.7 2 - probleme je mogo~e urediti le z dràvnimi ukrepi in prisilo 3.0 3 - razli~ni pogledi ustvarjajo zmedo, treba jih je poenotiti 5.4 4 - le z dialogom in s soo~anjem razli~nih pogledov je mogo~e priti do skupne re{itve problemov 74.1 5 - drugo 1.8 6 - ne ve, neodlo~en 15.0 C8. V ZADNJEM ^ASU JE PRI[LO DO USTANOVITEV VRSTE NOVIH OPOZICIJSKIH POLITI^- NIH ZVEZ, KOT NA PRIMER SLOVENSKE DEMOKRATI^NE ZVEZE, SLOVENSKE KME^KE ZVEZE, SLOVENSKE SOCIALDEMOKRATSKE ZVEZE, SLOVENSKIH KR[^ANSKIH DEMOKRATOV IN DRUGIH. ALI ODOBRAVATE ALI NE ODOBRAVATE USTANAVITEV SAMOSTOJNIH POLITI^NIH ORGANIZACIJ? 1 - v celoti odobrava 41.5 2 - v glavnem odobrava 34.1 3 - neodlo~en 18.7 4 - v glavnem ne odobrava 3.9 5 - sploh ne odobrava 1.8 C9. ALI LAHKO NAVEDETE DVE OSEBI IZ POLITI^NEGA @IVLJENJA SLOVENIJE, SLOVENCA, KI IMATA SEDAJ MED LJUDMI NAJVE^JI UGLED? (odprto vpra{anje; najve~ {tirje odgovori) 1+2+3+4 01 - Milan Ku~an 84.9 02 - Janez Stanovnik 56.6 03 - Joè Smole 57.9 04 - Janez Drnov{ek 33.2 05 - Ciril Ribi~i~ 11.7 06 - Miran Potr~ 17.7 07 - Ivan Oman 3.7 08 - Joèf [kol~ 5.4 09 - Du{an [inigoj 4.1 11 - Joè Pu~nik 3.6 13 - Ciril Zlobec 2.2 98 - ostali 11.1 99 - ne ve 3.9 00 - b.o. 104.0 SJM 90 769 C10. ^E PRIMERJATE SEDANJE DELOVANJE IN POLITIKO VODSTVA SLOVENSKIH KOMUNISTOV (CK, PREDSEDSTVA) Z NJEGOVIM DELOVANJEM IN POLITIKO LETI, ALI BI REKLI: 1 - da je politika vodstva sedaj bolj skladna z interesi ljudi 74.6 2 - da ni bistvenih sprememb 8.9 3 - da je politika vodstva sedaj manj skladna z interesi ljudi 4.0 4 - ne ve, neodlo~en 12.5 C11. ALI JE SEDANJA POLITIKA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE SKLADNA - ALI NI SKLADNA Z INTERESI VE^INE SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA? 1 - da, povsem skladna 32.6 2 - deloma je skladna 48.0 3 - ni skladna 5.0 4 - ne ve, neodlo~en 14.4 C12. ALI ZAUPATE SLOVENSKEMU POLITI^NEMU VODSTVU (KU^AN, STANOVNIK, SMOLE), DA SI PRIZADEVA ZAGOTOVITI NADALJNJI SAMOSTOJNI RAZVOJ SLOVENIJE V JUGOSLOVANSKI FEDERACIJI, ALI MU NE ZAUPATE? 1 - v celoti zaupam 68.1 2 - le deloma zaupam 23.9 3 - ne zaupam 2.3 4 - ne vem, neodlo~en 5.7 C13. ALI STE ^LAN OZIROMA SE NAMERAVATE V^LANITI V KATERO OD NAVEDENIH POLITI^NIH STRANK IN ZVEZ V SLOVENIJI? _________________________________________________________________________ sem ~lan nisem, a na- nisem, ne na- meravam po- meravam po- stati ~lan stati ~lan 1 2 3 _________________________________________________________________________ a) Socialisti~na zveza (SZDL) 38.6 3.2 58.2 b) Zveza komunistov Slovenije 6.4 3.6 90.0 c) ZSMS 11.1 5.6 83.4 d) Slovenska demokratska zveza 0.9 6.7 92.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - e) Slovenska socialdemokratska zveza 0.6 5.3 94.1 f) Slovenski kr{~anski demokrati 1.0 5.3 93.7 g) Slovenska kme~ka zveza 1.6 7.2 91.2 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - h) Zeleni Slovenije 0.6 13.9 85.5 i) Me{~anska zelena stranka 0.4 4.0 95.7 j) druge 1.3 3.8 94.9 _________________________________________________________________________ 770 SJM 90 C14. H KATERI OD SPODAJ NAVEDENIH POLITI^NIH STRANK IN ZVEZ SE NAGIBAJO V TEM TRENUTKU VA[E SIMPATIJE? 1 - Socialisti~na zveza (SZDL) 12.4 2 - Zveza komunistov Slovenije 7.1 3 - ZSMS 10.3 4 - Slovenska demokratska zveza 8.3 5 - Zveza socialnih demokratov 3.0 6 - Kr{~anski demokrati 3.3 7 - Slovenska kme~ka zveza 9.7 8 - Zeleni Slovenije 12.9 9 - Me{~anska zelena stranka 0.5 0 - ni~ od tega, drugo, ne vem kaj 32.6 C15. KATERE OD NAVEDENIH POLITI^NIH STRANK ALI ZVEZ IMAJO V VA[EM OKOLJU NAJVE^JI UGLED MED LJUDMI? NAVEDITE PO VRSTNEM REDU NAJVE^ TRI. 1+2+3 1 - Socialisti~na zveza (SZDL) 23.0 2 - Zveza komunistov Slovenije 16.3 3 - ZSMS 18.1 4 - Slovenska demokratska zveza 12.6 5 - Zveza socialnih demokratov 4.3 6 - Kr{~anski demokrati 6.1 7 - Slovenska kme~ka zveza 16.8 8 - Zeleni Slovenije 13.7 9 - Me{~anska zelena stranka 0.4 0 - b.o. 188.5 C16. ALI POZNATE PROGRAM SLOVENSKIH POLITI^NIH STRANK IN ZVEZ? _________________________________________________________________________ ne po- le de- dobro znam loma poznam 1 2 3 _________________________________________________________________________ a) Socialisti~ne zveze (SZDL) 53.6 38.4 8.0 b) Zveze komunistov Slovenije 54.7 35.9 9.4 c) ZSMS 58.0 33.9 8.1 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - d) Slovenske demokrati~ne zveze 70.1 25.4 4.5 e) Zveze socialnih demokratov 75.3 21.5 3.2 f) Kr{~anskih demokratov 76.7 20.2 3.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — - g) Slovenske kme~ke zveze 64.3 30.1 5.5 h) Zveze zelenih Slovenije 64.0 30.4 5.6 i) Me{~ansko zeleno stranko 80.8 16.5 2.7 _________________________________________________________________________ C17. POVSOD PO SVETU SO POD RAZLI^NIMI IMENI POLITI^NE STRANKE, KI ZASTOPAJO INTERESE DELAVSTVA. KATERA OD SEDANJIH STRANK IN ZVEZ V SLOVENIJI PO VA[EM MNENJU NAJBOLJ ZASTOPA INTERESE DELAVSTVA? 1 - Socialisti~na zveza (SZDL) 30.6 2 - Zveza komunistov Slovenije 6.7 3 - ZSMS 3.1 SJM 90 771 4 - Slovenska demokratska zveza 5.9 5 - Zveza socialnih demokratov 3.1 6 - Kr{~anski demokrati 0.4 7 - Slovenska kme~ka zveza 4.1 8 - Zeleni Slovenije 0.9 9 - Me{~anska zelena stranka 0.0 0 - ni~ od tega, drugo, ne vem kaj 45.1 C18. ALI NAJ V BODO^E VSE POLITI^NE ZVEZE IN STRANKE DELUJEJO LE NA TERENU, ALI PA TUDI V PODJETJIH IN USTANOVAH? 1 - le na terenu 40.8 2 - tudi v podjetjih in ustanovah 35.7 3 - ne ve 23.6 C19. KAJ BO ODLO^ILNO VPLIVALO NA VA[O VOLILNO ODLO^ITEV MED VE^ KANDIDATI ZA POSLANCE V SLOVENSKO SKUP[^INO, APRILA 1990. ^E BOSTE IMELI MO@NOST IZBIRATI: ALI TO, DA JE KANDIDAT “VA[E STRANKE”, ALI TO, DA JE UGLEDEN ^LOVEK, KI MU LAHKO ZAUPATE NE GLEDE NA STRANKO? 1 - osebnost, ugled kandidata 44.8 2 - program stranke, ki ji kandidat pripada 41.2 3 - drugo 1.2 4 - ne vem 12.9 C20. ALI BI NAM LAHKO POVEDALI, ZA KATERO LISTO KANDIDATOV ZA SLOVENSKO SKUP[^INO BI GLASOVALI, ^E BI BILE VOLITVE V TEH DNEH? Glasoval bi za listo: 1 - Socialisti~ne zveze (SZDL) 20.6 2 - Zveze komunistov Slovenije 9.9 3 - ZSMS 10.9 4 - Slovensko demokratsko zvezo 9.9 5 - Zvezo socialnih demokratov 3.0 6 - Kr{~anske demokrate 2.9 7 - Slovensko kme~ko zvezo 9.4 8 - Zelene Slovenije 8.7 9 - Me{~ansko zeleno stranko 0.2 0 - za nobeno od teh ne bi glasoval 24.5 C21. ALI ODOBRAVATE ALI NE ODOBRAVATE ODLO^ITEV, DA NA SPOMLADANSKIH VOLITVAH NASTOPI ZDRU@ENA OPOZICIJA - DEMOS: demokrati~na opozicija Slovenije (SOCIALDEMOKRATI, DEMOKRATI IN KR[^ANSKI DEMOKRATI)? 1 - odobravam 57.4 2 - ne odobravam 7.0 3 - ne vem, neopredeljen 35.6 C22. ALI BOSTE V PRIMERU SKUPNE LISTE KANDIDATOV ZDRU@ENE OPOZICIJE - DEMOS - NA SPOMLADANSKIH VOLITVAH GLASOVALI ZA TO LISTO ALI ZA DRUGE ZVEZE? 1 - za listo DEMOS 34.3 2 - za druge 20.9 3 - ne vem, ne bom volil 44.8 772 SJM 90 C23. KAJ MENITE, ALI BODO VOLITVE V SLOVENSKO SKUP[^INO APRILA 1990 PO[TENE IN “FER” - ALI NE BODO PO[TENE? 1 - bodo v celoti po{tene 29.7 2 - bodo pretèno po{tene 39.0 3 - ne bodo po{tene 3.9 4 - ne vem, neodlo~en 27.4 C24. KAKO BOSTE RAVNALI, ^E VOLITVE NE BODO PO[TENE IN “FER”? 1 - volil bom, ker je to dràvljanska dol`nost 41.7 2 - volil bom, vseeno mi je 4.2 3 - ne bom volil 23.9 4 - ne vem, kako bom ravnal 30.2 D. SUVERENOST, USTAVA D1. O SLOVENSKI NACIONALNI POLITIKI DANES ODPRTO RAZPRAVLJAMO IN GOVORIMO. KAJ VI SODITE, ALI JE DOVOLJ SAMOSTOJNA, ALI NI? 1 - {e preve~ je samostojna 2.2 2 - dovolj je samostojna 47.7 3 - premalo je samostojna 32.6 4 - sploh ni samostojna 2.5 5 - ne ve, neodlo~en 15.0 D2. ALI NAJ BI PO VA[EM MNENJU REPUBLIKA SLOVENIJA V SPREMENJENI USTAVI IMELA VE^JO ALI MANJ[O POLITI^NO, GOSPODARSKO IN KULTURNO SAMOSTOJNOST KOT DOSLEJ, ALI PA NAJ BI GLEDE TEGA NE BILO SPREMEMB? 1 - ve~jo kot doslej 72.8 2 - manj{o kot doslej 2.2 3 - enako kot doslej 11.6 4 - ne ve, neodlo~en 13.4 D3. ^E GLEDATE Z VIDIKA JUGOSLAVIJE KOT CELOTE, ALI NAJ BI REPUBLIKE IN POKRAJINI BILE ^IM BOLJ SAMOSTOJNE, ALI NAJ BI ^IM VE^ NALOG IN PRISTOJNOSTI CENTRALIZIRALI NA RAVNI FEDERACIJE, ALI PA NAJ OSTANE TAKO KOT DOSLEJ? 1 - republike, pokrajini naj bodo bolj samostojne 78.8 2 - pristojnosti moramo centralizirati v federaciji 3.5 3 - ostane naj tako kot doslej 7.3 4 - ne ve, neodlo~en 10.4 D4. KAJ SODITE O TEM, ALI BI IMELA SLOVENIJA KAK[NO MO@NOST RAZVOJA (PERSPEKTIVO) IZVEN OKVIRA JUGOSLAVIJE, ALI JE NE BI IMELA? 1 - ne bi imela nobene mònosti razvoja 5.8 2 - odprle bi se ji nove mònosti razvoja 76.3 3 - ne ve, neodlo~en 17.9 SJM 90 773 D5. V USTAVI JE ZAPISANA PRAVICA NARODOV - IN TOREJ TUDI SLOVENSKEGA - DO SAMOODLO^BE, VKLU^NO S PRAVICO DO ODCEPITVE. ALI MENITE, DA JE TO: 1 - pravica, ki je bila iz~rpana, ko so se z odlo~itvami AVNOJA jugoslovanski narodi zdruìli v novo Jugoslavijo 11.8 2 - pravica, ki je le na papirju in ni bila nikoli resno mi{ljena 21.7 3 - neodtujljiva pravica, ki {e vedno velja 47.0 4 - drugo, ne ve, neodlo~en 19.6 D6. ALI SE VAM ZDI, DA JE GLEDE NA SEDANJE RAMERE SMISELNO ALI NI SMISELNO RAZPRAVLJATI O ODCEPITVI SLOVENIJE OD JUGOSLAVIJE? 1 - je smiselno 52.1 2 - neodlo~en, ne ve 22.9 3 - ni smiselno 25.0 D7. KAK[NA JE VA[A ZAMISEL O PRIHODNOSTI SLOVENIJE? ALI NAJ BO SLOVENIJA: 1 - kot sedaj, republika v okviru SFR Jugoslavije 15.2 2 - dràva v okviru jugoslovanske konfederacije - z veliko samostojnostjo posameznih republik 50.2 3 - povsem samostojna dràva 23.6 4 - drugo 0.8 5 - ne vem, neodlo~en 10.2 D8. ^E BI SEDAJ PRI[LO V SLOVENIJI DO REFERENDUMA O TEM, ALI NAJ SE SLOVENIJA ODCEPI OD JUGOSLAVIJE, ALI NAJ SE NE ODCEPI, KAKO BI SE ODLO^ILI? 1 - bil bi proti odcepitvi 20.0 2 - bil bi za odcepitev 55.5 3 - ne bi {el na glasovanje; ne ve, kako bi glasoval 24.4 D9. OBSTAJAJO RAZLI^NE RAZLAGE GLEDE TEGA, KAJ V SEDANJIH RAZMERAH NAJBOLJ OGRO@A SUVERENOST SLOVENIJE. NAVAJAMO NEKATERE, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE STRINJATE. ______________________________________________________________________________ sploh v glavnem neod- v glav- popol- se ne se ne lo~en nem se noma se strinja strinja strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) Slovensko politi~no vodstvo je preve~ popustljivo in omahljivo 25.6 28.5 16.0 22.0 8.0 b) imamo prevelike ekonomske obvez- nosti do zveze in nerazvitih 5.6 6.1 11.6 25.8 50.8 c) zvezni organi avtoritativno za- vra~ajo pomembne slovenske predloge 4.4 6.2 18.9 28.1 42.3 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) napadanje slovenskega politi~ne- ga pluralizma in demokratizaci- je izven Slovenije 5.7 5.7 22.2 25.2 41.3 e) alternativne politi~ne zveze in stranke ru{ijo slovensko enotnost 28.2 21.5 26.6 14.1 9.5 f) politi~na razcepljenost v Slo- 774 SJM 90 veniji vodi do uvedbe izred- nih razmer v Sloveniji 46.1 16.5 23.2 8.3 5.9 ______________________________________________________________________________ D10. VELIKO POBUD JE GLEDE TEGA, KAKO NAJ BI SLOVENIJA POSTALA BOLJ SAMOSTOJNA IN SUVERENA KOT JE SEDAJ. NAVEDLI VAM BOMO NEKATERE, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE: ______________________________________________________________________________ sploh se v glavnem- neod- v glav- popol- ne stri- se ne lo~en nem se noma se nja strinja strinja strinja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) najprej naj se z referendu- mom sprejme nova slovenska ustava in {ele nato nova jugoslovanska 3.5 5.3 18.0 24.9 48.3 b) z novo ustavo naj Slovenija odlo~i, katere zadeve bo prenesla na jugosloanske dràvne organe 2.4 3.5 18.1 25.0 51.0 c) za prihodnost Jugoslavije bi bila bolj{a konfederativna (zveza dràv), kot sedanja federativna (zvezna dràva) ureditev 4.6 3.7 25.6 19.7 46.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) po novi ustavi Slovenija ne bo ve~ opredeljena kot socia- listi~na, temve~ le kot Republika Slovenija 3.8 3.9 26.8 20.1 45.5 ______________________________________________________________________________ D11. PREDSEDSTVO SFRJ IN PREDSEDSTVO CK ZKJ STA NEPOSREDNO PRED SPREJEMOM DOPOLNIL (AMANDMAJEV) K SLOVENSKI USTAVI SPREJELI STALI[^A, V KATERIH POZIVATA SKUP[^INO SR SLOVENIJE, DA PREDLAGANIH SPREMEMB NE SPREJME. KAKO TO OCENJUJETE? 1 - to je primerno opozorilo, ker ravnanje Slovenije ni bilo skladno z interesi drugih federalnih enot in ogroà enotnost Jugoslavije 6.7 2 - to je pritisk na suverenost in demokrati~ni razvoj slovenskega naroda 74.3 3 - kaj drugega 2.0 4 - ne vem 16.9 D12. KAJ SODITE, ALI JE PRAV ALI NI PRAV, DA JE SLOVENSKA SKUP[^INA VZTRAJALA PRI SPREJEMU TEH DOPOLNIL (AMANDMAJEV)? 1 - prav je, da jih je sprejela 86.2 2 - ni prav, da jih je sprejela 2.0 3 - neopredeljen 11.8 D13. ALI SE PO SPREJEMU SLOVENSKIH USTAVNIH DOPOLNIL PO^UTITE BOLJ VARNI, ALI MANJ VARNI GLEDE VA[E PRIHODNOSTI IN PRIHODNOSTI VA[IH OTROK? 1 - mnogo bolj varno 29.9 SJM 90 775 2 - deloma bolj varno 41.2 3 - ni~ varno 6.9 4 - neodlo~en, ne vem 22.0 D14. ^E OCENJUJETE DOPOLNILA (AMANDMAJE) K SLOVENSKI USTAVI, ALI MENITE, DA USTREZAJO VA[IM PREDSTAVAM O DEMOKRATI^NEM ODLO^ANJU SUVERENEGA SLOVENSKEGA NARODA? 1 - v celoti 41.8 2 - le deloma 36.5 3 - ne ustrezajo 1.1 4 - ne vem, neopredeljen 20.7 D15. KAKO NAJ PO VA[EM MNENJU RAVNA SLOVENSKA SKUP[^INA, ^E BI USTAVNO SODI[^E JUGOSLAVIJE RAZGLASILO, DA SO AMANDMAJI (DOPOLNILA) K SLOVENSKI USTAVI V NASPROTJU Z ZVEZNO: 1 - slovenska skup{~ina naj prilagodi ustavna dopolnila odlo~itvi Ustavnega sodi{~a SFRJ 5.0 2 - ni~ naj ne spremeni, vztraja naj pri sprejetih spremembah 52.2 3 - o spornih vpra{anjih naj razpi{e referendum 24.0 4 - ne vem kako naj ravna, nimam mnenja 18.8 D16. ALI JE PO VA[EM MNENJU V SEDANJIH RAZMERAH V JUGOSLAVIJI SMOTRNO - ALI NI SMOTRNO - SPREMINJATI SLOVENSKO USTAVO? 1 - je smotrno 58.5 2 - ni smotrno 19.6 3 - ne vem, neodlo~en 22.0 D17. SEDAJ SO V SKUP[^INI SRS TRIJE ZBORI: ZBOR ZDRU@ENEGA DELA, ZBOR OB^IN IN DRU@BENOPOLITI^NI ZBOR. ALI NAJ BI V BODO^E OSTALO VSE NESPREMENJENO, ALI PA BI ZADO[^AL EN SAM ZBOR? 1 - en sam zbor dràvljanov 34.1 2 - dva zbora, ukine naj se drùbenopoliti~ni zbor 12.7 3 - trije zbori, kot doslej 16.1 4 - ne vem, neopredeljen 37.1 D18. KAJ SODITE O DELEGATSKEM SISTEMU? 1 - sistem je dal pozitivne rezultate in naj se ohrani 13.5 2 - sistem je preìvel, namesto delegatov naj bodo poslanci 51.5 3 - drugo 3.7 4 - ne ve 31.4 D19. KAJ PA MISLITE GLEDE ZVEZNE USTAVE - ALI JO JE V TEM ^ASU SMOTRNO ALI NI SMOTRNO SPREMINJATI? 1 - je smotrno 49.4 2 - ni smotrno 18.4 3 - ne vem, neodlo~en 32.2 776 SJM 90 D20. V ZVEZI S PREDVIDENIM SPREMINJANJEM ZVEZNE USTAVE SO RAZLI^NE ZAMISLI. POVEJTE NAM, ALI S TEMI ZAMISLIMI SOGLA[ATE, ALI NE? ______________________________________________________________________________ popolnoma v glav- ne ve, v glav- sploh sogla{a nem so- neod- nem ne ne so- gla{a lo~en sogla{a gla{a 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) za sprejem pomembnih zako- nov v zvezni skup{~ini ni potrebno soglasje republik 11.6 8.8 18.7 13.9 47.1 b) uveljavi naj se na~elo “en ~lovek en glas", kljub ne- varnosti, da bodo manj {te- vilni narodi preglasovani 6.8 6.2 23.7 14.3 49.0 c) avtonomne pokrajine naj se oblikujejo tudi izven SR Srbije 15.5 12.7 36.3 9.5 26.0 d) v bodo~i politi~ni ureditvi Jugoslavije naj bi bila {e naprej dominantna politi~na vloga ZKJ 4.3 8.0 24.8 17.0 46.0 e) ~lani Predsedstva SFRJ naj bi bili voljeni na ozemlju vse Jugoslavije in ne le vsak v svoji republiki 16.6 12.7 23.9 13.1 33.7 f) republi{ke ustave naj bodo podrejene zvezni ustavi 7.6 11.2 23.2 18.3 39.7 ______________________________________________________________________________ D21. NAVAJAMO NEKAJ TRDITEV, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE ALI NE? ______________________________________________________________________________ v celo- pretè- neopre- pretèno sploh se ti se no se deljen se ne ne stri- strinjam strinjam strinjam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) Za obrambo svoje domovine Slovenije, njenega jezika in svobode sem pripravljen ‘rtvovati vse, tudi svoje ‘ivljenje 38.1 36.7 13.4 7.5 4.2 b) V zadnjem letu napadov na Slovenijo sem spoznal in za- ~util, da ni ni~ bolj pomemb- no kot povezanost z narodom 51.4 29.6 12.5 4.3 2.1 c) Sedanji slovenski voditelji (Ku~an, Smole, Stanovnik) so pravi narodni voditelji in slovenski narod jim mora slediti 49.7 34.0 10.0 4.3 2.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) Na{i vodilni smu~arji (Svet, ^ìman, Kriàj in drugi) so slovenski narodni junaki in SJM 90 777 prav je, da jih podpiramo, ~eprav nam gre gospodarsko tèko 38.7 35.9 11.3 8.8 5.2 ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ v celo- pretè- neopre- pretèno sploh se ti se no se deljen se ne ne stri- strinjam strinjam strinjam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ e) Normalno je, da so ljudje imeli solze v o~eh, ko so septembra v Slovenski skup- {~ini razglasili nova slo- venska ustavna dopolnila in zapeli Zdravljico 63.0 21.7 11.9 2.2 1.2 f) Slovenski narod je tako ogroèn od drugih, da bi morali pozabiti na vse razlike med Slovenci doma in na tujem 37.7 25.3 19.2 10.6 7.2 ______________________________________________________________________________ D22. ALI SOGLA[ATE ALI NE SOGLA[ATE S PREDLOGI, DA BI 1. DECEMBER, DAN ZEDIN-JENJA V KRALJEVINO SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV (JUGOSLAVIJO) LETA 1918, RAZGLASILI ZA DR@AVNI PRAZNIK? 1 - da 7.4 2 - ne 73.7 3 - ne vem, neopredeljen 18.9 E. VOJSKA, OBRAMBA, MILICA E1. ALI MENITE, DA BI SE V PRIMERU VOJA[KEGA NAPADA VE^INA SLOVENCEV UPRLA NAPADALCU, ALI SE MU NE BI UPRLA? 1 - ve~ina Slovencev bi se uprla napadalcu 57.1 2 - ve~ina sposobnih bi se uprla napadalcu 16.8 3 - del Slovencev bi se uprl, mnogi pa bi re{evali le svojo koò 15.9 4 - le malokdo bi se uprl napadalcu 1.1 5 - ne ve, kako bi ravnali, neodlo~en 9.1 E2. LJUDJE POGOSTO PRAVIJO, DA ZA DOLO^ENE STVARI, NE BI @RTVOVALI NI^, ZA DRUGE PA CELO SVOJE LASTNO @IVLJENJE. KAJ BI BILI VI PRIPRAVLJENI @RTVOVATI ZA NAVEDENE IDEALE? __________________________________________________________________________ ni~ ne bi sprejel sprejel ‘rtvoval ne ve ‘rtvoval bi bi bi tudi neod- za to majhne velike svoje lo~en ‘rtve ‘rtve ‘ivljenje 1 2 3 4 5 __________________________________________________________________________ a) za obrambo domovine 1.6 17.6 39.8 26.7 14.3 b) proti lakoti v svetu 9.2 29.7 26.5 15.5 19.1 778 SJM 90 c) za ~lovekove pravice 1.3 19.8 47.5 20.2 11.3 d) za svoje najblìje 0.6 2.9 24.7 67.6 4.2 e) za mir v svetu 2.1 23.1 42.8 20.9 11.1 __________________________________________________________________________ E3. KAK[NO JE VA[E MNENJE O ODNOSIH V JLA? (ocenite spodaj navedene vidike z oceno 1 do 5) __________________________________________________________________________ neza- zadost- dobro prav odli~- neod- dostno no dobro no lo~en 1 2 3 4 5 6 __________________________________________________________________________ a) odnosi med vojaki 3.2 14.5 46.3 12.3 5.2 18.4 b) odnosi med vojaki in oficirji 8.4 22.6 38.6 7.1 2.6 20.6 c) spo{tovanje narodne pripadnosti 14.7 22.2 32.0 7.9 3.7 19.4 d) spo{tovanje verskega prepri~anja 25.9 18.7 24.8 5.1 2.0 23.5 __________________________________________________________________________ E4. ALI SODITE,DA BI BILO ZA NA[O OBRAMBO KORISTNO ALI [KODLJIVO,^E BI VE^INA VOJA[KIH OBVEZNIKOV S PODRO^JA SLOVENIJE SLU@ILA VOJA[KI ROK V ENOTAH NA OZEMLJU SLOVENIJE? 1 - to bi bilo koristno za obrambo 79.0 2 - to bi bilo {kodljivo za obrambo 6.9 3 - ne ve, neodlo~en 14.1 E5. NEKATERIM POSAMEZNIKOM NJIHOVO PREPRI^ANJE NE DOPU[^A SLU@ENJA VOJSKE V OBORO@ENIH SILAH. ALI JIM JE PO VA[EM MNENJU TREBA OMOGO^ITI SLU@ENJE VOJA[KEGA ROKA Z DELOM V SOCIALNIH SLU@BAH, BOLNI[NICAH, PSIHIATRI^NIH USTANOVAH, DOMOVIH ZA STARE IN PODOBNO, ALI PA VZTRAJATI, DA SLU@IJO VOJA[KI ROK V OBORO@ENIH SILAH? 1 - treba jim je omogo~iti tako (civilno) sluènje 69.8 2 - treba je vztrajati, naj sluìjo v oboroènih silah 17.4 3 - ne ve, neodlo~en 12.9 E6. SEDAJ SO VOJA[KE ENOTE SESTAVLJENE IZ PRIPADNIKOV VSEH NARODOV, VOJA[KI POUK IN POVELJEVANJE PA JE SRBOHRVA[KO. NEKATERI PA SE ZAVZEMAJO ZA OBLIKOVANJE PRETE@NO ENONACIONALNIH VOJA[KIH ENOT IN ZA POVELJEVANJE V MATERINEM JEZIKU VOJAKOV. KAJ JE ZA VAS SPREJEMLJIVEJ[E? 1 - me{ani sestav, srbohrva{~ina 20.0 2 - enonacionalni sestav, materin{~ina vojakov 60.8 3 - ne vem, neodlo~en 19.2 E7. SO PREDLOGI, DA BI V JLA NE DELOVALA VE^ POSEBNA PARTIJSKA ORGANIZACIJA IN DA BI BILA ARMADA IDEOLO[KO NEVTRALNA PROFESIONALNA USTANOVA. ALI SOGLA[ATE ALI NE SOGLA[ATE S TAKIMI PREDLOGI? 1 - sogla{am 57.7 2 - ne sogla{am 7.1 3 - ne morem se odlo~iti 15.5 SJM 90 779 4 - ne vem, neodlo~en 19.7 E8. ALI SOGLA[ATE ALI NE Z NASLEDNJIMI OPREDELITVAMI NALOG ARMADE V SODOBNI DRU@BI? ______________________________________________________________________________ popolno- v glav- neod- v glav- sploh ne poz- ma se nem se lo~en nem se se ne na teh strinja strinja ne stri strinja stvari nja 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) armada naj varuje deèlo pred morebitnim zunanjim napadalcem 86.7 8.8 2.4 0.4 0.3 1.3 b) naj sodeluje pri gradnji cest, spravilu pridelkov 62.1 25.8 5.1 4.0 2.2 0.9 c) naj vzgaja mladino v patriotskem duhu 40.2 22.6 16.5 7.0 10.2 3.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) armada naj varuje politi- ~ni sistem in notranji red v dràvi 24.3 17.8 13.5 13.1 29.2 2.1 e) naj pomaga v primeru katastrof in naravnih nesre~ 83.4 12.4 2.5 0.6 0.3 0.8 f) ~e se zdi to potrebno, naj armada prevzame dr- ‘avno oblast v svoje roke 9.1 9.5 14.9 11.3 51.9 3.4 g) naj skrbi za voja{ko us- posobljenost in naj se ne vme{ava v politi~na dogajanja 72.4 13.8 7.7 2.3 2.1 1.7 ______________________________________________________________________________ E9. ALI VAS KATERI OD NAVEDENIH POJAVOV V OKOLJU, KJER @IVITE IN DELATE, MOTIJO, ALI NE? ______________________________________________________________________________ zelo me malo me me ne ni teh moti moti moti pojavov 1 2 3 4 ______________________________________________________________________________ a) motnje no~nega miru in po~itka 13.6 18.7 25.2 42.6 b) pijan~evanje in pretepanje 29.5 15.0 14.9 40.6 c) neurejene razmere v cestnem prometu 38.9 28.1 15.3 17.7 d) maza{ko pisanje in risanje po zidovih in drugih javnih mestih 43.3 18.9 11.8 26.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — e) objestno in izzivalno vedenje mladine 41.7 25.5 12.0 20.8 f) dajanje prednosti dolo~enim kupcem v trgovini 46.9 24.0 13.0 16.0 g) izkori{~anje slùbenega poloàja za osebno korist 70.5 14.9 5.0 9.6 h) neodgovorno ravnanje, razmetavanje drùbenega premoènja 77.9 12.1 3.1 6.9 780 SJM 90 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i) podkupovanje, da pride{ do tistega, kar potrebuje{ 76.2 12.4 4.0 7.4 j) tatvine 76.3 10.3 3.6 9.8 k) neupravi~eno bogatenje 76.8 11.7 3.8 7.7 l) prostitucija 41.5 12.3 17.2 29.0 ______________________________________________________________________________ E10. LJUDJE IMAJO RAZLI^EN ODNOS DO MILI^NIKOV IN MILICE. ZANIMA NAS, KAK[NO JE NA SPLO[NO VA[E OSEBNO MI[LJENJE? 1 - imam slabo mi{ljenje o milici in mili~nikih 15.4 2 - imam dobro mi{ljenje o milici in mili~nikih 62.4 3 - ne vem, neodlo~en 22.2 E11. ^E V CELOTI OCENJUJETE, ALI BI VI OSEBNO REKLI, DA JE MILICA V SLOVENIJI BOLJ “NA STRANI LJUDI”, ALI BOLJ NA “STRANI DR@AVE, SISTEMA”? 1 - bolj na strani ljudi 30.6 2 - bolj na strani dràve, sistema 38.5 3 - ne vem, neodlo~en 30.9 E12. ^E BI SE ZGODILO, DA BI BILI V STISKI IN BI POTREBOVALI MILI^NIKOVO POMO^, ALI SODITE, DA BI VAM MILI^NIK V VSAKEM PRIMERU POMAGAL, ^E BI TO BILO V NJEGOVI MO^I, ALI VAM NE BI POMAGAL? 1 - pomagal mi bi 76.7 2 - ne bi mi pomagal 6.4 3 - ne ve, neodlo~en 16.8 E13. ^E BI SE ZGODILO, DA BI BIL MILI^NIK PRI SVOJEM DELU V STISKI IN BI POTREBOVAL VA[O POMO^, ALI BI MU POMAGALI, ^E BI BILO TO V VA[I MO^I, ALI MU NE BI POMAGALI? 1 - pomagal bi mu 93.3 2 - ne bi mu pomagal 1.4 3 - ne vem, neodlo~en 5.3 E14. SLOVENSKI MILI^NIKI SODELUJEJO V ZDRU@ENEM ODREDU POLICIJE NA KOSOVU. ALI TO ODOBRAVATE, ALI NE ODOBRAVATE? 1 - odobravam 6.0 2 - niti odobravam, niti zavra~am 14.2 3 - zavra~am 73.7 4 - ne vem 6.0 E15. DENIMO, DA BI V PRIHODNJE PRI[LO DO POSKUSOV NASILNIH SPREMEMB SEDANJIH POLITI^NIH RAZMER V SLOVENIJI NA NA^IN, KOT JE BILO TO STORJENO NA KOSOVU (KOSOVIZACIJA SLOVENIJE). ALI BI PO VA[EM MNENJU SLOVENSKA POLICIJA SLEDILA NAVODILOM IZ BEOGRADA, ALI PA BI SE TAKIM ZAHTEVAM UPRLA? 1 - uprla bi se 55.4 2 - nekateri bi se uprli, drugi ne 21.0 3 - sledila bi zahtevam iz Beograda 3.5 SJM 90 781 4 - ne vem 20.1 F. PRIHODNOST SOCIALIZMA PRI NAS IN V SVETU, MEDNARODNI ODNOSI F1. ALI SODITE, DA BI LAHKO V PRIHODNOSTI KAK[NA TUJA SILA, DR@AVA ALI SKUPINA DR@AV) OGROZILA VARNOST JUGOSLAVIJE ALI NE? (~e da) S KATERE STRANI JE PO VA[EM MNENJU MO@NA TA NEVARNOST? 1 - ne vidi, da bi nam s katerekoli strani pretila nevarnost 70.4 2 - mòna je nevarnost s strani Zahoda 1.6 3 - mòna je nevarnost s strani Vzhoda 3.5 4 - ogroèni smo tako z Vzhoda kot Zahoda 6.6 5 - ne ve, neodlo~en 18.0 F2. KAK[NA ZUNANJA POLITIKA PO VA[I SODBI V SEDANJIH RAZMERAH NAJBOLJ USTREZA INTERESOM JUGOSLAVIJE? 1 - neuvr{~ena politika in usmeritev v nerazviti svet 5.4 2 - nevtralnost 12.1 3 - povezovanje z zahodno Evropo 63.8 4 - povezovanje z vzhodno Evropo 1.7 5 - ne vem, neodlo~en 17.1 F3. ALI IMA PO VA[I SODBI SOCIALIZEM V SVETU PERSPEKTIVO, ALI NE? 1 - da, razvijal se bo 14.8 2 - ne vem, neodlo~en 31.5 3 - ne, ne bo se razvijal 53.7 F4. STROKOVNJAKI PRAVIJO, DA SO TRI MO@NE POTI JUGOSLAVIJE IZ SEDANJE KRIZE. KATERA OD NJIH JE PO VA[I OCENI PRAVA? 1 - vrnitev k dràvnenu socializmu, trdi roki in avtoritarnemu reìmu 2.4 2 - obnova me{~anske drùbe po zahodnem vzorcu 18.1 3 - nova koncepcija samoupravljanja z uvedbo trì{~a v gospodarstvu in demokratizacije, s pravico do spontanega politi~nega gibanja 56.0 4 - ne ve, neodlo~en 23.4 F5. KAKO OCENJUJETE ZADNJE DRU@BENE SPREMEMBE V NDR, V BOLGARIJI, ^SSR IN DRUGIH VZHODNOEVROPSKIH DR@AVAH? 1 - pozitivno 76.1 2 - negativno 6.9 3 - se ne morem opredeliti 17.0 F6. KAJ ZA VAS POMENIJO TE SPREMEMBE? 782 SJM 90 1 - dokon~en propad socializma 22.6 2 - propad realsocializma in mònost demokrati~nega razvoja socializma 46.5 3 - ne znam oceniti pomena, ne vem 30.9 F7. ALI BODO PO VA[EM MNENJU TE SPREMEMBE VPLIVALE NA RAZPLET KRIZE V JUGOSLAVIJI UGODNO ALI NEUGODNO? 1 - ugodno, to pomaga k uveljavitvi novega socializma pri nas 36.6 2 - ugodno, to pomaga k dokon~ni likvidaciji socializma 16.6 3 - neugodno, to ogroà idejo socializma 2.4 4 - neugodno, to daje mo~ starim, dogmati~nim politi~nim silam v Jugoslaviji 3.3 5 - ne vpliva na razplet krize 9.8 6 - se ne morem opredeliti 31.3 F8. MNOGI PRAVIJO, DA TO KAR SMO IMELI DOSLEJ V JUGOSLAVIJI, SPLOH NI SOCIALIZEM IN DA JE PRAVI (HUMANI) SOCIALIZEM POTREBNO [ELE USTVARITI. ALI VERJAMETE V TO MO@NOST? 1 - da, verjamem 31.5 2 - deloma verjamem, deloma ne 28.9 3 - ne verjamem 21.3 4 - ne vem, nimam mnenja 18.4 F9. KAJ SODITE, ALI BI MORALA JUGOSLAVIJA OBNOVITI DIPLOMATSKE ODNOSE Z IZRAELOM - ALI NE? 1 - da 34.6 2 - ne 20.5 3 - ne vem 44.9 F10. ALI BI - PO VA[EM MNENJU - NA[A DR@AVA MORALA TAKOJ ZAPROSITI ZA VSTOP V EVROPSKI SVET OZIROMA EVROPSKO GOSPODARSKO SKUPNOST (KOT JE TO STORILA MAD@ARSKA) IN ZA TO IZPOLNITI VSE POGOJE (TR@I[^E, POLITI^NA DEMOKRACIJA, ^LOVEKOVE PRAVICE) - ALI NE? 1 - da, takoj 74.4 2 - da, kasneje 10.3 3 - ne, ni potrebno 1.5 4 - ne vem 13.8 G. VEROVANJA, TRADICIJE, OBI^AJI, VREDNOTE G1. ALI BI NAM LAHKO ZAUPALI, ^E STE VERNI (RELIGIOZNI), ALI NE, IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE, ALI NE? 1 - sem veren in redno, vsako nedeljo obiskujem verske obrede 14.4 2 - sem veren in pogosto, vsaj enkrat mese~no obiskujem verske obrede 10.6 3 - sem veren in le v~asih, ob velikih praznikih in posebnih prilònostih obiskujem verske obrede 28.4 SJM 90 783 4 - sem veren in ne obiskujem verskih obredov 7.9 5 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne, ~eprav obiskujem verske obrede 3.0 6 - ne morem re~i, ali sem veren ali ne in ne obiskujem verskih obredov 7.6 7 - nisem veren, vendar obiskujem verske obrede 3.0 8 - nisem veren in ne obiskujem verskih obredov 22.8 9 - ne morem odgovoriti 2.2 G2. ALI SE JE VA[ ODNOS DO VERE V ZADNJIH DESETIH LETIH KAJ SPREMENIL? (~e da) KAKO? 1 - zdaj sem {e bolj veren 7.0 2 - zdaj sem manj veren 4.4 3 - ni~ se ni spremenil 88.5 G3. ^E BI VAM VPRA[ANJE O VERNOSTI POSTAVILI PRED DESETIMI LETI ALI VE^ - ALI BI NAM TEDAJ LAHKO ODGOVORILI ISKRENO ALI NAM NE BI MOGLI ZAUPATI? 1 - odgovoril bi iskreno 71.6 2 - ne bi mogel zaupati 6.2 3 - ne vem, kako bi ravnal 11.1 4 - bil sem premlad 11.0 G4. ALI IMA PO VA[EM MNENJU CERKEV V SLOVENIJI DOVOLJ SVOBODE ZA SVOJE DELOVANJE? 1 - da, dovolj 74.8 2 - nima dovolj 12.4 3 - sploh nima 0.4 4 - ne vem, neodlo~en 12.3 G5. ALI STA PO VA[EM MNENJU VERA (RELIGIJE) IN CERKEV ^LOVEKU V NA[I DRU@BI POTREBNA, ALI NISTA POTREBNA? 1 - vera ~loveku danes ni potrebna 3.2 2 - vera je potrebna ~loveku, ki si ne more, ali ne zna druga~e pomagati v stiskah in teàvah vsakodnevnega ‘ivljenja 24.6 3 - vera je potrebna neizobraènemu ~loveku, izobraèn pa je ne potrebuje 0.7 4 - ~loveku danes zado{~ajo osebna verska prepri~anja, medtem ko mu cerkev ni ve~ potrebna 8.3 5 - vera in povezanost s cerkvijo sta tudi za dana{njega ~loveka potrebni 47.7 6 - drugo 2.4 7 - ne more se odlo~iti, nima mnenja o tem, ni razmi{ljal 13.0 G6. ALI MENITE, DA SO VERUJO^I LJUDJE DANES V NA[I DRU@BI NA KAKR[ENKOLI NA^IN ZAPOSTAVLJENI, V NEENAKOPRAVNEM POLO@AJU, ALI NISO? 1 - ne, v nobenem pogledu niso zapostavljeni 59.5 2 - na~eloma in po ustavi ne, v praksi pa se to dogaja 27.3 3 - da, na splo{no zpostavljeni 3.7 4 - ne ve, neodlo~en 9.6 784 SJM 90 G7. KAK[NA NAJ BI BILA PO VA[EM MNENJU VLOGA CERKVE V NA[I DRU@BI? ALI SOGLA[ATE Z DANIMI TRDITVAMI? ______________________________________________________________________________ sploh v glav- neod- v glav- popol- se ne nem se lo~en nem se noma se stri- ne stri- stri- stri- nja nja nja nja 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) cerkev naj bi u~ila verski nauk in skrbela za verske obrede 3.1 4.3 5.3 23.8 63.6 b) cerkev naj bi skrbela za moralno obna{anje vernikov 3.6 6.5 9.6 29.1 51.3 c) cerkev naj bi delovala na so- cialno humanitarnem podro~ju 4.8 6.7 12.5 31.4 44.6 d) cerkev naj bi oblikovala politi- ~na stali{~a in vzpodbujala politi~no delovanje vernikov 52.4 15.7 16.5 8.5 6.8 ______________________________________________________________________________ G8. KATERE PRAZNIKE PRAZNUJETE VI IN VA[A DRU@INA? x1 3 - boì~ 86.6 x2 3 - novo leto 98.9 x3 3 - velika no~ 81.4 x4 3 - dan mrtvih 92.5 x5 3 - dan vstaje 49.5 x6 3 - dan borca 45.0 x7 3 - prvi maj 85.8 x8 3 - dan republike 69.6 x9 3 - rojstni dan 90.7 x10 3 - god 47.9 x11 3 - obletnica poroke 50.9 x12 3 - kaj drugega, navedite konkretno: 5.4 G9. PREBRAL VAM BOM [E NEKAJ TRDITEV, ZA KATERE ME ZANIMA, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI NE? ______________________________________________________________________________ sploh se v glavnem neodlo- v glavnem popolnoma ne stri- se ne ~en, se stri- se stri- njam strinjam ne vem njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) ni vredno, da bi si ~lovek delal skrbi; kar bo, pa bo 32.1 28.9 8.3 20.7 10.0 b) raj{i bi zamol~al to, kar mislim, kot pa da bi me ljudje grdo gledali 28.6 27.8 9.3 23.0 11.3 c) nikoli nisem povsem zadovo- ljen s tem, kar sem dosegel 13.0 23.8 10.0 36.5 16.8 d) rad si postavljam teàvne SJM 90 785 cilje 15.3 25.8 15.5 31.0 12.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ______________________________________________________________________________ sploh se v glavnem neodlo- v glavnem popolnoma ne stri- se ne ~en, se stri- se stri- njam strinjam ne vem njam njam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ e) kar se dogaja danes po svetu, ni odvisno od volje ljudi 14.9 18.9 16.2 30.0 20.0 f) vsak ~lovek je sam svoje sre~e kova~ 5.8 12.3 6.3 38.7 36.9 g) usoda je tista, ki dolo~a, kak{no bo ‘ivljenje ~loveka 17.2 20.0 14.8 29.7 18.3 h) raj{i povem, kar mislim, pa ~etudi bi me zmerjali 5.8 15.9 11.3 37.7 29.4 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — i) drìm se pregovora, bolje vrabec v roki kot golob na strehi 5.7 9.0 12.6 38.1 34.6 j) dobro jesti, piti, se obla- ~iti, malo delati - to me veseli 45.3 27.5 7.3 13.2 6.8 k) uìvati, zabavati se, imeti ~im ve~, to je smisel ‘ivljenja 34.6 28.3 9.4 18.0 9.7 ______________________________________________________________________________ G10. VZEMIMO NPR. DA JE PETEK, 13. V MESECU, VI PA STE POSTAVLJENI PRED POMEMBNO ODLO^ITEV (POROKA, PODPIS POGODBE, POTOVANJE ALI PODOBNO). KAKO BI RAVNALI? 1 - odlo~itev bi preloìl na drug dan 10.9 2 - sprejel bi odlo~itev, ne glede na petek 89.1 G11. ALI SE SAMI KDAJ ZALOTITE, DA: _________________________________________________________________________ vedno v~asih nikoli 1 2 3 _________________________________________________________________________ a) se primete za gumb, ko vidite dimnikarja, ker mislite, da to prina{a sre~o 10.3 33.1 56.6 b) se izognete poti, ki jo je pred tem pre~kala ~rna ma~ka 4.4 15.5 80.1 c) se ravnate po napotkih horoskopa 1.5 13.3 85.2 _________________________________________________________________________ G12. ALI VERJAMETE V USODO, V TO, DA SO DOGODKI NA[EGA @IVLJENJA @E NEKJE 786 SJM 90 ZAPISANI (NPR. V ZVEZDAH, V BO@JEM NA^RTU) IN DA TE^EJO PO NAM NEZNANIH, VNAPREJ DOLO^ENIH ZAKONITOSTIH? 1 - verjamem 33.0 2 - ne verjamem 65.8 0 - brez odgovora 1.3 G13. V ZADNJEM ^ASU SE V SLOVENIJI VELIKO GOVORI IN PI[E O RADIOSTEZIJI, BIOENERGIJI, ISKANJU POGRE[ANIH OSEB Z NIHALOM! ALI VERJAMETE V SMISEL TEGA PO^ETJA ZA ^LOVEKA? 1 - verjamem 40.5 2 - ne verjamem 56.7 0 - brez odgovora 2.8 H. EKOLOGIJA H1. ALI VAS V VA[EM @IVLJENJSKEM IN DELOVNEM OKOLJU SPODAJ NAVEDENI POJAVI OGRO@AJO, MOTIJO...ALI PA JIH SPLOH NI? _____________________________________________________________________________ to sploh tega ne me moti mi {ko- ‘iv- ne ve ni prob- ob~utim, a ni duje, ljenj- neod- lem v mo- me ne tako me zelo sko me lo~en jem okolju moti hudo moti ogroà 1 2 3 4 5 6 ______________________________________________________________________________ a) onesnaènje zraka, smrad, dim 11.2 7.5 32.1 33.3 14.7 1.2 b) hrup, ropot prometa, tovarne 18.1 17.0 34.1 23.1 6.7 1.0 c) onesnaènost naselij, odpadki, umazanija 11.1 8.3 30.8 38.0 11.1 0.7 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) onesnaènost voda, industrijske odplake, kemikalije 13.4 7.6 21.9 40.8 15.5 0.9 e) onesnaènost prirod- nega okolja, odpadki 9.0 6.8 27.4 43.2 12.7 0.8 f) uporaba kemikalij v pre- hrambenih proizvodih 5.3 7.7 22.0 43.1 19.1 2.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) neurejenost prometa, nesre~e 7.0 8.8 30.8 36.4 15.3 1.7 h) ogroènost zaradi nu- klearne elektrarne, ra- dioaktivnih snovi odpadkov 16.1 10.7 20.0 29.8 20.6 2.7 i) propadanje gozdov 5.0 5.6 21.6 44.7 21.4 1.8 ______________________________________________________________________________ SJM 90 787 H2. PREBRALI VAM BOMO NEKAJ TRDITEV O RAZVOJNIH VPRA[ANJIH, VAS PA PROSIMO, DA POVESTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI SE NE STRINJATE? ______________________________________________________________________________ popolnoma v glavnem ne ve, v glavnem sploh se stri- se stri- neod- se ne se ne njam njam lo~en strinjam strinjam 1 2 3 4 5 ______________________________________________________________________________ a) okolje v Sloveniji je onesna- ‘eno ‘e do take mere, da bo tèko {e kaj popraviti 19.3 42.9 10.0 24.4 3.4 b) tovarne, ki onesnaùjejo oko- lje in niso sposobne zgraditi ~istilnih naprav, je treba zapreti 45.8 33.1 11.3 8.4 1.4 c) prihodnji razvoj je moèn le ob gradnji novih nuklearnih elektrarn 4.4 5.3 15.6 19.2 55.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) gibanje za varstvo okolja predstavlja le grupa nezado- voljneèv, ki nasprotujejo vsakemu napredku 5.2 7.7 18.4 22.3 46.4 e) bolj{e ‘ivljenje je mogo~e le z gradnjo novih tovarn, pove~anjem proizvodnje 19.2 25.2 16.0 23.4 16.1 f) varnega odlagali{~a za radio- aktivne odpadke ni mogo~e zgraditi 34.3 18.1 21.8 13.2 12.5 g) na{e gospodarstvo bi morali usmeriti v turizem, lahko in- dustrijo in informatiko 55.0 28.3 12.4 2.8 1.5 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — h) manj bi se morali usmejati v tèko industrijo, ker le-ta zahteva surovine in energijo, ki je sami nimamo in onesna- ‘uje okolje 51.9 26.5 13.8 5.0 2.9 i) zbiranje odpadkov in njihova uporaba bi morala postati pomemben vir surovin 69.2 19.9 8.7 1.2 1.1 ______________________________________________________________________________ I. AKTUALNO - RAZNO I1. SLOVENSKI PARTIJSKI VODITELJI SO IZJAVILI, DA BO ZK SLOVENIJE IZSTOPILA IZ ZK JUGOSLAVIJE, ^E NA JANUARSKEM (1990) IZREDNEM KONGRESU NE BO PRI[LO DO SPORAZUMA VSEH NACIONALNIH PARTIJ O PROGRAMU PRIHODNJEGA DEMOKRATI^NE-GA RAZVOJA JUGOSLAVIJE. ALI VERJAMETE, ALI NE, DA BO SLOVENSKA ZVEZA KOMUNISTOV DEJANSKO IZSTOPILA IZ ZKJ, ^E NE BO PRI[LO DO TAKEGA SPORAZUMA? 1 - verjamem, da bo izstopila 42.0 2 - ne verjamem 22.6 3 - ne vem, neopredeljen 35.3 788 SJM 90 I2. ZVEZA KOMUNISTOV SLOVENIJE PONOVNO ZAGOTAVLJA, DA SE @ELI KOT POLITI^NA STRANKA RADIKALNO SPREMENITI IN SE ODTRGATI OD PREJ[NJEGA BOLJ[EVI[KEGA, DOGMATI^NEGA VZORCA. ALI VERJAMETE, DA MISLIJO RESNO - ALI NE MISLIJO RESNO? 1 - da, mislijo resno 55.0 2 - ne mislijo resno 12.0 3 - ne vem, neopredeljen 33.0 I3. ALI JE PO VA[EM MNENJU SEDANJE VODSTVO ZKS POJASNILO OKOLI[^INE IN ODGOVORNOSTI PREJ[NJIH VODSTEV ZA NAPAKE V PRETEKLOSTI, V LETU 1945 IN KASNEJE: IZGUBA SLOVENSKE VOJSKE, POBOJI V KO^EVSKEM ROGU, POLITI^NI PROCESI, NASILNA KOLEKTIVIZACIJA V KMETIJSTVU, REPRESALIJE ZOPER INTELIGENCO IN DRUGO? 1 - v celoti 6.7 2 - le deloma 45.4 3 - sploh ni~ 20.3 4 - to ni potrebno 1.8 5 - ne vem, ne poznam teh dogodkov 25.9 I4. VISOKI VOJA[KI POVELJNIKI SO DALI ZADNJE ^ASE JAVNE IZJAVE O TEM, KAKO JLA PRESOJA POLITI^NE RAZMERE V JUGOSLAVIJI. ALI ODOBRAVATE TAK[NE JAVNE POLITI^NE NASTOPE NA[IH GENERALOV IN ADMIRALOV? 1 - odobravam 21.7 2 - ne odobravam 39.4 3 - ne vem, ne poznam izjav 38.9 I5. ALI SO OBLASTNI ORGANI V SLOVENIJI V PRIMERU PREPOVEDI “MITINGA RESNICE O KOSOVU" V LJUBLJANI RAVNALI PRAVILNO IN DOVOLJ ODLO^NO - ALI NEPRAVILNO? 1 - da, pravilno in dovolj odlo~no 88.0 2 - pravilno, a ne dovolj odlo~no 4.7 3 - nepravilno, mitinga ne bi smeli prepovedati 2.0 4 - ne vem, neodlo~en 5.3 I6. KAKO BI VI RAVNALI, ^E BI PRI[LO DO PROTESTNEGA MITINGA SRBOV IN ^RNOGORCEV V LJUBLJANI ALI V BLI@NJEM KRAJU, KJER STANUJETE? 1 - udeleìl bi se mitinga, ga odobravam 0.5 2 - sodeloval bi na “protimitingu”, ki bi ga organizirali Slovenci 12.3 3 - miting bi enostavno bojkotiral 54.1 4 - delal bi svoje stvari, ker me politi~ne zdrahe ne zanimajo 22.3 5 - ne vem, kako bi ravnal 10.7 I7. ZARADI TE@KIH GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH RAZMER SE PRI NAS USTANAVLJAJO RAZLI^NA DOBRODELNA DRU[TVA IN ORGANIZACIJE, LAI^NE IN CERKVENE. ALI STE PRIPRAVLJENI SODELOVATI V TAKI ORGANIZACIJI ALI DRU[TVU? 1 - da, sem pripravljen 39.8 2 - nisem pripravljen 28.1 3 - ne vem 32.0 SJM 90 789 I8. ALI DELOVANJE ZVEZNEGA IZVR[NEGA SVETA (ZVEZNE VLADE) V MINULEM OBDOBJU OCENJUJETE KOT USPE[NO, ALI NEUSPE[NO? 1 - kot zelo uspe{no 10.0 2 - v glavnem uspe{no 47.8 3 - ne vem, neodlo~en 21.7 4 - v glavnem neuspe{no 16.6 5 - povsem neuspe{no 3.9 I9. ALI DELOVANJE SLOVENSKEGA IZVR[NEGA SVETA (SLOVENSKE VLADE) V MINULEM OBDOBJU OCENJUJETE V GLAVNEM KOT USPE[NO, ALI NEUSPE[NO? 1 - kot zelo uspe{no 17.4 2 - v glavnem uspe{no 55.9 3 - ne vem, neodlo~en 18.1 4 - v glavnem neuspe{no 7.6 5 - povsem neuspe{no 1.0 I10. ALI STE SLI[ALI OZ. BRALI O PREDLOGU UKREPOV MARKOVI]EVE VLADE ZA IZHOD JUGOSLAVIJE IZ EKONOMSKE KRIZE? (~e da) ALI SE VAM ZDIJO UKREPI SPREJEMLJIVI, ALI NISO SPREJEMLJIVI? 1 - ni sli{al za ukrepe 1.9 2 - je sli{al, vendar jih ne pozna 7.8 3 - ukrepi so v celoti sprejemljivi 21.9 4 - ukrepi so v glavnem sprejemljivi 57.9 5 - ne more oceniti, ne ve 8.8 6 - ukrepi so v glavnem nesprejemljivi 1.5 7 - ukrepi so v celoti nesprejemljivi 0.3 (^e pozna ukrepe) I11. KAJ PREDVSEM SE VAM ZDI V MARKOVI]EVEM PROGRAMU SPREJEMLJIVO OZ. KAJ NESPREJEMLJIVO? ______________________________________________________________________________ sprejemljivo nesprejemljivo ne vem 1 2 3 ______________________________________________________________________________ a) ~rtanje ni~el pri dinarju (denominacija 1:10.000) 88.8 1.3 9.9 b) konvertibilnost dinarja (1 DEM = 7 DIN) 88.0 1.4 10.7 c) prosti nakup deviz v bankah 88.5 1.5 10.0 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — d) zamrznitev pla~ na novembrski ravni 27.2 50.9 21.9 e) takoj{nje realno zmanj{anje pla~ (za priblìno 30%) 10.2 71.7 18.1 f) posebna pomo~ federacije gospo- darstvu v nerazvitih okoljih 29.9 44.3 25.8 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — g) oblikovanje posebnega fonda federacije za financiranje socialnih programov republik 48.6 22.8 28.6 h) prepre~itev tiskanja denarja brez pokritja 73.1 11.6 15.3 790 SJM 90 i) stabilno financiranje vojske 50.9 19.8 29.3 ______________________________________________________________________________ I12. MARKOVI] SVOJ PREDLOG EKONOMSKIH UKREPOV VE@E Z ZAHTEVO ZA TAKOJ[NJO (MAREC 1990) SPREMEMBO ZVEZNE USTAVE. V ZVEZI S TEM VAM BOMO NAVEDLI NEKAJ TRDITEV, VI PA POVEJTE, ALI SE Z NJIMI STRINJATE, ALI SE NE STRINJATE? a) Nadaljnje spreminjanje zvezne ustave pred sprejetjem dokon~ne (nove) slovenske ustave ni dopustno. v celoti v glavnem niti se stri- v glavnem v celoti ne vem se strinjam se strinjam njam, niti se se ne se ne ne strinjam strinjam strinjam 1 2 3 4 5 6 34.7 17.2 11.6 6.9 7.4 22.2 b) V prid re{itve gospodarske krize lahko sprejmemo ‘rtve tudi na ra~un suverenost Slovenije. v celoti v glavnem niti se stri- v glavnem v celoti ne vem se strinjam se strinjam njam, niti se se ne se ne ne strinjam strinjam strinjam 1 2 3 4 5 6 6.7 11.7 10.9 17.0 36.0 17.7 c) Poenotenje slùbe dràvne varnosto (SDV) v dràvi ne more prispevati k re{evanju gospodarske krize. v celoti v glavnem niti se stri- v glavnem v celoti ne vem se strinjam se strinjam njam, niti se se ne se ne ne strinjam strinjam strinjam 1 2 3 4 5 6 32.5 13.5 9.2 8.3 11.5 25.0 d) Slovenija ne more pristati na poenotenje dav~nega sistema, ko gre za obdav~evanje pla~. v celoti v glavnem niti se stri- v glavnem v celoti ne vem se strinjam se strinjam njam, niti se se ne se ne ne strinjam strinjam strinjam 1 2 3 4 5 6 36.9 15.7 8.0 7.8 9.9 21.8 e) O predlogih sprememb zvezne ustave moramo v Sloveniji odlo~ati z referendumom. v celoti v glavnem niti se stri- v glavnem v celoti ne vem se strinjam se strinjam njam, niti se se ne se ne ne strinjam strinjam strinjam 1 2 3 4 5 6 45.7 23.6 7.3 4.3 2.1 17.0 f) Na mestu so vse spremembe, ki zagotavljajo delovanje enotnega trì{~a in enake pogoje za zasebna podjetja. v celoti v glavnem niti se stri- v glavnem v celoti ne vem se strinjam se strinjam njam, niti se se ne se ne ne strinjam strinjam strinjam 1 2 3 4 5 6 45.1 23.7 7.4 2.1 1.8 19.9 SJM 90 791 I13. ALI ODOBRAVATE, ALI NE ODOBRAVATE PREDLOG MARKOVI]EVE ZVEZNE VLADE, DA SE ZA NASLEDNJIH 6 MESECEV DR@AVLJANI ODRE^EJO DEMONSTRACIJAM, STAVKAM, MITINGOM IN DRUGIM OBLIKAM SOCIALNIH PROTESTOV? 1 - odobravam 88.3 2 - ne odobravam 3.9 3 - neodlo~en, ne vem 7.9 I14. ALI VERJAMETE, ALI NE VERJAMETE, DA BOMO KONEC PRIHODNJEGA LETA PRI^AKALI KOT GOSPODARSKO IN POLITI^NO UREJENA DRU@BA S 13% LETNO INFLACIJO IN KONVERTIBILNIM DINARJEM? 1 - verjamem 23.9 2 - ne verjamem 43.8 3 - neodlo~en, ne vem 32.3 I15. V NASLEDNJEM SKLOPU VPRA[ANJ BI OD VAS RADI IZVEDELI, KAKO STE ZADOVOLJNI Z @IVLJENSKIMI RAZMERAMI, V KATERIH SE NAHAJATE. ODGOVORITE S [TEVILKO OD 1 DO 5, TAKO DA PREDSTAVLJA: 1 = SPLOH NISEM ZADOVOLJEN 2 = NISEM ZADOVOLJEN 3 = NITI ZADOVOLJEN, NITI NEZADOVOLJEN 4 = ZADOVOLJEN 5 = POPOLNOMA ZADOVOLJEN 0 - b.o. KAKO STE SEDAJ ZADOVOLJNI Z: _________________________________________________________________________ 1 2 3 4 5 0 _________________________________________________________________________ A) VA[IM @IVLJENJEM NASPLOH? 3.4 5.6 42.4 37.1 11.5 0.1 B) VA[IM STANOVANJEM? 5.8 7.8 26.9 35.1 24.5 - C) FINAN^NIM POLO@AJEM VA[EGA GOSPODINJSTVA? 9.7 18.8 41.8 23.6 6.0 0.1 D) VA[IMI DRU@ABNIMI STIKI? 3.5 8.1 31.3 35.7 21.3 0.1 _________________________________________________________________________ J. DEMOGRAFIJA J1. KATEREGA LETA STE ROJENI? 1 - do 25 let 17.7 2 - 26 do 30 12.1 3 - 31 do 40 25.1 4 - 41 do 50 17.2 5 - 51 do 60 16.7 6 - 61 in ve~ 11.1 J2. SPOL 1 - mo{ki 46.4 792 SJM 90 2 - ‘enski 53.6 J3. KATERE NARODNOSTI STE? 01 - Albanec 0.2 02 - ^rnogorec 0.1 03 - Hrvat 3.4 04 - Italijan - 05 - Madàr 1.0 06 - Makedonec 0.3 07 - Musliman 1.5 08 - Slovenec 89.0 09 - Srb 2.7 10 - Jugoslovan 1.5 11 - druge narodnosti 0.2 J4. KAK[EN JE VA[ ZAKONSKI STAN? 1 - samski, nikoli nisem bil poro~en 19.9 2 - razvezan 3.2 3 - vdovec 5.0 4 - poro~en, izvenzakonska skupnost 72.0 J5. [TEVILO OSEB, KI Z NJIMI @IVITE V SKUPNEM GOPODINJSTVU ______________________________________________________________________________ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ______________________________________________________________________________ a) skupaj oseb - 6.0 16.5 24.9 31.5 10.8 6.0 2.3 1.4 0.6 b) od tega pred{olskih otrok 70.1 21.2 7.9 0.5 0.2 - - - - - c) od tega otrok v osnovni {oli 68.3 22.8 7.5 1.0 0.3 0.1 - - - - d) od tega u~encev v srednji {oli, {tudentov 75.0 20.0 4.8 0.2 - - - - - - e) od tega zaposlenih 14.6 22.7 47.1 11.0 3.8 0.5 0.3 - - - _____________________________________________________________________________ J6. VIR REDNIH DOHODKOV GOSPODINJSTVA (DRU@INE): 1 - izklju~no kmetijstvo 4.0 2 - kmetijstvo in nekmetijska dejavnost 18.5 3 - izklju~no nekmetijska dejavnost 77.4 J7. KAK[NA JE VA[A DELOVNA AKTIVNOST? ALI STE ZAPOSLENI, ALI NISTE ZAPOSLENI? 1 - zaposlen (v drùbenem sektorju, pri zasebniku) 63.7 2 - zasebnik (kmet, obrtnik ipd.) 7.3 3 - bil je zaposlen, sedaj je upokojenec 14.4 4 - bil je zaposlen, vendar sedaj je nezaposlen (i{~e delo) 1.6 5 - ni bil zaposlen in sedaj i{~e delo (nezaposlen) 0.8 6 - ni zaposlen, vendar ne i{~e dela (u~enec, {tudent, gospodinja) 12.2 SJM 90 793 (za zaposlene) J8. KAK[EN JE VA[ POLO@AJ NA DELOVNEM MESTU? 1 - ima vodilni poloàj na ravni podjetja, DO, TOZD, (profesionalni) funkcionar v DPO, DPS ipd. 2.4 2 - ima vodstveni poloàj na ravni delovne enote (vodja slùbe, sektorja oddelka, ipd.) 6.2 3 - neposredno vodi in nadzira delo izvr{ilnih delavcev (mojster, delovodja ipd.) 7.8 4 - je zaposlen, a nima vodilnega, vodstvenega poloàja (izvr{ilni delavec) 50.1 5 - ni zaposlen 33.5 J9. KAK[EN JE VA[ SEDANJI POKLIC OZ. KAK[EN JE BIL PRED UPOKOJITVIJO ALI PREDEN STE IZGUBILI ZAPOSLITEV IN KAK[NA JE VA[A PRIZNANA KVALIFIKACIJA? 01 - NK delavec 8.3 02 - PK, priu~en delavec 7.7 03 - KV delavec 23.0 04 - VKV delavec 6.5 05 - pomòni uslùbenec, uslùbenec z nìjo izobrazbo 2.6 06- uslùbenec s srednjo izobrazbo 23.9 07 - uslùbenec z vi{jo ali visoko izobrazbo 10.0 08 - samostojni obrtnik, delodajalec 1.2 09 - samostojni obrtnik brez tuje delovne sile 1.3 10 - svobodni poklic 0.4 11 - kmet 3.1 12 - kme~ka gospodinja, pomagajo~i druìnski ~lan v kmetijstvu 3.7 13 - u~enec, dijak, vajenec, {tudent 3.7 14 - gospodinja, ni v kmetijstvu 2.0 15 - drugo 0.5 16 - nikoli ni bil zaposlen, nima kvalifikacije 2.1 00 - b.o. 0.1 J10. NAVEDITE ZADNJO [OLO, KI STE JO KON^ALI, REDNO ALI IZREDNO: 1 - 4 razrede osnovne {ole ali manj 3.6 2 - nad 4 do 8 razredov osnovne {ole, 1 do 4 razreda nìje gimnazije 27.0 3 - nedokon~ana 2 ali 3 - letna strokovna {ola 4.0 4 - kon~ana 2 ali 3 - letna strokovna {ola, absolventi 3-letnega usmerjenega izobraèvanja 22.5 5 - nedokon~ana srednja {ola 3.4 6 - dokon~ana srednja {ola, absolventi 4-letnega usmerjenega izobraèvanja 26.5 7 - nedokon~ana vi{ja ali visoka {ola 3.0 8 - dokon~ana vi{ja {ola 5.6 9 - dokon~ana visoka {ola, fakulteta, akademija 4.3 J11. ALI STE VI ALI KDO OD VA[IH STAR[EV SODELOVALI V NOB? (~e da) KAKO? 1 - da, aktivno je sodeloval v borbenih formacijah NOB 20.6 2 - da, bil je aktivist, terenec, ilegalec 12.0 3 - materialno je pomagal gibanju 10.7 4 - ni sodeloval v NOB 54.4 5 - ne ‘eli odgovoriti 2.2 0 - b.o. 0.1 794 SJM 90 J12. ALI IMATE VI ALI VA[A DRU@INA: DA NE a) lastni{ko stanovanje 16.8 83.2 b) stanovanjsko hi{o 63.3 36.7 c) vikend 9.4 90.6 d) osebni avto 75.0 25.0 e) motorno kolo, moped 34.0 66.0 f) televizijski sprejemnik 94.2 5.8 g) glasbeni stolp 26.0 74.0 h) pralni stroj 96.7 3.3 i) pomivalni stroj 12.4 87.6 j) vrt 73.7 26.3 k) gradbeno parcelo 19.5 80.5 l) obdelovalno zemljo 37.2 62.8 J13. ALI STE DOMA (V GOSPODINJSTVU) OZ. NA DELOVNEM MESTU DOSEGLJIVI PO TELEFONU? 1 - da, doma 29.1 2 - da, na delovnem mestu 19.9 3 - da, oboje 25.2 4 - ne 25.8 0 - b.o. 0.1 (^e da) J14. V ZAHODNI EVROPI JE OBI^AJNO, DA RAZISKUJEJO JAVNOMNENJSKI IN[TITUTI STALI[^A LJUDI TUDI S POMO^JO TELEFONA. ^E BI VAM PO TELEFONU ZASTAVILI NEKAJ VPRA[ANJ O KAKEM POMEMBNEM DOGODKU, ALI BI BILI PRIPRAVLJENI ODGOVORITI? 1 - da, odgovoril bi 57.4 2 - ne bi odgovoril 15.2 3 - ne vem 27.4 (^e da) J15. ALI NAM LAHKO ZAUPATE SVOJO TELEFONSKO [TEVILKO: 1 - nima telefona 24.3 2 - ni pripravljen odgovarjati po telefonu 16.0 3 - je navedel {tevilko 54.3 0 - b.o. 5.4 VELIKOST NASELJA 1 - hi{a na samem, zaselek ali manj{a vas (oddaljena od po{te, {ole, trgovine) z do 500 prebivalcev 30.3 2 - vas, kraj (s {olo, po{to, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 21.6 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 9.9 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 8.5 5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 11.7 6 - kraj z nad 50.000 prebivalci (Ljubljana, Maribor) 17.5 0 - b.o. 0.7 TIP KRAJEVNE SKUPNOSTI SJM 90 795 1 - mestna 39.3 2 - primestna 18.2 3 - va{ka 42.3 0 - b.o. 0.2 ^AS TRAJANJA RAZGOVORA 1 - do 45 minut 1.2 2 - 45 minut do 1 ure 3.5 3 - 1 ura do 1,15 ure 12.0 4 - 1,15 do 1,30 ure 17.4 5 - 1,30 do 1,45 ure 24.1 6 - 1,45 do 2 ure 25.2 7 - ve~ kot 2 uri 15.7 0 - b.o. 1.0 796 SJM 90 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 797 PREGLED PONOVLJENIH VPRA[ANJ Pri~ujo~i pregled vsebuje ozna~bo vseh ponovitev vpra{anj v raziskavi Slovensko javno mnenje (SJM) v letih 1968 - 1990. V njem so navedena vsa vpra{anja (imena spremenljivk), ki so bila v tem obdobju kdaj ponovljena. ^e torej spremenljivke ni v pregledu to pomeni, da ni bila nikoli ponovljena. Pregled je organiziran v {tirih stolpcih: Stolpec 1 - letnica in ime raziskave Stolpec 2 - ime spremenljivke v vpra{alniku Stolpec 3 - oznaka ali gre za izhodi{~e ali ponovitev Stolpec 4 - navedba ostalih ponovitev oziroma napotilo na izhodi{~e 1.) Stolpec 1 - letnica in ime raziskave oznaka v pregledu: 1. SJM 68 (maj/junij) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 2. SJM 69 (maj/junij) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 3. SJM 70/71 (december) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 4. Stali{~a ob~anov o razvoju cestnega omrèja v sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70.1 5. SJM 72 (marec/april) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 6. SJM 73 (november/december) . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 7. SJM 75/76 (april) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 8. SJM 78 (april/maj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 9. SJM 80 (junij/julij) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 10. SJM 81/82 (januar/februar) . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 11. SJM 83 (maj/junij) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 12. SJM 84 (september/oktober) . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 13. SJM 86 (marec/april) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 14. SJM 87 (maj/junij) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 15. SJM 88 (april/maj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 16. SJM 88 - Stali{~a ustavnih spremembah (oktober 1988) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88.2 17. SJM 89 - Stali{~a o ustavnih dopolnilih (maj/junij) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 18. SJM 89 - MEDIA (raziskava mnoì~nih komunikacijskih sredstev na slovenskem) (september) . . . . . . . . . . . . . 89.2 19. SJM 90 (december 89/januar 90) . . . . . . . . . . . . . . . . 90 2) Stolpec 2 - ime spremenljivke v vpra{alniku 3) Stolpec 3 - oznaka ali gre za izhodi{~e ali ponovitev ^e je v tretjem stolpcu ~rka I gre za izhodi{~no mesto (leto, ko je bilo vpra{anje prvi~ zastavljeno), ~e pa je v stolpcu 3 ~rka P gre za ponovitev (leto, ko je bilo vpra{anje ponovno zastavljeno). V prvem primeru so v ~etrtem stolpcu navedene letnice in oznake kasnej{ih ponovitev, v drugem pa je navedena letnica in oznaka izhodi{~ne pojavitve. Ko presko~imo na to mesto dobimo potem tudi informacijo o vseh ostalih ponovitvah. 4) Stolpec 4 - navedba ostalih ponovitev oziroma napotilo na izhodi{~e V ~etrtem stolpcu je posamezna spremenljivka (vpra{anje) enozna~no prepoznavna tako, da je najprej naveden letnik vpra{alnika SJM, v katerem se pojavi in nato njeno ime v tem vpra{alniku (npr. - 88(A27) = vpra{alnik SJM88, spremenljivka z oznako A27) 798 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV Naj opomnimo, da pri~ujo~i pregled vsebuje le pregled ponovitev vpra{anj. Podatke o ponovitvah, kot tudi podatke o vsebinskih sklopih vpra{anj znotraj raziskave SJM, te dobijo vsi, ki jih potrebujejo na samem Centru. Vsebinski pregled vpra{anj je na voljo v publikaciji Pregled vsebin vpra{anj - ponavljanja vpra{anj ter njihovih mest v vpra{alnikih `Slovensko javno mnenje od SJM 68 naprej`. Navajamo nekaj primerov. Primer 1: Pri pregledovanju sumarnika SJM80 na primer naletimo nsa vpra{anje pod oznako 7.03 (Kako naj bi se v prihodnje razvijali odnosi med razvitimi in manj razvitimi republikami v Jugoslaviji). Zanima nas, ali je bilo to vpra{anje zastavljeno ve~krat in ~e da, v katerih letih je to bilo. Pogledamo v Pregled ponovitev pod oznakami tega vpra{anja - 80 v stolpcu 1 (letnica raziskave) ter 7.03 v stolpcu 2 (oznaka vpra{anja). V tretjem stolpcu vidimo oznakòP` kar nam pove, da je bilo vpra{anje v letu 80 ponovljeno. Da bi dobili vse ponovitve nas ~etrti stolpec napoti na izhodi{~no mesto 68(3.02). Ko v Pregledu najdemo to vpra{anje (oznaka 68 v stolpcu 1, oznaka 3.02 v stolpcu 2) vidimo v tretjem stolpcu oznako Ì` kar pomeni, da je bilo v tistem letu vpra{anje prvi~ zastavljeno. Zdaj lahko v ~etrtem stolpcu vidimo vse ponovitve tega vpra{anja v obdobju 68-90. Primer 2: Pri pregledovanju sumarnika SJM78 naletimo na vpra{anje pod oznako 2.02 (Katere so najpomembnej{e naloge Zveze komunistov v drùbi). Ponovno nas zanima, ali je bilo to vpra{anje zastavljeno ve~krat in v katerih letih je to bilo. Pogledamo v pregled ponovitev pod oznako tega vpra{anja - 78 v stolpcu 1 (letnica raziskave) ter 2.02 v stolpcu 2 (oznaka vpra{anja). V tretjem stolpcu vidimo oznako Ì` kar nam pove, da je bilo to vpra{anje v letu 78 prvi~ zastavljeno, zato lahko v ~etrtem stolpcu ugotovimo vse ponovitve v obdobju 68-90. Primer 3: Pri pregledovanju sumarnika SJM78 naletimo na vpra{anje 1.07 (Zakaj niste bili pripravljeni sprtejeti kandidature za delegata). Ko pogledamo v Pregled ponovitev vpra{anja pod oznakami 78 (letnica raziskave) ter 1.07 (oznaka vpra{anja) ne najdemo. To nam pove, da to vpra{anje ni bilo nikoli ponovljeno, pa~ pa je bilo zastavljeno le v letu 78 (kot npr. tudi vpra{anja 73(1.00), 86(A9) in druga. SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 799 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 68 1.02A I 72(3.04A) 84(A21A) 86(A13A) 88(A16A) 68 1.02B I 72(3.04B) 84(A21B) 86(A13B) 88(A16B) 68 1.02C I 72(3.04C) 84(A21C) 86(A13C) 88(A16C) 68 1.02D I 72(3.04D) 84(A21D) 86(A13D) 88(A16D) 68 1.02E I 72(3.04E) 84(A21E) 86(A13E) 88(A16E) 68 1.02F I 72(3.04F) 84(A21F) 86(A13F) 88(A16F) 68 1.02G I 72(3.04G) 84(A21G) 86(A13G) 88(A16G) 68 1.02H I 72(3.04H) 84(A21H) 86(A13H) 88(A16H) 68 2.06A I 70(2.01A) 78(3.14A) 83(A19A) 68 2.06B I 70(2.01B) 78(3.14B) 83(A19B) 68 2.06C I 70(2.01C) 78(3.14C) 83(A19C) 68 2.06D I 70(2.01D) 78(3.14D) 83(A19H) 68 2.06E I 70(2.01E) 78(3.14E) 83(A19D) 68 2.06F I 70(2.01F) 78(3.14F) 83(A19G) 68 2.06G I 70(2.01G) 78(3.14G) 83(A19F) 68 2.08 I 72(3.05) 78(3.22) 68 3.01A I 69(6.03A) 70(1.16A) 72(2.18A) 68 3.01B I 69(6.03B) 70(1.16B) 72(2.18B) 68 3.01C I 69(6.03C) 70(1.16C) 72(2.18C) 68 3.01D I 69(6.03D) 70(1.16D) 72(2.18D) 68 3.01E I 69(6.03E) 70(1.16E) 72(2.18E) 68 3.02 I 69(6.01) 70(2.02) 72(3.02) 75(1.17) 78(3.07) 80(7.03) 81(7.07) 83(E2) 84(E4) 86(E6) 87(A13) 88(A14) 88.1(A9) 89(E6) 90(B3) 68 3.04 I 72(4.05) 80(6.01) 83(E1) 86(E5) 87(A12) 68 3.05 I 88(C8) 88.1(C7) 68 3.11 I 70(2.09) 72(4.03) 68 3.12 I 70(2.09) 68 3.13 I 73(44) 92.3(3.26) 68 4.01A I 87(B20) 88(E1) 93.2(4.04) 68 4.01B I 69(2.13) 87(B20) 88(E2) 88.2(B4,B5) 89(F1) 90(C9) 68 4.02 I 69(2.11) 70(1.10) 72(2.05) 73(24) 75(5.01) 78(2.01) 80(4.02) 81(2.01) 83(D1) 84(B9) 86(C5) 87(B12) 88(E7) 88.1(E3) 89(D6) 90(C1) 68 4.08 I 69(1.01) 72(2.23) 78(1.08) 81(2.26) 68 5.01 I 69(7.01) 70(5.03) 72(6.01) 73(45) 75(2.04) 78(7.04) 80(7.11) 81(3.02) 83(F3) 84(E7) 86(K1) 87(F1) 88(F1) 89(F3) 90(F2) 68 5.02 I 75(2.03) 68 5.04A I 72(4.01A) 75(1.20A) 80(7.10A) 84(E5A) 88(I1A) 68 5.04B I 72(4.01B) 75(1.20B) 80(7.10B) 84(E5B) 88(I1B) 68 5.04C I 72(4.01C) 75(1.20C) 80(7.10C) 84(E5C) 88(I1C) 68 5.04D I 72(4.01D) 75(1.20D) 80(7.10D) 84(E5D) 88(I1D) 68 5.04E I 72(4.01E) 75(1.20E) 80(7.10E) 84(E5E) 88(I1E) 68 5.04F I 72(4.01F) 75(1.20F) 80(7.10F) 84(E5F) 88(I1F) 68 5.04G I 72(4.01G) 75(1.20G) 80(7.10G) 84(E5G) 88(I1G) 68 5.04H I 72(4.01H) 75(1.20H) 80(7.10H) 84(E5H) 88(I1H) 68 5.04I I 72(4.01I) 75(1.20I) 80(7.10I) 84(E5I) 88(I1I) 68 5.04J I 72(4.01J) 75(1.20J) 80(7.10J) 84(E5J) 88(I1J) 68 5.04K I 72(4.01K) 75(1.20K) 80(7.10K) 84(E5K) 88(I1K) 68 5.05 I 69(7.05) 72(6.05) 68 5.07 I 69(7.07) 70(5.05) 68 5.08 I 88(D7) 88.1(D5) 89(F7) 90(E4) 68 6.01A I 72(1.03A) 78(3.13A) 81(4.30A) 68 6.01B I 72(1.03C) 78(3.13C) 81(4.30C) 68 6.01C I 72(1.03G) 68 6.01D I 72(1.03D) 78(3.13D) 81(4.30D) 68 6.01E I 72(1.03J) 68 6.02A I 80(6.45A) 83(B9A) 68 6.02B I 80(6.45B) 83(B9B) 68 6.02C I 80(6.45C) 83(B9C) 68 6.02D I 80(6.45D) 83(B9D) 800 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 68 6.02E I 80(6.45E) 83(B9E) 68 6.02F I 80(6.45F) 83(B9F) 68 6.02G I 80(6.45G) 83(B9G) 68 6.02H I 80(6.45H) 83(B9H) 68 6.02I I 80(6.45I) 83(B9I) 68 6.02J I 80(6.45J) 83(B9J) 68 6.02K I 80(6.45K) 83(B9K) 68 6.02L I 80(6.45L) 83(B9L) 68 6.02M I 80(6.45M) 83(B9M) 68 6.02N I 80(6.45N) 83(B9N) 68 7.01 I 69(9.09) 70(8.02) 73(75) 84(H4) 89.2(B8) 92.4(2.06) 68 7.02 I 69(9.10) 70(8.02) 73(76) 75(8.09) 78(8.06) 86(J10) 88(J9) 89M(B14) 68 7.04 I 75(8.06) 80(10.09) 81(10.01) 83(L1) 86(J4) 89.2(C5) 68 7.05 I 69(9.05) 73(74) 84(H3) 86(J8) 88(J7) 89.2(A1) 68 7.06 I 69(9.01) 70(8.01) 72(7.01) 73(65A) 75(8.04) 78(8.02) 80(10.07) 81(10.03) 83(L2) 84(H1) 86(J1) 87(H1) 88(J1) 89.2(C1) 68 7.09 I 73(77) 75(8.01) 92.4(1.00) 68 8.01 I 69(8.02) 70(9.01) 72(5.09) 73(59) 75(7.01) 78(4.25) 80(9.01) 81(9.01) 83(J6) 84(G1) 86(H1) 87(G1) 88(G1) 89(G15) 89.2(E11) 90(G1) 90.2(F1) 68 8.03 I 73(57) 78(2.12) 81(5.37) 88(I9) 68 8.06 I 69(2.02,7.08)) 70(1.14) 73(21) 75(5.09) 78(2.05) 80(4.07) 81(2.05) 83(D5) 84(B30) 86(C13) 87(B21) 88(E16) 89.2(E12) 89(G17) 90(C13) 69 1.01 P ® 68(4.08) 69 1.04 I 78(1.05) 81(2.24) 69 2.02 P ® 68(8.06) 69 2.03 I 81(2.07) 86(C8) 90(C2) 69 2.05 I 80(4.04) 81(2.08) 86(C7) 69 2.06A I 72(2.12A) 73(34A) 78(2.08A) 80(4.06A) 69 2.06B I 72(2.12B) 73(34B) 78(2.08B) 80(4.06B) 69 2.06C I 72(2.12C) 73(34C) 78(2.08C) 80(4.06C) 69 2.06D I 72(2.12D) 73(34D) 78(2.08D) 80(4.06D) 69 2.06E I 72(2.12E) 73(34E) 78(2.08E) 80(4.06E) 69 2.06F I 72(2.12F) 73(34F) 78(2.08F) 80(4.06F) 69 2.06G I 72(2.12G) 73(34G) 78(2.08G) 80(4.06G) 69 2.06H I 72(2.12H) 73(34H) 78(2.08H) 80(4.06H) 69 2.08 I 78(2.10) 80(9.05) 81(2.09) 69 2.09 I 75/76(5.02) 84(B4) 69 2.10 I 75(5.03) 69 2.11 P ® 68(4.02) 69 2.13 P ® 68(4.01B) 69 3.02 I 80(6.16) 69 3.06 I 72(3.09) 80(6.17) 81(1.18) 84(A23) 86(A14) 87(A10) 69 3.06# I 72(3.10) 69 3.08 I 80(6.18) 81(1.19) 83(B10) 69 3.10 P ® 70(2.04) 69 3.11 I 78(3.27) 69 3.12 I 73(37) 75(1.22) 69 3.13 I 75(1.23) 69 3.15 I 78(3.26) 69 4.01 I 80(6.15) 86(F1) 69 4.02 I 86(F2) 69 4.03 I 80(6.12) 86(F3) 69 4.04 I 86(F5) 69 4.08 I 80(6.13) 86(F6) 69 4.09 I 80(6.11) 69 4.10 I 70.1(3.16) 80(5.04) 86(F7) 69 4.11 I 86(F8) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 801 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 69 4.12 I 78(5.02) 80(6.57) 86(F10) 69 4.13 I 86(F11) 69 4.15 I 86(F13) 69 5.01 I 72(3.03) 78(3.06) 80(6.09) 86(A17) 75(1.18) 81(1.17) 69 5.05 I 72(1.05) 75(1.12) 80(6.19) 81(1.20) 83(B4) 84(C10) 86(B4) 88(A8) 88.1(A4) 90(A9) 69 5.07 I 78(3.23) 80(6.26) 81(4.26) 83(B2) 84(C4) 86(B6) 69 5.09 I 72(1.04) 75(1.11) 80(6.14) 81(1.22) 83(B1) 84(C7) 86(B11) 88(A11) 88.1(A6) 69 5.10 I 72(2.21) 69 6.01 P ® 68(3.02) 69 6.02 I 72(4.04) 75(1.19) 80(7.02) 81(7.02) 87(E9) 69 6.03A P ® 68(3.01A) 69 6.03B P ® 68(3.01B) 69 6.03C P ® 68(3.01C) 69 6.03D P ® 68(3.01D) 69 6.03E P ® 68(3.01E) 69 6.03F I 70(1.16F) 72(2.18F) 69 6.03G I 70(1.16G) 72(2.18G) 69 7.01 P ® 68(5.01) 69 7.02 I 70(5.01) 72(6.02) 73(46) 75(2.05) 78(7.07) 80(7.12) 81(3.04,3.05) 83(F4) 84(E8) 86(K2) 87(F4) 88(D2) 88.1(D1) 90(F1) 69 7.03 I 73(56) 75(2.07) 78(7.09) 80(7.14) 81(3.08) 83(G2) 84(E10) 86(K6) 87(F7) 88(D5) 69 7.05 P ® 68(5.05) 69 7.06 I 70(5.08) 72(6.04) 69 7.07 P ® 68(5.07) 69 7.08 P ® 68(8.06) 69 8.01 I 83(J7) 88(G2) 90(G5) 69 8.02 P ® 68(8.01) 69 9.02A I 87(H11A) 69 9.02B I 87(H11B) 69 9.02C I 87(H11C) 69 9.02D I 87(H11D) 69 9.02E I 87(H11F) 69 9.02F I 87(H11H) 69 9.02G I 87(H11I) 69 9.02H I 87(H11J) 69 9.02I I 87(H11K) 69 9.02J I 87(H11L) 69 9.02M I 87(H11P) 69 9.02N I 87(H11M) 69 8.05 I 75(7.05) 80(9.02) 86(H3) 87(G2) 69 9.01 P ® 68(7.06) 69 9.05 P ® 68(7.05) 69 9.07 I 75(8.08) 78(8.03F) 81(10.04G) 86(J9) 88(J8) 89.2(A15) 69 9.09 P ® 68(7.01) 69 9.10 P ® 68(7.02) 69 10.2 I 81(5.05) 69 10.4 I 75(4.13) 90.2(B52) 69 10.5 I 72(5.07) 75(4.12) 69 10.6 P ® 70(1.01) 70 1.01 I 69(10.6) 73(9A) 81(1.03) 83(A2) 88(A2) 70 1.02 I 81(1.04) 83(A3) 84(A2) 86(A2) 88(A3) 70 1.03 I 73(9B) 81(1.05) 83(A4) 88(A4) 70 1.04 I 81(1.06) 83(A5) 84(A3) 86(A3) 88(A5) 70 1.05A I 72(2.01A) 70 1.05B I 72(2.01B) 802 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 70 1.05C I 72(2.01C) 70 1.09 I 72(2.02) 80(4.01) 81(1.01) 70 1.10 P ® 68(4.02) 70 1.12 I 80(6.51) 70 1.13 I 80(6.52) 70 1.14 P ® 68(8.06) 70 1.15 I 73(22) 75(6.04) 78(1.10) 80(4.17) 81(2.10) 83(D13) 84(B31) 86(C14) 87(B22) 88(E17) 70 1.16A P ® 68(3.01A) 70 1.16B P ® 68(3.01B) 70 1.16C P ® 68(3.01C) 70 1.16D P ® 68(3.01D) 70 1.16E P ® 68(3.01E) 70 1.16F P ® 69(6.03F) 70 1.16G P ® 69(6.03G) 70 1.17 I 80(5.06) 70 2.01A P ® 68(2.06A) 70 2.01B P ® 68(2.06B) 70 2.01C P ® 68(2.06C) 70 2.01D P ® 68(2.06D) 70 2.01E P ® 68(2.06E) 70 2.01F P ® 68(2.06F) 70 2.01G P ® 68(2.06G) 70 2.02 P ® 68(3.02) 70 2.03A I 75(1.10A) 80(1.02A) 81(1.15A) 83(A21A) 84(A14A) 86(A16A) 88(A10A) 88.1(A2A) 90(A23A) 70 2.03B I 72(3.01D) 75(1.10B) 80(1.02B) 81(1.15B) 83(A21B) 84(A14B) 86(A16B) 88(A10B) 88.1(A2B) 90(A23B) 70 2.03C I 72(3.01F) 75(1.10C) 80(1.02C) 81(1.15C) 83(A21C) 84(A14C) 86(A16C) 88(A10C) 88.1(A2C) 90(A23C) 70 2.03D I 72(3.01H) 75(1.10D) 80(1.02D) 81(1.15D) 83(A21D) 84(A14D) 86(A16D) 88(A10D) 88.1(A2D) 90(A23D) 70 2.03E I 75(1.10E) 80(1.02E) 81(1.15E) 83(A21E) 84(A14E) 86(A16E) 88(A10E) 88.1(A2E) 90(A23E) 70 2.03F I 75(1.10F) 80(1.02F) 81(1.15F) 83(A21F) 84(A14F )86(A16F) 88(A10F) 88.1(A2F) 90(A23F) 70 2.03G I 75(1.10G) 80(1.02G) 81(1.15G) 83(A21G) 84(A14G) 86(A16G) 88(A10G) 88.1(A2G) 90(A23G) 70 2.03H I 72(3.01G) 75(1.10H) 80(1.02H) 81(1.15H) 83(A21H) 84(A14H) 86(A16H) 70 2.04 I 75(1.14) 78(3.05) 80(6.60) 81(1.23) 87(A6) 69(3.10) 70 2.07 I 86(B22) 87(A7) 88(A12) 88.1(A7) 70 2.09 I 68(3.12) 70 2.13 I 72(4.06) 80(6.21) 70 3.01 I 73(23) 70 3.03 I 72(2.20) 78(1.24,1.15) 80(4.10) 70 3.05AA I 73(8AA) 75(5.06AA) 70 3.05AB I 73(8AC) 75(5.06AC) 70 3.05AC I 73(8AD) 75(5.06AD) 70 3.05AD I 73(8AE) 75(5.06AE) 70 3.05AE I 73(8AF) 75(5.06AF) 70 3.05AF I 73(8AG) 75(5.06AG) 70 3.05AG I 73(8AH) 75(5.06AH) 70 3.05AH I 73(8AI) 75(5.06AI) 70 3.05AI I 73(8AJ) 75(5.06AJ) 70 3.05AJ I 73(8AL) 75(5.06AL) 70 3.08 I 80(5.05) 81(5.20) 89.2(D2) 70 3.09 I 80(6.40) 81(4.03) 84(C4) 86(B3) 70 5.01 P ® 69(7.02) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 803 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 70 5.03 P ® 68(5.01) 70 5.05 P ® 69(7.07) 70 5.07 I 73(55) 75(2.06) 70 5.08 P ® 69(7.06) 70 6.01A I 86(GB) 70 6.01B I 86(G6C) 89.2(A43A) 70 6.01C I 86(G6E) 89.2(A43C) 70 6.01D I 86(G6F) 89.2(A43B) 70 6.01E I 86(G6G) 89.2(A43E) 70 6.01F I 86(G6H) 89.2(A43D) 70 6.01G I 86(G6I) 89.2(A43F) 70 6.01H I 86(G6J) 89.2(A43G) 70 6.01I I 86(G6K) 70 6.02 I 86(G5) 70 6.03A I 73(71A) 80(10.10B) 70 6.03B I 73(71A) 80(10.10B) 70 6.04A I 88(C7A) 88.1(C6A) 70 6.04B I 88(C7B) 88.1(C6B) 70 6.04C I 88(C7C) 88.1(C6C) 70 8.02 P ® 68(7.01,7.02) 70 9.02 I 80(9.07) 70 10.03 I 81(2.28) 87(J19) 90(E11) 70 10.04 I 87(J17) 70 10.05A I 81(6.01A) 87(I1A) 70 10.05B I 81(6.01B) 70 10.05C I 81(6.01C) 87(I1B) 70 10.05D I 81(6.01D) 87(I1C) 70 10.05E I 81(6.01E) 70 10.05F I 81(6.01F) 70 10.05G I 81(6.01G) 87(I1D) 70 10.05H I 81(6.01H) 70 10.05I I 81(6.01I) 87(I1E) 70 10.05J I 81(6.01J) 70 11.01 P ® 68(9.02) 70 11.02 P ® 68(9.03) 70 11.03 I 72(8.01) 70.1 2.01 I 80(8.09) 70.1 2.04 I 80(8.10) 70.1 2.19 I 72(3.14) 80(8.13) 83(A27) 88(A15) 70.1 4.12 I 73(62A) 70.1 6.01A I 81(6.04A) 90(G9A) 70.1 6.01B I 81(6.04B) 87(I12H) 90(G9B) 70.1 6.01C I 81(6.04C) 87(I12I) 90(G9C) 70.1 6.01D I 81(6.04D) 87(I12J) 90(G9D) 70.1 6.01E I 81(6.04E) 90(G9E) 70.1 6.01F I 81(6.04F) 87(I12K) 90(G9F) 70.1 6.01G I 81(6.04G) 87(I12L) 90(G9G) 70.1 6.01H I 81(6.04H) 87(I12M) 90(G9H) 70.1 6.01I I 81(6.04I) 87(I12N) 90(G9I) 70.1 7.01A I 73(6B) 80(10.06F) 70.1 7.01C I 73(6A) 80(10.06D) 70.1 7.01J I 73(6D) 70.1 7.02A I 75(5.07B) 70.1 7.02B I 75(5.07D) 70.1 7.02C I 75(5.07F) 70.1 7.02D I 75(5.07H) 70.1 7.02E I 75(5.07I) 72 1.02 I 73(25) 72 1.03A P ® 68(6.01A) 72 1.03B I 78(3.13B) 80(4.30B) 804 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 72 1.03C P ® 68(6.01B) 72 1.03D P ® 68(6.01D) 72 1.03E I 78(3.13E) 80(4.30E) 72 1.03F I 78(3.13F) 80(4.30F) 72 1.03G P ® 68(6.01C) 72 1.03J P ® 68(6.01E) 72 1.04 P ® 69(5.09) 72 1.05 P ® 69(5.05) 72 1.06A I 73(26A) 72 1.06B I 73(26B) 72 1.06C I 73(26C) 72 1.09 I 81(1.26) 72 1.12 I 80(4.19) 72 1.13 I 80(4.20) 72 2.01A P ® 70(1.05A) 72 2.01B P ® 70(1.05B) 72 2.01C P ® 70(1.05C) 72 2.02 P ® 70(1.09) 72 2.05 P ® 68(4.02) 72 2.06 I 84(B7) 72 2.07 I 84(B8) 72 2.08A I 75(5.04A) 72 2.08B I 75(5.04C) 72 2.08C I 75(5.04E) 72 2.08D I 75(5.04I) 72 2.08E I 75(5.04J) 72 2.08F I 75(5.04L) 72 2.08G I 75(5.04M) 72 2.08H I 75(5.04N) 72 2.08I I 75(5.04O) 72 2.08J I 75(5.04P) 72 2.09A I 75(5.05A) 72 2.09B I 75(5.05C) 72 2.09C I 75(5.05E) 72 2.09D I 75(5.05I) 72 2.09E I 75(5.05J) 72 2.09F I 75(5.05L) 72 2.09G I 75(5.05M) 72 2.09H I 75(5.05N) 72 2.09I I 75(5.05O) 72 2.09J I 75(5.05P) 72 2.11 I 78(2.09) 80(4.05) 81(2.06) 72 2.12A P ® 69(2.06A) 72 2.12B P ® 69(2.06B) 72 2.12C P ® 69(2.06C) 72 2.12D P ® 69(2.06D) 72 2.12E P ® 69(2.06E) 72 2.12F P ® 69(2.06F) 72 2.12G P ® 69(2.06G) 72 2.12H P ® 69(2.06H) 72 2.18A P ® 68(3.01A) 72 2.18B P ® 68(3.01B) 72 2.18C P ® 68(3.01C) 72 2.18D P ® 68(3.01D) 72 2.18E P ® 68(3.01E) 72 2.18F P ® 70(1.16F) 72 2.18G P ® 70(1.16G) 72 2.20 P ® 70(3.03) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 805 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 72 2.21 P ® 69(5.10) 72 2.23 P ® 68(4.08) 72 2.25 I 88(I4) 72 2.26 I 88(I5) 72 3.01A I 75(1.10I) 80(1.02I) 81(1.15I) 72 3.01C I 75(1.10J) 80(1.02J) 72 3.01D P ® 70(2.03B) 72 3.01E I 75(1.10K) 80(1.02K) 81(1.15K) 72 3.01F P ® 70(2.03C) 72 3.01G P ® 70(2.03H) 72 3.01H P ® 70(2.03D) 72 3.01I I 75(1.10L) 80(1.02L) 72 3.01J I 75(1.10M) 80(1.02M) 81(1.15M) 83(A21M) 84(A14M) 72 3.01K I 75(1.10N) 80(1.02N) 81(1.15N) 83(A21N) 84(A14N) 86(A16N) 72 3.02 P ® 68(3.02) 72 3.03 P ® 69(5.01) 72 3.04A P ® 68(1.02A) 72 3.04B P ® 68(1.02B) 72 3.04C P ® 68(1.02C) 72 3.04D P ® 68(1.02D) 72 3.04E P ® 68(1.02E) 72 3.04F P ® 68(1.02F) 72 3.04G P ® 68(1.02G) 72 3.04H P ® 68(1.02H) 72 3.05 P ® 68(2.08) 72 3.06 I 75(1.16) 80(6.28) 81(4.25) 72 3.09 P ® 69(3.06) 72 3.10 P ® 69(3.06) 72 3.12 I 75(3.01) 72 3.14 P ® 70.1(2.19) 72 4.01A P ® 68(5.04A) 72 4.01B P ® 68(5.04B) 72 4.01C P ® 68(5.04C) 72 4.01D P ® 68(5.04D) 72 4.01E P ® 68(5.04E) 72 4.01F P ® 68(5.04F) 72 4.01G P ® 68(5.04G) 72 4.01H P ® 68(5.04H) 72 4.01I P ® 68(5.04I) 72 4.01J P ® 68(5.04J) 72 4.01K P ® 68(5.04K) 72 4.01L I 75(1.20L) 80(7.10L) 84(E5L) 72 4.02 I 87(E3) 72 4.03 P ® 68(3.11) 72 4.04 P ® 69(6.02) 72 4.05 P ® 68(3.04) 72 4.06 P ® 70(2.13) 72 5.01A I 81(6.02A) 87(I1F) 72 5.01B I 81(6.02B) 87(I1G) 72 5.01C I 81(6.02C) 72 5.01D I 81(6.02D) 87(I1H) 72 5.01E I 81(6.02E) 87(I1I) 72 5.01F I 81(6.02F) 87(I1J) 72 5.01G I 81(6.02G) 72 5.01H I 81(6.02H) 84(C15A) 72 5.01I I 81(6.02I) 72 5.01J I 81(6.02J) 84(C15B) 87(I1K) 72 5.01K I 81(6.02K) 806 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 72 5.01L I 81(6.02L) 84(C15D) 87(I1L) 72 5.02 I 80(6.53) 72 5.03 I 80(6.54) 72 5.04 I 80(6.55) 72 5.07 P ® 69(10.5) 72 5.08 I 75(7.02) 84(G2) 88(G3) 72 5.09 P ® 68(8.01) 72 5.10M I 81(6.03A) 72 5.10N I 81(6.03B) 87(I1M) 72 5.10O I 81(6.03C) 84(C15C) 72 5.10P I 81(6.03D) 84(C15F) 87(I2A) 72 5.10R I 81(6.03E) 72 5.10S I 81(6.03F) 84(C15E) 87(I2B) 72 5.10T I 81(6.03G) 87(I2C) 72 5.10U I 81(6.03H) 84(C15G) 87(I2D) 72 5.10V I 81(6.03I) 84(C15H) 87(I2E) 72 5.10Z I 81(6.03J) 84(C15J) 87(I2F) 72 5.10X I 81(6.03K) 84(C15I) 87(I2G) 72 6.01 P ® 68(5.01) 72 6.02 P ® 68(7.02) 72 6.03 I 80(7.13) 81(3.07) 83(G1) 84(E9) 88(D4) 88.1(D3) 90(E1) 72 6.04 P ® 69(7.06) 72 6.05 P ® 68(5.05) 72 7.01 P ® 68(7.06) 72 7.04 I 73(65B) 72 8.01 P ® 70(11.03) 72 8.02 P ® 68(9.02) 72 8.03 P ® 68(9.03) 73 5A I 80(8.02A) 81(8.01A) 73 5B I 80(8.02B) 81(8.01B) 73 6A P ® 70.1(7.02C) 73 6B P ® 70.1(7.02A) 73 6D P ® 70.1(7.02J) 73 8AA P ® 70(3.05AA) 73 8AB I 75(5.06AB) 73 8AC P ® 70(3.05AB) 73 8AD P ® 70(3.05AC) 73 8AE P ® 70(3.05AD) 73 8AF P ® 70(3.05AE) 73 8AG P ® 70(3.05AF) 73 8AH P ® 70(3.05AG) 73 8AI P ® 70(3.05AH) 73 8AJ P ® 70(3.05AI) 73 8AK I 75(5.06AI) 73 8AL P ® 70(3.05AJ) 73 9A P ® 70(1.01) 73 9B P ® 70(1.03) 73 21 P ® 68(8.06) 73 22 P ® 70(1.15) 73 23 P ® 70(3.01) 73 24 P ® 68(4.02) 73 25 P ® 72(1.02) 73 26 P ® 72(1.06) 73 32 I 81(18A) 73 33 I 78(3.15) 73 34A P ® 69(2.06A) 73 34B P ® 69(2.06B) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 807 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 73 34C P ® 69(2.06C) 73 34D P ® 69(2.06D) 73 34E P ® 69(2.06E) 73 34F P ® 69(2.06F) 73 34G P ® 69(2.06G) 73 34H P ® 69(2.06H) 73 37 P ® 69(3.12) 73 40 I 80(6.24) 73 41 I 80(6.25) 73 44 P ® 68(3.13) 73 45 P ® 68(5.01) 73 46 P ® 69(7.02) 73 54 I 75(2.09) 88(C9) 88.1(C8) 73 55 P ® 70(5.07) 73 56 P ® 69(7.03) 73 57 P ® 68(8.03) 73 59 P ® 68(8.01) 73 60A I 80(8.01A) 81(8.09A) 86(F16A) 87(C16A) 90(H1A) 73 60B I 80(8.01B) 81(8.09B) 86(F16B) 87(C16B) 90(H1B) 73 60C I 80(8.01C) 81(8.09C) 86(F16C) 87(C16C) 90(H1C) 73 60D I 80(8.01D) 81(8.09D) 86(F16D) 87(C16D) 90(H1D) 73 60E I 80(8.01E) 81(8.09E) 86(F16E) 87(C16E) 90(H1E) 73 60F I 80(8.01F) 81(8.09F) 86(F16F) 87(C16F) 90(H1F) 73 60G I 80(8.01G) 81(8.09G) 86(F16G) 87(C16G) 90(H1G) 73 60H I 80(8.01H) 81(8.09H) 73 62 P ® 70.1(4.12) 73 63 P ® 75(3.03) 73 64 P ® 75(3.04) 73 65 P ® 68(7.06) 73 71A P ® 70(6.03A) 73 71B P ® 70(6.03A) 73 74 P ® 68(7.05) 73 75 P ® 68(7.01) 73 76 P ® 68(7.02) 73 77 P ® 68(7.09) 75 1.01 I 80(2.01) 75 1.02 I 80(2.02) 75 1.06 I 80(2.03) 75 1.07 I 80(2.04) 84(A25) 75 1.08 I 80(2.05) 75 1.10A P ® 70(2.03A) 75 1.10B P ® 70(2.03B) 75 1.10C P ® 70(2.03C) 75 1.10D P ® 70(2.03D) 75 1.10E P ® 70(2.03E) 75 1.10F P ® 70(2.03F) 75 1.10G P ® 70(2.03G) 75 1.10H P ® 70(2.03H) 75 1.10I P ® 72(3.01A) 75 1.10J P ® 72(3.01C) 75 1.10K P ® 72(3.01E) 75 1.10L P ® 72(3.01I) 75 1.10M P ® 72(3.01J) 75 1.10N P ® 72(3.01K) 75 1.11 P ® 69(5.09) 75 1.12 P ® 69(5.05) 75 1.13 I 78(3.04) 808 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 75 1.14 P ® 70(2.04) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 75 1.15 10 80(6.27) 81(4.24) 83(B3) 84(C9) 86(B9) 90(A11) 75 1.16 P ® 72(3.06) 75 1.17 P ® 68(3.02) 75 1.18 P ® 69(5.01) 75 1.19 P ® 69(6.02) 75 1.20A P ® 68(5.04A) 75 1.20B P ® 68(5.04B) 75 1.20C P ® 68(5.04C) 75 1.20D P ® 68(5.04D) 75 1.20E P ® 68(5.04E) 75 1.20F P ® 68(5.04F) 75 1.20G P ® 68(5.04G) 75 1.20H P ® 68(5.04H) 75 1.20I P ® 68(5.04I) 75 1.20J P ® 68(5.04J) 75 1.20K P ® 68(5.04K) 75 1.20L P ® 72(4.01L) 75 1.22 P ® 69(3.12) 75 1.23 P ® 69(3.13) 75 2.03 P ® 68(5.02) 75 2.04 P ® 68(5.01) 75 2.05 P ® 69(7.02) 75 2.06 P ® 70(5.07) 75 2.07 P ® 69(7.03) 75 2.09 P ® 3(54) 75 2.11 I 78(6.03) 88(C12) 88.1(C11) 75 3.01 P ® 72(3.12) 75 3.02A P ® 73(60A) 75 3.02B P ® 73(60B) 75 3.02C P ® 73(60C) 75 3.02D P ® 73(60D) 75 3.02E P ® 73(60E) 75 3.03 I 73(63) 80(5.01) 83(K1) 86(J13) 89.2(B22) 75 3.04 I 73(64) 80(5.03) 83(K2) 86(J14) 89.2(B23) 75 3.07 I 78(8.07) 81(5.30) 88(I10) 89.2(D12) 75 3.08 I 78(8.08) 81(5.32) 75 4.12 P ® 69(10.5) 75 4.13 P ® 69(10.4) 75 5.01 P ® 68(4.02) 75 5.02 P ® 69(2.09) 75 5.03 P ® 69(2.10) 75 5.04A P ® 72(2.08A) 75 5.04C P ® 72(2.08B) 75 5.04E P ® 72(2.08C) 75 5.04I P ® 72(2.08D) 75 5.04J P ® 72(2.08E) 75 5.04L P ® 72(2.08F) 75 5.04M P ® 72(2.08G) 75 5.04N P ® 72(2.08H) 75 5.04O P ® 72(2.08I) 75 5.04P P ® 72(2.08J) 75 5.05A P ® 72(2.09A) 75 5.05C P ® 72(2.09B) 75 5.05E P ® 72(2.09C) 75 5.05I P ® 72(2.09D) 75 5.05J P ® 72(2.09E) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 809 75 5.05L P ® 72(2.09F) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 75 5.05M P ® 72(2.09G) 75 5.05N P ® 72(2.09H) 75 5.05O P ® 72(2.09I) 75 5.05P P ® 72(2.09J) 75 5.06AA P ® 70(3.05AA) 75 5.06AB P ® 73(8AB) 75 5.06AC P ® 70(3.05AB) 75 5.06AD P ® 70(3.05AC) 75 5.06AE P ® 70(3.05AD) 75 5.06AF P ® 70(3.05AE) 75 5.06AG P ® 70(3.05AF) 75 5.06AH P ® 70(3.05AG) 75 5.06AI P ® 70(3.05AH) 75 5.06AJ P ® 70(3.05AI) 75 5.06AK P ® 73(8AK) 75 5.06AL P ® 70(3.05AJ) 75 5.07B P ® 70.1(7.02A) 75 5.07D P ® 70.1(7.02B) 75 5.07F P ® 70.1(7.02C) 75 5.07H P ® 70.1(7.02D) 75 5.07I P ® 70.1(7.02E) 75 5.09 P ® 68(8.06) 75 6.04 P ® 70(1.15) 75 6.05 I 78(1.15) 75 6.09 I 78(1.14) 80(4.12) 81(2.12) 83(D15) 75 6.10 I 78(1.19) 80(4.18) 81(2.14) 83(D16) 84(B32) 86(C15) 87(B23) 88(E18) 75 6.11 I 78(1.22) 75 6.15 I 78(1.21) 81(2.16) 83(D18) 75 7.01 P ® 68(8.01) 75 7.02 P ® 72(5.08) 75 7.03 I 80(9.02) 75 7.04 I 80(9.03) 75 7.05 P ® 69(8.05) 75 7.06 I 80(9.03) 75 7.07 I 90(G4) 75 8.01 P ® 68(7.09) 75 8.04 P ® 68(7.06) 75 8.05 I 84(H2) 86(J3) 88(J4) 89.2(C2) 75 8.06 P ® 68(7.04) 75 8.08 P ® 69(9.07) 75 8.09 P ® 68(7.02) 75 8.10 I 78(8.05) 80(10.09) 81(10.05) 89.2(B.16) 78 1.01 I 81(2.19) 78 1.02 I 81(2.20) 78 1.03 I 81(2.21) 78 1.04 I 81(2.22) 78 1.05 P ® 69(1.04) 78 1.06 I 81(2.25) 78 1.08 P ® 68(4.08) 78 1.09 I 81(2.27) 78 1.10 P ® 70(1.15) 78 1.13 I 80(4.11) 81(2.11) 83(D14) 78 1.14 P ® 75(6.09) 78 1.15 P ® 75(6.05) 78 1.17 P ® 75(9.10) 78 1.19 P ® 75(6.10) 810 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 78 1.20 I 81(2.15) 83(D17) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 78 1.21 P ® 75(6.15) 78 1.22 P ® 75(6.11) 78 1.24 P ® 70(3.03) 78 1.25 P ® 70(3.03) 78 2.01 P ® 68(4.02) 78 2.02 I 81(2.02) 84(B10) 78 2.04 I 81(2.03) 86(C4) 78 2.05 P ® 68(8.06) 78 2.08A P ® 69(2.06A) 78 2.08B P ® 69(2.06B) 78 2.08C P ® 69(2.06C) 78 2.08D P ® 69(2.06D) 78 2.08E P ® 69(2.06E) 78 2.08F P ® 69(2.06F) 78 2.08G P ® 69(2.06G) 78 2.08H P ® 69(2.06H) 78 2.08I I 80(4.06I) 78 2.09 P ® 72(2.11) 78 2.10 P ® 69(2.08) 78 2.12 P ® 68(8.03) 78 3.02A I 80(1.01A) 81(1.02A) 83(A1A) 84(A1A) 78 3.02B I 80(1.01B) 81(1.02B) 83(A1B) 84(A1B) 86(A1A) 87(A1A) 88(A1A) 90(A4A) 78 3.02C I 80(1.01C) 81(1.02C) 83(A1C) 84(A1C) 86(A1B) 87(A1B) 88(A1B) 90(A4B) 78 3.02D I 80(1.01D) 81(1.02D) 83(A1D) 84(A1D) 86(A1C) 87(A1C) 88(A1C) 78 3.02E 80(1.01E) 81(1.02E) 83(A1E) 84(A1E) 86(A1D) 87(A1D) 88(A1D) 90(A4D) 78 3.02F I 80(1.01F) 81(1.02F) 83(A1F) 84(A1F) 86(A1E) 87(A1E) 88(A1E) 90(A4E) 78 3.02G I 80(1.01G) 81(1.02G) 83(A1G) 84(A1G) 86(A1F) 87(A1F) 88(A1F)ð 90(A4F) 78 3.02H I 80(1.01H) 81(1.02H) 83(A1H) 84(A1H) 86(A1G) 87(A1G) 88(A1G) 90(A4G) 78 3.02I I 80(1.01I) 81(1.02I) 83(A1I) 84(A1I) 86(A1H) 87(A1H) 88(A1H) 90(A4H) 78 3.02J I 80(1.01J) 81(1.02J) 83(A1J) 84(A1J) 86(A1I) 87(A1I) 88(A1I) 90(A4I) 78 3.02K I 80(1.01K) 81(1.02K) 83(A1K) 84(A1K) 86(A1J) 87(A1J) 88(A1J) 90(A4J) 78 3.02L I 80(1.01L) 78 3.02M I 80(1.01M) 78 3.04 P ® 75(1.13) 78 3.05 P ® 70(2.04) 78 3.06 P ® 68(3.02) 78 3.07 P ® 69(5.01) 78 3.08.01 I 80(2.13.01) 81(1.16.1) 83(A20A) 84(A15A) 86(A15A) 78 3.08.02 I 80(2.13.02) 81(1.16.2) 83(A20B) 84(A15B) 86(A15B) 78 3.08.03 I 80(2.13.03) 81(1.16.3) 83(A20C) 84(A15C) 86(A15C) 78 3.08.04 I 80(2.13.04) 81(1.16.4) 83(A20D) 84(A15D) 86(A15D) 78 3.08.05 I 80(2.13.05) 81(1.16.5) 83(A20E) 84(A15E) 86(A15E) 78 3.08.06 I 80(2.13.06) 78 3.08.07 I 80(2.13.07) 81(1.16.6) 83(A20F) 78 3.08.08 I 80(2.13.08) 81(1.16.7) 83(A20G) 84(A15F) 86(A15F) 78 3.08.09 I 80(2.13.09) 81(1.16.8) 83(A20H) 84(A15G) 86(A15G) 78 3.08.10 I 80(2.13.10) 81(1.16.9) 83(A20I) 84(A15H) 86(A15H) 78 3.08.11 I 80(2.13.11) 78 3.10 I 84(C16) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 811 78 3.11 I 84(C17) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 78 3.12 I 84(C18) 78 3.13A P ® 68(6.01A) 78 3.13B P ® 72(1.03B) 78 3.13C P ® 68(6.01B) 78 3.13D P ® 68(6.01D) 78 3.13E P ® 72(1.03E) 78 3.13F P ® 72(1.03F) 78 3.13G I 81(4.30G) 78 3.13H I 81(4.30H) 78 3.13I I 81(4.30I) 78 3.13J I 81(4.30J) 78 3.13K I 81(4.30K) 78 3.14A P ® 68(2.06A) 78 3.14B P ® 68(2.06B) 78 3.14C P ® 68(2.06C) 78 3.14D P ® 68(2.06D) 78 3.14E P ® 68(2.06E) 78 3.14F P ® 68(2.06F) 78 3.14G P ® 68(2.06G) 78 3.14H I 83(A19E) 78 3.22 P ® 68(2.08) 78 3.23 P ® 69(5.07) 78 3.24 I 86(B10) 78 3.25 P ® 73(33) 78 3.26 P ® 69(3.15) 78 3.27 P ® 69(3.11) 78 4.01 I 80(6.34) 81(4.05) 78 4.03 I 83(I9) 84(F3) 88(H1) 78 4.04 I 83(I20) 84(F4) 88(H2) 78 4.05 I 88(H3) 78 4.06 I 88(H4) 78 4.07 I 88(H5) 78 4.09 I 84(F2) 88(H6) 78 4.10 I 88(H7) 78 4.12 I 83(I5) 88(H8) 78 4.13A I 88(H9A) 78 4.13B I 88(H9B) 78 4.13C I 88(H9C) 78 4.13D I 88(H9D) 78 4.14 I 83(I6) 88(H10) 92.4(4.05,6,7,8) 78 4.16 I 88(H11) 78 4.17 I 88(H12) 78 4.18 I 88(H13) 92.4(4.11) 78 4.22A I 88(H15A) 78 4.22B I 88(H15B) 78 4.22C I 88(H15C) 78 4.23 I 88(H16) 78 4.24A I 83(I14A) 88(H17A) 78 4.24B I 83(I14B) 88(H17B) 78 4.24C I 83(I14C) 88(H17C) 78 4.24D I 83(I14D) 88(H17D) 78 4.24E I 83(I14E) 88(H17E) 78 4.24F I 83(I14F) 88(H17F) 78 4.25 P ® 68(8.01) 78 4.28A I 88(H18A) 78 4.28B I 88(H18B) 78 4.28C I 88(H18C) 78 4.28D I 88(H18D) 812 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 78 4.28E I 88(H18E) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 78 5.01 P ® 70.1(8.01) 78 5.02 P ® 69(4.12) 78 5.03 P ® 70.1(8.02) 78 5.04 I 80(6.59) 86(F12) 78 5.07 P ® 84(I24) 78 6.03 P ® 75(2.11) 78 6.05A I 80(7.06A) 81(7.03A) 86(E2A) 88(C15B) 88.1(C15B) 88.2(B10B) 89(E2B) 90(B2A) 90.2(C1A) 78 6.05B I 80(7.06B) 81(7.03B) 86(E2B) 88(C15A) 88.1(C15A) 88.2(B10A) 89(E2A) 90(B2B) 78 6.06C I 80(7.07C) 81(7.04C) 90(B2C) 78 6.06D I 80(7.07D) 81(7.03D) 90(B2D) 78 6.07 I 80(6.05,6.06) 81(7.05,7.06) 78 7.01 I 88(I2) 78 7.02 I 88(I3) 78 7.04 P ® 68(5.01) 78 7.07 P ® 69(7.02) 78 7.09 P ® 69(7.03) 78 8.02 P ® 68(7.06) 78 8.04 P ® 68(7.02) 78 8.05 P ® 75(8.10) 78 8.07 P ® 75(3.07) 78 8.08 P ® 75(3.08) 80 1.01A P ® 78(3.02A) 80 1.01B P ® 78(3.02B) 80 1.01C P ® 78(3.02C) 80 1.01D P ® 78(3.02D) 80 1.01E P ® 78(3.02E) 80 1.01F P ® 78(3.02F) 80 1.01G P ® 78(3.02G) 80 1.01H P ® 78(3.02H) 80 1.01I P ® 78(3.02I) 80 1.01J P ® 78(3.02J) 80 1.01K P ® 78(3.02K) 80 1.01L P ® 78(3.02L) 80 1.01M P ® 78(3.02M) 80 1.02A P ® 70(2.03A) 80 1.02B P ® 70(2.03B) 80 1.02C P ® 70(2.03C) 80 1.02D P ® 70(2.03D) 80 1.02E P ® 70(2.03E) 80 1.02F P ® 70(2.03F) 80 1.02G P ® 70(2.03G) 80 1.02H P ® 70(2.03H) 80 1.02I P ® 72(3.01A) 80 1.02J P ® 72(3.01C) 80 1.02K P ® 72(3.01E) 80 1.02L P ® 72(3.01I) 80 1.02M P ® 72(3.01J) 80 1.02N P ® 72(3.01K) 80 1.03 I 81(1.09) 83(A24) 84(A20) 86(A18) 80 1.04 I 81(1.10) 83(A25) 80 2.01 P ® 75(1.01) 80 2.02 P ® 75(1.02) 80 2.03 P ® 75(1.06) 80 2.04 P ® 75(1.07) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 813 80 2.05 P ® 75(1.08) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 80 2.08 I 84(C5) 80 2.09 I 84(C6) 80 2.12A I 81(2.18B) 80 2.12C I 81(2.18D) 80 2.12D I 81(2.18C) 80 2.12E I 81(2.18A) 80 2.13.01 P ® 78(3.08.01) 80 2.13.02 P ® 78(3.08.02) 80 2.13.03 P ® 78(3.08.03) 80 2.13.04 P ® 78(3.08.04) 80 2.13.05 P ® 78(3.08.05) 80 2.13.06 P ® 78(3.08.06) 80 2.13.07 P ® 78(3.08.07) 80 2.13.08 P ® 78(3.08.08) 80 2.13.09 P ® 78(3.08.09) 80 2.13.10 P ® 78(3.08.10) 80 2.13.11 P ® 78(3.08.11) 80 4.01 P ® 70(1.09) 80 4.02 P ® 68(4.02) 80 4.03A I 81(2.04A) 80 4.03B I 81(2.04B) 80 4.04 P ® 69(2.05) 80 4.05 P ® 72(2.11) 80 4.06A P ® 69(2.06A) 80 4.06B P ® 69(2.06B) 80 4.06C P ® 69(2.06C) 80 4.06D P ® 69(2.06D) 80 4.06E P ® 69(2.06E) 80 4.06F P ® 69(2.06F) 80 4.06G P ® 69(2.06G) 80 4.06H P ® 69(2.06H) 80 4.06I P ® 78(2.08I) 80 4.07 P ® 68(8.06) 80 4.10 P ® 70(3.03) 80 4.11 P ® 78(1.13) 80 4.12 P ® 75(6.09) 80 4.15 I 81(1.27) 83(C.8) 80 4.16 I 81(2.13) 86(C25) 80 4.17 P ® 70(1.15) 80 4.18 P ® 75(6.10) 80 4.19 P ® 72(1.12) 80 4.20 P ® 72(1.13) 80 5.02 P ® 75(3.03) 80 5.03 P ® 75(3.04) 80 5.04 P ® 69(4.10) 80 5.05 P ® 70(3.08) 80 5.06 P ® 70(1.17) 80 6.01 P ® 68(3.04) 80 6.05 P ® 78(6.07) 80 6.06 P ® 78(6.07) 80 6.07 I 81(1.12) 80 6.09 P ® 69(5.01) 80 6.10 I 87(A11) 88(A13) 88.1(A8) 80 6.11 P ® 69(4.09) 80 6.12 P ® 69(4.03) 80 6.13 P ® 69(4.08) 814 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 80 6.14 P ® 69(5.09) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 80 6.15 P ® 69(4.01) 80 6.16 P ® 69(3.02) 80 6.17 P ® 69(3.06) 80 6.18 P ® 69(3.08) 80 6.19 P ® 69(5.05) 80 6.21 P ® 70(2.13) 80 6.24 P ® 73(40) 80 6.25 P ® 73(41) 80 6.26 P ® 69(5.07) 80 6.27 P ® 75(1.15) 80 6.28 P ® 72(3.06) 80 6.29 I 81(4.01) 83(B5) 86(B5) 90(A8) 80 6.30 I 88(A9) 88.1(A5) 80 6.32 I 87(A8) 80 6.33 I 87(A9) 80 6.34 P ® 78(4.01) 80 6.35.1 I 81(2.17.1) 84(B33A) 80 6.35.2 I 81(2.17.2) 84(B33B) 80 6.35.3 I 81(2.17.3) 84(B33C) 80 6.35.4 I 81(2.17.4) 84(B33D) 80 6.35.5 I 81(2.17.5) 84(B33E) 80 6.35.6 I 81(2.17.6) 84(B33F) 80 6.35.7 I 81(2.17.7) 84(B33G) 80 6.36 I 86(F9) 80 6.37 I 81(4.10) 80 6.38 I 87(J11) 80 6.39 I 81(4.10) 80 6.40 P ® 70(3.09) 80 6.41 I 81(4.04) 83(B6) 84(C1) 86(B1) 80 6.42 I 81(4.06) 80 6.43 I 81(4.17) 80 6.44A I 86(B13A) 80 6.44B I 86(B13B) 80 6.44C I 86(B13C) 80 6.44D I 86(B13D) 80 6.44E I 86(B13E) 80 6.44F I 86(B13F) 80 6.44G I 86(B13G) 80 6.44H I 86(B13H) 80 6.45A P ® 68(6.02A) 80 6.45B P ® 68(6.02B) 80 6.45C P ® 68(6.02C) 80 6.45D P ® 68(6.02D) 80 6.45E P ® 68(6.02E) 80 6.45F P ® 68(6.02F) 80 6.45G P ® 68(6.02G) 80 6.45H P ® 68(6.02H) 80 6.45I P ® 68(6.02I) 80 6.45J P ® 68(6.02J) 80 6.45K P ® 68(6.02K) 80 6.45L P ® 68(6.02L) 80 6.45M P ® 68(6.02M) 80 6.45N P ® 68(6.02N) 80 6.51 P ® 70(1.12) 80 6.52 P ® 70(1.13) 80 6.53 P ® 72(5.02) 80 6.54 P ® 72(5.03) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 815 80 6.55 P ® 72(5.04) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 80 6.56 P ® 70.1(8.01) 80 6.57 P ® 69(4.12) 80 6.58 P ® 70.1(8.02) 80 6.59 P ® 78(5.04) 80 6.60 P ® 70(2.04) 80 6.61 I 87(A4) 80 7.01A I 90(B1A) 80 7.01B I 90(B1B) 80 7.01C I 90(B1C) 80 7.02 P ® 69(6.02) 80 7.03 P ® 68(3.02) 80 7.04 I 81(7.09) 83(E7) 86(E8) 80 7.05 I 81(7.09) 83(E8) 86(E8) 80 7.06A P ® 78(6.05A) 80 7.06B P ® 78(6.05B) 80 7.07C P ® 78(6.06C) 80 7.07D P ® 78(6.06D) 80 7.08 I 81(7.01) 86(E1) 89(E1) 80 7.10A P ® 68(5.04A) 80 7.10B P ® 68(5.04B) 80 7.10C P ® 68(5.04C) 80 7.10D P ® 68(5.04D) 80 7.10E P ® 68(5.04E) 80 7.10F P ® 68(5.04F) 80 7.10G P ® 68(5.04G) 80 7.10H P ® 68(5.04H) 80 7.10I P ® 68(5.04I) 80 7.10J P ® 68(5.04J) 80 7.10K P ® 68(5.04K) 80 7.10L P ® 72(4.01L) 80 7.11 P ® 68(5.01) 80 7.12 P ® 69(7.02) 80 7.13 P ® 72(6.03) 80 7.14 P ® 69(7.03) 80 8.01A P ® 73(60A) 80 8.01B P ® 73(60B) 80 8.01C P ® 73(60C) 80 8.01D P ® 73(60D) 80 8.01E P ® 73(60E) 80 8.01F P ® 73(60F) 80 8.01G P ® 73(60G) 80 8.01H P ® 73(60H) 80 8.02A P ® 73(5A) 80 8.02B P ® 73(5B) 80 8.03 I 81(8.02) 80 8.04 I 81(8.03) 80 8.05 I 81(8.04) 80 8.06 I 81(8.05) 80 8.07 I 81(8.08) 84(D13) 87(C8) 80 8.08 I 84(D14) 80 8.09 P ® 70.1(2.01) 80 8.10 P ® 70.1(2.04) 80 8.13 P ® 70.1(2.19) 80 9.01 P ® 68(8.01) 80 9.02 I 86(H2) 80 9.03 P ® 69(8.05) 816 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 80 9.04 P ® 75(7.06) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 80 9.05 P ® 69(2.08) 80 9.06 I 81(9.06) 80 9.07 P ® 70(9.02) 80 10.04 I 86(B23) 80 10.06D P ® 70.1(7.01C) 80 10.06F P ® 70.1(7.01A) 80 10.07 P ® 68(7.06) 80 10.08 P ® 68(7.04) 80 10.09 P ® 75(8.10) 80 10.10A P ® 70(6.03A) 80 10.10B P ® 70(6.03B) 80 10.11 I 81(10.02) 86(J5) 81 1.01 P ® 70(1.09) 81 1.02A P ® 78(3.02A) 81 1.02B P ® 78(3.02B) 81 1.02C P ® 78(3.02C) 81 1.02D P ® 78(3.02D) 81 1.02E P ® 78(3.02E) 81 1.02F P ® 78(3.02F) 81 1.02G P ® 78(3.02G) 81 1.02H P ® 78(3.02H) 81 1.02I P ® 78(3.02I) 81 1.02J P ® 78(3.02J) 81 1.02K P ® 78(3.02K) 81 1.03 P ® 70(1.01) 81 1.04 P ® 70(1.02) 81 1.05 P ® 70(1.03) 81 1.06 P ® 70(1.04) 81 1.09 P ® 80(1.03) 81 1.10 P ® 80(1.04) 81 1.12 P ® 80(6.07) 81 1.15A P ® 70(2.03A) 81 1.15B P ® 70(2.03B) 81 1.15C P ® 70(2.03C) 81 1.15D P ® 70(2.03D) 81 1.15E P ® 70(2.03E) 81 1.15F P ® 70(2.03F) 81 1.15G P ® 70(2.03G) 81 1.15H P ® 70(2.03H) 81 1.15I P ® 72(3.01A) 81 1.15J I 83(A21J) 84(A14J) 86(A16J) 88(A10J) 88.1(A2J) 90(A23J) 81 1.15K P ® 72(3.01E) 81 1.15M P ® 72(3.01J) 81 1.15N P ® 72(3.01K) 81 1.16.01 P ® 78(3.08.01) 81 1.16.02 P ® 78(3.08.02) 81 1.16.03 P ® 78(3.08.03) 81 1.16.04 P ® 78(3.08.04) 81 1.16.05 P ® 78(3.08.05) 81 1.16.06 P ® 78(3.08.07) 81 1.16.07 P ® 78(3.08.08) 81 1.16.08 P ® 78(3.08.09) 81 1.16.09 P ® 78(3.08.10) 81 1.17 P ® 69(5.01) 81 1.18 P ® 69(3.06) 81 1.19 P ® 69(3.08) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 817 81 1.20 P ® 69(5.05) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 81 1.22 P ® 69(5.09) 81 1.23 P ® 70(2.04) 81 1.25 I 90(A12) 81 1.26 P ® 72(1.09) 81 1.27 P ® 72(1.09) 81 1.28 P ® 80(4.15) 81 2.01 P ® 68(4.02) 81 2.02 P ® 78(2.02) 81 2.03 P ® 78(2.04) 81 2.04A P ® 80(4.03A) 81 2.04B P ® 80(4.03B) 81 2.05 P ® 68(8.06) 81 2.06 P ® 72(2.11) 81 2.07 P ® 69(2.03) 81 2.08 P ® 68(2.05) 81 2.09 P ® 69(2.08) 81 2.10 P ® 70(1.15) 81 2.15 P ® 78(1.20) 81 2.16 P ® 75(6.15) 81 2.17.1 P ® 80(6.35.1) 81 2.17.2 P ® 80(6.35.2) 81 2.17.3 P ® 80(6.35.3) 81 2.17.4 P ® 80(6.35.4) 81 2.17.5 P ® 80(6.35.5) 81 2.17.6 P ® 80(6.35.6) 81 2.17.7 P ® 80(6.35.7) 81 2.11 P ® 78(1.13) 81 2.12 P ® 75(6.09) 81 2.13 P ® 80(4.16) 81 2.14 P ® 75(6.10) 81 2.18A P ® 80(2.12E) 81 2.18B P ® 80(2.12A) 81 2.18C P ® 80(2.12D) 81 2.18D P ® 80(2.12C) 81 2.19 P ® 78(1.01) 81 2.20 P ® 78(1.02) 81 2.21 P ® 78(1.03) 81 2.22 P ® 78(1.04) 81 2.24 P ® 69(1.04) 81 2.25 P ® 78(1.06) 81 2.26 P ® 68(4.08) 81 2.27 P ® 78(1.09) 81 2.28 P ® 70(10.03) 81 3.02 P ® 68(5.01) 81 3.04 P ® 69(7.02) 81 3.05 P ® 69(7.02) 81 3.07 P ® 72(6.03) 81 3.08 P ® 69(7.03) 81 3.10 I 83(G3) 81 3.14.1 I 88(D9A) 88.1(D7A) 90(E8A) 81 3.14.2 I 88(D9B) 88.1(D7B) 90(E8B) 81 3.14.3 I 88(D9C) 88.1(D7C) 90(E8C) 81 3.14.4 I 88(D9D) 88.1(D7D) 90(E8D) 81 3.14.5 I 88(D9E) 88.1(D7E) 90(E8E) 81 3.14.6 I 88(D9F) 88.1(D7F) 90(E8F) 81 3.14.7 I 88(D9G) 88.1(D7G) 90(E8G) 818 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 81 4.01 P ® 80(6.29) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 81 4.03 P ® 70(3.09) 81 4.04 P ® 80(6.41) 81 4.05 P ® 78(4.01) 81 4.06 P ® 80(6.42) 81 4.07 I 90(A17) 81 4.09 P ® 80(6.37) 81 4.10 P ® 80(6.39) 81 4.12A# I 83(B13B) 84(C14B) 81 4.12B I 83(B13C) 84(C14C) 81 4.12C I 83(B13D) 84(C14D) 81 4.12D I 83(B13E) 84(C14E) 81 4.12E I 83(B13F) 84(C14F) 81 4.12F I 83(B13A) 84(C14A) 81 4.12H I 83(B13G) 84(C14G) 81 4.12I I 83(B13H) 84(C14H) 81 4.12J I 83(B13I) 84(C14I) 81 4.12K I 83(B13J) 84(C14J) 81 4.12L I 83(B13K) 84(C14K) 81 4.13 I 90(A15) 81 4.15 P ® 75(9.10) 81 4.17 P ® 80(6.43) 81 4.23 I 84(C3) 86(B14) 81 4.24 P ® 75(1.15) 81 4.25 P ® 72(3.06) 81 4.26 P ® 69(5.07) 81 4.27 I 87(B7) 81 4.28 I 83(B12) 86(B8) 90(A10) 81 4.30A P ® 68(6.01A) 81 4.30B P ® 72(1.03B) 81 4.30C P ® 68(6.01B) 81 4.30D P ® 68(6.01D) 81 4.30E P ® 72(1.03E) 81 4.30F P ® 72(1.03F) 81 4.30G P ® 78(3.13G) 81 4.30H P ® 78(3.13H) 81 4.30I P ® 78(3.13I) 81 4.30J P ® 78(3.13J) 81 4.30K P ® 78(3.13K) 81 5.05 P ® 69(10.02) 81 5.20 P ® 70(3.08) 81 5.22 I 89.2(D25) 81 5.27 I 89.2(D1) 81 5.28 I 90(A3A,I15) 81 5.29 I 89.2(D11) 81 5.30 P ® 75(3.07) 81 5.31 I 89.2(D13) 81 5.32 P ® 75(3.08) 81 5.37 P ® 68(8.03) 81 6.01A P ® 70(10.05A) 81 6.01B P ® 70(10.05B) 81 6.01C P ® 70(10.05C) 81 6.01D P ® 70(10.05D) 81 6.01E P ® 70(10.05E) 81 6.01F P ® 70(10.05F) 81 6.01G P ® 70(10.05G) 81 6.01H P ® 70(10.05H) 81 6.01I P ® 70(10.05I) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 819 81 6.02A P ® 72(5.01A) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 81 6.02B P ® 72(5.01B) 81 6.02C P ® 72(5.01C) 81 6.02D P ® 72(5.01D) 81 6.02E P ® 72(5.01E) 81 6.02F P ® 72(5.01F) 81 6.02G P ® 72(5.01G) 81 6.02H P ® 72(5.01H) 81 6.02I P ® 72(5.01I) 81 6.02J P ® 72(5.01J) 81 6.02K P ® 72(5.01K) 81 6.02L P ® 72(5.01L) 81 6.03A P ® 72(5.10M) 81 6.03B P ® 72(5.10N) 81 6.03C P ® 72(5.10O) 81 6.03D P ® 72(5.10P) 81 6.03E P ® 72(5.10R) 81 6.03F P ® 72(5.10S) 81 6.03G P ® 72(5.10T) 81 6.03H P ® 72(5.10U) 81 6.03I P ® 72(5.10V) 81 6.03J P ® 72(5.10Z) 81 6.03K P ® 72(5.10X) 81 6.04A P ® 70.1(6.01A) 81 6.04B P ® 70.1(6.01B) 81 6.04C P ® 70.1(6.01C) 81 6.04D P ® 70.1(6.01D) 81 6.04E P ® 70.1(6.01E) 81 6.04F P ® 70.1(6.01F) 81 6.04G P ® 70.1(6.01G) 81 6.04H P ® 70.1(6.01H) 81 6.04I P ® 70.1(6.01I) 81 6.04J I 87(I2O) 90(G9J) 81 6.04K I 87(I2P) 90(G9K) 81 7.01 P ® 80(7.08) 81 7.02 P ® 69(6.02) 81 7.03A P ® 78(6.05A) 81 7.03B P ® 78(6.05B) 81 7.04C P ® 78(6.06C) 81 7.04D P ® 78(6.06D) 81 7.05 P ® 78(6.07) 81 7.06 P ® 78(6.07) 81 7.07 P ® 68(3.02) 81 7.08 I 83(E3) 87(A14) 81 7.09 P ® 80(7.04,7.05) 81 7.13A I 88(C27A) 88.1(C28A) 81 7.13B I 88(C27B) 88.1(C28B) 81 7.13D I 88(C27D) 88.1(C28D) 81 7.13H I 88(C27E) 88.1(C28E) 81 7.13J I 88(C27H) 88.1(C28H) 81 8.01A P ® 73(5A) 81 8.01B P ® 73(5B) 81 8.02 P ® 80(8.03) 81 8.03 P ® 80(8.04) 81 8.04 P ® 80(8.05) 81 8.05 P ® 80(8.06) 81 8.08 P ® 80(8.07) 820 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 81 8.09A P ® 73(60A) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 81 8.09B P ® 73(60B) 81 8.09C P ® 73(60C) 81 8.09D P ® 73(60D) 81 8.09E P ® 73(60E) 81 8.09F P ® 73(60F) 81 8.09G P ® 73(60G) 81 8.09H P ® 73(60H) 81 9.01 P ® 80(9.01) 81 9.02 P ® 75(7.03) 81 9.03 P ® 75(7.04) 81 9.04 I 88(G4) 88.1(G1) 81 9.05A I 68(8.02.1) 88(G5A) 88.1(G2A) 90(G7A) 81 9.05B I 68(8.02.2) 88(G5B) 88.1(G2B) 90(G7B) 81 9.05C I 68(8.02.6) 88(G5C) 88.1(G2C) 90(G7C) 81 9.05D I 68(8.02.5) 88(G5D) 88.1(G2D) 90(G7D) 81 9.06 P ® 80(9.06) 81 10.01 P ® 68(7.04) 81 10.02 P ® 80(10.11) 81 10.03 P ® 68(7.06) 81 10.04 P ® 78(8.03) 81 10.05 P ® 75(8.10) 83 A.1A P ® 78(3.02A) 83 A.1B P ® 78(3.02B) 83 A.1C P ® 78(3.02C) 83 A.1D P ® 78(3.02D) 83 A.1E P ® 78(3.02E) 83 A.1F P ® 78(3.02F) 83 A.1G P ® 78(3.02G) 83 A.1H P ® 78(3.02H) 83 A.1I P ® 78(3.02I) 83 A.1J P ® 78(3.02J) 83 A.1K P ® 78(3.02K) 83 A.2 P ® 70(1.01) 83 A.3 P ® 70(1.02) 83 A.4 P ® 70(1.03) 83 A.5 P ® 70(1.04) 83 A.7 I 86(A5) 83 A.11 I 84(A7) 86(A6) 83 A.12A I 84(A9A) 90(A6A) 83 A.12B I 84(A9B) 90(A6B) 83 A.12C I 84(A9C) 90(A6C) 83 A.12D I 84(A9D) 90(A6D) 83 A.12E I 84(A9F) 90(A6F) 83 A.12F I 84(A9G) 83 A.12G I 84(A9H) 83 A.12H I 84(A9I) 83 A.13 I 84(A10) 86(A7) 83 A.14 I 86(A8) 83 A.17 I 84(A4) 86(A4) 87(A5) 88(A6) 88.1(A1) 90(A5) 83 A.19A P ® 68(2.06A) 83 A.19B P ® 68(2.06B) 83 A.19C P ® 68(2.06C) 83 A.19D P ® 68(2.06E) 83 A.19E P ® 78(3.14H) 83 A.19F P ® 68(2.06G) 83 A.19G P ® 68(2.06F) 83 A.19H P ® 68(2.06D) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 821 83 A.20A P ® 78(3.08.01) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 83 A.20B P ® 78(3.08.02) 83 A.20C P ® 78(3.08.03) 83 A.20D P ® 78(3.08.04) 83 A.20E P ® 78(3.08.05) 83 A.20F P ® 78(3.08.07) 83 A.20G P ® 78(3.08.08) 83 A.20H P ® 78(3.08.09) 83 A.20I P ® 78(3.08.10) 83 A.21A P ® 70(2.03A) 83 A.21B P ® 70(2.03B) 83 A.21C P ® 70(2.03C) 83 A.21D P ® 70(2.03D) 83 A.21E P ® 70(2.03E) 83 A.21F P ® 70(2.03F) 83 A.21G P ® 70(2.03G) 83 A.21H P ® 70(2.03H) 83 A.21I I 84(A.14I) 86(A.16I) 83 A.21J P ® 81(1.15J) 83 A.21K I 84(A.14K) 83 A.21L I 84(A.14L) 86(A.16L) 88(A.10L) 88.1(A.2L) 90(A23L) 83 A.21M P ® 72(3.01J) 83 A.21N P ® 72(3.01K) 83 A.21O I 84(A.14O) 86(A.16O) 83 A.21P I 84(A.14P) 86(A.16R) 83 A.21R I 84(A.14R) 83 A.24 P ® 80(1.03) 83 A.25 P ® 80(1.04) 83 A.27 P ® 70.1(2.19) 83 B.1 P ® 69(5.09) 83 B.2 P ® 69(5.07) 83 B.3 P ® 75(1.15) 83 B.4 P ® 69(5.05) 83 B.5 P ® 80(6.29) 83 B.6 P ® 80(6.41) 83 B.9A P ® 68(6.02A) 83 B.9B P ® 68(6.02B) 83 B.9C P ® 68(6.02C) 83 B.9D P ® 68(6.02D) 83 B.9E P ® 68(6.02E) 83 B.9F P ® 68(6.02F) 83 B.9G P ® 68(6.02G) 83 B.9H P ® 68(6.02H) 83 B.9I P ® 68(6.02I) 83 B.9J P ® 68(6.02J) 83 B.9K P ® 68(6.02K) 83 B.9L P ® 68(6.02L) 83 B.9M P ® 68(6.02M) 83 B.9N P ® 68(6.02N) 83 B.10 P ® 81(1.19) 83 B.12 P ® 81(4.28) 83 B.13A P ® 81(4.12F) 83 B.13B P ® 81(4.12A) 83 B.13C P ® 81(4.12B) 83 B.13D P ® 81(4.12C) 83 B.13E P ® 81(4.12D) 83 B.13F P ® 81(4.12E) 822 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 83 B.13G P ® 81(4.12H) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 83 B.13H P ® 81(4.12I) 83 B.13I P ® 81(4.12J) 83 B.13J P ® 81(4.12K) 83 B.13K P ® 81(4.12L) 83 C.4 I 86(C26) 83 C.5 I 86(C27) 83 C.8 P ® 80(4.15) 83 C.10 I 86(B16) 83 C.11 I 86(B17) 83 C.12 I 86(B18) 83 D.1 P ® 68(4.02) 83 D.2 I 84(B20) 86(C1) 90(C6) 83 D.3 I 84(B18) 86(C2) 83 D.4 I 84(B19) 88(E3) 88.1(E1) 83 D.5 P ® 68(8.06) 83 D.6 I 86(C9) 87(B14) 88(E11) 88.1(E10) 83 D.7 I 86(C10) 87(B15) 88(E12) 88.1(E11) 83 D.8 I 86(C11) 83 D.9 I 86(C16) 83 D.12A I 84(B29A) 83 D.12B I 84(B29B) 83 D.12C I 84(B29C) 83 D.12D I 84(B29D) 83 D.12E I 84(B29E) 83 D.12F I 84(B29F) 83 D.13 P ® 70(1.15) 83 D.14 P ® 78(1.13) 83 D.15 P ® 75(6.09) 83 D.16 P ® 75(6.10) 83 D.17 P ® 78(1.20) 83 D.18 P ® 75(6.15) 83 D.19 I 87(B16) 90(C4) 83 E.1 P ® 68(3.04) 83 E.2 P ® 68(3.02) 83 E.3 P ® 81(7.08) 83 E.4 I 84(E1) 83 E.5 I 84(E3) 86(E3) 88(C16) 88.1(C16) 89(E3) 83 E.6A P ® 78(6.06C) 83 E.6B P ® 78(6.06D) 83 E.7 P ® 80(7.04) 83 E.8 P ® 80(7.04) 83 E.9 I 86(E9) 83 E.10 I 86(E10) 88(C14) 88.1(C14) 83 F.3 P ® 68(5.01) 83 F.4 P ® 69(7.02) 83 G.1 P ® 72(6.03) 83 G.2 P ® 69(7.03) 83 G.3 P ® 81(3.10) 83 G.4 I 84(E11) 83 G.6A I 86(K10A) 90(E9A) 83 G.6B I 86(K10B) 90(E9B) 83 G.6C I 86(K10C) 90(E9C) 83 G.6D I 86(K10D) 90(E9D) 83 G.6E I 86(K10E) 90(E9E) 83 G.6F I 86(K10F) 90(E9F) 83 G.6G I 86(K10G) 90(E9G) 83 G.6H I 86(K10H) 90(E9H) 83 G.6I I 86(K10I) 90(E9I) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 823 83 G.6J I 86(K10J) 90(E9J) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 83 G.6K I 86(K10K) 90(E9K) 83 G.6L I 86(K10L) 90(E9L) 83 H.7 I 86(G4) 83 H.8 I 86(G2) 83 H.11A I 86(G3A) 83 H.11B I 86(G3B) 83 H.11C I 86(G3C) 83 H.11D I 86(G3D) 83 H.11E I 86(G3E) 83 H.11F I 86(G3F) 83 I.5 P ® 78(4.12) 83 I.6 P ® 78(4.14) 83 I.9 P ® 78(4.03) 83 I.10 P ® 78(4.04) 83 I.12 I 84(F28) 83 I.14A P ® 78(4.24A) 83 I.14B P ® 78(4.24B) 83 I.14C P ® 78(4.24C) 83 I.14D P ® 78(4.24D) 83 I.14E P ® 78(4.24E) 83 I.14F P ® 78(4.24F) 83 J.1 I 88(G7) 83 J.4 I 84(G4) 86(H8) 87(G10) 90(G6) 83 J.5 I 88(G6) 83 J.6 P ® 68(8.01) 83 J.7 P ® 69(8.01) 83 K.1 P ® 75(3.03) 83 K.2 P ® 75(3.04) 83 L.1 P ® 68(7.04) 83 L.2 P ® 68(7.06) 84 A1A P ® 78(3.02A) 84 A1B P ® 78(3.02B) 84 A1C P ® 78(3.02C) 84 A1D P ® 78(3.02D) 84 A1E P ® 78(3.02E) 84 A1F P ® 78(3.02F) 84 A1G P ® 78(3.02G) 84 A1H P ® 78(3.02H) 84 A1I P ® 78(3.02I) 84 A1J P ® 78(3.02J) 84 A1K P ® 78(3.02K) 84 A2 P ® 70(1.02) 84 A3 P ® 70(1.04) 84 A4 P ® 83(A.17) 84 A5 I 87(A3) 88(A7) 88.2(B1) 89(A8) 90(A1) 84 A7 P ® 83(A.11) 84 A8A I 87(A2A) 84 A8B I 87(A2B) 84 A8C I 87(A2C) 84 A8D I 87(A2D) 84 A8E I 87(A2E) 84 A8F I 87(A2F) 84 A8G I 87(A2G) 84 A8H I 87(A2H) 84 A9A P ® 83(A.12A) 84 A9B P ® 83(A.12B) 84 A9C P ® 83(A.12C) 824 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 84 A9D P ® 83(A.12D) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 84 A9E I 90(A6E) 84 A9F P ® 83(A.12E) 84 A9G P ® 83(A.12F) 84 A9H P ® 83(A.12G) 84 A9I P ® 83(A.12H) 84 A10 P ® 83(A.13) 84 A14A P ® 70(2.03A) 84 A14B P ® 70(2.03B) 84 A14C P ® 70(2.03C) 84 A14D P ® 70(2.03D) 84 A14E P ® 70(2.03E) 84 A14F P ® 70(2.03F) 84 A14G P ® 70(2.03G) 84 A14H P ® 70(2.03H) 84 A14I P ® 83(A.21I) 84 A14J P ® 81(1.15J) 84 A14K P ® 83(A.21K) 84 A14L P ® 83(A.21L) 84 A14M P ® 72(3.01J) 84 A14N P ® 72(3.01K) 84 A14O P ® 83(A.21O) 84 A14P P ® 83(A.21P) 84 A14R P ® 83(A.21R) 84 A14S I 86(A16R) 88(A10P) 88.1(A2P) 90(A23P) 84 A14T I 86(A16S) 88(A10R) 88.1(A2R) 90(A23R) 84 A15A P ® 78(3.08.01) 84 A15B P ® 78(3.08.02) 84 A15C P ® 78(3.08.03) 84 A15D P ® 78(3.08.04) 84 A15E P ® 78(3.08.05) 84 A15F P ® 78(3.08.08) 84 A15G P ® 78(3.08.09) 84 A15H P ® 78(3.08.10) 84 A18 I 90(A25) 84 A20 P ® 80(1.03) 84 A21A P ® 68(1.02A) 84 A21B P ® 68(1.02B) 84 A21C P ® 68(1.02C) 84 A21D P ® 68(1.02D) 84 A21E P ® 68(1.02E) 84 A21F P ® 68(1.02F) 84 A21G P ® 68(1.02G) 84 A21H P ® 68(1.02H) 84 A23 P ® 69(3.06) 84 A25 P ® 75(1.07) 84 A34A I 87(C12A) 84 A34B I 87(C12A) 84 A34C I 87(C12A) 84 A34D I 87(C12A) 84 A34E I 87(C12A) 84 A34F I 87(C12A) 84 A34G I 87(C12A) 84 A34H I 87(C12A) 84 A34I I 87(C12A) 84 A34J I 87(C12A) 84 A34K I 87(C12A) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 825 84 A34L I 87(C12A) 84 B1 I 86(C6) 87(B13) 88(E6) 88.1(E4) 89(D9) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 84 B4 P ® 69(2.09) 84 B7 P ® 72(2.06) 84 B8 P ® 72(2.07) 84 B9 P ® 68(4.02) 84 B10 P ® 78(2.02) 84 B13 I 87(B17) 88(E14) 88.1(E13) 90(C3) 84 B16 I 86(C29) 87(B26) 88(B15) 88.1(B14) 84 B18 P ® 83(D.3) 84 B19 P ® 83(D.4) 84 B20 P ® 83(D.2) 84 B21 P ® 83(D.23) 84 B24 I 87(B8) 84 B25 I 87(B8) 84 B28 I 87(B11) 89(A12) 90(F3) 84 B29A P ® 83(D.12A) 84 B29B P ® 83(D.12B) 84 B29 P ® 83(D.12C) 84 B29D P ® 83(D.12D) 84 B29E P ® 83(D.12E) 84 B29F P ® 83(D.12F) 84 B30 P ® 68(8.06) 84 B31 P ® 70(1.15) 84 B32 P ® 75(6.10) 84 B33A P ® 80(6.35.1) 84 B33B P ® 80(6.35.2) 84 B33C P ® 80(6.35.3) 84 B33D P ® 80(6.35.4) 84 B33E P ® 80(6.35.5) 84 B33F P ® 80(6.35.6) 84 B33G P ® 80(6.35.7) 84 C1 P ® 80(6.41) 84 C2 I 86(B2) 84 C3 P ® 81(4.23) 84 C4 P ® 70(3.09) 84 C5 P ® 80(2.08) 84 C6 P ® 80(2.09) 84 C7 P ® 69(5.09) 84 C8 P ® 69(5.07) 84 C9 P ® 75(1.15) 84 C10 P ® 69(5.05) 84 C14A P ® 81(4.12F) 84 C14B P ® 81(4.12A) 84 C14C P ® 81(4.12B) 84 C14D P ® 81(4.12C) 84 C14E P ® 81(4.12D) 84 C14F P ® 81(4.12E) 84 C14G P ® 81(4.12H) 84 C14H P ® 81(4.12I) 84 C14I P ® 81(4.12J) 84 C14J P ® 81(4.12K) 84 C14K P ® 81(4.12L) 84 C15A P ® 72(5.01H) 84 C15B P ® 72(5.01J) 84 C15C P ® 72(5.10O) 84 C15D P ® 72(5.01L) 826 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 84 C15E P ® 72(5.10S) 84 C15F P ® 72(5.10P) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 84 C15G P ® 72(5.10U) 84 C15H P ® 72(5.10V) 84 C15I P ® 72(5.10X) 84 C15J P ® 72(5.10Z) 84 C16 P ® 78(3.10) 84 C17 P ® 78(3.11) 84 C18 P ® 78(3.12) 84 D1 P ® 84(I24) 84 D13 P ® 80(8.07) 84 D14 P ® 80(8.08) 84 E1 P ® 83(E.4) 84 E3 P ® 83(E.5) 84 E4 P ® 68(3.02) 84 E5A P ® 68(5.04A) 84 E5B P ® 68(5.04B) 84 E5C P ® 68(5.04C) 84 E5D P ® 68(5.04D) 84 E5E P ® 68(5.04E) 84 E5F P ® 68(5.04F) 84 E5G P ® 68(5.04G) 84 E5H P ® 68(5.04H) 84 E5I P ® 68(5.04I) 84 E5J P ® 68(5.04J) 84 E5K P ® 68(5.04K) 84 E5L P ® 72(4.01L) 84 E7 P ® 68(5.01) 84 E8 P ® 69(7.02) 84 E9 P ® 72(6.03) 84 E10 P ® 69(7.03) 84 E11 P ® 83(G.4) 84 F2 P ® 78(4.09) 84 F3 P ® 78(4.03) 84 F4 P ® 78(4.04) 84 F28 P ® 83(I.12) 84 G1 P ® 68(8.01) 84 G2 P ® 72(5.08) 84 G3 I 87(G9) 84 G4 P ® 83(J.4) 84 H1 P ® 68(7.06) 84 H2 P ® 75(8.05) 84 H3 P ® 68(7.05) 84 H4 P ® 68(7.01) 84 H5 I 86(J11) 86 A1A P ® 78(3.02B) 86 A1B P ® 78(3.02C) 86 A1C P ® 78(3.02D) 86 A1D P ® 78(3.02E) 86 A1E P ® 78(3.02F) 86 A1F P ® 78(3.02G) 86 A1G P ® 78(3.02H) 86 A1H P ® 78(3.02I) 86 A1I P ® 78(3.02J) 86 A1J P ® 78(3.02K) 86 A2 P ® 70(1.02) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 827 86 A3 P ® 70(1.04) 86 A4 P ® 83(A.17) 86 A5 P ® 83(A.7) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 86 A6 P ® 83(A.11) 86 A7 P ® 83(A.13) 86 A8 P ® 83(A.14) 86 A13A P ® 68(1.02A) 86 A13B P ® 68(1.02B) 86 A13C P ® 68(1.02C) 86 A13D P ® 68(1.02D) 86 A13E P ® 68(1.02E) 86 A13F P ® 68(1.02F) 86 A13G P ® 68(1.02G) 86 A13H P ® 68(1.02H) 86 A14 P ® 69(3.06) 86 A15A P ® 78(3.08.01) 86 A15B P ® 78(3.08.02) 86 A15C P ® 78(3.08.03) 86 A15D P ® 78(3.08.04) 86 A15E P ® 78(3.08.05) 86 A15F P ® 78(3.08.08) 86 A15G P ® 78(3.08.09) 86 A15H P ® 78(3.08.10) 86 A16A P ® 70(2.03A) 86 A16B P ® 70(2.03B) 86 A16C P ® 70(2.03C) 86 A16D P ® 70(2.03D) 86 A16E P ® 70(2.03E) 86 A16F P ® 70(2.03F) 86 A16G P ® 70(2.03G) 86 A16H P ® 70(2.03H) 86 A16I P ® 83(A.21I) 86 A16J P ® 81(1.15J) 86 A16K I 88(A10K) 88.1(A2K) 90(A23K) 86 A16L P ® 83(A.21L) 86 A16M I 88(A10M) 88.1(A2M) 90(A23M) 86 A16N P ® 72(3.01K) 86 A16O P ® 83(A.21O) 86 A16P P ® 83(A.21R) 86 A16R P ® 84(A14S) 86 A16S P ® 84(A14T) 86 A17 P ® 69(5.01) 86 A18 P ® 80(1.03) 86 B1 P ® 80(6.41) 86 B2 P ® 84(C2) 86 B3 P ® 70(3.09) 86 B4 P ® 69(5.05) 86 B5 P ® 80(6.29) 86 B6 P ® 69(5.07) 86 B7 P ® 81(4.27) 86 B8 P ® 81(4.28) 86 B9 P ® 75(1.15) 86 B10 P ® 78(3.24) 86 B11 P ® 69(5.09) 86 B13A P ® 80(6.44A) 86 B13B P ® 80(6.44B) 828 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 86 B13C P ® 80(6.44C) 86 B13D P ® 80(6.44D) 86 B13E P ® 80(6.44E) 86 B13F P ® 80(6.44F) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 86 B13G P ® 80(6.44G) 86 B13H P ® 80(6.44H) 86 B14 P ® 81(4.23) 86 B15 P ® 83(C.9) 86 B16 P ® 83(C.10) 86 B17 P ® 83(C.11) 86 B18 P ® 83(C.12) 86 B22 P ® 72(2.07) 86 B23 P ® 80(10.04) 86 C1 P ® 83(D.2) 86 C2 P ® 83(D.3) 86 C3A I 88(E5D) 88.1(E8D) 89(D10D) 86 C3B I 88(E5C) 88.1(E8C) 89(D10C) 86 C3C I 88(E5B) 88.1(E8B) 89(D10B) 86 C3D I 88(E5A) 88.1(E8A) 89(D10A) 86 C4 P ® 78(2.04) 86 C5 P ® 68(4.02) 86 C6 P ® 84(B1) 86 C7 P ® 69(2.05) 86 C8 P ® 69(2.03) 86 C9 P ® 83(D.6) 86 C10 P ® 83(D.7) 86 C11 P ® 83(D.8) 86 C13 P ® 68(8.06) 86 C14 P ® 70(1.15) 86 C15 P ® 75(6.10) 86 C16 P ® 83(D.9) 86 C17 I 90(I8) 86 C18 I 90(I8) 86 C23 P ® 83(D.23) 86 C25 P ® 80(4.16) 86 C26 P ® 83(C.4) 86 C27 P ® 83(C.5) 86 C29 P ® 84(B16) 86 D1 I 87(J1) 86 D2 I 87(J2) 86 D3 I 87(J2) 86 D5 I 88(I6) 86 D6 I 88(I7) 86 D7 I 88(I8) 86 E1 P ® 80(7.08) 86 E2A P ® 78(6.05A) 86 E2B P ® 78(6.05B) 86 E3 P ® 83(E.5) 86 E5 P ® 68(3.04) 86 E6 P ® 68(3.02) 86 E7A P ® 78(6.06C) 86 E7B P ® 78(6.06D) 86 E8 P ® 80(7.04,7.05) 86 E9 P ® 83(E.9) 86 E10 P ® 83(E.10) 86 F1 P ® 69(4.01) 86 F2 P ® 69(4.02) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 829 86 F3 P ® 69(4.03) 86 F5 P ® 69(4.04) 86 F6 P ® 69(4.08) 86 F7 P ® 69(4.10) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 86 F8 P ® 69(4.11) 86 F9 P ® 80(6.36) 86 F10 P ® 69(4.12) 86 F11 P ® 69(4.13) 86 F12 P ® 78(5.04) 86 F13 P ® 69(4.15) 86 F16A P ® 73(60A) 86 F16B P ® 73(60B) 86 F16C P ® 73(60C) 86 F16D P ® 73(60D) 86 F16E P ® 73(60E) 86 F16F P ® 73(60F) 86 F16G P ® 73(60G) 86 F16H I 87(C16H) 90(H1H) 86 F16I I 87(C16I) 90(H1I) 86 F17A I 87(C15A) 90(H2A) 86 F17B I 87(C15B) 90(H2B) 86 F17C I 87(C15C) 90(H2C) 86 F17D I 87(C15D) 90(H2D) 86 F17E I 87(C15E) 90(H2E) 86 F17F I 87(C15F) 90(H2F) 86 F17G I 87(C15G) 90(H2G) 86 F17H I 87(C15H) 90(H2H) 86 F17I I 87(C15I) 90(H2I) 86 G1 I 87(C15I) 90(H2I) 86 G2 P ® 83(H.8) 86 G3A P ® 83(H.11A) 86 G3B P ® 83(H.11B) 86 G3C P ® 83(H.11C) 86 G3D P ® 83(H.11D) 86 G3E P ® 83(H.11E) 86 G3F P ® 83(H.11F) 86 G4 I 83(H.7) 86 G5 P ® 70(6.02) 86 G6B P ® 70(6.01A) 86 G6C P ® 70(6.01B) 86 G6E P ® 70(6.01C) 86 G6F P ® 70(6.01D) 86 G6G P ® 70(6.01E) 86 G6H P ® 70(6.01F) 86 G6I P ® 70(6.01G) 86 G6J P ® 70(6.01H) 86 G6K P ® 70(6.01I) 86 H1 P ® 68(8.01) 86 H2 P ® 80(9.02) 86 H3 P ® 69(8.05) 86 H6 I 87(G5) 90(G8) 86 H8 P ® 83(J.4) 86 J1 P ® 68(7.06) 86 J3 P ® 75(8.05) 86 J4 P ® 68(7.04) 86 J5 P ® 80(10.11) 86 J8 P ® 68(7.05) 830 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 86 J9 P ® 69(9.07) 86 J11 I 84(H5) 86 J12 I 87(J12) 86 J13 P ® 75(3.03) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 86 J14 P ® 75(3.04) 86 K1 P ® 68(5.01) 86 K2 P ® 69(7.02) 86 K5A I 88(D1A) 86 K5B I 88(D1B) 86 K5C I 88(D1C) 90(E2C) 86 K5D I 88(D1D) 90(E2D) 86 K5E I 88(D1E) 86 K5F I 88(D1F) 90(E2E) 86 K5G I 88(D1G) 86 K6 P ® 69(7.03) 86 K8 I 87(F9) 88(D11) 88.1(D9) 89(F5) 90(E5) 86 K10A P ® 83(G.6A) 86 K10B P ® 83(G.6B) 86 K10C P ® 83(G.6C) 86 K10D P ® 83(G.6D) 86 K10E P ® 83(G.6E) 86 K10F P ® 83(G.6F) 86 K10G P ® 83(G.6G) 86 K10H P ® 83(G.6H) 86 K10I P ® 83(G.6I) 86 K10J P ® 83(G.6J) 86 K10K P ® 83(G.6K) 86 K10L P ® 83(G.6L) 86 K11A I 88(K2A) 86 K11B I 88(K2B) 86 K11C I 88(K2C) 86 K11D I 88(K2D) 86 K11E I 88(K2E) 86 K11F I 88(K2F) 86 K11G I 88(K2G) 86 K11H I 88(K2H) 86 K11I I 88(K2I) 86 K12 I 87(J3) 88(K3) 88.1(E16) 86 K13 I 87(J4) 87 A1A P ® 78(3.02B) 87 A1B P ® 78(3.02C) 87 A1C P ® 78(3.02D) 87 A1D P ® 78(3.02E) 87 A1E P ® 78(3.02F) 87 A1F P ® 78(3.02G) 87 A1G P ® 78(3.02H) 87 A1H P ® 78(3.02I) 87 A1I P ® 78(3.02J) 87 A1J P ® 78(3.02K) 87 A2A P ® 84(A8A) 87 A2B P ® 84(A8B) 87 A2C P ® 84(A8C) 87 A2D P ® 84(A8D) 87 A2E P ® 84(A8E) 87 A2F P ® 84(A8F) 87 A2G P ® 84(A8G) 87 A2H P ® 84(A8H) 87 A3 P ® 84(A5) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 831 87 A4 P ® 80(6.61) 87 A5 P ® 83(A.17) 87 A6 P ® 70(2.04) 87 A7 P ® 70(2.07) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 87 A8 P ® 80(6.32) 87 A9 P ® 80(6.33) 87 A10 P ® 69(3.06) 87 A11 P ® 80(6.10) 87 A12 P ® 68(3.04) 87 A13 P ® 68(3.02) 87 A14 P ® 81(7.08) 87 A15 I 89(A9) 90(C7) 87 B2 I 88(B5) 88.1(B4) 89(B6) 90(D19) 87 B4 I 88(B6) 88.1(B6) 88.2(A3) 89(B7) 90(D2) 87 B5 I 88(B11) 88.1(B7) 88.2(A2) 90(D3) 87 B6 I 88(B12 ) 88.1(B11) 89(E11) 90(C12) 87 B8 P ® 84(B24) 87 B9 I 88(B13) 89(A2) 87 B11 P ® 84(B28) 87 B12 P ® 68(4.02) 87 B13 P ® 84(B1) 87 B14 P ® 83(D.6) 87 B15 P ® 83(D.7) 87 B16 P ® 83(D.19) 87 B17 P ® 84(B13) 87 B20 P ® 68(4.01) 87 B21 P ® 68(8.06) 87 B22 P ® 70(1.15) 87 B23 P ® 75(6.10) 87 B25 I 88(B14) 88.1(B13) 87 B26 P ® 84(B16) 87 C7A P ® 84(D8A) 87 C7B P ® 84(D8B) 87 C7C P ® 84(D8C) 87 C7D P ® 84(D8D) 87 C7E P ® 84(D8E) 87 C7F P ® 84(D8J) 87 C7G P ® 84(D8G) 87 C8 P ® 80(8.07) 87 C12A P ® 84(A34A) 87 C12B P ® 84(A34B) 87 C12C P ® 84(A34C) 87 C12D P ® 84(A34H) 87 C12E P ® 84(A34I) 87 C12F P ® 84(A34J) 87 C12G P ® 84(A34K) 87 C12H P ® 84(A34L) 87 C12I P ® 84(A34D) 87 C12J P ® 84(A34E) 87 C15A P ® 86(F17A) 87 C15B P ® 86(F17B) 87 C15C P ® 86(F17C) 87 C15D P ® 86(F17D) 87 C15E P ® 86(F17E) 87 C15F P ® 86(F17F) 87 C15G P ® 86(F17G) 87 C15H P ® 86(F17H) 832 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 87 C15I P ® 86(F17I) 87 C16A P ® 73(60A) 87 C16B P ® 73(60B) 87 C16C P ® 73(60C) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 87 C16D P ® 73(60D) 87 C16E P ® 73(60E) 87 C16F P ® 73(60F) 87 C16G P ® 73(60G) 87 C16H P ® 86(F16H) 87 C16I P ® 86(F16I) 87 D4 P ® 75(9.10) 87 E1 I 88(C17) 88.1(C19) 89(E7) 90(D1) 87 E2 I 88(C18) 88.1(C21) 89(E9) 90(D4) 87 E3 P ® 72(4.02) 87 E4 I 88(C1) 87 E8A I 88(C24A) 88.1(C25A) 87 E8B I 88(C24B) 88.1(C25B) 87 E8C I 88(C24C) 88.1(C25C) 87 E8D I 88(C24D) 88.1(C25D) 87 E8E I 88(C24E) 88.1(C25E) 87 E8F I 88(C24F) 88.1(C25F) 87 E8G I 88(C24G) 88.1(C25G) 87 E8H I 88(C24H) 88.1(C25H) 87 E8I I 88(C24I) 88.1(C25I) 87 E8J I 88(C24J) 88.1(C25J) 87 E9 P ® 69(6.02) 87 E10 I 88(F4) 88.1(F4) 87 F1 P ® 68(5.01) 87 F2 I 90(F9) 87 F4 P ® 69(7.02) 87 F7 P ® 69(7.03) 87 F8 P ® 86(K8) 87 G1 P ® 68(8.01) 87 G2 P ® 69(8.05) 87 G5 P ® 86(H6) 87 G9 P ® 84(G3) 87 G10 P ® 83(J.4) 87 H1 P ® 68(7.06) 87 H11A P ® 69(9.02A) 87 H11B P ® 69(9.02B) 87 H11C P ® 69(9.02C) 87 H11D P ® 69(9.02D) 87 H11F P ® 69(9.02E) 87 H11H P ® 69(9.02F) 87 H11I P ® 69(9.02G) 87 H11J P ® 69(9.02H) 87 H11K P ® 69(9.02I) 87 H11L P ® 69(9.02J) 87 H11M P ® 69(9.02N) 87 I1A P ® 70(10.05A) 87 I1B P ® 70(10.05C) 87 I1C P ® 70(10.05D) 87 I1D P ® 70(10.05G) 87 I1E P ® 70(10.05I) 87 I1F P ® 72(5.01A) 87 I1G P ® 72(5.01B) 87 I1H P ® 72(5.01D) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 833 87 I1I P ® 72(5.01E) 87 I1J P ® 72(5.01F) 87 I1K P ® 72(5.01J) 87 I1L P ® 72(5.01L) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 87 I1M P ® 72(5.10N) 87 I2A P ® 72(5.10P) 87 I2B P ® 72(5.10S) 87 I2C P ® 72(5.10T) 87 I2D P ® 72(5.10U) 87 I2E P ® 72(5.10V) 87 I2F P ® 72(5.10Z) 87 I2G P ® 72(5.10X) 87 I2H P ® 70.1(6.01B) 87 I2I P ® 70.1(6.01C) 87 I2J P ® 70.1(6.01D) 87 I2K P ® 70.1(6.01F) 87 I2L P ® 70.1(6.01G) 87 I2M P ® 70.1(6.01H) 87 I2N P ® 70.1(6.01I) 87 I2O P ® 81(6.04J) 87 I2P P ® 81(6.04K) 87 J1 P ® 86(D1) 87 J2 P ® 86(D2) 87 J3 P ® 86(K12) 87 J4 P ® 86(K13) 87 J11 P ® 80(6.38) 87 J12 P ® 86(J12) 87 J17 P ® 70(10.04) 87 J18 I 90(E10) 87 J19 P ® 70(10.03) 87 J21 I 90(E12) 87 J22 I 90(E13) 87 J26 I 88(L1) 87 J27 I 88(L3) 87 J28 I 88(L2) 87 J29 I 88(L4) 87 J30 I 88(L5) 87 J31 I 88(L6) 87 J32 I 88(L7) 87 J33 I 88(L9) 88 A1A P ® 78(3.02B) 88 A1B P ® 78(3.02C) 88 A1C P ® 78(3.02D) 88 A1D P ® 78(3.02E) 88 A1E P ® 78(3.02F) 88 A1F P ® 78(3.02G) 88 A1G P ® 78(3.02H) 88 A1H P ® 78(3.02I) 88 A1I P ® 78(3.02J) 88 A1J P ® 78(3.02K) 88 A2 P ® 70(1.01) 88 A3 P ® 70(1.02) 88 A4 P ® 70(1.03) 88 A5 P ® 70(1.04) 88 A6 P ® 83(A.17) 88 A7 P ® 84(A5) 88 A8 P ® 69(5.05) 834 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 88 A9 P ® 80(6.30) 88 A10A P ® 70(2.03A) 88 A10B P ® 70(2.03B) 88 A10C P ® 70(2.03C) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 88 A10D P ® 70(2.03D) 88 A10E P ® 70(2.03E) 88 A10F P ® 70(2.03F) 88 A10G P ® 70(2.03G) 88 A10H I 88.1(A2H) 90(A23H) 88 A10I I 88.1(A2I) 90(A23I) 88 A10J P ® 81(1.15J) 88 A10K P ® 86(A16K) 88 A10L P ® 83(A.21L) 88 A10M P ® 86(A16M) 88 A10N I 88.1(A2N) 90(A23N) 88 A10O I 88.1(A2O) 90(A23O) 88 A11 P ® 69(5.09) 88 A12 P ® 70(2.07) 88 A13 P ® 80(6.10) 88 A14 P ® 68(3.02) 88 A15 P ® 70.1(2.19) 88 A16A P ® 68(1.02A) 88 A16B P ® 68(1.02B) 88 A16C P ® 68(1.02C) 88 A16D P ® 68(1.02D) 88 A16E P ® 68(1.02E) 88 A16F P ® 68(1.02F) 88 A16G P ® 68(1.02G) 88 A16H P ® 68(1.02H) 88 A25A I 90(A7A) 88 A25B I 90(A7B) 88 A25C I 90(A7C) 88 A25D I 90(A7D) 88 A25E I 90(A7E) 88 A25F I 90(A7F) 88 A25G I 90(A7G) 88 A25H I 90(A7H) 88 A25I I 90(A7I) 88 A25J I 90(A7J) 88 A25K I 90(A7K) 88 A25L I 90(A7L) 88 A25M I 90(A7M) 88 A25N I 90(A7N) 88 A25O I 90(A7O) 88 A26A I 88.1(A10A) 89(A10A) 90(A24A) 88 A26B I 88.1(A10B) 89(A10B) 90(A24B) 88 A26C I 88.1(A10C) 90(A24C) 88 A26D I 88.1(A10D) 89(A10C) 90(A24D) 88 A26E I 88.1(A10E) 90(A24E) 88 A26F I 88.1(A10F) 90(A24F) 88 A26G I 88.1(A10G) 89(A10D) 90(A24G) 88 A26H I 88.1(A10H) 88 A26I I 88.1(A10I) 89(A10E) 90(A24I) 88 A26J I 88.1(A10J) 89(A10F) 90(A24J) 88 A26K I 88.1(A10K) 90(A24K) 88 A26L I 88.1(A10L) 88 A27 I 88.1(A12) 88.2(A1) 89(A11) 90(F4) 88 B1 I 89(B1) 88 B2 I 89(B2) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 835 88 B3 I 88.1(B1) 89(B3) 88 B4 I 88.1(B2) 89(B4) 88 B5 P ® 87(B2) 88 B6 P ® 87(B4) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 88 B7 I 88.1(B9) 88 B8 I 88.1(B10) 88 B11 P ® 87(B5) 88 B12A I 88.1(B8A) 88 B12B I 88.1(B8B) 88 B12C I 88.1(B8C) 88 B12D I 88.1(B8D) 88 B12E I 88.1(B8E) 88 B12F I 88.1(B8F) 88 B12G I 88.1(B8G) 88 B12H I 88.1(B8H) 88 B12I I 88.1(B8I) 88 B12J I 88.1(B8J) 88 B12# P ® 87(B6) 88 B13 P ® 87(B9) 88 B15 P ® 84(B16) 88 C1 P ® 87(E4) 88 C7A P ® 70(6.04A) 88 C7B P ® 70(6.04B) 88 C7C P ® 70(6.04C) 88 C8 I 88.1(C7) 88 C9 P ® 73(54) 88 C10 I 88.1(C9) 88 C11 I 88.1(C10) 88 C12 P ® 75(2.11) 88 C13 I 88.1(C13) 88 C14 P ® 83(E.10) 88 C15A P ® 78(6.05B) 88 C15B P ® 78(6.05A) 88 C16 P ® 83(E.5) 88 C17 P ® 87(E1) 88 C18 P ® 87(E2) 88 C19 P ® 87(E2) 88 C20 I 88.1(C17) 89(E4) 90(B8) 90.2(C4) 88 C21 I 88.1(C18) 88.2(A4) 89(E8) 90(D5) 88 C22 I 88.1(C23) 89(E10) 90(D6) 88 C24A P ® 87(E8A) 88 C24B P ® 87(E8B) 88 C24C P ® 87(E8C) 88 C24D P ® 87(E8D) 88 C24E P ® 87(E8E) 88 C24F P ® 87(E8F) 88 C24G P ® 87(E8G) 88 C24H P ® 87(E8H) 88 C24I P ® 87(E8I) 88 C24J P ® 87(E8J) 88 C25 I 88.1(C27) 88 C26 I 88.1(C27) 88 C27A P ® 81(7.13A) 88 C27B P ® 81(7.13B) 88 C27C I 88.1(C28C) 88 C27D P ® 81(7.13D) 88 C27E P ® 81(7.13H) 88 C27F I 88.1(C28F) 836 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 88 C27G I 88.1(C28G) 88 C27H P ® 81(7.13J) 88 C27I I 88.1(C28I) 88 C27J I 88.1(C28J) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 88 D1A P ® 86(K5A) 88 D1B P ® 86(K5B) 88 D1C P ® 86(K5C) 88 D1D P ® 86(K5D) 88 D1E P ® 86(K5E) 88 D1F P ® 86(K5F) 88 D1G P ® 86(K5G) 88 D2 P ® 69(7.02) 88 D3 I 88.1(D2) 88 D4 P ® 72(6.03) 88 D5 P ® 69(7.03) 88 D6 I 88.1(D4) 89(F8) 88 D7 P ® 8(5.08) 88 D8 I 88.1(D6) 88 D9A P ® 81(3.14.1) 88 D9B P ® 81(3.14.2) 88 D9C P ® 81(3.14.3) 88 D9D P ® 81(3.14.4) 88 D9E P ® 81(3.14.5) 88 D9F P ® 81(3.14.6) 88 D9G P ® 81(3.14.7) 88 D10 I 88.1(D8) 88 D11 P ® 86(K8) 88 D12A I 88.1(D10A) 88 D12B I 88.1(D10B) 88 D12C I 88.1(D10C) 88 D12D I 88.1(D10D) 88 D12E I 88.1(D10E) 88 D12F I 88.1(D10F) 88 D13A I 88.1(D11A) 88 D13B I 88.1(D11B) 88 D13C I 88.1(D11C) 88 D13D I 88.1(D11D) 88 D13E I 88.1(D11E) 88 D13F I 88.1(D11F) 88 D13G I 88.1(D11G) 88 D13H I 88.1(D11H) 88 D14 I 88.1(D12) 88 D15 I 88.1(D13) 88 D17 I 88.1(D15) 88 E1 P ® 68(4.01A) 88 E2 P ® 68(4.01B) 88 E3 P ® 83(D.4) 88 E4 I 88.1(E2) 89(D8) 88 E5A P ® 86(C3D) 88 E5B P ® 86(C2C) 88 E5C P ® 86(C3B) 88 E5D P ® 86(C3A) 88 E6 P ® 84(B1) 88 E7 P ® 68(4.02) 88 E8 I 88.1(E5) 88 E9A I 88.1(E9A) 89(D11A) 88 E9B I 88.1(E9B) 89(D11B) 88 E9C I 88.1(E9C) 89(D11C) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 837 88 E9D I 88.1(E9D) 89(D11D) 88 E9E I 88.1(E9E) 89(D11E) 88 E9F I 88.1(E9F) 89(D11F) 88 E9G I 88.1(E9G) 89(D11G) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 88 E9H I 88.1(E9H) 89(D11H) 88 E9I I 88.1(E9I) 89(D11I) 88 E9J I 88.1(E9J) 89(D11J) 88 E9K I 88.1(E9K) 89(D11K) 88 E10 I 88.1(E6) 88.2(B8) 89(D7) 90(C10) 88 E11 P ® 83(D.6) 88 E12 P ® 83(D.7) 88 E13 I 88.1(E12) 89(D2) 88 E14 P ® 84(B13) 88 E15 I 88.1(E14) 89(D3) 90(C8) 88 E16 P ® 68(8.06) 88 E17 P ® 70(1.15) 88 E18 P ® 75(6.10) 88 F1 P ® 68(5.01) 88 F2A I 88.1(F1A) 88 F2B I 88.1(F1B) 88 F2C I 88.1(F1C) 88 F3 I 88.1(F2) 88 F4 I 88.1(F3) 88 G1 P ® 68(8.01) 88 G2 P ® 69(8.01) 88 G3 P ® 72(5.08) 88 G4 P ® 81(9.04) 88 G5A P ® 81(9.05A) 88 G5B P ® 81(9.05B) 88 G5C P ® 81(9.05C) 88 G5D P ® 81(9.05D) 88 G6 P ® 83(J.5) 88 G7 P ® 83(J.1) 88 H1 P ® 78(4.03) 88 H2 P ® 78(4.04) 88 H3 P ® 78(4.05) 88 H4 P ® 78(4.06) 88 H5 P ® 78(4.07) 88 H6 P ® 78(4.09) 88 H7 P ® 78(4.10) 88 H8 P ® 78(4.12) 88 H9A P ® 78(4.13A) 88 H9B P ® 78(4.13B) 88 H9C P ® 78(4.13C) 88 H9D P ® 78(4.13D) 88 H10 P ® 78(4.14) 88 H11 P ® 78(4.16) 88 H12 P ® 78(4.17) 88 H13 P ® 78(4.18) 88 H15A P ® 78(4.22A) 88 H15B P ® 78(4.22B) 88 H15C P ® 78(4.22C) 88 H16 P ® 78(4.23) 88 H17A P ® 78(4.24A) 88 H17B P ® 78(4.24B) 88 H17C P ® 78(4.24C) 88 H17D P ® 78(4.24D) 838 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 88 H17E P ® 78(4.24E) 88 H17F P ® 78(4.24F) 88 H18A P ® 78(4.28A) 88 H18B P ® 78(4.28B) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 88 H18C P ® 78(4.28C) 88 H18D P ® 78(4.28D) 88 H18E P ® 78(4.28E) 88 I1A P ® 68(5.04A) 88 I1B P ® 68(5.04B) 88 I1C P ® 68(5.04C) 88 I1D P ® 68(5.04D) 88 I1E P ® 68(5.04E) 88 I1F P ® 68(5.04F) 88 I1G P ® 68(5.04G) 88 I1H P ® 68(5.04H) 88 I1I P ® 68(5.04I) 88 I1J P ® 68(5.04J) 88 I1K P ® 68(5.04K) 88 I1L P ® 72(4.01L) 88 I2 P ® 78(7.01) 88 I3 P ® 78(7.02) 88 I4 P ® 72(2.25) 88 I5 P ® 72(2.26) 88 I6 P ® 86(D5) 88 I7 P ® 86(D6) 88 I8 P ® 86(D7) 88 I9 P ® 68(8.03) 88 I10 P ® 75(3.07) 88 J1 P ® 68(7.06) 88 J4 P ® 75(8.05) 88 J7 P ® 68(7.05) 88 J8 P ® 69(9.07) 88 J9 P ® 68(7.02) 88 K1 I 88.1(E15) 88 K2A P ® 86(K11A) 88 K2B P ® 86(K11B) 88 K2C P ® 86(K11C) 88 K2D P ® 86(K11D) 88 K2E P ® 86(K11E) 88 K2F P ® 86(K11F) 88 K2G P ® 86(K11G) 88 K2H P ® 86(K11H) 88 K2I P ® 86(K11I) 88 K3 P ® 86(K12) 88 L1 P ® 87(J26) 88 L2 P ® 87(J28) 88 L3 P ® 87(J27) 88 L4 P ® 87(J29) 88 L5 P ® 87(J30) 88 L6 P ® 87(J31) 88 L7 P ® 87(J32) 88 L9 P ® 87(J33) 88.2 A1 P ® 88(A27) 88.2 A2 P ® 87(B5) 88.2 A3 P ® 87(B4) 88.2 A4 P ® 88(C21) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 839 88.2 A19 I 89(B8) 88.2 A20 I 89(B9) 88.2 B1 P ® 84(A5) 88.2 B4 P ® 68(4.01B) 88.2 B5 P ® 68(4.01B) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 88.2 B6 I 89(F2) 88.2 B7 I 89(E12) 90(B12) 88.2 B8 P ® 88(E10) 88.2 B9 I 89(E12) 90(B12) 88.2 B10A P ® 78(6.05B) 88.2 B10B P ® 78(6.05A) 89 A2 P ® 87(B9) 89 A5 I 90(A13) 89 A6 I 90(A14) 89 A8 P ® 84(A5) 89 A9 P ® 87(A15) 89 A10A P ® 88(A26A) 89 A10B P ® 88(A26B) 89 A10C P ® 88(A26D) 89 A10D P ® 88(A26G) 89 A10E P ® 88(A26I) 89 A10F P ® 88(A26J) 89 A11 P ® 88(A27) 89 A12 P ® 84(B28) 89 B1 P ® 88(B1) 89 B2 P ® 88(B2) 89 B3 P ® 88(B3) 89 B4 P ® 88(B4) 89 B6 P ® 87(B2) 89 B7 P ® 87(B4) 89 B8 P ® 88.2(A19) 89 B9 P ® 88.2(A20) 89 D2 P ® 88(E13) 89 D3 P ® 88(E15) 89 D5 I 90(C5) 89 D6 P ® 68(4.02) 89 D7 P ® 88(E10) 89 D8 P ® 88(E4) 89 D9 P ® 84(B1) 89 D10A P ® 86(C3D) 89 D10B P ® 86(C3C) 89 D10C P ® 86(C3B) 89 D10D P ® 86(C3A) 89 D11A P ® 88(E9A) 89 D11B P ® 88(E9B) 89 D11C P ® 88(E9C) 89 D11D P ® 88(E9D) 89 D11E P ® 88(E9E) 89 D11F P ® 88(E9F) 89 D11G P ® 88(E9G) 89 D11H P ® 88(E9H) 89 D11I P ® 88(E9I) 89 D11J P ® 88(E9J) 89 D11K P ® 88(E9K) 89 E1 P ® 80(7.08) 89 E2A P ® 78(6.05B) 89 E2B P ® 78(6.05B) 840 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 89 E3 P ® 83(E.5) 89 E4 P ® 88(C20) 89 E6 P ® 68(3.02) 89 E7 P ® 87(E1) 89 E8 P ® 88(C21) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 89 E9 P ® 87(E2) 89 E10 P ® 88(C22) 89 E11 P ® 87(B6) 89 E12 P ® 88.2(B7) 89 E13A I 90(B14A) 89 E13B I 90(B14B) 89 E13C I 90(B14C) 89 E13D I 90(B14F) 89 E13E I 90(B14G) 89 E13F I 90(B14H) 89 E15A I 90(B18A) 89 E15B I 90(B18B) 89 E15C I 90(B18C) 89 E15D I 90(B18D) 89 E15E I 90(B18E) 89 E15F I 90(B18F) 89 E18 I 90(E14) 89 F1 P ® 68(4.01B) 89 F2 P ® 88.2(B6) 89 F3 P ® 68(5.01) 89 F5 P ® 86(K8) 89 F7 P ® 68(5.08) 89 F8 P ® 88(D6) 89 F12A I 90(D10A) 89 F12B I 90(D10B) 89 F12C I 90(D10C) 89 F13A I 90(D9A) 89 F13B I 90(D9B) 89 F13C I 90(D9C) 89 F13D I 90(D9D) 89 F13E I 90(D9E) 89 F13F I 90(D9F) 89.2 A1 P ® 68(7.05) 89.2 A15 P ® 69(9.07) 89.2 A43A P ® 70(6.01B) 89.2 A43B P ® 70(6.01D) 89.2 A43C P ® 70(6.01C) 89.2 A43D P ® 70(6.01F) 89.2 A43E P ® 70(6.01E) 89.2 A43F P ® 70(6.01G) 89.2 A43G P ® 70(6.01H) 89.2 B8 P ® 68(7.01) 89.2 B14 P ® 68(7.02) 89.2 B16 P ® 75(8.10) 89.2 B22 P ® 75(3.03) 89.2 B23 P ® 75(3.04) 89.2 C1 P ® 68(7.06) 89.2 C2 P ® 75(8.05) 89.2 C5 P ® 68(7.04) 89.2 D1 P ® 81(5.27) 89.2 D2 P ® 70(3.08) 89.2 D11 P ® 81(5.29) 89.2 D12 P ® 75(3.07) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 841 89.2 D13 P ® 81(5.31) 89.2 D25 P ® 81(5.22) 90 A1 P ® 84(A5) 90 A3A P ® 81(5.28) 90 A3B I 90(A26B) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 90 A3C I 90(A26C) 90 A3D I 90(A26D) 90 A4A P ® 78(3.02B) 90 A4B P ® 78(3.02C) 90 A4D P ® 78(3.02E) 90 A4E P ® 78(3.02F) 90 A4F P ® 78(3.02G) 90 A4G P ® 78(3.02H) 90 A4H P ® 78(3.02I) 90 A4I P ® 78(3.02J) 90 A4J P ® 78(3.02K) 90 A5 P ® 83(A.17) 90 A6A P ® 83(A.12A) 90 A6B P ® 83(A.12B) 90 A6C P ® 83(A.12C) 90 A6D P ® 83(A.12D) 90 A6E P ® 84(A9E) 90 A6F P ® 83(A.12E) 90 A7A P ® 88(A25A) 90 A7B P ® 88(A25B) 90 A7C P ® 88(A25C) 90 A7D P ® 88(A25D) 90 A7E P ® 88(A25E) 90 A7F P ® 88(A25F) 90 A7G P ® 88(A25G) 90 A7H P ® 88(A25H) 90 A7I P ® 88(A25I) 90 A7J P ® 88(A25J) 90 A7K P ® 88(A25K) 90 A7L P ® 88(A25L) 90 A7M P ® 88(A25M) 90 A7N P ® 88(A25N) 90 A7O P ® 88(A25O) 90 A8 P ® 80(6.29) 90 A9 P ® 69(5.05) 90 A10 P ® 81(4.28) 90 A11 P ® 75(1.15) 90 A12 P ® 81(1.25) 90 A13 P ® 89(A5) 90 A14 P ® 89(A6) 90 A15 P ® 81(4.13) 90 A17 P ® 81(4.07) 90 A23A P ® 70(2.03A) 90 A23B P ® 70(2.03B) 90 A23C P ® 70(2.03C) 90 A23D P ® 70(2.03D) 90 A23E P ® 70(2.03E) 90 A23F P ® 70(2.03F) 90 A23G P ® 70(2.03G) 90 A23H P ® 88(A10H) 90 A23I P ® 88(A10I) 90 A23J P ® 81(1.15J) 842 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 90 A23K P ® 86(A16K) 90 A23L P ® 83(A.21L) 90 A23M P ® 86(A16M) 90 A23N P ® 88(A10N) 90 A23O P ® 88(A10O) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 90 A23P P ® 84(A14S) 90 A23R P ® 84(A14T) 90 A24A P ® 88(A26A) 90 A24B P ® 88(A26B) 90 A24C P ® 88(A26C) 90 A24D P ® 88(A26D) 90 A24E P ® 88(A26E) 90 A24F P ® 88(A26F) 90 A24G P ® 88(A26G) 90 A24I P ® 88(A26I) 90 A24J P ® 88(A26J) 90 A24K P ® 88(A26K) 90 A24L P ® 88(A26L) 90 A25 P ® 84(A18) 90 A26A P ® 81(5.28) 90 A26B P ® 90(A3B) 90 A26C P ® 90(A3C) 90 A26D P ® 90(A3D) 90 B1A P ® 80(7.01A) 90 B1B P ® 80(7.01B) 90 B1C P ® 80(7.01C) 90 B2A P ® 78(6.05A) 90 B2B P ® 78(6.05B) 90 B2C P ® 78(6.06C) 90 B2D P ® 78(6.06D) 90 B3 P ® 68(3.02) 90 B8 P ® 88(C20) 90 B12 P ® 88.2(B7) 90 B14A P ® 89(E13A) 90 B14B P ® 89(E13B) 90 B14C P ® 89(E13C) 90 B14F P ® 89(E13D) 90 B14G P ® 89(E13E) 90 B14H P ® 89(E13F) 90 B18A P ® 89(E15A) 90 B18B P ® 89(E15B) 90 B18C P ® 89(E15C) 90 B18D P ® 89(E15D) 90 B18E P ® 89(E15E) 90 B18F P ® 89(E15F) 90 C1 P ® 68(4.02) 90 C2 P ® 69(2.03) 90 C3 P ® 84(B13) 90 C4 P ® 83(D.19) 90 C5 P ® 89(D5) 90 C6 P ® 83(D.2) 90 C7 P ® 87(A15) 90 C8 P ® 88(E15) 90 C9 P ® 68(4.01B) 90 C10 P ® 88(E10) 90 C12 P ® 87(B6) SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 843 90 D1 P ® 87(E1) 90 D2 P ® 87(B4) 90 D3 P ® 87(B5) 90 D4 P ® 87(E2) 90 D5 P ® 88(C21) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 90 D6 P ® 88(C22) 90 D9A P ® 89(F13A) 90 D9B P ® 89(F13B) 90 D9C P ® 89(F13C) 90 D9D P ® 89(F13D) 90 D10A P ® 89(F12A) 90 D10B P ® 89(F12B) 90 D10C P ® 89(F12C) 90 D19 P ® 87(B2) 90 E1 P ® 72(6.03) 90 E2C P ® 86(K5C) 90 E2D P ® 86(K5D) 90 E2E P ® 86(K5F) 90 E4 P ® 68(5.08) 90 E5 P ® 86(K8) 90 E8A P ® 81(3.14.1) 90 E8B P ® 81(3.14.2) 90 E8C P ® 81(3.14.3) 90 E8D P ® 81(3.14.4) 90 E8E P ® 81(3.14.5) 90 E8F P ® 81(3.14.6) 90 E8G P ® 81(3.14.7) 90 E9A P ® 83(G.6A) 90 E9B P ® 83(G.6B) 90 E9C P ® 83(G.6C) 90 E9D P ® 83(G.6D) 90 E9E P ® 83(G.6E) 90 E9F P ® 83(G.6F) 90 E9G P ® 83(G.6G) 90 E9H P ® 83(G.6H) 90 E9I P ® 83(G.6I) 90 E9J P ® 83(G.6J) 90 E9K P ® 83(G.6K) 90 E9L P ® 83(G.6L) 90 E10 P ® 87(J18) 90 E11 P ® 70(10.03) 90 E12 P ® 87(J21) 90 E13 P ® 87(J22) 90 E14 P ® 89(E18) 90 F1 P ® 69(7.02) 90 F2 P ® 68(5.01) 90 F4 P ® 88(A27) 90 F9 P ® 87(F2) 90 G1 P ® 68(8.01) 90 G4 P ® 75(7.07) 90 G5 P ® 69(8.01) 90 G6 P ® 83(J.4) 90 G7A P ® 81(9.05A) 90 G7B P ® 81(9.05B) 90 G7C P ® 81(9.05C) 90 G7D P ® 81(9.05D) 844 SJM 68-90 PREGLED PONOVITEV 90 G8 P ® 86(H6) 90 G9A P ® 70.1(6.01A) 90 G9B P ® 70.1(6.01B) 90 G9C P ® 70.1(6.01C) 90 G9D P ® 70.1(6.01D) 1 2 3 4 ® ———————————————————————————— 90 G9E P ® 70.1(6.01E) 90 G9F P ® 70.1(6.01F) 90 G9G P ® 70.1(6.01G) 90 G9H P ® 70.1(6.01H) 90 G9I P ® 70.1(6.01I) 90 G9J P ® 81(6.04J) 90 G9K P ® 81(6.04K) 90 H1A P ® 73(60A) 90 H1B P ® 73(60B) 90 H1C P ® 73(60C) 90 H1D P ® 73(60D) 90 H1E P ® 73(60E) 90 H1F P ® 73(60F) 90 H1G P ® 73(60G) 90 H1H P ® 86(F16H) 90 H1I P ® 86(F16I) 90 H2A P ® 86(F17A) 90 H2B P ® 86(F17B) 90 H2C P ® 86(F17C) 90 H2D P ® 86(F17D) 90 H2E P ® 86(F17E) 90 H2F P ® 86(F17F) 90 H2G P ® 86(F17G) 90 H2H P ® 86(F17H) 90 H2I P ® 86(F17I) 90 I8 P ® 86(C17) 90 I15A P ® 81(5.28) 845 Stvarno kazalo Aafera Waldheim 557 AIDS 557 akcija 25 poslancev 117 akcija Podarim-dobim 557, 605 aktivizem 57 alkohol (pitje) 341 amandmaji k slovenski ustavi 739 ambicija 117 avto (vozni park, vozni{ke navade) 57 Bbanke 233 BBC (poslu{anost, podro~ja zanimanja, ocena programa) 667 bencinski davek 57 birokratizem 449 bivalno okolje 25 bivalne razmere 233 bolni{ke 341 bralne navade 401 bralne navade (knjìnice, tipi, stripi, na~in kupovanja) 401, 449 branje ~asopisov 185, 401, 667 brezposelnost mladih 341, 401, 449 Ccelodnevna {ola 185 cerkev in dràva 87, 185, 279, 605, 739 ceste (pomen, stanje) 57, 279 cestna kriza 57 cestno omrèje v Sloveniji (vzdrèvanje, modernizacija) 57 civilno sluènje vojske 507, 557, 605, 701, 739 ^~asopis Delo 557 ~asopisi 557 ^e{koslova{ka 1, 25 ^ernobil 557 ^ile 149 ~lanstvo v politi~nih organizacijah 25, 185, 279 ~lanstvo v politi~nih organizacijah in delegacijah 507, 557 ~lanstvo v politi~nih organizacijah in samoupravnih organih 449 ~lanstvo v politi~nih strankah 739 ~lovekove pravice - splo{no 701 ~lovekove pravice v Jugoslaviji 701 Ddachauski procesi 557 dedovanje 25, 117 dejavniki ogroànja suverenosti Slovenije 701, 739 dejavniki zdruèvanja - razdruèvanja 25, 185 delavske pravice 701 delegatski sistem (delovanje sistema, aktivnost) 185, 233, 279, 401 delitev gospodinjskih opravil 185 delitev pristojnosti med federacijo in republiko 605 deljeni delovni ~as 739 delo 401 delo (vrednotenje, zadovoljstvo, nadure) 341 delo (vloga dela in delavca) 341 846 delo (zadovoljstvo z delom, nagrajevanje, razlike v dohodkih) 507 delo (zadovoljstvo, napredovanje) 279 delo kot vrednota 401 delo na ~rno 401 delo v tujini 149 delovne navade 233 delovni ~as 401 demokrati~nost odlo~anja 449, 507 demokrati~nost volilnih postopkov 507, 605 Demos 739 depozit 401 dilema enakost - u~inkovitost 185 dilema med razvojem in okoljem 507 dogodki na Kosovu 341, 605 dogodki na Poljskem (Solidarnost, uvedba vojnega stanja) 341 draginja 605, 739 dràva (vloga) 701 dràvljanske pravice 701 dràvljanski protesti 701 drùbena gibanja 507, 557 drùbena kriza 701 drùbene dejavnosti 1 drùbene neenakosti 185, 232 drùbeni cilji 233, 341, 401 drùbene razlike 341 drùbeni in zasebni sektor 1 drùbeni standard 279 drùbenopoliti~na aktivnost 87, 149 drùbenopoliti~ne organizacije 1, 233, 701 druìna (pogled na druìno, pogled na drùbeno skrb za druìno) 279 druìnske vloge 185 Eelektroenergetski sistem 449 enakopravnost oblik lastnine 701 energija 557 emigracija 1, 87 etni~na distanca 179, 341, 401, 507 Ffatalizem 57, 739 financiranje armade 605 financiranje drùbenih dejavnosti 87 financiranje sociale 401 Ggalerije 233 gibanje ‘ivljenjskega standarda (sedanjost, preteklost, prihodn.) 341, 401, 449, 507, 605 gimnazije 401 gledali{~a 233 gledanje televizije (ure, spremljanje doma~ih in tujih TV progr.) 667 gospod-tovari{ 185 gospodarska kriza (prisotnost kriznih pojavov, vzroki) 341, 401, 449 gospodarska reforma 1 gospodarska stabilizacija 87 gradnja avtocest (smeri novogradenj, pomen, financiranje itd.) 57 gradnja nuklearne elektrarne 179 gradnja stanovanj 117 Hhimna 117, 605, 701 I 847 industrijsko onesnaèvanje okolja 557 Informbiro 233, 605 interesi ljudi 117, 149, 233 interesi vernih ljudi 233 Italija 87 izkori{~anje v drùbi 279 izobraèvanje, mònost 87, 401 izobraèvanje odraslih (raz{irjenost, financiranje, motivi) 557 Izrael 557 Izraelsko-arabska vojna 149 Jjavni red in mir 401 JLA 87, 341, 605, 655, 701, 739 Jugoslavija 1, 185, 279, 557, 701, 739 jugoslovanski narodi 25, 117 233, 401, 701, 739 Kkajenje 185, 233, 341, 605 kazniva dejanja 25, 605 kaznovanje 507 kaznovanje javne besede 507 kino 233 kmetijstvo ukrepi za pove~anje kmetijske proizvodnje itd.) 185 knjìnice 233 knjiga 233 koncerti 233 konferenca neuvr{~enih 701 konformizem 57 konservativne sile 25 kontracepcija 25, 117, 185 korupcija 117 Kosovo 401, 701 krajevna skupnost 149 kriminal 401, 507, 739 kriza (vzroki, krivda, inflacija, zunanji dolgovi) 507 krizne situacije 185, 557 krvodajalstvo 1, 149, 233, 341, 605 kultura 605 kulturna dedi{~ina 279 kulturne aktivnosti 57 kulturni prostor 557, 605 Llastnina 701 ljudsko posojilo 605 Mmajni{ka deklaracija 701 mali oglasi 557 manj{ine 149, 185, 605 materialni pooàj gospodinjstva (standard) 87 materialni standard druìne 557 Markovi~ev gospodarski progam 739 mediji 1, 25, 87, 117, 149, 185, 233, 279, 507, 557, 605, 667 mednacionalni odnosi 25, 279, 341, 449, 507, 605, 655, 701, 739 medsistemske primerjave 117, 185, 279, 449, 605 mehanizacija kmetijstva 25 mesto-podeèlje 25 milica 341, 557, 739 mirovna in ekolo{ka gibanja 401 miting resnice 739 mitingi v Srbiji 655 848 mlada generacija 605 mladi-stari 341 Mladina 507 mònost za izobraèvanje 87, 401 mobilnost v slovenskem prostoru (pogostost, razlogi potovanj itd.) 57 morala 185 motivi emigracij 149 Nnacionalizem 401 nacionalna politika 557 nacionalna zavest 739 nacionalne pravice 701, 739 na~ini bivanja 25 na~rtovanje ‘ivljenja 87 nagrajevanje 25, 117, 233, 279, 341, 401, 449, 739 napredek 117 naravno okolje 25 narod 117, 557 narodna pripadnost 739 navezanost na kraj 25, 57, 507 neenakost 279 neodgovornost 449 neodvisni sindikati 739 nerazvite republike 1, 25 neuvr{~eni 149 neuvr{~enost nezadovoljstvo 1 nezaposlenost 1, 701, 739 Nova revija 557 nuklearne elektrarne 557 Oob~ina 701 obiskovanje kulturnih prireditev 401 obiskovanje obredov 739 objektivnost medijev 507, 667 oboroèvalna tekma 449 obramba 1 obrt 605 ocena vidikov ‘ivljenja (sedanjost, preteklost, prihodnost) 449, 507, 557, 605 odgovornost vodstev 449 odnosi in povezanost med jugoslovanskimi narodi 25, 117, 233, 401, 701, 739 odnosi med razvitimi in nerazvitimi 117, 185, 233, 279, 341 odnosi med republikami 1 odnosi s sosedi 233 odnosi v armadi 605 odnosi z Italijo (slovenska manj{ina) 87 odnosi z Izraelom 557 odnosi z manj{inami in priseljenci 605 odprtost 341, 557 odseljevanje iz podeèlja 25 odseljevanje v mesta 279 oficirji 149 ogledalo javnega mnenja 233, 341 ogroènost Jugoslavije 87, 117, 149 ogroènost slovenstva 401, 557 okolje 207, 557, 739 okolje in gospodarski razvoj 557 omejevanje drùbene porabe 185 onesnaèvanje okolje 117, 149, 185, 279, 341, 507, 557 opozicija 557, 605, 739 opremljenost gospodinjstva 149 849 opremljenost kmetije 149 opremljenost stanovanja 233 osebna sre~a 341, 739 Pperspektiva socializma 449, 557 peticije 449 pitje alkoholnih pija~ 341 pla~evanje zdravstvenih uslug 341 pluralizem 25, 449 podkupovanje 279, 341 pojem naroda 557 pokojninsko zavarovanje 1, 87 policijski nadzor 701 politi~na kultura 341, 449, 557 politi~na mo~ 149 politi~na opozicija 449, 557, 605, 739 politi~ne pravice 701 politi~ni pluralizem 739 politi~ni sistem 1, 557 politi~ni vpliv 117 politika 87, 185, 401, 449 politika kaznovanja 605 Poljska 341 polkmetje 25 poloàj delavcev 149 poloàj delavskega razreda 279 poloàj kmetov 25, 117, 149, 233, 279, 341, 449 poloàj na Kosovu 739 poloàj starej{ih 25 poloàj upokojencev 507 pomanjkanje dobrin 179 pomanjkljivosti v drùbi 185 pomembni drùbeni cilji 449, 507 pokojninsko zavarovanje 401 porodni{ki dopust 449 poslu{anje tujih radijskih programov 667 posojilo za ceste 117, 449 potovanje v tujino (pogostost, razlogi) 57, 667 povezave Slovenije s svetom 739 praznovanje boì~a 507, 557 prednostno financiranje drùbenih podro~ij 701 presajevanje organov 341 preskrbljenost trgovin 341 prihodnost Jugoslavije 701 prihodnost, osebna 117, 401, 507 prihodnost socializma 701, 739 primerjava sedanjega drùbenega stanja s preteklim 449, 507, 557, 605, 739 priseljevanje v Slovenijo 87, 279, 341, 739 proces proti ~etverici 655, 701 progresivne sile 25 prosti ~as (bralne navade, obiskovanje knjìnic, kulturnih itd.) 605 prosto~asovne dejavnosti 57, 149, 233 prostorsko-~asovna distanca 57 Rra~unalni{tvo 557 radio (poslu{anje po urah) 667 rak 667 ravnanje v sporih 233 razlike v dohodkih 341, 701 razlogi mednacionalnih zaostritev v Jugoslaviji 739 razmere na Kosovu 401 850 razpoloènje ljudi 449, 557, 605, 655, 701 razvoj industrije in kmetijstva 557 razvoj zsebnega sektorja 117, 449, 507, 605 razvojne vrednote 233 razvr{~anje vrednot 449 referendum o ustavi 605 reforma usmerjenega izobraèvanja (poznavanje, ocena) 401, 507 reklame 667 religija in odnos do cerkve 1, 25 Ssamoodlo~ba 605, 701, 739 samoprispevek 57, 279, 341 samostojnost 341, 557, 739 samostojnost republik 605 samostojnost Slovenije v Jugoslaviji 739 samoupravljanje 279, 341 samozavest 57 sestop zveze komunistov z oblasti 739 seznanjenost z dogajanji v drugih republikah in zamejstvu 87 sistem nagrajevanja (primerne razlike v dohodkih) 117, 605 sistem odlo~anja 401 skrajneì 701 Slovenci v JLA 149, 185 Slovenci v zamejstvu 233 Slovenci v Jugoslaviji 605 Slovenija v Jugoslaviji 279 slovenska himna 117, 605 slovenska manj{ina v Avstriji 149 slovenska nacionalna politika 605, 701 slovenski kulturni prostor 557, 605 slovenski oficirji 149 slovenstvo 557 smrtna kazen 507, 557, 605, 701 socialisti~na zveza (vloga, samostojnost) 25, 149, 117, 279, 341, 401, 507, 605 socializem 701, 709 socialna diferenciacija 1, 341 socialna politika 1 socialne razlike 1, 401, 739 socialne razlike (podro~ja izkazovanja, na~ini odpravljanja) 117, 149 sodelovanje z bankami 233 solidarnost 57, 279 sorodnost med jugoslovanskimi narodi 185 splav 25, 185 splo{na ljudska obramba 149, 233, 341, 401, 449 spomeniki preteklosti (poznavanje, vloga, financiranje) 279 spremembe jugoslovanske ustave (uvedba predsedstva) 87, 739 sprememba slovenske ustave (seznanjenost) 701 spremembe v ‘ivljenju 279, 401 spremembe v Vzhodni Evropi 739 stabilizacija 297, 449, 507, 739 sre~a 341, 739 stanovanjske najemnine 341 stanovanjske razmere 279 stari-mladi 341 stavke 507 strankarske simpatije 739 stranke 701 struktura odlo~anja v drùbi 1, 117 struktura vpliva v drùbi 185 suverenost 701, 739 svetovni dogodki 149 svoboda govora 87, 557 851 svoboda medijev 667, 701 svoboda verovanja 87 [{portna aktivnost 149, 185, 233, 279, 401, 507, 667 {tafeta mladosti 557 {tudentski nemiri 25, 117 Ttehni~ni napredek, vpliv na odnose in na~in ‘ivljenja 557 tehnika, odnos do zaposlovanja 557 televizija 233, 667 teritorialna obramba 87 Titovo pismo 149 tradicionalizem 117, 341, 557 tuji jeziki 87, 507, 667 Uu~inkovitost medijev 667 u~inkovitost gospodarastva, socialisti~nega 1 ugled Jugoslavije v svetu 1 ugled poklicev 1, 117, 279, 401 ugled politikov 87 ugledni politiki 1, 25, 557, 605, 655, 701, 739 ukinitev gimnazije 401 ukrepi za izbolj{anje razmer v gospodarstvu 605, 701 ukrepi za pove~anje gospodarske u~inkovitosti 279 ukrepi za stabilizacijo gospodarstva 117 upokojevanje 341 urbanizem 507 usposobljenost armade 605 ustava 177 ustavne spremembe 149, 557, 605, 655, 739 ustavni referendum 701 Vvar~evalne navade 87, 233, 279, 341 var~evanje 25, 185, 605 var~evanje z elektriko v gospodarstvu 557 var~evanje v gospodarstvu 605 var~evanje z energijo 341 varnost 57, 341 varnost v prometu 57, 149 vera 557 vernost 87, 117, 149, 185, 233, 279, 341, 401, 449, 605, 739 verniki 401, 449, 557 verouk 185 verska svoboda 185, 605, 739 verske navade 279, 507, 557 verske pravice 701, 739 voditelji, lastnosti 87 vojska v drùbi 739 voja{ka industrija 605 voja{ki poklic 87 volilni sistem 557, 605 volilno obna{anje 1, 25, 117 volitve 701, 739 volitve delegatov (pomen, na~in izvedbe, poznavanje kandidatov 233, 341 volitve v skup{~ino in predsedstvo 701 volitve z ve~ kandidati 449 vpliv javnosti na politiko 701 vpliv na odlo~anje v delovni organizaciji in kraju bivanja 279, 341 vraèverje 557, 739 852 vrednote 57, 117, 341, 557, 739, 279 vrednotenje dela 279 vrednotenje naroda 117 vzgoja 117, 557 Vzhodna Evropa 739 vzorci druènja 57 vzroki {tudentskih nemirov 25 vzroki kriminala 25 vzroki mednacionalnih zaostrtitev v Jugoslaviji 655 vzroki migracij 1 Zzaloènost trgovin 149 zasebni sektor 117, 449, 507, 605 zaèlene teme 557 zaèleni na~ini stanovanja 507 zadovoljstvo z ‘ivljenjem 739 zadovoljstvo z delom in dohodkom 449 zadruge 25 zakonitost 87, 341 zaloènost trgovin 279 zamejski Slovenci 233 zanimanje za politiko 185 zaposlenost ‘ensk 341 zaupanje dràvnim uslùbencem (privilegij, korupcija) 117 zaupanje slovenski politiki 557 zavarovanje (zavarovalne navade, zadovoljstvo z zavarovalnicami) 507 zdravje (znaki raka in njihovo opazovanje, kajenje, alkohol) 341, 667 zdravstveno zavarovanje 1 zdravstvo 1, 25, 341 zdruèno delo, zakon 233 zimski in letni ~as 341 zmanj{evanje dràvnih izdatkov 401 znanje jezikov 87, 507, 667 zunanja politika 1, 117, 701 zunanja politika in ogroènost Jugoslavije 233, 449 zunanja politika in varnost Jugoslavije 25, 185, 279, 341, 401, 507, 557, 605, 739 zveza komunistov 1, 87, 117, 149, 179, 449, 507, 557, 605, 701, 739 @‘enske 185 ‘ivljenjski standard 149, 233, 341, 401, 449, 507, 605 ‘ivljenjske razmere 233 839 SEZNAM RAZISKAV ———————————————————————————————————————————— RAZISKAVA mesec/leto Imena sodelujo~ih VZOREC [tevilo raziskovalcev na~rtovani doseèni variabel ———————————————————————————————————————————— SJM68 maj 1968 Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, 2500 2475 186 Zdenko Roter, Niko To{, Vinko Tr~ek SJM69 maj-junij 1969 Vlado Benko, Peter Klinar, 2400 2393 203 Bo{tjan Marki~, Zdravko Mlinar, Zdenko Roter, Niko To{, Vinko Tr~ek, France Vreg CESTE 70 junij 1970 Mi{o Jezernik, Zdravko Mlinar, 2100 2100 279 Stane Saksida, Niko To{ SJM70/71 december 1970- Vlado Benko, Peter Klinar, 2100 2100 213 januar 1971 Stane Kranjc, Tomo Martelanc, Bo{tjan Marki~, Zdravko Mlinar, Zdenko Roter, Janez [kerjanec, Niko To{, France Vreg, Drago Zajc SJM72 marec-april Vojko Anton~i~, Vlado Benko, 2100 2100 291 1972 Stane Kranjc, Bo{tjan Marki~, Tomo Martelanc, Zdravko Mlinar, Mirjana Nastran, Zdenko Roter, Veljko Rus, Janez [kerjanec, Niko To{, Drago Zajc SJM73 november- Vlado Benko, Peter Klinar, 2100 2098 348 december 1973 Bo{tjan Marki~, Tomo Martelanc, Zdravko Mlinar, Niko To{, France Vreg, Drago Zajc SJM75/76 april 1976 Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, 2100 2059 476 Mirjana Nastran, Zdenko Roter, Niko To{, France Vreg, Drago Zajc SJM78 april 1978 Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, 2100 2064 417 Zdenko Roter, Niko To{, Cveto Trampù, France Vreg SJM80 junij 1980 Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, 2100 2031 567 Zdenko Roter, Niko To{, Cveto Trampù SJM81/82 januar-februar Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, 2100 2049 520 1982 Zdenko Roter, Niko To{, Cveto Trampù SJM83 maj-junij 1983 Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, 2100 2067 444 Zdenko Roter, Niko To{, Cveto Trampù SJM84 september- Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, 2520 2435 519 oktober 1984 Darka Podmenik, Zdenko Roter, Niko To{, Cveto Trampù SJM86 marec-april Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, 2100 2053 472 1986 Zdenko Roter, Niko To{, Cveto Trampù ———————————————————————————————————————————— 840 ———————————————————————————————————————————— RAZISKAVA mesec/leto Imena sodelujo~ih VZOREC [tevilo raziskovalcev na~rtovani doseèni variabel ———————————————————————————————————————————— SJM87 junij 1987 Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, 2100 2033 442 Zdravko Mlinar, Zdenko Roter, Niko To{, Cveto Trampù SJM88 junij 1988 Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, 2100 2075 447 Zdravko Mlinar, Zdenko Roter, Niko To{, Cveto Trampù SJM88 - oktober-november Peter Klinar, Bo{tjan Marki~, 2100 2059 89 Stali{~a 1988 Zdravko Mlinar, Zdenko Roter, o ustavnih Niko To{, Cveto Trampù, spremembah Lidija Herek, Vera Kozmik, Janez [tebe SJM89 - maj 1989 Mitja Hafner-Fink, Peter Klinar, 2100 2040 295 Stali{~a Bo{tjan Marki~, Zdenko Roter o ustavnih Niko To{, Cveto Trampù dopolnilih SJM89 - oktober-november Sandra Ba{i~, Mitja Hafner-Fink, 2100 2093 526 Media 1989 Brina Malnar, Slavko Splichal, Janez [tebe, Niko To{ SJM90 december 1989- Mitja Hafner-Fink, Peter Klinar, 2100 2050 396 januar 1990 Brina Malnar, Bo{tjan Marki~, Zdravko Mlinar, Zdenko Roter, Niko To{, Cveto Trampù, Janez [tebe ————————————————————————————————————————————