168
Novičar iz raznih krajev.
Nova železnica, ktero napraviti so cesar že dovo-lili, bo obsegala te-le poti: iz Dunaja čez S opron (Oeden-burg) do Velike Kaniže in odtod do Oseka; — od Polčan (blizo Marburga) čez Veliko Kanižo v Budim; — od Uj-Szony-a (poleg- Donave) čez Belo Sto-lico (Stuhlvveissenburg) do Oseka in od Oseka v Sem-I i n; — vsa ta pot bo znašala 150 milj, in stroški zidanja so prerajtani na 60 milijonov gold., ki jih bo družba, ki jo bo napravila, nabrala iz akcij deležnikov svojih. — Od nesreče, ktera se je, kakor je poslednji novičar povedal, pripetila na ogerski železnici v saboto vozovom , ki so šli iz Pešta na Dunaj , se je sedaj za gotovo zvedilo , da blizo Gran-Nane se je hlaponu zlomila neka štanga, ktere konec se je zasadil v zemljo in šine vzdignil in premaknil; na to so se prekucnili 4 vozovi, 6 se jih je eden na druzega naslonilo, le zadnji voz je ostal na železnici; ena ženska in en otrok sta pri ti priči ob življenje prišla, 10 druzih oseb pa je bilo bolj ali manj poškodovanih, ktere so berž v bolnišnico v Gran peljali; k sreči se je s temi vozovi peljalo več višjih uradnikov železnice in dva zdravnika, kteri so hiteli nesrečnim na pomoč. — Občnospoštovani in naj sta-reji škof našega cesarstva, škof in knez briksenški Bernard Ga 1 ur a, 92 let stari, so umerli 17. dan t. m.; nastopili so prestol škofijski v Briksenu na Tiroljskem leta 1829, kteremu v last spada tudi bleska grajšina na Go-renskem. — En dan pozneje pa je umeri na Dunaj i eden naj   imenitniših   tergovcov   in bankirjev,   čigar   ime je
po vsem svetu znano: baron Sina; imel je fabrik in graj-šin po Marskem, Ceskem , Ogerskem itd. , da jih je komaj štel; zapustil je premoženja okoli 80 milijonov; siromaki za njim bojo dobili 50,000 gold.    Njegov   edini sin je nastopil za njim tergovstvo. — Izperva   se je slišalo ,   da gre letos zidnim červičem na Laškem slabo;   sedaj se sliši,   da se vsaki dan bolje sponašajo.   —   Kar se je   dosihmal  iz vseh krajev cesarstva zvedilo, se kaže letošnja letina precej dobra; ozimina, posebno na spodnjem Ogerskem   in   v Vojvodini, obeta obilen pridelk; sadju je po več krajih mraz perve dni tega mesca zlo škodoval, tudi terta je v nekterih krajih pozebla; okoli Dunaja jo je mraz tako vzel. da so jo iz nekterih nogradov poruvali   in krompirja   vsadili namesto   nje. — V tem pa,   ko se smemo mi nadjati dosti   dobre   letine,, je na Francozkem žalostna. Polovico dežele  je povodinj potopila; kar oko doseže, stoji v več krajih, čez ktere so velike reke Rhone,   Saone   in Loir s svojimi   stranskimi  rečicami stopile, čisto vse pod vodo;  škoda je strašna in   toliko ža-lostneje je,   ker je že   perve mesce   majnika   v več   krajih terta in   sadje pozeblo.    Ni tedaj čuda,   čeravno je vojske konec, da po vsem Francozkem se cena žita   zlo podražuje in v ti primeri ves drug živež. — Veselo je iz dunajskih časnikov slišati, da po višjem  ukazu se zasajajo okoli Dunaja poleg cest in druzih potov sadne in murbine   drevesa, pa v žalost so premeni veselje, slišati,   ko ravno tisti   čas-čiki ob enem tožijo,   da   neumnost   in   hudobija   pokončuje tudi tam nedolžne drevesa, kteri sad bi kadaj  v velik prid bil okolici in deželi.    Res žalostno je, da nikjer ne manjka takih gerdih divjakov ! — Ce je časniku „Pest. Ll.u verjeti, bi moglo na Ogerskem  blizo 2 milijona,   v Vojvodini pa 215.000 ljudi več biti kakor jih je sedaj, da bi te deželi enako število ljudstva imele kakor druge, ne preobilno obljudene dežele našega cesarstva ; — da bi se pa Ogerska in Vojvodina povzdignile do števila stanovavcov na Ceskem, ki bi se mogle pomnožiti   na 4 milijone,   za veliko več pa še, ako bi hotle doseči   obljudenost Lombardije in Benečan-skega (Laškega).   —   ge zmiraj se ogibuje  veliko zastran tiste pogodbe,   ki  jo   je   15.   aprila sklenila avstrijanska vlada z angležko in francozko;   nekteri   celo   hočejo vediti, da so te vlade še   neko posebno, skrivno zavezo med seboj sklenile.    Vse te misli   pa je poderl   minister  Palmerston v enem poslednjih zborov, rekši, da nobene skrivne parižke zaveze ni, — da angležka   vlada   bi  le   takrat Sardincem na pomoč šla,   ako bi jih kdo napadel,   ne pa ,   če   oni napadejo   koga;   tudi   se   angležka  vlada   proti   avstrijanski ni zavezala, da ji je porok za njene dežele na Laškem. — Zlo medla in klaverna je francozka armada,  ki se iz vojske povračuje domii; vojska in kuga jo je zlo oslabila; polki so se skerčili v batalijone.  — Bere se, da neka gospa Pola kova iz Konigsberga je oljkino goro   poleg   Jeruza-loma kupila, da bo goli verh olepšala z zasadbo drevja. — Kronanje čara Aleksandra je nek preneseno na 5. sept. 1.1.