Mladi planinec
¿	št. 44, leto 2012
H
>
«»To ■k «A
/M

www.pd-lisca.si
Nagovor predsednika PD Lisca Sevnica
Spoštovani prijatelji planinci!
Vstopili smo v leto 2012, kije za naše društvo polno jubilejev, lepih okroglih obletnic in obeležij, katerih se je vredno in s ponosom spominjati. V letošnjem letu praznujemo 110. obletnico izgradnje prve Jurkove koče, 80. obletnico izgradnje prvega planinskega doma na Lisci, 60. obletnico izgradnje Tončkovega doma na Lisci, 40. obletnico 3. Jurkove koče na Lisci ter 40. obletnico osnovnošolskih planinskih taborov, 20. obletnico delovanja Planinske skupine Planina,10. obletnico delovanja Planinske pevske skupine Encijan, 10. obletnico najema Planinskega zavetišča Slatna in še kakšna obletnica bi se našla. Okrogle obletnice bomo primerno obeležili na prireditvi Lisca poje 2012, ki bo potekala tradicionalno drugo nedeljo v septembru na naši Lisci, ko bomo-upam - tudi predali namenu obnovljen Tončkov dom na Lisci, ki ga že nekaj let čaka prepotrebna obnova.
Prepričujejo nas, da so časi vedno težji in nepredvidljivi. A ne pozabimo, da lahko za premagovanje vsakodnevnih izzivov postorimo marsikaj sami! Z vsakodnevnim udejanjanjem vrednot, kot so skromnost, samostojnost, tovarištvo, disciplina, vzajemnost, srčna kultura in medsebojno spoštovanje moramo stalno izvajati naše plemenito poslanstvo, ki ga moramo ohranjati, krepiti in predvsem tudi prenašati na mlajše rodove. Spoznavajmo naravne lepot, kulturne znamenitosti in bodimo telesno aktivni. Družbenim tokovom pa se seveda moramo prilagajati, a ne za vsako ceno. Moramo ohraniti primerno pozitivno kritičen odnos do upravljanja z naravo, ki je naš skupen bivalni prostor, za katerega ne smemo postati ravnodušni!
Leto 2012 je razglašeno tudi kot evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, kar še poudarja pomen medsebojne pomoči ter sodelovanja vseh generacij.
Posebno pozornost moramo vedno posvečati delu z mladimi, ki počasi, a vztrajno prevzemajo odgovornejše naloge. V letošnjem letu bomo omogočili tečaj za planinskega vodnika kar trem mladim, ki bodo tako lahko prenašali znanje in vrednote planinstva na naslednje generacije. Mladim moramo dati možnost, da se vključujejo v dejavnosti in da na primeren način tudi prevzemajo odgovornosti, kar je zagotovo eden izmed temeljev njihovega splošnega razvoja.
Programsko zdravo jedro našega planinskega življenja predstavljajo planinski izleti, ture, pohodi in tabori. Prav tako delovne akcije, ki potekajo vsakoletno pri naših zavetiščih in planinskih poteh. Redno obnavljamo tudi potrebno taborno in tehnično opremo.
V veliko veselje mi je, da si med planinskimi prijatelji iskreno zaupamo in skupaj uresničujemo dobre ideje. Da se odkrito pogovarjamo. Da smo prijatelji. Da se združujemo, ohranjamo dobre odnose in iščemo tiste skupne točke, ki nas peljejo k skupnim ciljem. Želim, da skupaj delujemo v dobro vseh nas in vsakega posebej. Planinstvo ni le hobi ali šport, planinstvo je način življenja. Ljubiti naravo in sočloveka mora ostati naše temeljno vodilo.
Iskreno vam želim obilo prijetnih trenutkov na planinskih poteh in drugih neprecenljivih doživetij, kijih nudijo naše Rok Petančič
Nagovor župana Občine Sevnica g. Srečka Ocvirka
Narava je z mnogimi planinskimi pohodnimi in izletniškimi točkami, čeravno ne z visokogorjem, obdarila tudi naše kraje. Ponosni smo na razgibano in slikovito pokrajino; ki ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa našim občanom ter privablja obiskovalce od blizu in daleč.
Planinska dejavnost ima v sevniški občini dolgoletno tradicijo, ki jo organizirano negujete v okviru Planinskega društva Lisca Sevnica. Da je varstvo narave eno osnovnih bivanjskih načel, ponazarjate z dobrim zgledom in širokim spektrom dejavnosti.
Svoje osnovno poslanstvo bogatite s prostovoljnim delom, ki se prepleta s spoštljivim odnosom do narave. V naboru vaših dejavnosti je tako poleg organizacije planinskih izletov in raznih strokovnih izobraževanj tudi varstvo narave v širšem smislu, pa tudi skrb za gospodarske objekte, katerih lastnik je Planinsko društvo Lisca Sevnica. Spoštljiv odnos do gora, narave, pohodništva in hkrati prostovoljstva gojite tudi pri mlajših generacijah, ki jim s spoznavanjem planinskih dejavnosti omogočate zdravo in aktivno preživljanje prostega časa.
Prepričan sem, da bo Planinsko društvo Lisca Sevnica kot eno najštevilčnejših društev sevniške občine še naprej negovalo poslanstvo združevanja ljubiteljev narave in planinstva. Tudi z rednim izdajanjem zbornika Mladi planinec, v katerem slikovito predstavljate delo društva v preteklem letu in načrte za delo v prihodnje, se kaže močno povezovanje tradicije planinske dejavnosti in ljubezni do narave - naklonjenosti, ki naj bo vedno aktualna.
S spoštovanjem,
Srečko Ocvirk župan Občine Sevnica
Predstavitev PD Lisca Sevnica
Planinsko društvo Lisca Sevnica deluje že od leta 1905 in je v letu 2011 štelo več kot 500 članic in članov. Znotraj društva delujejo različni klubi in skupine, ki dajejo poseben pečat identiteti društva. Člane društva odlikujejo vrednote medsebojne pomoči, solidarnosti, prostovoljnosti, dobrosrčnosti, preprostosti ter čut do sočloveka in spoštovanje narave. Vsi člani društva delujemo prostovoljno in za svoje delo ne prejemamo nobenega plačila. Mladinski odsek PD Lisca vsako šolsko leto organizira vsakomesečne planinske izlete za osnovnošolce ter v poletnem času osnovnošolski planinski tabor, ki bo v letu 2012 že jubilejni štirideseti. Športnoplezalni odsek Aranea skrbi za varno osvajanje plezalnih veščin in spretnosti. Klub vodnikov skrbi za izobraževanja in usposabljanja vodnikov in članov ter za nakup in vzdrževanje tehnične opreme. Za vse člane društva imamo več kompletov tehnične planinske opreme. Člani društva lahko koristijo tudi popuste v številnih prodajalnah planinske opreme.
Vrsta usposobljenih planinskih vodnikov in mentorjev nas tako zna varno popeljati po planinskih poteh in na splošno v Naravo, do katere imamo še poseben čut odgovornosti. Znotraj društva tako deluje tudi Klub za varstvo narave, ki vsako leto v času cvetenja poskrbi za zaščito Encijana na Lovrencu ter organizira naravovarstvene izlete. Samostojni planinski skupini sta tudi v Krmelju in na Planini. Naše planinske skupine se vodeno podajajo v hribe vsak ponedeljek, sredo in četrtek. Imamo vandrovce, ki gredo z avtobusom po Sloveniji in tujini. Tradicionalno se podamo v okoliške hribe vsako tretjo nedeljo. Vsaka druga sobota v mesecu je tudi planinska. Tudi ob polni luni se radi podamo v noč in hribe. Kar tri skupine imamo. Poleti organiziramo številne tabore in izlete po Sloveniji in tudi v tujini. Na srečanjih in ob posebnih priložnostih nas pogosto razveseli naša Planinska pevska skupina Encijan, ki prireja tudi samostojne koncerte in izlete.
Skrbimo tudi za planinske domove in poti, ki jih vzdržujemo in obnavljamo. V lasti imamo Planinsko zavetišče pod Sv. Rokom, Jurkovo kočo ter Tončkov dom na Lisci, ki ga uspešno vodi Franc Krašovec s. p., upravljamo pa tudi s Planinskim zavetiščem Slatna nad Ratečami (pri Planici), ki nudi primerne pogoje za bivanje tudi večjih skupin in je odlično izhodišče za planinske pohode in izlete. Radi se družimo in pohodi so naša stalnica.
Vabljeni v našo družbo!
Izvedene programske dejavnosti društva v letu 2011
Januar 2011:
01.1. 2011 - Novoletni pohod na Lisco - Klub vodnikov
04.1.2011 - Planinske urice: O vodi (Mitja Udovč) - Upravni odbor
08.1.2011 - Sobotni izlet čez Macelj k izviru Sotle - Klub vodnikov
09.1.2011 - Novoletno srečanje posavskih planincev na Bohorju - Klub vodnikov in PS Planina 15.1. do 22.1.2011-Smučanje v Italiji-Klub vodnikov 16.1.2011 - Izpopolnjevanje za markaciste-Jurkova koča 16.1.2011 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
22.1.2011 - Osnovnošolski izlet- Dom pod Reško planino - OŠ in Mladinski odsek 25.1.2011 - Planinski večer »O gozdu« v kulturni dvorani - Upravni odbor
Februar 2011:
12. 2. 2011 - Sobotni izlet: Iz Solkana na Sveto Goro - Klub vodnikov 19.2.2011 - Osnovnošolski izlet: Vojsko - Mladinski odsek 20.2.2011 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov 27.2.2011 - Planinski večer na Planini
Marec 2011:
6. 3. 2011 - Pohod na Jošt in Lisco (licitacija krač in salam) - Upravni odbor
12.3.2011-Sobotni naravovarstveni izlet: Aplenac - Klub vodnikov
15.3.2011 - Občni zbor planinskega društva - Upravni odbor
20.3.2011-Nedeljski pohod-Lamperče-Ajdovski gradeč- Klub vodnikov
26.3.2011 - Osnovnošolski izlet: Koča na Javorniku- OŠ in Mladinski odsek
27.3.2011 - Pohod po brežiški poti - Klub vodnikov
April 2011:
9. 4. 2011 - Sobotni izlet: Glinščica - Klub vodnikov
16.4.2011 - Osnovnošolski izlet- Koča v Krnici - OŠ in Mladinski odsek
17.4.2011 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
20.4.2011 - Ogled pragozda Kočevje- Klub vodnikov
april 2011 - Očistimo okolje- popis divjih odlagališč - vseslovenska akcija
april 2011 - Naravovarstvene akcije na Lovrencu
april 2011 - Planinski pohodni tabor Jordanija (Vandrovci)
Maj 2011:
01. 5. 2011 - Prvomajski pohod na Lisco, srečanje na Lisci in srečelov- Upravni odbor
07.5.2011-Srečanje evropopotnikov Sleme - Kočani - Črete (Šoštanj) - Klub vodnikov
08.5.2011 - Jezikova nedelja na Bohorju - PS Planina
11.-15.5.2011- Izlet v Srbijo - Pevska skupina Encijan
15.5.2011 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
19.5.2011-Srečanje starejših planincev na Grmadi - Klub vodnikov
21.5.2011-Srečanje mladih planincev na Magolniku- Mladinski odsek
28.5.2011- Pohod na Geoss - M DO
28.-29.5.2011 - Izlet foto kluba - Lokovec na Banški planoti
28.5.2011 - Osnovnošolski izlet- Okrešelj - OŠ in Mladinski odsek
maj 2011 - Čistilna akcija na Lisci
maj 2011 - Naravovarstvene akcije na Lovrencu
maj 2011 - Planinski pohodni tabor Jordanija (Vandrovci)
Junij 2011:
01. in 02. 6. 2011 - Meddruštveni izlet na Prehodavce - M DO
02.6.2011- Euro pohod Hoduš-Moravske Toplice
04.6.2011 - Dan slovenskih planincev Ljutomer-Jeruzalem - Upravni odbor
11., 12.6.2011 - Dvodnevni sobotni izlet: Srbija in Bosna - Klub vodnikov
Julij 2011:
2.	7. - 9. 7. 2011 - Tabor v Slatni (Darinka)
9. 7. 2011 - Sobotni izlet: Strelovec - Klub vodnikov
9.7. -16.7.2011 - Osnovnošolski tabor vTrenti - Mladinski odsek
17.7.2011 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
21.7. - 2.8.2011 -Tabor v Bolgariji - Klub vodnikov
23.7.-30.7.2011-CicitaborvSlatni-Upravniodbor
Avgust 2011:
prvi teden avgusta 2011 -Tabor PS Planina vSIatni - PS Planina in Upravni odbor
6.8.2011 - Sobotni izlet: Kubed -Strunjan - Klub vodnikov
13.8.2011-Srečanje »Lunašev« v Polzeli - PS Lunaši
20. in 21.8.2011 -Tradicionalni pohod na Triglav- Klub vodnikov
21.8.2011 - Flajsov pohod na Lepo Špičje - Klub vodnikov
25.-28.8.2011 - Izlet na Krn s PD iz Visa - Klub vodnikov
September 2011:
3.	in 4. 9. 2011 - Tečaj za markaciste -1. del - Lisca - PZS
10.9.2011-Sobotni izlet: Gorjanci (Pendirjevka)-naravni park-Klub vodnikov
11.9.2011 - Lisca poje - Upravni odbor
17. in 18.9.2011 -Tečaj za markaciste-2. del - Lisca - PZS
17.9.2011 - Dan Zasavskih planincev na Mrzlici - MDO
19.9.2011 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
21.9.2011-Sajenje drevesa na Njivcah ob Mednarodnem dnevu miru-Klub vodnikov
Oktober 2011:
01.10. 2011 - Srečanje evropohodnikov na Geossu - MDO
08.10.2011 -Sobotni izlet: Dobrač-alpski park-Klub vodnikov
08.10.2011-Osnovnošolski izlet Črna prst-OŠin Mladinski odsek
15.10.2011-Odprtje parkirišč ob izhodiščih pohodnih poti na Lisco - Upravni odbor
16.10.2011 - Kostanjeva nedelja na Bohorju - PS Planina
16.10.2011 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
22.10.2011 - Pohod po poteh brežiške čete - MDO
oktober 2011 - Čistilna akcija na Lisci - Upravni odbor
November 2011:
5.11. 2011 - Sobotni izlet v neznano - Klub vodnikov 5.11.2011 - Osnovnošolski izlet na Mrzlico - Mladinski odsek
8.11.2011-Tradicionalno srečanje PD Lisca v počastitev občinskega praznika - Upravni odbor
11.-12.11.2011-Martinovanje v Puli-PSEncijan
15.11.2011 - Planinske urice v Zavetišču - Korzika - Upravni odbor
20.11.2011 - Nedeljski pohod-Okič in Zavine - Klub vodnikov
22.11.2011 ob 18.00 - Planinske urice v Zavetišču - Etiopija - Upravni odbor
29.11.2011 ob 18.00-Planinske urice v Zavetišču-Ameriški nacionalni parki-Upravni odbor
December 2011:
3.12.2011 - Osnovnošolski izlet - Mladinski odsek
6.12.2011 - Planinske urice vZavetišču- Bolgarija - Upravni odbor
13.12.2011 ob 18.00 - Planinske urice v Zavetišču - v Južno Afriko z motorjem - Upravni odbor
18.12.2011 ob 13.00 - Prenos plamena miru na Lisco - Upravni odbor
20.12.2011 ob 18.00 - Planinske urice v Zavetišču -Gruzija in Armenija - Upravni odbor
26.12.2011 - Zimski pohod na Veliko Kozje - Klub vodnikov
31.12.2011 - Novoletni pohod na Kamenško z baklami - Planinska skupina Krmelj
december 2011-Zaključki pohodov na Lisci-planinske skupine
Spremljajte našo dejavnost in novice na spletni strani: WWW.pd-liSCa.Si
O
Programske dejavnosti posameznih skupin in sekcij društva v letu 2011
Ponedeljkova skupina
Tudi v letu 2011 smo nadaljevali s tedenskimi izleti. Opravili smo 41 pohodov. V mesecu juliju in avgustu po dogovoru nismo hodili v hribe zaradi poletne vročine.
Med vsemi izleti so nam ostali v najlepšem spominu trije: Velika Planina, kjer je takrat bujno cvetel spomladanski žafran, Strehovske gorice ter Drašiči v Beli krajini.
Udeleževali smo se tudi sobotnih mesečnih izletov ter nekaterih taborov, ki jih je organiziralo naše društvo. Redno smo sodelovali pri raznih akcijah.
Prisotni smo bili tudi pri organiziranju srečolova na Lisci, ter pri prodaji srečk.
Ob torkih zvečer pa smo se redno udeleževali planinskih uric, kjer so bili predstavljeni razni tabori v sliki in besedi. V naši skupini smo pohodniki od 60 pa do 84 let starosti in prav vsi imamo pohodniško žilico, ter radi občudujemo planine in njihove lepote. Na vsakem pohodu si naberemo novih moči, se nasmejemo in se prijetno utrujeni vračamo domov.
Vodnik: Vinko Govekar. Tajnica: Anica Govekar.
Še varnih korakov in lepih poti vsak si od nas gotovo želi. Prijateljske misli vodijo nas, v veselju naj mine skupni nam čas.
Zapisala: Romana Ivačič.
Sredina skupina
Naša sredina skupina je tudi v letu 2011 nadaljevala z obiski gora v naši bližnji in daljni okolici. V letu 2011 bomo obeležili že deseto leto našega druženja. Opravili smo 43 pohodov po naši lepi Sloveniji in nekajkrat tudi izven naših meja s povprečno udeležbo 11 članov. Posluževali smo se kombija ŠZ Sevnica ali Tonija Praha, nekajkrat smo se na pot podali z vlakom, sicer pa z lastnimi osebnimi vozili. Ture smo prilagajali vremenu in zmogljivostim naših članov pod vodstvom Toneta Šeška. Tako nas je pot zanesla tudi v doslej še ne obiskane kraje oziroma vrhove. Med te naj omenimo Bizeljsko-repnice, Potoško goro, Javorov vrh, gričevje Vinske gore, Javornik, Matkov škaf, Bistriško špico,Planino v Lazu, Krstenico, Peč, Gubno, Kojnik, Golič, Lipnik itd., na Hrvaškem pa Orljak. Udeleževali smo se tudi avtobusnih izletov npr. v Krakovski gozd, Smrekovec z ogledom Šoštanjske elektrarne in Evropohoda Hodoš. Prav tako so bili naši člani udeleženi v večdnevnih taborih (Bolgarija) ali dvodnevnih izletov (Medugorje, Dubrovnik) in pri ostalih sobotnih izletih. Opravili smo obnovo markacij in čiščenje poti Okroglice - Lovrenc, udeležili pa smo se tudi zasaditve drevesa - hruške na Ivcah pri Podgorju kot simboličen poudarek na dan mednarodnega leta gozdov. Trgatve na Pavlovskem vrhu se zaradi smrti gospodarja nismo udeležili, pač pa pri našima članoma na Studencu.
Kot ponavadi smo zaključek leta imeli na Lisci. Ob domačih dobrotah, s srečelovom in v prijetnem razpoloženju smo se pogovorili o preteklih dosežkih in druženjih ter nakazali smernice za naslednje leto. Vsi smo bili enotnega mnenja, da nadaljujemo s tradicijo pohodov. Lahko bi se reklo, da smo prava "družina". Povezuje nas ljubezen do narave in medsebojno spoštovanje.
Dogovorili smo se tudi na izraženo željo Toneta, da se v bodoče za organiziranje izletov zadolži več oseb. Tako bo prvi teden oz. za prvi izlet v mesecu zadolžen naš dosedanji vodnik Tone Šeško, drugi teden Zvone Mihelič, tretji teden Lado Pompe in Lojze Poplas ter četrti teden Jože Guštin itd. Tako naj bi vsaj delno razbremenili Toneta, saj opravlja še mnoge druge aktivnosti. Vsekakor pa je pripravljen kot človek z mnogimi izkušnjami pomagati z nasveti.
Prepričani smo, da bo naša skupina tudi v letu 2012 znala poiskati in obiskati še nepoznane skrite lepe kotičke naše Slovenije ali tudi izven naših meja, karsi nedvomno vsi želimo.
Volja v nas samih je, zdravje pa si bomo med drugim vzdrževali z vztrajnim gibanjem, kar hoja v hribe vsekakor je. Želimo si varen korak nam in vsem ostalim I
Tone Šeško
V0SaVX
polno priložnosti

o
Četrtkova skupina
Četrtkova skupina šteje 10 pohodnikov. Tudi v letu 2011 smo nadaljevali s pohodi po hribih in gorah prelepe slovenske dežele.
Sodelovali smo v akciji »Očistimo Slovenijo«, pri obnovi ograje rastišča encijana na Lovrencu in varovanju v času cvetenja, markiranju sevniške pešpoti in markiranju turistične poti zdravilišča Snovik. Opravili smo 44 pohodov. Kombi športne zveze smo koristili 15 krat, vozil nas je Zmago Grabrijan, včasih pa Lojze Florjančič. Ostale prevoze smo opravili sami. Obisk naših gora smo prilagodili želji posameznikov, vremenu in možnosti prevoza. Večina pohodov je bila ponovljena, saj smo kartežko našli vrh, na katerem še nismo bili. Izpostavili bi le nekaj zahtevnejših pohodov: Zimski pohodi na Tosc in Viševnik, Grintovec, Snežnik, Krofička, letni pohodi na Storžič, Krn in Veliko babo, Raduho. Nekateri člani naše skupine so se udeležili sobotnih in nedeljskih izletov, potovanja po Jordaniji, enodnevnega pohoda na Triglav in tridnevnega pohoda po poteh XIV. divizije.
Ugotavljamo, da smo v vseh letih številnih pohodov doživeli veliko prijetnih uric, lepih pogledov čudovite narave, stkali prijateljske vezi med sabo, spoznali, kaj zmoremo kljub visokemu »emšoju«, saj že pet članov naše skupine nalaga osmi križ.
Zahvaljujemo se Športni zvezi Sevnica za uporabo kombija in se priporočamo tudi za naslednje leto. Hvala voznikoma Zmagu in Lojzu, prav ta ko pa tudi našemu vodji Lojzu Ruparju za zabavno in prijetno vodenje skupine.
Četrtkovci
Nedeljski izleti
Nedeljska skupina opravlja pohode vsako tretjo nedeljo v mesecu. Skupina se vedno zbere v Sevnici na avtobusni postaji. Vodi jo planinski vodnikTone Svenšek (zato njeni člani niso nikoli žejni, op. p.). V letu 2011 so člani skupine opravili naslednje pohode: Januar 2011: Šentjanž - Cirnik - Gabrijele - Tržišče. Bilo nas je 10. Februar 2011: S kombijem smo se peljali na Bučko - Križe- (malicali smo pri Lojzu Ruparju) Lukovec- Sevnica. Bilo nas je 15. Marec 2011: Sevnica - Sveti Rok - Lamperče - Ajdovski gradeč -Zabukovje. Pri Pipanu nas je čakal Vinko Govekar s kombijem. Bilo nas je 18.
April 2011: Peljali smo se do Tržišča (Mlin), nadaljevali pot peš do cerkve sveti Jurij, Šentjurski hrib do čistilne naprave Bazga, tam nas je čakala Urška Jamšek, ki namje razložila, kako ta naprava deluje. Pot je vodila do Skrovnika, Tonija Janežiča, kjer smo si ogledali muzej motorjev ter ribnik -školjke. Na Škovcu nas je pričakala Irena Lindič, predsednica TD Tržišče. Seznanila nas je z delom in ureditvijo vasi Škovec. Ogledali smo si še muzej, pogostila nas je še s poticami ter dobrim vinom. Z dobro voljo smo odšli proti Tržišču mimo perišča, šole do mlina. Bilo nas je 20. Maj 2011: Peljali smo se do Kozmus Mirana, ki nas je vodil do Hajdine -Stranje - Bohor pod Javornikom - Pokojni vrh, kjer smo si ogledali cerkev. Mimo Stranja smo se vrnili v Hajdino, kjer sta nas Miran in Veronika pogostila z golažem, pecivom ter dobro kapljico. Veselo smo se odpeljali proti domu.
Junij 2011: Zaradi dežja izleta nismo imeli izleta.
Julij 2011: Sevnica-Šmarje - Zajčja gora - Ledina, kjer smo bili povabljeni
na domačijo Prah ker sta nas pričakala in pogostila Ana ter Jože. Dobre volje smo se vrnili v Sevnico. Bilo nas je 8.
Avgust 2011: Udeležili smo se tradicionalnega pohoda na Triglav.
September 2011: Šli smo na Lisco iz Krakovega na Lisca poje. Pohoda se nas jeudeležilo 16.
Oktober 2011: udeležili smo se odprtja informacijskih tabel na Bregu - začetek Jurkove poti, in se potem povzpeli na Lisco. Med potjo smo si še ogledali vas Razbor, kjer so nas lepo pogostili.
November 2011: Začeli smo v Boštanju ter se mimo Lipoglava povzpeli do Okiča, kjer nas je v zidanici pri Franciju Hribšku Francitu čakala kraljevska hrana ter pijača. Tam smo se okrepčali in odpočili. Pot smo nadaljevali še do zidanice Udovčevih in nadeljevali do Boštanja. Bilo nas je 18.
December 2011: Udeležili smo se pohoda Betlehemska luč na Lisco. ToneSvenšek
Markacijski odsek
V letu 2011 smo po potrebi vzdrževali naše planinske poti (čistili, obnavljali markacije, postavili nekaj novih smernih tabel - spremenili del naše planinske poti) in sodelovali pri tečaju markacistov, kije potekal na Lisci v okviru PZS.
10.1. - Popravili smo smerno tablo, ki je bila na silo odstranjena za smer Vrh nad Boštanjem - Šentjanž, na relaciji Sevnica - Okič.
22.	4. - Uredili smo poti nad Cirjem v peskokopu in pri Sv. Joštu
23.	4. - Na novo smo postavili lesen steber za smerne table, ki ga je snežni vihar prevrnil in nazaj zmontirali smerne table.
7. 7. - Čiščenje in urejanje poti Telče - Bučka, (četrtkova skupina pohodnikov)
2. 9. - Delovna akcija sekanje lesa nad vasjo Ruda za planinski tečaj na Lisci.
4. 9. - Sodelovanje pri tečaju markacistov na Lisci na relaciji Lisca -Lovrenc.
17.	9. - Sodelovanje pri tečaju markacistov na Lisci na relaciji Lisca -□rje.
18.	9. - Sodelovanje pri tečaju markacistov na Lisci na relaciji Lisca -Cirje. Vtem tečaju smo pridobili dva nova markacista.
5.10.	- Čiščenje poti z motorno žago na relaciji Sevnica - Ledina (podrta drevesa).
10.10. - Čiščenje in markiranje poti na relaciji Breg - Razbor Lisca. 12.10. - Preusmeritev planinske poti Sevnica - Ledina zaradi izgradnje nove stanovanjske hiše in ogromnega zemeljskega nasipa na območju, kjer je potekala naša planinska pot. Prestavili smo planinsko pot okrog po cesti.
14.10. - Na novo smo namestili 3 smerne table za smer Lisca - Breg iz novega planinskega parkirišča za Lisco.
7.11.	- Sestavili smo spisek za nove smerne table, ki smo jih naročili na PZS (27 kom).
Opravljeno število delovnih ur = 186 ur. Prispevek PD Lisca je bil 1.726 EUR.
Vsem skupaj želim varen korak in veliko lepih pohodov doma in drugod!
Janez Zajec	fiJilfifVlGflifl^
družinsko podjetje
Planinska skupina Lunarji
Pa je leto spet naokrog in mi smo pridno vsak mesec ob polni luni hodili na Lisco, včasih celo dvakrat. Malo smo spremenili plan pohodov, dogovorili smo se, da bomo točno na tisti dan, ko bo polna luna, šli na pohod. Imeli smo tudi turo na velikončni ponedeljek, in sicer smo si izbrali Zasavsko pot-Janče, kije bila za nekatere prva tura na to prelepo Zasavsko goro. Udeležili smo se srečanja lunarjev Slovenije v Polzeli. Lunarji se udeležujemo tudi drugih planinskih aktivnosti kot so razni izleti, tabori, akcije. Udeležba na pohodih je bila dobra. Od 18 članov je bilo povprečno 12 -14 oseb na pohod.
Zapisala: Marjana Cizl
Planinska skupina Luneki
Aprila ob polni luni 2011 se je zapisalo 10 leto naših luninih pohodov na Lisco. Vsak pohod ob polni luni je nekaj posebnega. Pa čeprav vedno hodimo po isti poti. Kajti vsak mesec posebej ima luna drugačen sijaj in nas obogati s posebno energijo. Smo ljudje dobre volje, ki radi pojemo in zaplešemo v lunino noč.
Darinka Avguštin
Srečanje lunohodcev na Polzeli
V	soboto, 13. avgusta 2011, smo se v polnem luninem sijaju zbrali Slovenski lunohodci v hmeljarskemu mestu Polzela. Zbrali smo se na parkirišču pri občinski stavbi. Na začetku je bila krajša slovesnost s pozdravi tamkajšne oblasti, društev, pa tudi Krjavelj je nekaj dodal, zakaj naše oblastnike vse pogosteje luna nosi. Nato pa smo se v spremstvu domačih lunašev podali peš v lunino noč. Pot nas je peljala skozi mesto, naprej mimo obnovljenega malteškega gradu Komenda, katerega smo si tudi pogledali od znotraj in prisluhnili vodičkinim besedam. Pot nas je peljala naprej do vrha Vimperka in nazaj v dolino. V gostišču Pr' trojčkih smo zaključili kot se spodobi, z dobro večerjo, prijetno glasbo in plesom.
Darinka Avguštin
Ob polni luni na Lisco
Zaključili smo že sedmo leto luninih pohodov na Lisco. Povprečno nas je hodilo 11. Vsak pohod je bil po svoje zanimiv, malo glede na vreme, malo glede našega razpoloženja... V mesecu juliju, ob taki vročini, smo šli raje zjutraj. Nismo videli lune, naužili pa smo se svežega jutranjega zraka. Preko dneva je temperatura presegla 35 stopinj celzija. Udeležili smo se srečanja lunaševSIovenijena Polzeli.
Na žalost pa smo se v letu, kije za nami, za vedno poslovili od naše prijateljice Angele.
V	decembru je bila polna luna bolj na začetku meseca, zato smo zaključek leta naredili v januarskem pohodu. Naročili smo si kmečko pojedino, si nazdravili in zaželeli še veliko pohodov.
Martina Jamšek
©
Planinska skupina Prijatelji
V letu 2011 so se iz skupine "PRIJATELJI" pohodov udeleževali v glavnem štirje člani. Občasno sta se nam pridružila še dva zunanja para. Pohode smo organizirali glede na letni čas in vremenske razmere, ne glede na danvtednu.
Lisco smo obiskali petintridesetkrat. Poleg tega smo opravili tudi 23 pohodov po sredogorju in visokogorju, kar je skupaj trajalo okoli 170 ur. Krona vsega je bil vzpon iz Krme na Triglav4. oktobra.
Idej in načrtov za naša potepanja nam še ni zmanjkalo. Malo smo zanemarili naše bližnje kraje, saj smo se osredotočili na gorenjsko, primorsko, savinjsko in koroško območje. To bomo v bližnji prihodnosti nadoknadili. Spominske razglednice za vsak celodnevni pohod si še vedno izdelujemo.
Za skupino: Jože Zemljak
Planinska skupina Planina
V	preteklem letu smo opravili vse zastavljene naloge, ki smo si jih zadali v letu 2010. Kot vsako leto pa smo tudi letos šli še marsikam, kamor prej nismo načrtovali, in nam je čas in trenutek bil ponujen, da gremo v hribe in se imamo »fajn«, kot pravi naš bivši predsednik Jože Prah. Tako nismo planirali, da gremo vSrbijo in Bosno, ali pa všpanijo, in še kam. Januarja smo imeli pohod ter Novoletno srečanje na Bohorju. Nekaj dni za tem pa na zimski pohod na Komno.
Februarja smo obiskali Črni vrh in Ribnico na Pohorju ter imeli smo tradicionalni »Planinski popoldan«. Marca smo šli na Šmohor. Maja smo bili na prvomajskem srečanju na Lisci in na Jezikovi nedelji na Bohorju. Avgusta smo imeli naš tradicionalni Planinski tabor v Slatni, ki je prav dobro uspel. Odločitev, da ta t. i. tabor na »KTMV« traja samo tri dni, je bila zelo pametna, saj je v teh treh dneh polno zaseden. Planinski skupini se zadnja leta pridružujejo folkloristi folklorne skupine DU Razbor, ki imajo tu tridnevne intezivne vaje. V teh dneh pa smo šli na naslednje izlete: Krnsko jezero, Bila peč, Dobrač, Mangart, Tromeja, Planina Pecol. Septembra smo se dvakrat povzpeli na Triglav in še enkrat na Mangart po italijanski smeri. Novembra smo imeli tradicionalno srečanje pri razgledni plošči na sv. Križu. Decembra smo imeli Pohod na Šmarno goro.
V letošnjem letu smo od podjetja »Tajfun« dobili 12 zaščitnih čelad, za kar se »Tajfunu« lepo zahvaljujemo. Naš podpredsednik Rado Pančur pa je prokuristu g. Španu v zahvalo izdelal prečudovito sliko, ki mu jo je predal v imenu naše planinske skupine.
Janja Kolar Uspešna alpinistična sezona 2011
V	letošnjem letu smo nabrali veliko letnih in zimskih alpinističnih vzponov v naših in tujih gorstvih. Pozimi smo kar dvakrat osvojili vrh Triglava. In sicer v Januarju smo plezali Slovensko smer 1000 m (naveza Nepužlan-Kozole) in v
večernih urah dostopili na vrh. V februarju sva po normalki v težkih razmerah vrh osvojila z Marjanom Gabričem.
Poleg dostopov smo plezali tudi grape, zaledenele slapove. Desni slap Wl IV+ in slap v Kotu Wl IV (Nepužlan-Kramer-Brečko). Prava bera letnih alpinističnih vzponov se je začela v mesecu Juniju. V Planjavi smo se v soboto lotili Sobotne smeri V+/IV+, 210 m, in Severozahodnega raza v Vežici V+, 390 m (Nepužlan-Blatnik). VTriglavski steni smo osvojili dve 1000 m smeri in sicer »Grande Course« klasiko Prusik-Szalay V+ (Nepužlan-Kozole) in neprekosljivo Skalaško z Gorenjsko smerjo V+ (Nepužlan-Blatnik). VTriglavski severni steni smo plezali tudi spominsko smer Sandija VVisiaka V, 600m in kratko Nemško smerzZimmer Jahn izstopom -IV, 800 m, ki sem jo splezal nenavezan. V Kamniško Savinjskih alpah smo plezali v Mali Rinki in sicer prelepo Igličevo smer V,400 m. v Štajerski Rinki pa Direktno smer VI 500 m (Nepužlan-Blatnik). V Koglu smo plezali Zupanovo smer VI 200 m (Nepužlan-Blatnik). Poleg alpinističnih vzponov pa smo nabrali tudi lepo bero dolgih športnoplezalnih vzponov v plezališčih. Vsem želim Srečno na vaših poteh ...
Edvin Nepužlan
Klub vodnikov
V organizaciji kluba vodnikov so v letu 2011 potekali vsakomesečni avtobusni sobotni izleti:
IZVIR SOTLE: 8. januarja 2011 smo se z avtobusom pripeljali do kraja Trlično, od koder smo začeli pešačiti do izvira Sotle, naprej čez greben Maclja na Donačkogoro, kjer nas je čakal avtobus. Bilo je 39 udeležencev.
SOLKAN- SVETA GORA: 12.
februarja 2011 smo se z avtobusom pripeljali do Solkana, kjer nas je počakal domači vodič. Popeljal nas je po planinski poti, ki vodi po jarkih in rovih prve svetovne vojne. Pot smo končali na Sveti gori in vstopili v avtobus. Bilo je 47 udeležencev.
KALNIK- HRVAŠKO ZAGORJE: 12. marca 2011. Z avtobusom smo se pripeljali do Gornje Reke, kjer nas je počakal planinski prijatelj Brane. Z njim smo se peš podali na Mali Kalnik, kjer smo videli ostanke ruševin iz 13. stoletja - po legendi grad Barbare Celjske ali Črne kraljice. Pot smo nadaljevali po prvi gozdni učni poti na Hrvaškem do planinskega doma na Kalniku, kjer nas je v bližini čakal avtobus. Kar veliko se nas je tudi povzpelo preko Sedam zuba na najvišji vrh Kalnika - Vranilac 643 m. Glede na višino hriba, ne boste verjeli, pot je bila zelo zahtevna, a vredna truda.
GLINŠČICA: Sobotni izlet je bil v aprilu 2011 organiziran v Italijo v dolino Glinščica, streljaj proč od Trsta. Za spremembo se je ta tura začela na najvišji nadmorski točki naše ture. Pot je bila krožna. Avtobusnega izleta se je udeležilo 52 planincev.
Naše izhodišče je bilo naselje Hrvati (San Lorenzo), kjer je zgornje razgledišče na celotno dolino Glinščice. Tu smo pred seboj videli celotno našo pot. V začetku smo hodili po nekdanji železniški progi Trst - Kozina, ki je sedaj urejena kolesarsko - sprehajalna pot. Pot vodi čez številne predore. Med potjo smo lahko občudovali alpiniste, ki so tik nad našo potjo plezali. Čez čas smo to čudovito pot zapustili in se po stezici spustili v zapuščeno vasico na koncu doline Glinščice - Botač. Tu je bil včasih tudi maloobmejni prehod med Jugoslavijo in Italiji. Pot nas je vodila nekaj časa ob rečici Glinščica, kjer so še vidne razvaline številnih vodnih mlinov. Pot se je počasi vzpenjala proti cerkvici Marije na pečeh, med potjo smo občudovali slap. Pri cerkvici Marije na pečeh je bil malo večji odmor. Večina se pa nas je odločila, da se povzpnemo še do spomenika legendarnemu tržaškemu alpinistu Emilio Comici. Pot smo nadaljevali oziroma se spuščali ob rečici Glinščica, mimo ostankov rimskega vodovoda do planinske koče, ki stoji na nadmorski višini 60 m. Po oddihu smo se začeli vzpenjat mimo spodnjega razgledišča, mimo naselja Boršt, do izhodišča, kjer smo zaključili naš izlet. Izlet ni bil zahteven, vendar nas je spomladansko, oziroma že poletno sonce in bližina morja, kar zdelalo.
SLEME - MOZIRJE: 7. maja 2011. Udeležili smo se Evro pohoda, ki se je tega dne začel pri Andrejevem domu na Slemenu pri Šoštanju. Pot nas je vodila v Hudi potok, mimo Mornove zijalke, ki smo si jo ogledali, naprej do Grebenška,
mimo Lepe njive do Mozirja na avtobus. Bilo je 41 udeležencev.
SRBIJA in BOSNA: 11. in 12. junija 2011. Prvi dan smo obiskali Srbijo. V Loznici ob reki Drini nas je pričakal predsednik tamkajšnjega PD in nas popeljal na hrib Gučevo. Ogledali smo si tudi pravoslavni samostan vTronoši, rojstno hišo Vuka Karadžiča v kraju Tršič. Obilno in okusno kosilo smo imeli v kraju, ki se mu reče Milicinog konaka. To je neke vrste kmečki turizem. Do tu je bilo potrebno tudi pešačiti do pol ure, ker ni dostopno z avtobusom. Spali smo v hotelu Podrinje hotelskega naselja zdravilišča Banja Koviljača. Drugi dan smo preživeli v Bosni na drugi strani Drine. Ogledali smo si Etno selo v Bjelini. Verjemite, je vredno ogleda. V vasi Donja Bukovica, kjer imata Rade in Mimica Radič domačijo, pa smo imeli pravi Bosanski piknik. Bilo je 84 udeležencev.
STRELOVEC: 9. julija 2011. Tokrat smo se podali malo višje. Iz Robanovega kota smo se začeli vzpenjati po kolovozu skozi gozd, mimo kmetije Knez po travnatih pobočjih na razgledno Knezovo planino in naprej po grebenu na vrh Strelovca. Spustili smo se čez Icmanikovo planino v Logarsko dolino. Bilo je 30 udeležencev.
KUBED - STRUNJAN: 6. avgusta 2011. Udeležili smo se zaključnega pohoda E6. Pot se je začela pri gostišču Jakomin v Kubedu in se končala pri Krkinih hotelih v Strunjanu. Tu seje po naporni in vroči poti prilegel skok v morje, hladno pivo in še kaj. Bilo je 23 udeležencev.
GORJANCI: 10. septembra 2011. Prehodili smo del pot E7. Pot seje začela v vasi Javorovice v pobočju Gorjancev. Od tu so nas vodniki PD Polom Kostanjevica popeljali med mogočne bukove gozdove v gozdnem rezervatu v povirni dolini Kobile na Gorjancih, ki zagotovo sodijo med najbolj fascinantne gozdove v Evropi. Tu še vladajo skrivnostne (nad) naravne sile trdinovih Bajk. Pot smo zaključili na Miklavžu na Gorjancih, kjer se je kadilo iz oglarske kope. Bilo je 24 udeležencev.
DOBRAČ: 8. oktobra 2011. Imeli smo pravi zimski pohod. Čeprav je prejšnji dan snežilo in je nastala kar dokaj debela snežna odeja, je bila gorska cesta za Dobrač prevozna. Z avtobusom smo se pripeljali do doline Trati, ki je na višini 1732m, od tu pa peš nadaljevali po pravi zimski idili do 2166 m visokega Dobrača. Okrepčali smo se v novozgrajeni planinski koči na Dobraču, ki je tudi ena najlepših koč v Evropi. Verjemite, res je lepa, in tudi osebje je prijazno. Bilo je 38 udeležencev.
IZLET V NEZNANO:
5. novembra 2011.
Pripeljali smo se do Kobjeglave na Vipavskem, kjer smo pričeli dan z pršutom in teranom. Po malici se je z nami na avtobusu odpeljal tamkajšni vodič mimo Sesljana do Devina. Tu pa smo začeli pešačiti po Rilkijevi poti nazaj do Sesljana. Peš pot poteka vzdolž kraškega roba, je najvišja skalnata obala v Italiji, je bogata s kraškimi pojavi in lepimi razgledi na Savudrijski rt, Trst, Miramarski grad, Devinski grad. Pot smo zopet zaključili v Kobjeglavi pri polni mizi pasulja, ki ga je skuhal Janko, domačemu pršutu in teranu. Bilo je 38 udeležencev.
NAGRADNI IZLET: 14. december 2011. Za ljudi, ki namenijo veliko svojega prostega časa za društvene dejavnosti organiziramo strokovni izlet v zahvalo. Letos smo si ogledali Kmetijsko šolo Grm Novo mesto. Tu nas je sprejel strokovni delavec, ki nas je popeljal skozi vsa področja dela
od zasnove do prodaje. Od šole smo se podali še peš na Trško goro in se z avtobusom odpeljali v Novo mesto, kjer smo imeli pozno kosilo v restavraciji Grmskešole.
Hvala vsem, ki ste se udeleževali sobotnih izletov in pa tudi aktivnosti v društvu.
Darinka Avguštin
Poročilo o pohodih skupine Ajda za leto 2011
V naši skupini imamo 25 članov. V letu 2011 smo imeli 53 pohodov. Skupna udeležba je bila 715 članov. Na pohodih so bili nekateri 46 krat, pa do 13 krat. Trije člani so bili manjkrat. 18 krat so bile z nami vnukinje naših članov, kar pomeni, da snujemo tudi lepe vezi z mladimi.
Potujemo po bližnji in širši okolici naše občine in še Senovo ter Radeče. Največkrat smo bili na Lisci -10 krat, po drugih krajih, pa od 1 do 4 krat.
Naj jih nekaj naštejem: Žirovnica - Radež, Bohor, Gašperjev kostanj in Žebnik, Lovrenc, Studenec, Križe, Škovec pri Tržišču, Podvrh, Brunk in Leskovec, Zabukovje in drugi.
Ob novoletnem srečanju in jubilejnih rojstnih dnevih naših članov pripravimo kratek kulturni program.
Nekaj naših članov se udeležuje tudi planinskih pohodov, ki jih organizirajo druge sekcije PD Lisca.
Bili smo na srečanju planincev na Pokljuki, na Sedlarjevem, kjer smo pospremili pohodnike po poti 14. divizije, na Osankarici, kjer smo se poklonili padlim borcem Pohorkega bataljona pri Treh žebljih, v Dobrniču, kjer je vsako leto proslava v spomin na prvi kongres Antifašistične fronte žena.
Gojimo prijateljske vezi z ljudmi v krajih kamor pridemo, tako, da se z njimi srečujemo, z njimi zapojemo in s tem obogatimo tudi naše pohode. Ko se vračamo, se od njih poslovimo, ter si rečemo: "In spet nam je bilo lepo!"
Poročilo pripravili:
Anica Gačnik in Anica Perme.
Poročilo pohodniške skupine Krmelj za leto 2011
Naša skupina je organizirala 29 pohodov. Nekaj smo jih organizirali sami, nekaterih smo se pa udeležili v organizaciji drugih društev.
Od tega je nekaj tradicionalnih in to ob polni luni na Kamenško, novoletni pohod na Topolovec, v februarju smo z RTV Ljubljana snemali pohod z baklami na Kamenško, v aprilu smo imeli Velikonočni pohod na Malkovec, kjer smo se pomerili v sekanju pirhov, potem smo se konec aprila udeležili izgnanskega pohoda od Murnic do Telč, prvo majski pohod na Kamenško.
V juliju smo imeli dva pohoda, in sicer Malkovec- Jeperjek, drugi z izgnanci od Telč do Jeperjeka, v avgustu nas je pot vodila na Kum in na Kopitnik, v novembru Tržišče - Pijana gora, Jeperjek, Tržišče, in že je tu SILVESTERSKI pohod z baklami, kije med pohodniki kar priljubljen I
Za pohodniško skupino napisala Silva Dobnik.
»No, pa pojdimo!«, smo si junija 2010 rekli sodelavci podjetja PREIS SEVNICA, d.o.o.
Kako preprosto in tako malo je potrebno, da stopijo skupaj ljubitelji narave in pohodništva. Stopili smo skupaj junija 2010 in se organizirano podali na Struško (1944 m), ki nas je z vso svojo lepoto omrežila in nam dala navdih, da se pohodništva/planinstva v letu 2011 lotimo resno. Naš postavljen plan planinskih pohodov smo skoraj v celoti izpeljali in si na zaključnem pohodu rekli: »bilo je lepo« in zastavili plan za leto 2012.
Udeleženci zaključnega srečanja smo si bili enotni: v letu 2012 pridobiti nove člane iz vrst zaposlenih in njihove družinske člane, ki bodo v prijetnem druženju skupaj z nami odkrivali in spoznavali lepote narave ter krepili svoje zdravje - na kolesu, motorju ali peš. Veseli smo, da tovrstne aktivnosti podpira tudi vodstvo podjetja in prepričani smo da bo naš plan v čim večji meri vključen v projekt podjetja - Promocija zdravja na delovnem mestu.
Preden predstavimo naše aktivnosti v letu 2011 je prav, da na tem mestu povemo tudi, da naši začetki planinstva segajo v leto 2005, ko smo se sodelavci odpravili na Debelo peč, v letu 2006 odšli na Raduho, 2008 obiskali Nanos in v 2009, pod skrbnim vodenjem planinskega vodnika Janka Avguština, osvojili Triglav.
Bohor(915m)
Kljub zasneženi in dokaj ledeni poti smo se 29. januarja podali na pohod mimo bohorskih slapov na Bohor. Na zahtevni poti so nas bohorski gozdovi razvajali z vso njihovo lepoto zaviti v sneg in ivje, zaledeneli slapovi pa so dokazovali mogočnost narave.
Gore (786 m) - Kopitnik
Tudi v februarju smo v večjem delu zasneženo pot premagovali na Gore in Kopitnik. Sproščeni, z veliko samoiniciativnosti, smo se podali na pot iz Zidanega Mosta preko Širja na Gore, kjer smo se okrepčali, nato pa pot nadaljevali na Kopitnik. Nekateri pohodniki so si pot naredili še zanimivejšo z izvajanjem poizkusov gorljivih materialov (brezovo lubje).
Nanos (1262 m)
2. aprila smo se povzpeli nad tisoč metrov, na markantni Nanos in se preizkusili v prvih visokogorskih korakih. Na pot smo se podali iz parkirišča v Razdrtem. Da smo že v dobri kondiciji, pripravljeni za visokogorje, smo dokazali s tem, da smo Nanos osvojili v krajšem času, kot je predviden po Vodniku. Da zmoremo tudi zahtevnejšo pot, so dokazali tudi tisti, ki so se z nami podali prvič. Skupina je postala številčnejša (13), kar dokazuje, da je naša ideja po druženju in spoznavanju lepot narave zaživela v popolnosti.
Golica (1836 m)
Konec aprila smo se podali na Golico, vrh v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami, ki jo prav gotovo vsi poznamo zaradi Avsenikove svetovno znane polke Na Golici. Čeprav nam vreme tisti dan ni bilo najbolj naklonjeno, smo kljub dežju in megli vztrajali. Seveda seje izplačalo. Na poti smo lahko občudovali poljane polne gorskih narcis (domačini jim pravijo tudi ključavnice), ki so vtem letnem času v največjem razcvetu.
Slavnik
Zaradi velike želje po pogledu na potonke, smo se v maju, v okrnjeni sestavi podali na Slavnik. Naše želje so doživele presežek. Prevzeti od pravega razkošja cvetja, za nas ni obstajal vsakdanjik- ponavljali smo si: »Danes so to za nas Nebesa«.
Peca- Kordeževa glava (2125 m)
Junija smo se prvič podali nad dva tisoč metrov, in sicer na najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji - Peco, katere najvišji vrh je Kordeževa glava. Nahaja se na meji z Avstrijo nad Mežiško dolino na Koroškem. Pot do vrha je bila precej dolga, za kar smo potrebovali kar nekaj kondicije. Vendar v dobri družbi noben izziv ni pretežak. Ker je bil to za nekatere od nas prvi osvojen dvatisočak, smo seveda na vrhu imeli tudi temu primeren krst. Peca je med drugim poznana tudi zaradi pripovedke o Kralju Matjažu, zato smo obiskali tudi njegovo Votlino.
Vlševnik(2050m)
Sredi julija smo se podali v Julijske Alpe. Nameravali smo osvojiti Tosc,
vendar nam vreme ni bilo naklonjeno. Tako smo iz smeri Pokljuke krenili
na goro Viševnik, od koder žal nismo mogli občudovati razgleda na večino najvišjih vrhov Julijskih Alp. Ker pa se ne vdamo zlepa, smo se zaradi nekoliko skrajšane poti na Viševnik, odločili obiskati še Bled. Da seveda ne bi bilo premalo pohodniških korakov, smo naredili sprehod okoli Blejskega jezera (6 km) ter se tako še enkrat prepričali, zakaj Bled sodi med najlepše turistične kraje v Sloveniji. Prepričali smo se seveda tudi o opevanih tradicionalnih blejskih »kremšnitah«.
Triglavska jezera (1685 m)
V avgustu smo izpeljali naš prvi dvodnevni pohod, ki je bil zadetek v polno. 11 članov nas je odšlo na nepozaben izlet v dolino Triglavskih jezer. S Planine Blato smo krenili na pot proti Koči na Planini ob jezeru, nato pa nadaljevali preko planine Viševnik do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer smo prenočili. Naslednji dan smo se vračali po poti do Črnega jezera in od tudi preko Bogatina na Komno in v Savico. Dva dni smo uživali v naravi in bili vedno znova očarani nad lepotami, ki nam jih nudijo naše Alpe. Sprehajali smo se skozi planšarije med kravicami ter cvetočimi travniki, videli smo gamse ter celo svizca, preizkusili, kako ledeno hladna je voda v jezerih, nekateri pa so celo raziskovali zdravilne učinke vodnih alg. Vreme je bilo res prečudovito, tako da smo kljub zelo dolgi poti prišli nazaj v Bohinj polni energije ter novih vtisov. Nekateri smo si za zaključek privoščili celo osvežitev v Bohinjskem jezeru, kije še kako prijala.
Brana (2253 m)
Sredi septembra pa smo se podali na do sedaj najzahtevnejšo pot in najvišji vrh. Iz Logarske doline smo se skozi Okrešelj povzpeli najprej do Kamniškega sedla (1903 m), nato pa smo se soglasno odločili in se povzpeli še na Brano. Tokratna pot je bila nekoliko zahtevnejša. Preizkusili smo se v plezalnih spretnostih, saj smo proti vrhu morali splezati kar čez nekaj klinov ter skal. Seveda smo poskrbeli za varnost in bili zato vsi primerno opremljeni. Na vrhu nam je bilo v veliko veselje, da smo pot premagali brez večjih težav. Ugotovili smo, da smo postali že pravi planinci, zato se že veselimo osvajanja novih vrhov.
Brežiška pot
Novembra smo se podali na naš zadnji, in sicer že 11. pohod v letu 2011. Odzvali smo se povabilu našega člana Milana Tomiča, ki nas je popeljal po Brežiški planinski poti, za katero je zadolžen kot markacist. Pot nas je sprva vodila preko Čateža na Sv. Vid, kjer smo na razgledni točki pri cerkvici uživali v pogledu na Brežice, Krško polje, pobočja Bohorja ter ostalo bližnjo in daljno okolico. Povzpeli smo se tudi na Veliki Cirnik (630 m) in si v bivaku "Pri veseli Mici" privoščili dobrote iz naših nahrbtnikov. Na poti nazaj, ko smo se preko Globočic in Mrzlave vasi vračali na Čatež, smo se ustavili tudi na domačiji Tomše, po domače "Pri Martinovih", kjer smo se pogreli s "kuhančkom". Pohodniško pot smo začeli in končali pri Milanu Tomiču doma v Velikih Malencah, kjer smo bili tudi zelo lepo pogoščeni, za kar se njemu in njegovi ženi še enkrat lepo zahvaljujemo.
ZAVINE
Zaključno srečanje -18 sodelavcev-večina članov PD Lisca Sevnica
gBgČtjgfffgf
o
Poročilo o delu Varuhov gorske narave v letu 2011 in načrti v letu 2012
Tudi v preteklem letu smo varuhi gorske narave namenili največ dela ohranjanju rastišča encijana na Lovrencu. V mesecu aprilu smo postavili del nove ograje, za kar smo porabili 34 stebrov in 68 rant. Na preostalem delu ograje pa smo zamenjali poškodovane rante in poravnali nagnjene stebre. To delo je opravilo 22 planincev, 9 planink pa je očistilo pot od Lisce do Lovrenca. Strojno delo, zabijanje stebrov v vrednosti 400 EUR je sponzoriral g. Lojze Rak. V času cvetenja encijana smo rastišče fizično varovali planinci našega društva. Pri tem gre posebna zahvala g. Gregorju Bregarju Gregorju, zahvaljujemo pa se tudi g. Lojzu Raku.
Tudi naslednje leto načrtujemo nadaljevati z obnovitvijo preostalega dela ograje in vključiti k varovanju rastišča v času cvetenja planince sosednjih društev.
Varuh gorske narave Lojze Rupar
Obnova ograje na LOVRENCU (713 m)
Člani PD Lisca Sevnica smo v mesecu aprilu organizirali prostovoljno delovno akcijo na Lovrencu. Zaradi dotrajane in deloma popolnoma uničene lesene zaščitne ograje, ki omejuje prosto sprehajanje po rastišču encijana, smo se dogovorili, da stanje uredimo še pred 1. majem. Društvo je stopilo v stik z donatorji (Občina Sevnica, Kozjanski park) in pravočasno priskrbelo ustrezen material, stebričke in drogove, člani pa smo se organizirali za popravilo ograje. Motila nas je samo slaba vremenska napoved, ki pa se na naše veselje ni uresničila. Na dan akcije (13. 4. 2011) se nas je na Lovrencu zbralo 22 udarnikov -članov PD, z vsem pripadajočim ustreznim orodjem. Zaradi velikega števila udeležencev smo se razdelili v 4 delovne skupine (3 skupine za delo na ograji in 1 za postavitev žične ograje po rastišču). K delu smo pristopili resno, kot pravi profesionalci. Med nami so bili tudi trije delavci Kozjanskega parka, ki so v dogovoru z vodstvom društva in s soglasjem Kozjanskega parka prišli na pomoč. Seveda je za odlično počutje in dobro opravljeno delo veliko pripomogla tudi »logistika«. Kar nekaj članov je s seboj prineslo domače dobrote (kruh, mesne izdelke, vino), česar smo vsi bili izredno veseli. Zaradi mrzlega vremena je bila malica še kako dobrodošla. Za dobro počutje pa je poskrbel še Aleš Šeško, ki nam je pripravil toplo malico »na žlico«.
Proti koncu delovne akcije se nam je pridružila še 10 članska Tonetova
ženska delovna skupina, ki je bila na čiščenju in urejanju poti na Lisco oz. Lovrenc. Vzdušje je bilo zelo prijetno in delovno. Opravili smo veliko in koristno delo, saj je encijan bil že v razcvetu.
Tako kot na vsaki akciji, je bilo nekaj ljudi bolj izpostavljenih, marljivih. Posebej moram pohvaliti Lojzeta Ruparja, Toneta Kralja in Mileno Naroglav. Brez njihove trme in delovne zagnanosti, dela v enem dnevu sicer ne bi v celoti opravili. Hvala jim! Zahvala gre tudi g. Alojzu Raku, ki nam je brezplačno pomagal pri strojnem postavljanju stebričkov. Pa seveda Občini Sevnica, Kozjanskemu parku in družini Centrih. Dobrodošli na Lovrencu! Encijan nas pričakuje! Spoštujmo in varujmo ga!
Gregor Bregar
Planinska pevska skupina Encijan
Pisalo se je leto 2001, ko smo v društvu ob planinskih avtobusnih izletih in planinskih taborih ob zaključkih, na pobudo tajnice Darinke, vedno skušali tudi ubrano zapeti. Bilo je več zamisli; ali nadaljevati z ljudskim prepevanjem, ali pa ustanoviti skupino, ki bi pod strokovnim vodstvom in organizirano prepevala slovenske pesmi. Premagala je druga varianta in tako smo v začetku leta 2002 pričeli z organiziranimi vajami.
Zmagala je druga varianta in tako smo v začetku leta 2002 pričeli z organiziranimi vajami. Naj prej smo skušali z mešanim zborom, kar pa nam ni uspelo. Nadaljevali smo z moško skupino. Nadeli smo si ime : PLANINSKA PEVSKA SKUPINA » ENCIJAN« pri Planinskem društvu Lisca Sevnica. Imeli smo to srečo, da je v tem času prenehal z aktivnim petjem in vodenjem okteta Jurij Dalmatin gospod Jože Pfeifer, in prevzel strokovno vodstvo nad našo pevsko skupino. Organizacijsko vodstvo pa je prevzel Tone Šeško.
Pričeli smo z vajami vsak teden in ob odprtju postavljene smerne okrogle plošče - table na Lisci imeli svoj prvi nastop. Ta pevski koncert na Lisci je postal tradicionalen vsako leto v septembru pod imenom LISCA POJE, kjer nastopa in se druži preko petnajst pevskih skupin posavske, dolenjske, zasavske in celjske regije.
Encijan nastopa na vseh prireditvah PD Lisca Sevnica. Prireja samostojne koncerte, sodeluje z ostalimi pevskimi skupinami v občini, nastopa na pevski reviji Posavja. Odzove se vsakemu povabilu, kjer želijo njegov nastop. Svojo slovensko pesem je ponesel tudi preko meja. Prepevali smo na Češkem, v Bosni, Srbiji in na Hrvaškem.
V	preteklem letu smo nastopili: 25.1. - Planinski večer; 27.2. - Koncert na Planini; 14.4. - Nastop na Senovem (zadnje slovo od Vida Šušteriča), 8.5. - Pevska revija v Boštanju; 12. - 15. 5. - nastopi po Srbiji (srečanje s planinci (Beograd, Rajac, Oplenac, Trbunje); 27. 8. - Srečanje kmetic Posavja na gradu Sevnica; 11.9. - Lisca poje; 21.9. - Nastop na Njivicah -praznik zemlje in zasaditev drevesa; 8.11. - Srečanje PD ob občinskem prazniku; 11. in 12. 11. - Martinov koncert in srečanje v Puli; 9. 12. -Miklavžev koncert na gradu Sevnica. Navezali smo tudi stike z istoimenskim pevskim zborom slovenskega društva iz Pulja. Zbor je nastopal na Prvomajski proslavi na Lisci. Vrnili smo jim obisk s koncertom in martinovanjem ob sodelovanju društva kmetic s Studenca na Martinovo v Pulju.
V	letu 2012 praznuje Planinska pevska skupina Encijan 10. obletnico delovanja.
ToneŠeško
POROČILO CICIBANOV- PLANINCEV v letu 2011
Najlepše popotovanje otrok v gore je tisto, ki ga prepletemo s sproščeno igro, kjer lahko dobijo veliko navdihov za opazovanje, raziskovanje, doživetja, zabavo... in s tem za učenje za življenje. Tudi v preteklem letu 2011 je delovala planinska skupina cicibani -planinci (19 predšolskih otrok) v starosti 3 - 6 let v medsebojnem sodelovanju Vrtca Ciciban Sevnica in PD Lisca Sevnica. V naravo smo hodili pogosto in v vseh letnih časih. Upoštevati moramo telesno pripravljenost otrok, njihove želje in starost otrok. Skušali smo omogočati, da spoznavajo naravo v »vseh odtenkih«. To pomeni, da se odpravimo tudi v nekoliko slabšem vremenu in pozimi, da spoznajo tudi te plati narave. Kasneje, ko otroci odraščajo, se širi krog njihovih zanimanj.
Naše cicibanove stezice so se pričele na Hrastih, sevniškem gradu, Sv. Roku, Zajčji gori, v vseh letnih časih, nadaljevali pa smo na Lamperčah, Ajdovskem gradcu, Žabjeku, Pečju in zaključili z obiskom Kekčeve dežele v Kranjski gori. Veseli so bili podeljenih nagrad Planinske zveze Slovenije, na zaključku.
Cicibani - planinci smo obeležili tudi EKO dan ob dnevu Zemlje in vzgajali zdrav odnos do spoštovanja narave, ki naj postane naša pomembna vrednota.
Na planinskih uricah smo podoživljali naše izlete, doživetja, vtise, jih strnili v risbice v Cici dnevnike, reševali naloge in utrjevali pravila planinske hoje, spoznavali planinsko opremo, pomen varstva narave, osnove orientacije v okolju...
Velikega pomena je, da otroke navajamo na redno gibanje v naravi, ki razvija otrokove gibalne sposobnosti ter krepi obrambno sposobnost organizma pred boleznimi in izboljšuje kondicijo in splošno vzdržljivost otrok, ki je prvi pogoj za zdravje.
Trudili se bomo še naprej, da bomo primerno načrtovali in izpeljali cici planinske izlete, ki zapustijo v otrocih poleg prijetne utrujenosti tudi prijetne spomine in le tako se bodo nad obiski v naravi zagotovo navdušili, spoznavali njene lepote, njeno raznolikost in bogastvo.
Cveta Fakin
Mladinski odsek
Mladinski odsek PD Lisca Sevnica je v letu 2011 organiziral 7 izletov za učence OŠ v občini Sevnica. Izletov se je udeležilo povprečno okoli 25 otrok. Med zimo jih je bilo nekaj manj, spomladi pa nekaj več.
OŠ planinski izlet na Vojsko
V	soboto, 19. 2. 2011, smo se sevniški mladi planinci odpeljali z avtobusom izpred osnovne šole Sava Kladnika proti Idriji. Že v Ljubljani nas je najprej pozdravila deževna ploha, malo naprej še močna snežena ploha, ko pa smo se pripeljali v Spodnjo Idrijo, je bilo vreme oblačno, na tleh pa 5 cm debela snežna odeja. Izstopili smo iz avtobusa in se odpravili peš na Vojsko.
Pot smo pričeli od doma ribičev v Idriji in njihove ribogojnice, nato pa se je vzpenjala mimo hiš v Šturmovcu - ena je bila celo iz leta 1800 in je v njej urejen muzej, pa mimo spomenika NOB in skozi gozd ob vlečnici Vojsko, ki je samevala. Šli smo celo mimo hiše, v kateri so imele intervencijo gasilke ob požaru saj v dimniku. Na vrhu je še en spomenik NOB, cerkev in mala prijazna vasica, ki pa je bila močno zavita v meglo, tako da kakih lepih razgledov z vrha ni bilo. Ustavili smo se v gostilni Pri Medvedu, kjer smo malicali in se odžejali s toplim čajem ter si pogledali še finale smučanja naših deklet po TV, potem pa smo se vrnili nazaj v dolino. Sam vzpon je trajal s postanki vred 3 ure, saj se je pod nogami gnetlo vedno več snega in smo ga proti vrhu gazili že skoraj 30 cm, spust pa je bil mnogo krajši. Dobre volje in vsi zelo utrujeni smo se iz Idrije z avtobusom vrnili nazaj v Sevnico malo pred devetnajsto uro zvečer.
Tanja Košar
OŠ planinski izlet na Donačkogoro
V	soboto, 26. 3. 2011, smo se sevniški planinci mladinskega odseka odpeljali v Tržišče po planince osnovne šole Tržišče in skupaj smo se podali na pot proti Krškem skozi Bizeljsko in Podčetrtek vse do Rogatca in male Donačke vasi. Izstopili smo iz avtobusa in se v sončnem vremenu peš napotili do Rudijeve koče. Tu smo se okrepčali iz nahrbtnikov in pot nadaljevali navkreber skozi zaščiteni bukov pragozd vse do vrha Donačke gore, kjer nas je najprej pozdravil

velikanski pozidan križ. Iz gore je čudovit pogled na vse strani - Peco in Kamniško-Savinjske alpe, Snežnik, Gorjance in Panonsko nižino... Ves gozd je bil poraščen z zvončki in različnimi čudovitimi rastlinami, pa tudi sama drevesa so nas ves čas presenečala s svojimi neobičajnimi oblikami. Videli smo celo v veliko črko H zaraščeni ogromni bukvi. Sestop v dolino je bil kar prehiter in domov smo se vrnili polni lepih vtisov, utrujeni, a veseli, da smo osvojili štajerski Triglav.
Tanja Košar
OŠ planinski izlet v Krnico
V mesecu aprilu smo se sevniški planinci mladinskega odseka z
avtobusom odpeljali iz Sevnice v Tržišče, kjer so se nam pridružili prijatelji planinci iz Tržišča. Odpeljali smo se proti Kranjski Gori vse do jezera Jasna, kjer smo izstopili in pot peš nadaljevali do koče v Krnici.
Jase v gozdovih so bile močno poraščene s telohom in razcvetelo reso, korak pa se je trdno oprijemal peska in snežno belega kamenja. Očarani nad lepimi razgledi na gore smo v uri in pol prispeli na kočo, ki je bila žal zaprta. Pred kočo smo se najedli in odžejali s hrano iz nahrbtnikov in se odpravili nazaj.
Na poti nazaj smo se ustavili še v Kekčevi deželi. Tu smo našli drvarnico,--------
kozji hlevček in grobek Kekčevega Volka, pokukali pa smo tudi v hiško
skozi okenca in se vrnili k avtobusu. Odpeljali smo se nazaj utrujeni, polni lepih občutkov ob pogledih na gore,ki so nas obdajale.
Tanja Košar
OŠ planinski izlet: Orožnova koča na Planini za Liscem (1346 m)
Šolskih počitnic je že dobra dva meseca konec in tako je bil čas, da tudi Mladinski odsek Planinskega društva Lisca Sevnica začne novo šolsko leto s prvim spoznavnim izletom, namenjenim mladim planincem in njihovim staršem. V soboto, 8. oktobra, smo se tako vsi skupaj odpravili na Orožnovo kočo na Planini za Liscem, ki se razprostira na nadmorski višini 1346 metrov. Na pot smo krenili ob sedmi uri zjutraj z avtobusom izpred OŠ Sevnica. Vreme je bilo tisti dan sončno, tako da smo se z dobro voljo odpravili na izlet. Pot nas je vodila do smučišča Kobla, kije bilo naše izhodišče. Po izhodu iz avtobusa je že sledila kratka malica, kot okrepčilo za začetek poti. Vodja izleta Urban nam je dal še nekaj koristnih napotkov o hoji v hribih in vzpon se je lahko začel. Pot se je lepo enakomerno
vzpenjala skozi gozd, ki je bil dobro zasnežen, tako da so se otroci snega zelo razveselili. Kolona planincev seje zaradi snega temu primerno raztegnila. Ob poti smo lahko opazovali markacije, ki so nam dale vedeti, da smo na pravi poti. Po slabih treh urah hoje, smo prišli do koče, kjer je bilo toplo, zato smo si vzeli dalj časa za svojo glavno malico in čaj. Seveda nismo pozabili tudi na žigosanje dnevnikov mladega planinca. Po počitku smo se odpravili še pred kočo, kjer se nam je odprl lep razgled na okoliške vrhove vse do Triglava. Potem je bil počasi čas za odhod, tako da smo se podali proti izhodišču. Po slabi uri in pol smo sestopili, se razporedili po avtobusu in krenili proti domu. Tako smo uspešno zaključili prvi izlet v novem šolskem letu. Izleta seje udeležilo 43 planincev, od tega je bilo 5 spremljevalcev.
OŠ planinski izlet: Koča na Kopitniku (865 m)
OŠ planinski izlet: Planinski dom na Zasavski sveti gori (846 m)
Na januarski planinski izlet smo se odpravili na Zasavske sv. Gore. Vožnja z vlakom je dandanes redkost in za marsikoga je bilo to prav posebno doživetje. Izstopili smo na postaji Sava. Oblečeni kot medvedi smo se postavili v kolono, poiskali prvo markacijo in krenili proti koči. V jutru, s temperaturo pod lediščem, nas je celotno pot grelo sonce, zato smo kmalu odvrgli kožuščke. Iz ceste smo čez čas zavili na gozdno pot, stroga kolona seje razkropila, prometa ni bilo več in počutili smo se svobodno. Skozi vasi, mimo hiš, gozdov in travnikov se je vil otroški smeh in veselje. Na levi strani se je nenadoma odprl pogled na veliko cerkev na vrhu hriba, čakal nas je še glavni vzpon. Odločili smo se za »ta trdo varianto«. Čeprav je bila zelo strma, skoraj plezalna pot za kolena pogrizd, nam volje ni zmanjkalo. Razburljivost in navdušenje je bilo toliko večje...še nekaj korakov in že smo bili na vrhu. Počitek, sendviči, čaj, sladkarije...nato pa tek po gozdu in igrala ob koči. Starši in vodniki pa smo si energijo nabirali v sončnih žarkih in čudovitem pogledu na Kamniško Savinjske Alpe. Sestopili smo po drugi poti, hodili smo gladko in hitro, tako smo pravočasno prišli na železniško postajo, še enkrat malicali in se v vlakom odpravili nazaj proti Sevnici. Bil je lep sončen sobotni dan, prelep, da bi ga vrgel stran...in mi ga nismo.
Anja Radovič
OŠ planinski izlet: Dom na Šmohorju (784 m)
V soboto, 4.2.2012, smo se udeležili 4. OŠ izleta na Šmohor. Mrzel in celo malo zasnežen konec tedna, je bil verjetno glavni krivec za maloštevilno udeležbo. Ob sedmi uri smo se zbrali na železniški postaji Sevnica, od koder smo se zapeljali do Laškega. Zaradi zasnežene in poledenele poti je bilo pri hoji potrebno malo več previdnosti. Počasi smo pot nadaljevali do koče, kjer smo se pogreli s čajem. Privoščili smo si tudi počitek, se ogreli in izpolnili naše planinske dnevnike. Čas je bil za odhod proti izhodišču, do katerega smo prispeli po dobri uri hoje. Med potjo nas je pozdravilo tudi sonce in malo ogrelo ozračje. Vedro vreme nam je v daljavi pokazalo celo našo Lisco. S prijetnimi vtisi iz sicer malo bolj mrzlega zimskega pohoda, smo se zadovoljni odpeljali proti Sevnici.
Tokrat nas je pot vodila na Posavsko hribovje. Kljub ne preveč obetavni vremenski napovedi se je ture udeležilo 16 planincev. Strm vzpon do idilične vasice Širje nad Zidanim Mostom ne daje slutiti, da se nad ozko dolino nahajajo
ravninski predeli z njivami in pašniki. Skozi prebujajočo naravo, smo ------------------------
kmalu zagledali bližnje sosede (Kum, Mrzlico). Na samem vrhu Kopitnika pa je pogled povsem "alpski", saj se njegovo južno ostenje skoraj navpično spušča do zaselkov Velikega Širja. Strm spust in povratek na izhodišče sta zaokrožila lepe vtise.
OŠ Planinski tabor Trenta 2011
OŠ Planinskega tabora v kampu Triglav v Trenti seje v juliju 2011 udeležilo 34 osnovnošolcev iz občine Sevnica. Poročilo s ture na zavetišče pod Špičkom, kije potekala dne, 12.7.2011.
Na turo, na kateri smo imeli cilj zavetišče pod Špičkom, smo izbrali kondicijsko najbolj sposobne udeležence. Tako sem udeležence in vodnike zbudil malo pred peto uro, da smo pozajtrkovali in vzeli hrano ter pijačo za na turo. Čez približno 20 minut smo se že peljali do zadnjega ovinka vršiške ceste in tam zavili v Zadnjico. Po 15 minutah vožnje smo prispeli do »rampe« in tam pustili naša prevozna sredstva in od tam uporabili naša »pohodna« sredstva. Ker smo bili pol ure v zaostanku, smo že čutili žarke sonca. Najprej nas je pot vodila po gozdni stezi, kije bila zelo dobro shojena, vendar pa je bilo mnogo križišč z drugimi potmi, ki jih najverjetneje uporabljajo lovci. Prvi postanek za slačenje smo imeli po približno 20 minutah hoje. Naslednjega pa po naslednjih 50 minutah in takrat smo tudi pili. Po približno 2 urah hoje v gozdu smo prišli v območje ruševega rastja, ki pa se kmalu umaknilo skali. Tu smo imeli tudi rahel zvin gležnja, ki pa nam ni povzročal težav in smo lahko nemoteno nadaljevali pot do cilja. Proti domu so imeli nekateri udeleženci težave z vrtoglavico, vendar pa smo uspešno rešili tudi to težavo. Po 3,5 ure hoje smo prispeli na zavetišče in imeli zasluženo malico in pa krst tistih, za katere je to bila doslej najvišja točka. Po dobri uri in pol smo si zopet oprtali nahrbtnike in se odpravili v dolino, tokrat po bolj direktni poti. Za pol navzdol smo porabili občutno manj časa, le uro in pol. Vzrok za to je bolj direktna pot in pa spočitost udeležencev. Mislim, da smo se imeli na izletu lepo, in da je marsikdo videl mnogo novega in edinstvenega.
Avtor in vodja ture: Urban Dimec
Pomočnik fazan:)
Kot verjetno vsi dobro veste, ima vsaka stvar dve plati. Biti pomočnik, seveda ni nobena izjema. Ko si udeleženec je tvoja največja skrb, če bo za večerjo spet kakšna juha ali boš lahko v miru pojedel čokolino. Ko je prisotna lakota, so punce namreč sekundarnega pomena. Ko pa si na drugi strani, kot bi rekel Luka Šeško, moraš biti odgovoren. Malo se moraš brzdati, da nisi več ti tisti, ki zganja norčije po taboru in upira vsemu, kar je prav. Če ti ni čisto vseeno za svojo skupino, moraš biti ustvarjalen in trmast, da prepričaš člane skupine, da pa vse ni čisto brez zveze. Znati se moraš pogovarjati in igrati tudi z mlajšimi otroki. Seveda je treba vsake toliko tudi kakšno ušpičiti, brez tega v taboru ne gre. Poleg udejstvovanj z udeleženci pa je treba seveda še nekaj stvari narediti. Šotore naj bi postavljala in pospravljala večina vodstva, kar se ponavadi tudi uresniči. So pa druga manjša dela, ki jih seveda opravljajo samo pomočniki, natančneje fazani. Ko si prvo leto pomočnik skupine, si na tapeti večino časa. Nekateri se naredijo nesposobne in jih zaradi tega vodniki manj uporabljajo za samostojna dela. Vendar se to obrestuje le na kratek rok. Že v prvih dneh se opazi, komu se gre za tabor in otroke, komu pa le za 9-dnevni oddih od staršev in vsega ostalega. To je seveda nekaj čisto normalnega, saj imamo vsi različne interese. In tako se pomočniki leto za letom vrstijo in menjujejo. Vodniki pa so vsako leto bolj kot ne iste osebe. In ti vodniki so res sami dobri ljudje. Večina staršev ne ve, da so v taboru prostovoljno in ne dobijo nič plačano. Žrtvujejo svoj lastni dopust in ga preživijo z osnovnošolci v hribih. Veliko znanja imajo in veliko potrpežljivosti. In kot se za mladinski odsek spodobi, so vsi v vodstvu mladi. Zato se mi zdi, da tvorijo odlično ekipo, ki iz leta v leto pripravlja boljše tabore. Vesel sem, da sem del tega kolektiva in upam, da bo tako tudi ostalo. Tabor je eno posebno doživetje, ni važno na kateri strani si. Za vedno se nam vtisnejo v spomin, kar pa tudi ni brez pomena.
Janez Krevel
Prvič pomočnica
Letos je prvo leto, ko nisem šla vtabor kot udeleženka ampak kot pomočnica. Odšli smo dva dni prej, da smo pripravili taborni prostor. Zgledaloje zelo čudno, ker smo do zdaj vsako leto prišli, ko je bilo že vse postavljeno in urejeno. Prvič med pomočniki z mano sta bila tudi Anuša Kovačič in Janez Krevel (Danez Biber). Ker sem letos prvič, sem se še bolj potrudila in pomagala, da sem se pravilno naučila postaviti šotore in druge stvari. Z Leo Levičar in Gregorjem Flajsom smo vodili 4. skupino, ki seje imenovala »Gremo mi po svoje«, skupina mi je bila zelo všeč. Zelo mi je bilo čudno, ker so nas otroci vikali, čeprav sem samo par let starejša od njih. Imeli smo Big Tabor, kjer sem nastopala kot slepa Mojca imela pa sem tudi psa Capija, to vlogo pa je igral Aleš Plazar. Kot pomočnica mi je zelo všeč, tudi ostali pomočniki/ce in vodniki/ce so zelo zabavni in zanimivi.
Nika Motore

Prvič kot pomočnica
Po 6 letih vtaboru in še to kot pomočnica ni tako lahko kot se sliši. Do letošnjega tabora sem bila prepričana da so otroci sama nadloga, ker pa so bili udeleženci iz tabora presenetljivo pridni, sem bila pozitivno presenečena. Večina udeležencev še nikoli nisem videla in toliko jih spoznati v enem tednu ni lahko. Problem pa je nastal tudi, ko sem ugotovila, da sem večina stvari pozabila vse od reda v taboru pa do naše himne. Na začetku sem bila zato malo zmedena nato pa sem ujela ritem in bilo večjih problemov. Udeleženci so bili razdeljeni v skupine zato sem skupaj z Rokom vodila 3. skupino, kije zmagala pri večini iger (med dvema ognjema, vozlanje in orientacijski tek). Bili so najbolj pridna skupina od vseh udeležencev;)
Zaključek: pomočniki in vodniki so super, taborni prostor je bil zelo lep (čeprav smo imeli nekaj problemov z lastnico), udeleženci so se mi vtisnili v spomin, vse skupaj pa je bilo nepozabno in upam da se bom še kdaj lahko udeležila tabora.
Anuša Kovačič
Fotogalerija OŠ planinskega tabora Trenta 2011
Cicitabor Slatna 2011
V Cicitaboru Slatna 2011 (23.07.2011 do 30.7.2011) je bilo prisotnih 6 družin - skupaj 20 planincev. Glede na različno starost otrok smo se odločili za organizacijo dveh skupin pri izvedbi planinskih izletov-tur. Le nekaj tur je bilo skupnih (vsaj začetek oziroma del poti - glej spodaj). Vreme nam je v času planinskih tur služilo, tako da so bile razen nedelje (ogled Slovenskega planinskega muzeja) in četrtka, ko je bila izpeljana skupna krajša tura (Tamar), vse druge načrtovane ture izpeljane v celotnem obsegu. V nadaljevanju je podan spisek vseh opravljenih tur:
Starejši - nad 12 let (3 - 5 ur hoda v eno smer):
24.07.2011: Slovenski planinski muzej-Mojstrana
25.07.2011: Valvazorjevdom-Stol(2236m)-viš.razlikal000m-6h
26.07.2011: Krma-Debela Peč(2014m)-viš.razlika 1000 m-5 h
27.07.2011: DovškaBaba(1892m)-krožnapotviš.razlika900m,(cca5ur)
28.07.2011: Tamar (iz Slatne 1049 m)-izvir Nadiže-cca 2h 30 min - lahka označena
29.07.2011: Mangart (2679m) iz sedla po Italjanski poti (cca 5ur)
Mlajši- do 12 let (1-2 uri hoda v eno smer): 24.07.2011: Slovenski planinski muzej Mojstrana
25.07.2011: Belopeška jezera-krožna pot cca lh 30 min-lahka označena pot 26.07.2011: Tromeja-cca 2h
27.07.2011: Višarje (z gondolo) nato sprehod proti Kamnitemu Lovcu (cca lh lahka označena pot)
28.07.2011: Tamar (iz Planice)-izvir Nadiže-cca lh 30 min - lahka označena pot 29.07.2011: Mangart iz sedla - krožna pot (cca 1 h - lahka označena pot 2055 m)
Jože Lekše, vodja tabora
MEDNARODNO LETO GOZDOV
Generalna skupščina ZN je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov. Skladno s tem pod geslom "Gozdovi za ljudi" pri nas in po svetu poteka vrsta projektov in dogodkov. Generalna skupščina ZN je pri razglasitvi mednarodnega leta gozdov 2011 izhajala iz mednarodnih sporazumov, spoznanja, da lahko gozdovi in trajnostno gospodarjenje z njim občutno prispevajo k trajnostnemu razvoju, boju proti revščini in doseganju mednarodno sprejetih razvojnih ciljev, kakor tudi nujnosti trajnostnega gospodarjenja z vsemi vrstami gozdov, vključno z občutljivimi gozdnimi ekosistemi. V Sloveniji je na nacionalni ravni vlogo nosilca nacionalne kampanje prevzelo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z mnogimi vladnimi in nevladnimi organizacijami in pripravilo spletno stran www.letogozdov.si.
Celotna površina gozdov na svetu je okrog 45 milijonov kvadratnih kilometrov oziroma 31 odstotkov celotne kopenske površine. Neto letna izguba svetovne gozdne površine v letih od 2000 do 2010 je 5,2 milijona hektarov. Gozdna površina Evrope je okrog 160 milijonov hektarov oziroma okrog 40 odstotkov celotne površine. Slovenija ima 1.221.749 ha gozdov, kar predstavlja 60,26 % njene celotne površine. Delež gozdov se še vedno povečuje ali ostaja v
enakem obsegu tako pri nas kot v Evropi. V zadnjih desetletjih se je površina gozdov povečala v Sloveniji letno za več kot 4.000 ha in to na račun zaraščanja zemljišč, ki so bila v kmetijski rabi. Gozdarstvo tako pri nas predstavlja daleč najpomembnejšo obliko gospodarske rabe zemljišč. Z vidika nacionalnega gospodarstva bi se moral pomen pridobivanja lesa občutno povečevati. Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji se je izvajalo in se izvaja na načelih trajnosti, sonaravnosti, večnamenskosti gozdov ter načrtnosti dela z njimi, ki zagotavljajo trajno ohranjanje gozdov in vseh njegovih funkcij. Pridobivanje lesa in drugih gozdnih dobrin ter raba gozda morata biti skladna s potenciali in kapacitetami gozdov, ki jih določa naravni razvoj gozdnih združb. Temu so prilagojeni gozdnogojitveni ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje naravne sestave gozdnih življenjskih združb in njihovo biotsko raznovrstnost ter krepijo vsestransko odpornost gozdov in njihovo sposobnost uresničevanja proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
Lastnikov in lastnic gozdov je pri nas že nekaj več kot 400.000, tako da ima že vsak četrti državljan Slovenije lastniška opravila z gozdnim prostorom in mnogi niso direktno povezani z gozdom. To mnogokrat pomeni, da niso zainteresirani za gospodarjenje z gozdom. Dobro je vedeti tudi to, da so lastniki gozdov najbolj omejeni pri svoji lastnini, kajti z načrti jim je določeno gospodarjenje v njihovem gozdu. Gozdnogospodarski načrti skušajo zagotoviti najboljši kompromis med javnim in zasebnim interesom ter zmožnostjo rastišča, okolja in narave, zato država nudi tudi spodbude za nadomestilo javnega interesa nad zasebno lastnino. Večina slovenskih lastnikov gozdov, vključno s Skladom kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije, so dobri gospodarji. In tudi paradigma slovenskega gozdarstva, ki temelji na sonaravnosti, večnamenskosti in trajnosti, seje izkazala za izjemno dober način bivanja v vseh pogledih. Ta paradigma je nedvomno dobra osnova za paradigmo oz. filozofijo skupnega pašnika. Imamo tudi Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, ki združuje že več kot 30 društev. Lastnikom gozdov svetuje javna gozdarska služba, ki je financirana iz proračuna RS. Gozdove, ki jih zdaj uporablja naša generacija, želimo v dobrem stanju predati svojim otrokom in vnukom. Ob mednarodnem letu gozdov v letu 2011 so skušali projekti in dogodki povečati pozornost in spoštovanje do gozdov, gospodarjenja z gozdom in do lesa kot izjemnega obnovljivega vira. Želimo si zmanjševati razlike med dejanskim in možnim izkoristkom gozdnih potencialov. Še posebno pozornost pa posvečamo motiviranosti, povezovanju in združevanju ter spoštovanju vseh, katerih dejavnost je vezana na gozdove. Vsi ljudje lahko pomagamo pri ohranjanju gozdov najprej tako, da ga dodobra spoznamo, da se znamo vživeti vanj, v njegovo pripoved, ki jo šepetajo drevesa, listi, gozdne živali... Gozd je posebna vrednota, je simfonija narave, ki ji je potrebno prisluhniti, kajti njegovi inštrumenti so zelo občutljivi. Ljudje, ki znajo živeti z gozdom, so odprti in pozitivno naravnani, umirjeni in zadovoljni. Gozd je krasna učiteljica, vodnik skozi življenje! Spoštujmo ga in bodimo ponosni, da smo »gozdni narod«, kot pravi dr. Boštjan Anko. Zapis in foto: Jože Prah, revirni gozdar ZGS
	r/ 3	«3» 1	BIL d
			
Poročila z ostalih prireditev in dogodkov PD Lise a Sevnica v letu 2011
NOVOLETNI POHOD NA LISCO IN IVCE
Prvega januarja 2011 smo se ob 8. uri zbrali v Krakovem, kjer nas je v vinski kleti Mastnak pričakal z dobrodošlico (kuhano vino, čaj, pršut) lastnik Zdravko Mastnak. Najprej smo si vsi zaželeli vse lepo v letu, ki smo ga pravkar začeli. Po dobrem okrepčilu smo se odpeljali do vasi Podgorje, od tam pa pešačili na Lisco na kavo vTončkov dom, kjer smo vsem zaželeli srečo. Nadaljevali smo pot naprej na Ivce, kjer nas je čakala malica v Darinkinem zavetišču, katero je skuhal Janko. Bil je odličen prebranec in še druge dobrote. Bilo nas je 28 in vsi smo veselo in razigrano zakorakali v Novo leto.
Darinka Avguštin
Vinska klet Mastnak
www.vinamastnak.com
PLANINSKE URICE
□ □□
□ 10
OD
V zimskih torkih novembra, decembra in januarja imamo v Planinskem zavetišču pod sv. Rokom planinske urice z različnimi temami in predavatelji. Januarja smo imeli temo o vodi. Voda je element življenja, ki ne pozna meja. Začne svojo pot v izvirih, brez njih ni življenja, ni kulture, ni zdravja. Kako ravnati z vodo, nam je na januarskih uricah predstavil direktor Komunale Sevnica Mitja Udovč. V mesecu novembru in decembru pa smo potovali. Vinko Šeško nam je prikazal vandranje po Korziki in Sardiniji. Življenje v Etiopiji nam je opisal Senovčan Miro Četrtič. Lepote parkov Severne Amerike nam je prikazala Brežičanka Danica Fux. Po Bolgariji do Črnega morja smo potovali z Janezom Levstikom. Boris Fekonja iz Krškega nam je prikazal svojo pot z motorjem iz Krškega v Južno Afriko. Milena Jesenko iz Brežic pa je osvajala Gruzijo in Armenijo, kar nam je tudi opisala. Vse planinske urice so bile zelo obiskane. Hvala vsem predavateljem za vaš čas in čudovito prikazane teme, s katerimi ste nam polepšali zimske večere.
Darinka Avguštin
Planinski večer 2011: "Drevo vdihne to, kar izdihne človek. Človek vdihne tisto, kar gozd izdihne!"
Tisti, ki so malo zamudili tokratni planinski večer PD Lisca Sevnica, posvečen mednarodnemu letu gozdov, ki ga obeležujemo v letu 2011 s sloganom "Gozdovi za ljudi", niso morda slišali petja moške planinske vokalne skupine Encijan, še večji zamudniki pa so zamudili ogled filma o slovenskem gozdarstvu. Kdor pa sploh ni prišel na večer v sevniški kulturni dvorani, je zamudil veliko več. Sevniški gozdar Jože Prah je namreč skupaj z gosti, s svojimi kolegi in očitno tudi dobrimi prijatelji za omizjem spregovoril o slovenskem gozdu, toplo, človeško.
Po končanem omizju seje to prelevilo v javno tribuno, v katero so se s komentarji in vprašanji vključili še nekateri izmed publike. Iz odgovorov sedmerice udeležencev omizja je že na uvodno vprašanje duhovitega moderatorja Praha o občutku, ki se jim poraja ob stiku z drevesom in gozdom, nedvoumno izzvenelo, da sicer živijo tudi od gozda, predvsem pa za gozd, že dolga leta, zvečine tako rekoč od otroštva.
Po prijetnemu uvodu, v katerem smo zvedeli tudi, da se je Sevničan Boris Bogovič z Zavoda za gozdove Slovenije povzpel na šesttisočaka v Ameriki, je ob predstavitvi gospodarjenja z gozdom in o načrtih Bogovič dejal, da se skladno z načelom trajnosti, sonaravnostiin participacije v izdelavo načrta vključujejo tudi lastniki.
Robert Režonja, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zadolžen za gozdarstvo (v prostem času pa tudi igra kitaro in poje!), je poudaril, da so slovenski gozdarji uspeli ohraniti prvobitnost gozdov v ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst.
Naredili veliko napako, da nismo ohranili enotnega pristopa!
Upokojeni direktor GG Brežice, Sevničan Vinko Šeško, je stric Jožeta Praha in najbolj "kriv", da je tudi Jože postal gozdar. Čeprav je že 18 let v pokoju, pozorno spremlja gozdarstvo. Veseli ga, da je slovensko gozdarstvo napredovalo
in je hkrati slabe volje, da niso uspeli dobrih stvari iz preteklosti obdržati in jih nadgrajevali. "Naše gozdarstvo je bilo v Evropi cenjeno, naredili pa smo veliko napako, da nismo ohranili enotnega pristopa I Če je en revirni gozdar, ki dobro pozna gozd in vse zakonitosti, ima en teritorij, ga obvlada, je to veliko bolje, kot če sta tam dva. Podobno kot smo v zdravstvu ugotovili, da je dobro ohraniti družinskega zdravnika, ki bolje pozna družino, čeprav seveda potrebujemo tudi specialiste," je dejal Šeško.
Gozdar Janez Levstek z Gozdarskega društva Medved je predstavil les kot obnovljiv vir energije oz. kot surovino, ki je ne znamo izkoristiti. Janez je že nekajkrat v hribih vodil sevniške planince, ko so bili z njim tudi ob Kolpi in ravno, ko je tam govoril o biotski raznovrstnosti, se je prikazal medved. Šalil se je, da se je dogovoril z njim... Zanimivo, da so ga v srednji šoli v Postojni klicali Lev. Veliko snujeta skupaj z Jožetom Prahom, predvsem na področju oglarstvavSIoveniji.
Že Marija Terezija vedela, koliko je lastnikov
O gozdu kot mediju za učenje je spregovorila Nevenka Bogataj z Andragoškega centra Slovenije. Prah jo je predstavil kot mestno dekle, ki z gozdom čuti in ga živi. Ona je tista, ki je v Sloveniji zaslužna, da delujejo študijski krožki. S Prahom sta se spoznala na fakulteti, še bolj pa pozneje, ko je Jožeta potegnila v kolesje mentorstva za študijske krožke. Bogatajeva dobro ve, kaj je vseživljensko učenje, medgeneracijsko spoštovanje in trajnostni razvoj. "Ljudje smo tisti, ki posegamo v gozd. Preko gozda, preko ljudi, pridemo do zgodovine. Kdo so ti lastniki gozdov, ki jih je menda približno 300.000? Kako to, da med njimi prevladujejo (starejše) ženske? Če je že Marija Terezija vedela, koliko je lastnikov, kako to, da danes pri vsej tej tehnologiji ne vemo, koliko lastnikov gozdov v Sloveniji v resnici je?!" se je vprašala dr. Bogatajeva.
Gozdar in svobodni umetnik Brane Žunič je menil, da gozd in svet v njem premalo cenimo, njemu pa daje obilo umetniške inspiracije. Skulptura ptiča kosca na omizju, umetnina, ki jo je nekoč podaril Prahu, je bila njegovo delo. Po Prahovih besedah je Žunič sposoben veni uri iz hloda ustvariti skulpturo divjega petelina. Tudi drevesa čutijo in slišijo.
Sprehod lahko doživlja celo kot molitev
Gozdar in geomant Jaka Šubic je dejal, da ga pot vgozd vedno preseneti, zanjo sije treba vzeti čas, bodisi, da te zaustavi ptica, ali karkoli drugega, je vredno prisluhniti, si ogledati, skratka takšen sprehod lahko on doživlja celo kot molitev. Pravi, da se tudi otroci zelo radi dolgo zadržijo v gozdu, če jih naučimo, da mu prisluhnejo. Šubic piše tudi knjige o gozdu kot viru pramodrosti. Jaka je skratka gozdar, ki spoznava in čuti drevesa, in je prepričan, da tudi drevesa čutijo in slišijo. S Šubicem se je nekoč tudi Jože Prah potopil v deževni gozd ob temnem večeru na Kočevskem in zatrjuje, da je bilo to doživetje nekaj posebnega.
Lastnik gozda bi moral začutiti dolžnost, odgovornost, da se ravna po nasvetu logarja, saj bomo od gozda vse bolj odvisni. Gozd so naša pljuča, je dejal eden udeležencev tribune. Drugi je opozoril, kako neusmiljeno vgozd posegajo in ga uničujejo razni štirikolesniki. Tretji je dodal svojo izkušnjo, da je, čeprav je poklical ob nekem takem dogodku na Lisci, po telefonu policija bolj njega zasliševala in preverjala, kdo je, blizu pa je ni bilo niti debelo uro, ko bi lahko zasačili take brezobzirneže pri divjanju po košenicah in gozdovih Lisce. Župan Srečko Ocvirk pa je poudaril, da je gozdarstvo tudi pomembna gospodarska dejavnost in da vse premalo izkoristimo to bogastvo, ki ga imamo in da vse preveč slovenske lesne mase prepoceni konča kot surovina v tujini. Zanimiv večer je zaključil z mislijo Jože Prah: "Drevo vdihne to, kar izdihne človek. Človek vdihne tisto, kargozd izdihne!"
Pavel Pere, Dolenjskilist.si
Licitacija krač in salam štirinajstič pri sv. Joštu pod Lisco 2011
Pustne nedelje marljivi člani razborskega kulturnega, športnega in turističnega društva, ki si je ime nadelo po priljubljenem razborskem učitelju Blažu Jurku, že po tradiciji izkoristijo za licitacijo krač in salam pri podružnični cerkvi sv. Jošta iz konca 17. stoletja. Suhomesnate dobrote prinesejo razni dobrotniki, zvečine so to domačini iz okoliških vasi, z izkupičkom od licitacij in nabirk vsakokratne maše ter seveda predanim prostovoljnim delom in drugimi prispevki, pa so Razborčani že lepo obnovili cerkvico sv. Jošta.
Cerkev in zakristijo so že na novo prekrili, obnovili so kipce, ki so k sreči našli pot nazaj iz rok nepridipravov, leta 2006 so v cerkvi naredili nove tlake in klopi ter jo na novo prebelili. Zdaj čaka le še fasada, kar pa niti ni tako nujno, zato je na 14. licitaciji krač in salam Razborčan Jože Imperl, ki je tudi tokrat vodil licitacijo, dejal, da bodo verjetno že izkupiček licitacije prihodnje leto namenili tudi za obnovo cerkve na sv. Lovrencu, kjer je znamenito rastišče Clusijevega svišča.
Program planinskih izletov, pohodov in druženj v letu 2012
1.	Ob PONEDELJKIH so organizirane lažje planinske ture. Prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali s kombijem. Izlete vodi Vinko Govekar, planinski vodnik (031615 669, vinko.govekar@kabelnet.net).
2.	Ob SREDAH, ali po dogovoru, so organizirane lažje ali težje planinske ture. Prevoz je organiziran s kombi vozilom, oziroma z osebnimi vozili, vodja Tone Šeško, planinski vodnik (041 640 160, tone.sesko@gmail.com).
3.	Vsak ČETRTEK skupina organizira enodnevni izlet - težjo ali lažjo planinsko turo. Prevoz bo organiziran s kombi vozilom, oziroma z osebnimi vozili. Planinske izlete organizira Lojze Rupar (040 751941, alojz.rupar@kabelnet.net).
4.	SPOZNAVAJMO IN OBČUDUJMO NARAVO - izleti bodo organizirani v času največje zanimivosti naravne vrednote. Vinko Šeško, planinski vodnik (041513 460, vinko.sesko@siol.com).
5.	Klub vodnikov bo vsako drugo SOBOTO v mesecu organiziral enodnevni planinski izlet. Prijave zbira Darinka Avguštin (041481697, pdlisca@siol.net).
6.	Pohodi ob VSAKI POLNI LUNI na Lisco in okolico. Planinski vodnik Darinka Avguštin (041481 697, pdlisca@siol.net), Marjana Cizl (031699 801, marjana.cizl@gmail.com), Martina Jamšek (041 981878, martina.jamsek@gmail.com) in Silva Dobnik (031 259 637, silva.dobnik@gmail.com).
7.	Pohodi vsako tretjo NEDELJO v mesecu, prevoz z osebnimi vozili, vodi markacijski odsek. Janez Zajec (031 505 756, zajec.jani@gmail.com) in Tone Svenšek, planinski vodnik (031765 886).
8.	VANDROVCI - večdnevna potepanja po hribih, vodi Vinko Šeško, planinski vodnik (041 513 460, vinko.sesko@siol.com).
9.	ŠPORTNOPLEZALNI odsek Aranea organizira plezanje na umetni steni v ŠPORTNem DOMu Sevnica ob sobotah od 18.00 do 20.00. Vesna Novak (041 226 793). Informacije: info@spo-aranea.net in www.spo-aranea.net.
10.	PLANINSKA PEVSKA SKUPINA ENCIJAN, vaje vsak torek. Toni Šeško (041 640 160, tone.sesko@gmail.com).
11.	PRIJATELJI - planinska skupina, prevoz z osebnimi vozili. Jože Zemljak (07 8140 432, joze.zemljak@kabelnet.net).
12.	PLANINSKA SKUPINA KRMEU - planinske izlete organizira Silva Dobnik (031 259 637, silva.dobnik@gmail.com).
13.	MLADINSKI ODSEK - organizira izlete in tabore za mlade planince. Urban Dimec (031 264 218, dimecurban@gmail.com).
14.	PLANINSKA SKUPINA PLANINA - organizira izlete in tabore. Janja Kolar (031 596 163, janjam.kolar@gmail.com), Rado Pančur (03 5 791 220).
HODIMO NA SVOJO ODGOVORNOST!
Informacije in prijave v Zavetišču pod Sv. Rokom, Taborniška 14, 8290 Sevnica, vsak torek od 17.00 do 18.00 ali na spletni strani društva http://www. pd-lisca.si in elektronskem naslovu: pdlisca@siol.net.
Izposoja planinske opreme vsak torek med 17.00 in 18.00 v Zavetišču pod sv. Rokom, oziroma po
dogovoru z Jožetom Lekšetom (051 372 394).
Koledar planinskih izletov, tur, pohodov in taborov v letu 2012
Januar 2012
01.1.2012 - Novoletni pohod na Lisco - Klub vodnikov
07.1.2012 - Sobotni izlet: Brežiška planinska pot - Klub vodnikov
08.1.2012 - Novoletno srečanje posavskih planincev na Bohorju - Klub vodnikov
10.1.2012 - Planinske urice: Jordanija (Vinko Šeško) - Upravni odbor
14.1. do 21.1.2012 - Smučanje v Italiji - Klub vodnikov
14.1.2012 - Osnovnošolski izlet-Zasavska sveta gora - Mladinski odsek
15.1.2012 - Nedeljski pohod: Kmetija - Klub vodnikov
17.1.2012 - Planinske urice: O čebelarstvu (Janez Levstik) - Upravni odbor
24.1.2012 - Planinski večer v kulturni dvorani - Upravni odbor
Februar 2012
04.2.2012 - Osnovnošolski izlet - Šmohor - Mladinski odsek
11.2.2012 - Sobotni naravovarstveni izlet: Radensko polje - Klub vodnikov
19.2.2012 - Pohod na Jošt in Lisco (licitacija krač in salam) - Upravni odbor
19.2.2012 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
26.2.2012 - Planinski večer na Planini
Marec 2012
04.3.2012 - Avtobusni izlet-Arihova peč - Klub vodnikov (izlet bo izjemoma v nedeljo!)
10.3.2012 - Osnovnošolski izlet-Grmada in Celjska koča - Mladinski odsek
13.3.2012 - Občni zbor planinskega društva - Upravni odbor
18.3.2012- Pohod na Šmohor - PS Planina
18.3.2012 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
24.3.2012 - Očistimo Slovenijo v enem dnevu - vseslovenska akcija - Klub za varstvo narave 25.3.2012 - Pohod po brežiški planinski poti - Klub vodnikov
April 2012
7.4.2012 - Osnovnošolski izlet- Mladinski odsek 14.4.2012 - Sobotni izlet: Čičerija - Klub vodnikov 15.4.2012 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov april 2012- Delovna in čistilna akcija na Lisci april 2012 - Naravovarstvene akcije na Lovrencu
april 2012- Izlet na Lovrenc in koncert Planinske pevske skupine Encijan - Upravni odbor
Maj 2012
01.5.2012 - Prvomajski pohod na Lisco, srečanje na Lisci in srečelov- Upravni odbor
05.5.2012 - Osnovnošolski izlet - Mladinski odsek
5. in 6.5.2012- Izlet v Vojvodino in Slavonijo- Pevska skupina Encijan
06.5.2012 - Jezikova nedelja na Bohorju - PS Planina

12.5.2012- Srečanje evropohodnikov na Robiču - Klub vodnikov 19.5.2012 - Srečanje mladih planincev na Kalu - Mladinski odsek 20.5.2012 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov 25.5.2012- Planinska golažijada pri Zavetišču-Upravni odbor 26.5.2012 - Pohod na Geoss - MDO
27.5.2012 -Srečanje zasavskih planincev na Šmohorju - MDO 31.5. - 3.6.2012- Potepanje po Bosni - Klub vodnikov maj 2012 - Čistilna akcija na Lisci maj 2012 - Naravovarstvene akcije na Lovrencu
02.6.2012 - Osnovnošolski izlet - Mladinski odsek
9., 10.6.2012 - Dvodnevni sobotni izlet - otok Krk- planinska pot po Baški - Klub vodnikov
16.6.2012 - Dan slovenskih planincev v Kranjski gori - Klub vodnikov
17.6.2012 - Delovna akcija v Planinskem zavetišču Slatna - Upravni odbor
7.7.2012 - Sobotni izlet-Žrd z Italijanske smeri - Klub vodnikov
13.7. - 21.7.2012 - Jubilejni 40. osnovnošolski tabor v Slatni - Mladinski odsek
15.7.2012 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
20.7. -1.8.2012- Pohodni tabor Romunija 2012 (Janez Levstik)
28.7.-4.8.2012 - Cici tabor v Slatni - Upravni odbor (Jože Lekše)
28.7.2012 - Pohod na Triglav - PS Planina
3.8.2012 - Srečanje pohodnikov ob polni luni na Ptuju - Lunarji
4.8.-11.8.2012 -Tabor v Slatni - Klub vodnikov (Vinko)
11. -16.8.2012 - Tabor PS Planina v Slatni - PS Planina in Upravni odbor
18. in 19.8.2012-Tradicionalni pohod na Triglav - Klub vodnikov
19.8.2012 - Flajsov pohod na Lepo Špičje - Klub vodnikov
01.9.2012 - Sobotni izlet: Mariborsko pohorje - Klub vodnikov
01.9.2012 - Pohod na Mangart - PS Planina
09.9.2012 - Lisca poje - Upravni odbor in PS Encijan
16.9.2012 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
06.10.2012 - Sobotni izlet: Babji zob - Klub vodnikov 06.10.2012 - Osnovnošolski izlet - OŠ in Mladinski odsek 21.10.2012 - Kostanjeva nedelja na Bohorju - PS Planina 21.10.2012 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov oktober 2012 - Čistilna akcija na Lisci - Upravni odbor
Junij 2012
Julij 2012
Avgust 2012
September 2012
Oktober 2012
November 2012
6.11.2012 -Tradicionalno srečanje PD Lisca v počastitev občinskega praznika - Upravni odbor
10.11.2012 - Osnovnošolski izlet - OŠ in Mladinski odsek
10.11.2012 - Tradicionalno Martinovo srečanje na sv. Križu PS Planina
10.11.2012 - Sobotni izlet v neznano - Klub vodnikov
13.11.2012- Planinske urice v Zavetišču-Upravni odbor
18.11.2012 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov
20.11.2012- Planinske urice v Zavetišču-Upravni odbor
27.11.2012- Planinske urice v Zavetišču-Upravni odbor
December 2012
1.12.2012 - Sobotni izlet-Šmartno - Klub vodnikov
I.12.2012	- Osnovnošolski izlet-OŠ in Mladinski odsek 4.12.2012 - Planinske urice v Zavetišču -Upravni odbor
II.12.2012-	Planinske urice v Zavetišču-Upravni odbor 18.12.2012- Planinske urice v Zavetišču-Upravni odbor 23.12.2012 - Prenos plamena miru na Lisco - Upravni odbor 26.12.2012 - Zimski pohod na Veliko Kozje - Klub vodnikov
31.12.2012 - Novoletni pohod na Kamenško z baklami - Planinska skupina Krmelj december 2012 - Zaključki pohodov na Lisci - planinske skupine
Delovne akcije:
Planinsko zavetišče pod sv. Rokom (Janko Avguštin) Jurkova koča na Lisci in okolica (Vinko Govekar in Mojmir Rupar)
Planinske poti - PD Lisca skrbi za okoli 200 km poti (Janez Zajec, Lojze Rupar, Izidor Štimec, Doroteja
Jazbec, Janja Kolar, Gregor Bregar, Valentin Božič)
Planinsko zavetišče na Slatni (Darko Krajnc, Mojč Rupar)
Prvomajski srečelov na Lisci (Darinka Avguštin, Olga Levstik)
Pregled taborne opreme (Janko Avguštin)
Pregled tehnične opreme (Jože Lekše)
Podrobne informacije in razpise najdete na spletni strani društva www.pd-lisca.si - v oglasnih omaricah v Sevnici (TRGOVINA MEGAS v Šmarju, CVETLIČARNA SILVA, levo od HOTELA AJDOVEC)
na oglasnih mestih v Krmelju in na Planini. Članarino za tekoče leto lahko plačate::
-	vsak torek med 17.00 in 18.00 uro v Planinskem zavetišču pod sv. Rokom
-	v trgovini Kolesarski center Sevnica
-	V trgovini Intersport v Boštanju (Sava Avto)
-	V Tončkovem domu na Lisci
-	pri vodjih planinskih skupin
-	pri mentorjih na šolah
NAJ BODO VARNE POTI IN VELIKO LEPIH TRENUTKOV NA NJIH!
Z nabirko in licitacijo so zbrali dobrih 1400 evrov. Kar lep znesek glede na le kakšno stotnijo zbranih! Med njimi so bili tudi pohodniki PD Lisca Sevnica, ki so krenili na pot s Krakovega izpred posestva in vinske kleti Mastnakovih, kjer so pohodnikom ponudili kuhano vino in žgane pijače za ogrevanje v hladnem zimskem jutru, ko je temperatura ševztrajala nekaj stopinj pod lediščem. Pričakovanja predsednika sevniških planincev Roka Petančiča in tudi drugih pohodnikov, da jim bo gostiteljica Sonja povedala kaj več o preteklosti, predvsem pa o stari kapelici, ki se je umaknila mlajši sestri, so se izjalovila, kajti o vsem tem bo v kratkem moč prebrati na informativni tabli ob kapelici, ki naj bi jo blagoslovili maja, ko bo Abrahama praznoval gospodar- enolog Zdravko Mastnak.
Pavel Pere, Dolenjskilist.si
Planinstvo ni le hobi ali šport - je način življenja - Občni zbor PD Lisca Sevnica 2011
Sevniško planinsko društvo Lisca z blizu 600 člani ni le najštevilčnejše v občini in tudi širše, temveč tudi eno vodilnih po bogati vsebini delovanja. Različni klubi in pohodniške oz. izletniške skupine dajejo poseben pečat identiteti društva. Predsednik PD Lisca Rok Petančič je na letošnjem, že po tradiciji dobro obiskanem občnem zboru, poudaril, da planinstvo ni le hobi ali šport, ampakje način življenja.
"Ljubiti naravo in sočloveka mora ostati naše temeljno vodilo," je dejal Petančič. PD Lisca se lahko pohvali z vrsto usposobljenih planinskih vodnikov in mentorjev, ki znajo varno popeljati po planinskih poteh. Vtem letu bodo posebno pozornost posvetili delu z mladimi-mladinskemu odseku in pri investicijskem Tončkovem domu.
Na Lisci se že dobro pozna "nova metla"-čeprav je novi najemnik Franc Krašovec začel poletno s svojo družino oživljati Tončkov dom šele 1. aprila lani, ima že danes to priljubljeno zatočišče posavskih in zasavskih planincev precej bolj prijazno podobo in vsebino. Krašovec pa ima z domom tudi smele načrte. Prejšnji najemnik Marjan Kolar pa je PD Lisca pustil kar za 6.000 evrov dolgov, ki jih je društva nekako le pokrilo s pomočjo sevniške občine ter Gen Energijein HESS.
Sevniškem planincem so na zboru čestitali za uspešno delo tudi sevniški
župan Srečko Ocvirk, predstavnik PZS in Meddruštvenega odbora zasavskih PD Boris Vukovič ter številni planinski prijatelji iz sosednjih društev. Zbor, na katerem so zaslužnim posameznikom izročil tudi nekaj priznanj, pa je polepšal nastop Mešanega pevskega zbora Lisca Sevnica.
Pavel Pere, Dolenjskilist.si Prvomajsko srečanje na Lisci 2011
Tridnevni program prvomajskega praznovanja na Lisci seje s kresovanjem in spremljevalnim programom pričel že v soboto, tradicionalnega prvomajskega srečanja pa se je po oceni organizatorjev udeležilo blizu 2000 obiskovalcev. Zbranim je spregovoril predsednik Sindikata kmetijsko-živilske industrije Slovenije Srečko Čater. "Ta trenutek bijemo boj za golo preživetje ljudi, ki pošteno delajo, garajo več, kot bi po zakonu smeli, pa vseeno tudi nekaj mesecev ne dobijo plačila za pošteno opravljeno delo. To se dogaja pred nami, med nami in tukaj - v 21. stoletju, ker država in ves pravosodni sistem podpirata tiste, ki z delom ustvarjen denar, namesto da bi ga dali za plače delavcem, nosijo v lichtensteinske banke ali pa v Nemčiji z njim plačujejo ogromne kazni," je dejal Čater.
Kritiziral je tudi neoliberale, ki skušajo s pomočjo politikov delavcem odvzeti vse tisto, kar so si kot pravico priborili v zadnjih desetletjih: od malice med delom do regresa za letni dopust.
"Slovenija je edina država v Evropi, kjer delojemalci plačajo v pokojninsko blagajno točno enkrat več kot delodajalci!"
"Zahtevali smo izenačitev plačevanja prispevkov za pokojninsko zavarovanje, tako delojemalcev kot delodajalcev, tako kot je to praksa v večini evropskih držav. Slovenija je edina država v Evropi, kjer delojemalci plačajo v pokojninsko blagajno točno enkrat več kot delodajalci! Če bi izenačili prispevne stopnje, bi letno za pokojninsko blagajno pridobili dodatnih 867 milijonov evrov," je dejal Čater.
Za pester kulturno-zabavni spored so poskrbeli KD Godba Sevnica z mažoretami Društva Trg Sevnica, mešani pevski zbor Lisca Sevnica, pevski zbor Encijan iz Pule in ansambel Fantje izpod Lisce, kije na istem prizorišču nastopil ob 20. gorskem teku na Lisco in srečanju starodobnih vozil Mirensjie doline "Hrast« Tržišče. Razglasitev rezultatov je bila na
Lisci okoli 13. ure.
Organizatorji prvomajskega dogajanja na Lisci so: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Tončkov dom na Lisci - Franc Krašovec s.p., Planinsko društvo Lisca Sevnica, društvo K.N.O.F in Klub Berglauf.
Na predvečer mednarodnega praznika dela pa so tudi v številnih krajih sevniške občine zagoreli kresovi, ki so jih spremljale različne družabne in kulturne prireditve. V Boštanju so kresovanje že deseto leto zapored pripravili člani Športno-kulturnega društva mladi Boštanj, spregovoril pa je poslanec Andrej Vizjak, v športnem parku Krmelj pa člani Mladinske sekcije Krmelj.
Pavel Pere, Dolenjskilist.si
Odstranitev severne vlečnice ob progi „Baumkirher" na Lisci
Na Lisci seje 10. maja 2011 izvedla odstranitev vlečnice na severni strani Lisce, ki že dalj časa ni bila v uporabi.
PD Lisca Sevnica seje v soglasju z lastniki zemljišč odločilo za odstranitev daljše vlečnice na severni strani Lisce - ob nekdanji smučarski progi Baumkirher. Vlečnica, ki je začela delovati leta 1973, že dalj časa zaradi milih zim in premalo zapadlega snega ni bila v uporabi in v včerajšnjem torkovem jutru se je začela demontaža njenih kovinskih in betonskih delov.
Idejni projekt iz leta 2008, da bi na nekdanji strmi smučarski progi (imenovani Baumkirher oz. Dolina) uredili v okviru adrenalinskega parka »downhill progo«, obstoječa žičnica pa naj bi se obnovila za potrebe kolesarjev (na sedišče bi se bo pritrdilo še držalo za kolesa), vzhodno od omenjene proge pa naj bi namestili tirno sankališče, se torej, kot kaže, ne bo uresničil. »Narava bo na mestu, kjer je stala žičnica, kmalu taka, kot je bila pred njo. Slava ji!«je dejal eden izmed tistih, ki še pomni dolge, mrzle in s snegom »bogate« zime.
Smilja Radi, Posavje.info
Sodelovanje s civilno zaščito
14. maja je bilo v Sevnici na igrišču za osnovno šolo Sava Kladnika Sevnica regijsko preverjanje enot Prve pomoči, Civilne zaščite in Rdečega križa. Na tem dogodku smo sodelovali tudi člani PD Lisca. S sodelovanjem s civilno zaščito smo postavili šotore, kjer so delovale različne skupine. V enem šotoru pa smo prikazali tudi dejavnosti našega društva.
Darinka Avguštin Pohod na Triglav 2011
20. in 21. avgusta seje 62 Sevniških planincev zaželelo preživeti v Julijskih alpah in stati na našem vrhu Triglava, od teh je bilo 8 osnovnošolcev. Pot smo pričeli na Rudnem polju in nadaljevali proti Vodnikovem domu, kjer seje prilegel že daljši počitek. Nadaljevali smo pot naprej do Konjskega sedla, kjer smo se razdelili v dve skupini zaradi prenočišč. Tako nas je 42 korakalo proti Planiki, 20 pa proti Kredarici. Preden se je znočilo, smo vodniki imeli uro vaje z udeleženci glede obvladovanja tehnične opreme, kije potrebna za visokogorje.
Naslednji dan, ko se je jutro začelo prebujati, smo že vsi bili popolno opremljeni in pripravljeni osvojiti vrh. V tišini gora smo zakorakali proti steni Malega Triglava, tisti, ki bodo prvič stali na vrhu, pa so v tihem pričakovanju pogledovali proti steni vrha. Veseli smo se postavili pred Aljažev stolp in uživali v jasnem jutru. Vodniki pa smo imeli še zahtevno nalogo, 22
planinskih zelencev je moralo dobiti še krstni list. Po opravljenih dolžnostih in malici smo se odpravili mimo Kredarice v dolino Krme. Pot je bila slikovita. Skupina je bila živahna in razigrana, a ko smo prispeli v Krmo do Kovinarske koče, je postalo toplo pri srcu, videli smo avtobus, ki nas bo popeljal domov. Po okrepčilu, ki se je prileglo v koči, smo še vsi dobili pisno pohvalo za prehojeno pot. Posebno pohvalo pa si je zaslužil naš najmlajši planinec, 8 letni Mitja Svenšek, ki je v spremstvu dedija Toneta in babice Martine osvojil vrh. Bil je pravi junak, saj svojega nahrbtnika ni nikomur zaupal in gaje sams ponosom nosil vso pot. Vodniki tega vzpona so bili: Janko in Darinka Avguštin, Janez Levstik, Tone Svenšek, Jože Radej in Krškega, Jože Guštin, Mojmir Rupar, Anja Zidar-Prah.
Hvala vsem udeležencem in vodnikom, ki so skrbeli za varno hojo in vabljeni.
Darinka in Janko Avguštin
Severovzhodni raz Jalovca
Mogočni Jalovec se s svojimi impozantnimi 2645 m višine dviguje nad dolino Tamar v Julijskih alpah. Med ljubitelji planin velja za zahtevnejšo goro od prvaka Triglava. Zato ni čudno, da s svojo silhueto krasi tudi uradni grb Planinske zveze Slovenije. Bolj kot gora pa je alpiniste vedno zanimal Severovzhodni raz, ki loči Jalovčevo severno in vzhodno steno in je iz doline zelo dobro opazen.
Kot se za to uživaško dejavnost spodobi sva se do koče v Tamarju podala dan prej. Na koči sva prespala in se ob 7. uri podala do vznožja gore. Vreme nama je odlično služilo. Spodnji del gore nisva plezala po običajni smeri, ampak - kot se za prave avanturiste spodobi - sva prve »cuge«« vlekla malo po svoje. Po uri plezanja sva stala pred razom, ki pa od blizu ni tako očiten kot iz doline. Celotno smer plezaš malo po severni steni malo po vzhodni strani gore. Znamenitost tega raza je slavna Comicijeva prečka, seveda slavna zaradi slavnega alpinista tridesetih let prejšnjega stoletja. Najtežja preizkušnja pa te čaka tik pred vrhom, preden izplezaš na trave in sistem poličk, po katerih direktno dostopiš na vrh Jalovca. Vrh sva dosegla v megli. Sestopila sva čez Kotovo sedlo in Jalovški ozebnik nazaj do koče.
S soplezalcem sva se Severovzhodnega raza Jalovca z oceno VI/VII(V+A0) lotila konec septembra in sva za plezanje porabila 5 ur za celotno turo s sestopom in dostopom vred pa okoli 10 ur.
Edvin Nepužlan
Festival praženega krompirja v Avstriji
V organizaciji Planinskega društva Lisca Sevnica smo se v soboto 3. septembra udeležili 11. svetovnega festivala praženega krompirja v avstrijski vasi Ludmannsdorf (slovensko Bilčovs) v dolini Rosental na Koroškem. Festival postaja vsako leto večja vsesplošna turistična prireditev. Na več kot petdesetih stojnicah so kuharske sposobnosti s krompirjem preizkušale številne ekipe iz raznih evropskih držav, večina pa iz Slovenije. Kar na treh stojnicah smo se predstavili Sevničani in sicer: Planinskega društva Lisca Sevnica, Društvo ljubiteljev praženega krompirja iz Loga pri Boštanju in Loški zeliščarji. Iz Radeč pa Društvo motoristov KETNA in Turistično društvo Radeče, manjkali pa niso niti Šentjernejčani s svojo odlično maskoto -petelinom. Za vseh pet tisoč obiskovalcev, kolikor naj bi jih bilo, je bilo krompirja dovolj v najrazličnejših izvedbah in okusih. Tudi domačini, ki so v večini slovensko- govoreči, so bili zelo ponosni na prireditev z večinsko slovensko udeležbo. Manjkalo pa ni tudi celovške gospode.
Janez Levstik
Lisca poje 2011
"Planinstvo in pesem sta povezana, odkar obstajata. Zelo smo ponosni na našo planinsko pevsko skupino Encijan, ki je začela s to tradicijo srečanj. Z novim najemnikom Tončkovega doma čakajo Lisco novi, boljši časi," je dejal predsednik PD Lisca Rok Petančič v nedeljo, 11.9.2011, na 10. srečanju "Lisca poje", kjer je zapelo 12 pevskih skupin s 147 pevci iz Posavja, Zasavja, Dolenjske in Celjskega.
Bilo bi jih še precej več, a je pet zborov zaradi trgatve zadnji hip odpovedalo sodelovanje na srečanju pred Tončkovim domom. Sevniški župan Srečko Ocvirk je v pozdravnem nagovoru rekel, da letos Lisca še bolj z zanosom, še z večjim veseljem poje v pričakovanju, "da bo iz nekajletnega mirovanja prišla v bolj aktivno dobo," kot je že dejal predsednik PD Lisca. Lisca ima dolgo in lepo zgodovino, zato naj ostane stičišče različnih generacij.
Jubilejno srečanje je začel Encijan s planinsko himno Triglav in Jerebovo Nočjo na vasi. V pravem poletnem vremenu so nadaljevali s po dvema pesmima Boštanjski prijatelji, pa Mešani pevski zbor (MePZ) Lisca Sevnica, MePZ Prijatelji DU Sevnica, Vokalna skupina Rimljanke, kvartet Jarica, Moški pevski zbor Bizeljsko, Ženski pevski zbor Ljubečna, Društvo podeželskih žena Laško, pevke iz Podbočja, MePZ Plastoform in skupina Stari časi s posebnimi instrumenti.
Potem, ko so na koncu vsi pevci še skupaj pod vodstvom zborovodje Encijana Jožeta Pfeiferja zapeli še pesem Lisca, se je vodja sevniškega Encijana, Tone Šeško zahvalil vsem skupinam za prijetno druženje in vodstvu PD Lisca ter Tončkovega doma za pomoč pri organizaciji tokratnega srečanja.
Pavel Pere, Dolenjskilist.si
Kozjanski park podaril Avguštinovim staro vrsto hruške vinogradovko
"Danes je čudovit dan sredi gozda ob tej lepi hiši. Imamo veliko srečo, da bomo vsi skupaj prisostvovali sajenju drevesa. Ob tej uri se na zemeljski obli sadi preko 100.000 dreves, od Afrike, Azije, Amerike. Ta projekt, ki se je začel na Finskem, poteka od leta 2004. OZN je ob svetovnem dnevu miru 21. september nadgradila še s tem projektom.
Letošnje leto je tudi mednarodno leto gozdov s sloganom Gozdovi za ljudi. Na Zemlji vsako minuto umre za nogometno igrišče gozdov," je med drugim poudaril včeraj popoldne sevniški okoljevarstvenik in gozdar Jože Prah približno 800 metrov nad dolino Sevnične na slovesnosti sajenja stare vrste hruške - vinogradovke - v nekdanjem zaselku Podgorja, ki ga domačini imenujejo Ivce, ki se je že pred desetletji povsem izpraznil.
Darinka Avguštin, rojena Trupi, je povedala, da ji vsakokrat zaigra srce, ko se vrača na domačijo, kjer je bila rojena in jo je zapuščeno, povsem prerasel gozd. Z možem Jankom jo marljivo obnavljata; dela pač nikoli ne zmanjka, če ga hočeš videti.
Letos je tudi mednarodno leto evropohoda z motom Pešpoti in voda. Brez vode ni življenja na našem planetu. "Zaskrbljujoče je, da v Sloveniji porabimo vsak dan na prebivalca 150 litrov vode, čeprav jo rabimo le 3 litre," je povedal Prah.
Predsednik PD Lisca Rok Petančič je izrazil zadovoljstvo, da planinci tako dobro sodelujejo z gozdarji in Kozjanskim parkom. Sevniški župan Srečko Ocvirk je opozoril tudi na gospodarsko funkcijo gozdov. Po njegovem gre za odgovorno gospodarjenje s prostorom, ne pa za podrejanje.
Upokojeni gozdar in ljubiteljski fotograf Vinko Šeško je opozoril, da se gozdovi marsikje tako zaraščajo, da postajajo že moteči, ker izgubljamo travnike in rastišča, ki so se ustvarjala stoletja. "V bližini je Ješivec, ki bo vsak čas zaraščen. Celo z Lisce, s katero se toliko hvalimo, kmalu ne bo marsikakšnega razgleda, ker se gozd preveč razrašča," je bil kritičen Vinko.
Vodja sevniške krajevne enote Zavoda za gozdove Miloš Brinovec je poudaril, da se dostikrat ne zavedamo, da gozd ščiti naše domove, čisti zrak, iz gozda priteče vsa voda..."Gospodarjenje z gozdom je pravzaprav nenehno iskanje

kompromisa med različnimi interesi v družbi," je poudaril Brinovec.
Direktor Kozjanskega parka Hrvoje Oršanič je dejal, da 30 let Kozjanskega parka ni majhna doba. Omenil je nekatere projekte, ki jih izvajajo na tem območju. Pozval je planince naj obiskujejo suhe travnike na Veterniku, ki so jih uspeli ohraniti tudi s pomočjo okoljsko osveščenih domačinov, saj so ti travniki svojevrsten biser.
Dejal je, da računa na podporo, ko bodo po 30 letih dobili novo vladno uredbo o delovanju Kozjanskega parka, ki je podaril sadiko hruške in bo skušal prisluhniti tudi pri drugih podobnih akcijah.
Večina udeležencev dogodka je krenila peš od cerkve Naše ljube gospe v Podgorju ob Sevnični, kakšne pol ure po gozdni poti na Ivce, na pobočju vzhodno od Lisce do prijetnega "Darinkinega zatočišča", kjer se planinci radi srečujejo, ne le ob novem letu.
Med njimi je bil včeraj tudi sevniški župnik Vinko Štrucelj, ki je opozoril, da ob vseh dobrih mislih in besedah prepogosto pozabljamo na sočloveka, čeprav potrebujemo drug drugega. In ker so zbrani dejali, da hruška vinogradovka ne bi dobro uspevala, če ni bi ob sajenju sodeloval tudi župnik, se je Vinko rad pridružil druščini, ki je nadaljeval druženje ob domačih dobrotah.
Pavel Pere, Dolenjskilist.si
Štirje novi markacisti v Posavju
Na Lisci seje septembra 2011 uspešno zaključil tečaj za markaciste v organizaciji Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije (PZS). Predmetnik tečaja za markaciste je udeležencem predstavil vsebine kot so organiziranost markacistov, pomen in vsebina planinskih poti, označevanje planinskih poti, tehnika markiranja, varstvo narave na planinskih poteh, varovalne naprave, dokumentacija ter osebna zaščita in varovanje.
S praktičnim delom na terenu so bile na poti Lisca - Cirje - Sevnica izdelane stopnice in erozijske zaščite, postavljene ograje ter izsekane stopnice v skalovje, uredila pa so se tudi lesena varovala za odtok vode. Izvedla so se še obnovitvena dela na zasavski planinski poti, in sicer obrezovanje vej ob poti in markiranje v smeri Lisca - zavetišče Lovrenc-Veliko Kozje. Za potrebe celotnega terenskega dela je bilo vgrajenih 44 lesenih varovalnih klinov, 9 kg žičnikov in 15 tesarskih spon, za namen izdelave erozijskih zaščit pa je bilo uporabljenih 230 m lesa in 185 količkov, kateri so bili izdelani iz 129m lesa. Skupno je bilo porabljenega 359 m oziroma 7 kubičnih metrov lesa.
Tekom 92-urnega izobraževanja, tako teoretičnega kot tudi praktičnega, so svoje izkušnje, znanje, nasvete in navodila bodočim markacistom posredovali Tone Tomše, Maksimilijan Kotnik, Uroš Vidovič, Florjan Nunčič, Stanko Gašperič in Gorazd Hace, za nastanitev in hrano pa je v obeh sklopih tečaja poskrbel Franc Krašovec, oskrbnik Tončkovega doma na Lisci. Po opravljenih 14 urah teoretičnega dela, 31 urah praktičnega dela ter vloženih 41 urah za izpitne obveznosti je sledila podelitev potrdil o pridobljenem nazivu "markacist pripravnik". Tečaj za markacista je uspešno opravilo 25 udeležencev iz 16 planinskih društev, od tega štirje iz Posavja, in sicer dva iz PD Lisca Sevnica (Izidor Štimec, Doroteja Jazbec) in dva iz PD Radeče.
Doroteja Jazbec
Tskd
J JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Prijetno na Lisci
V četrtek, 29. 9. 2011, smo se učenci OŠ dr. Mihajla Rostoharja v spremstvu učiteljev odpravili na Lisco. Ob 7. uri smo se zbrali na železniški postaji v Krškem, od koder smo se z vlakom odpeljali do Brega pri Sevnici. Od tod smo jo mahnili peš na 10 km dolgo pot proti Lisci. Vreme je bilo čudovito in temperatura zraka kljub jeseni poletna. Ko smo pripešačili na cilj, nas je v Tončkovem domu že čakalo kosilo.
Nato smo se namestili v Jurkovi koči, potem pa zbrali moči še za popoldanski sprehod. Ležali smo v travi, dihali v sonce, se fotografirali in igrali razne družabne igre. Zvečer smo v koči zakurili ogenj in si pripravili večerjo. Sledila je zabava in palačinke. Zapeli smo nekaj pesmi in plesali, se posladkali, umili nato pa utrujeni zaspali. Jutro smo začeli s telovadbo na vrhu hriba. Po zajtrku pa so se nam pridružili še ostali sošolci in učiteljice. Sledile so priprave na popoldansko druženje s starši. Pekli smo kostanj, spuščali zmaje, igrali nogomet, podirali keglje, lovili ribice in uživali v sončnih žarkih. Popoldne je hitro minilo in s starši smo se vrnili domov. Bilo je prijetno, sončno in sproščujoče dvodnevno druženje na Lisci.
Jasmina Hribar
Svetovni dan pohodništva s sloganom Parkiraj in osvoji Lisco
Svetovni dan pohodništva sta 15. 10. 2011 sevniška občina in KŠTM Sevnica pospremila s sloganom Parkiraj in osvoji Lisco ter z otvoritvijo še tretjega urjenega parkirišča na Bregu. Uredili so ga tudi na Liscah in na Krakovem, opremili s klopmi in koši za odpadke ter namestili informativno tablo.
Župan Srečko Ocvirk je dejal, da pri varovanju narave dobro sodelujejo s strokovnimi institucijami, posebej z Zavodom za gozdove in Kozjanskim parkom, pri čemer "ne nasprotujemo širitvi tega parka, kajti strokovno naravovarstvo je vedno dobrodošlo."
Ocvirk je povedal, da bo potrebno še veliko storiti za ureditev Tončkovega doma na Lisci, hkrati pa paziti, da ne bi povečan obisk priljubljene posavske izletniške točke onesnažil okolice, zlasti prebivalcem pod Lisco. "Marsikdo nam prizna, da znamo v občini ravnati z naravo. Predvsem pa je treba priznati ljudem, ki živijo v teh hribih, da znajo ohraniti prvobitnost te narave, kljub temu, da jo izkoriščajo, ker morajo živeti od nje," je še dodal Ocvirk in skupaj z direktorico zavoda KŠTM Sevnica Mojco Pernovšek zaželel varen korak do
Predsednik PD Lisca RokPetančičje dejal, daje ponosen, ker imajo primerno urejenih in označenih kar okrog 200 km planinskih poti. Da bo tako tudi poslej, da bodo te poti prijazne pohodnikom oz. izletnikom, zagotavlja tudi nenehno usposabljanje markacistov. Na nedavnem tečaju, ki sta ga PZS in PD Lisca pripravila na Lisci, je sevniško društvo pridobilo še dva markacista.
Petančič je malce polemiziral z županom glede pomena cilja. Nejc Zaplotnik je zapisal: "Kdor išče cilj bo ostal prazen, ko ga bo našel. Tisti pa, ki najde pot, bo nosil cilj vedno v sebi I" Izrazil je upanje, da bi vsi ljudje čim bolj sobivali z naravo.
Zbrane je pozdravil tudi Igor Mlakar, načelnik komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije, in se zatem tudi podal s skupino pohodnikov Po Jurkovi poti čez Razbor na Lisco.
Na Razborju so pohodnike domačini - aktiv kmečkih žena pogostili v vaškem kulturnem domu, ki so ga po besedah Jožeta Imperla zgradili tudi z izdatno pomočjo širše skupnosti in evropskimi sredstvi.

Vsi dobrotniki so mnogo hitreje odvezali svoj mošnjiček, ko so se seznanili, kako lepo so na Razborju sprejeli Skupnost Srečanje, v katerih bivajo mladi zasvojenci iz različnih krajev in se pod strogim režimom vzajemne in samokontrole pripravljajo za vrnitev v odgovorno življenje. Zdaj so v "komuni" štiri dekleta, ki jim vaščani dobrohotno ponujajo drva, da jih ne bo zeblo v napovedani morebitni hudi letošnji zimi.
Na Razborju je nekdanji izjemno priljubljeni župnik pater Karel Gržan pričel z Razborskimi večeri, ki so pravzaprav odprli vrata Skupnosti Srečanja, ti pestri in bogati kulturni dogodki pa privabijo na Razbor, ki šteje le 43 prebivalcev, vsakokrat povprečno kakšno stotnijo obiskovalcev in številne ugledne kulturne ustvarjalce.
Na Razborju se radi oddahnejo tudi številni pohodniki, preden nadaljujejo pot, mimo sv. Jošta na 948 m visoko Lisco. Zato ni presenetljivo, da se tudi včerajšnji ekspediciji, ki je krenila na pot z Brega, sploh ni mudilo s sončnega, čeprav precej vetrovnega Razborja. Na slovesnosti na Bregu je zapela vokalna skupina PD Lisca Encijan, prikupno ekološko obarvano točko pa so predstavili učenci podružnične šole iz Loke pri Zidanem Mostu, pod vodstvom Marjete Česnik.
Program je povezovala in tudi natančno opisala planinske poti na Lisco Tanja Žibert iz kabineta sevniškega župana.
Pavel Pere, Dolenjskilist.si
Pri prijateljih na Visu je vedno lepo Dvajseterica seje lani oktobra komaj prebila do morja
Vsaka stvar ima svoj začetek. Lanske tridnevne odprave - od 21. do 23. oktobra - dvajsetih članov PD Lisca na Vis zanesljivo ne bi bilo, če se ne bi v zadnjih letih med nami in PD HUM na Visu spletle nenavadno tesne obojestranske vezi. Oni radi prihajajo v Slovenijo - tudi to zimo jih je nekaj prišlo uživat sneg na Pokljuko. Naše planince pa na Vis vlečejo sicer večinoma položne planinske poti, ki pa marsikje ponujajo čudovit razgled na morje, topla gostoljubnost Višanov in seveda tamkajšnja neokrnjena narava in prijazna klima.
Ampak na tej poti bi se skoraj zgodilo, da bi zaradi obupnih vremenskih razmer zamudili trajekt iz Splita na Vis. Predsednik PD Hum Željko Arnautovič, s katerim so bili naši planinci v telefonski navezi, se je že dogovarjal, da trajekt v Splitu še malo počaka, a na srečo to na koncu ni bilo potrebno. Naš avtobus je ujel trajekt in nato je šlo vse gladko.
Tisti, ki smo prihod trajekta pričakovali na Visu - med njimi tudi podpisana -, smo že od daleč videli možakarja s harmoniko na krovu ladje. Vneto smo ga fotografirali, misleč da pripada naši skupini. A se je izkazalo, da harmonika ni zanesljiv razpoznavni znak. Je pa bila zato prava Darinka, ki je, kot se šefici spodobi, prva prišla s trajekta.
Po prihodu smo najprej odšli na tekoče okrepčilo. Ne daleč, le kakšnih sto metrov od pristanišča nas je pričakal Nikša s svojo bogato ponudbo vina, likerjev, marmeladic... Ob poskušnji in nakupih pa je mnoge navdušil še Nikšin sosed, kije ponujal zimske dinje zares aromatičnega okusa.
Po razgibani stari cesti nas je nato pot iz Visa - z avtobusom, saj za pešačenje prvi dan res ni bilo časa - vodila do oljčnega mlina, kjer nam je prijazni Vinko pokazal, kako na Visu pridobivajo res kvalitetno olivno olje - časi, ko so oljke stiskali še na roke, pa so seveda tudi na Visu le še odmaknjen spomin. Zdaj bi bilo to tudi nemogoče, saj jeseni otok skoraj opusti.
Od oljarne nas je pot vodila še do znanega vinogradnika Rokija, ki v prijetno domači gostinski sobi ob vinu postreže tudi morske in druge viške specialitete. Z njim so se srečali že tisti naši planinci, ki so bili v prvi viški odpravi. Ker nam je ostal v lepem spominu, smo bili zdaj pri njem drugič in verjetno ne zadnjič.
Polne želodčke in namočena grla smo nato pospremili k počitku-večina

je spala v planinskem domu Sv. Andrija, ostali v »slovenskem zavetišču« s Prešernovo sliko v Brgujcu. Na zajtrku pa smo se v soboto vsi dobili v Sv. Andriji. Čeprav je previdna Darinka poskrbela, daje iz Slovenije z odpravo prišla tudi hrana in pijača, so nas gostitelji, viški planici, gostili že prvi večer in nato vse dni do konca - edina izjema je bila pojedina pri Rokiju, kar si velja zapomniti za takrat, ko bodo oni naši gostje. Bolje, da ne naštevamo vse dobrote, ki so se kuhale v velikem kotlu ali pekle na žaru -omenimo le hobotnice, brodet, viško pogačo ... A o tej pomembni kulinarični plati Visa še malo kasneje, zdaj smo še pri sobotnem zajtrku, po katerem smo se razdelili v dve skupini. Eni smo se od planinskega doma odpravili proti Titovi špilji in vrhu Huma (za nekatere je bilo tudi to dovolj naporno-glej sliko!), od tam pa večina še po edini pravi planinski poti v dolino do Komiže. Drugi so šli naprej v Komižo in od tam z ladjico proti Biševu in Modri špilji.
Na komiški rivi smo si želeli ogledati še ribiški muzej, pa je bil zaprt, je pa bila zato odprta konoba viškega planica in gostinca Mišota, ki nam je spekel ribe in nas še drugače razvajal. Naj izdam, da je Mišo vnet zbiralec vsega, kar je povezano s Titom in tako ni težko uganiti, s čem bi ga lahko razveselili ob naslednjem srečanju. Toda pri tem sobotnem kosilu nismo uživali le v hrani in pijači temveč tudi ob ubranem petju klape Komiža. Koncert posebej za nas so nam poklonili tudi zaradi svojih lepih spominov na svojo slovensko turnejo.
To še ni bil konec našega programa, saj smo se od Visa poslovili šele tretji dan popoldne, ampak nekaj lahko prepustimo tudi domišljiji vseh, ki niste bili z nami. Bo gotovo še kakšna priložnost. Ampak to pa vseeno še moram napisati, daje pot nazaj minila brez težav, Sevnica nas je vseeno pričakala po polnoči. Zame je pot trajala še malo dlje, ker meje pričakal avto s praznim akumulatorjem. A to je že čisto druga zgodba.
Jasna Kontler-Salamon
T ■ <
EXTRA-FORM trgovina Poslovalnica Boštanj Dolenji Boštanj 55a 8294 Boštanj
www.extraform.si
Planinska pevska skupina Encijan za Martinovo v Pulju
Vsako leto zacveti modri encijan na hribu Lovrenc blizu Lisce. Pri sevniškem planinskem društvu aktivno deluje istoimenski moški oktet, ki "cveti" celo leto. Na samem koncu polotoka Istra v Puli pa deluje slovensko društvo Encijan. Letošnja prvomajska proslava na Lisci je vse to združila. Gosti iz Pule so prepevali na Lisci in si ogledali (prenekateri prvič) modre cvetove encijana na Lovrencu. Za letošnje Martinovo pa smo Sevničani vrnili obisk Slovencem v Puli in jim pripravili prijeten in ganljiv kulturno - etnološki večer v prostorih njihovega društva.
Program večera je otvoril domači moški oktet, potem pa se je predstavil s celotnim koncertom oktet Encijan iz Sevnice. Koncert so prijetno popestrili družinski člani pevca okteta Darka Beca iz Boštanja. Žena Jelka je poleg napovedovanja slikovito predstavila Sevniško občino, hči in sin, ki se poklicno glasbeno izobražujeta, pa sta z izbranimi skladbami zasanjala polno dvorano na klaviaturah in violini. Tri članice Aktiva žena iz Studenca so koncert popestrile z aranžirano Martinovo kulinarično pojedino. Prijetno nadaljevanje druženja pa je s harmoniko vzdrževal Tone Bohorč in kolega Marjan. Manjkalo pa tudi ni Mastnakovega cvička in penine iz Sevnice. Naslednji dan smo si ogledali še mesto Pulj in Rovinj ter zaključili s pesmijo na Studencu.
Janez Levstik
Desetič z Betlehemsko lučjo miru iz Sevnice na Lisco
Člani Planinskega društva Lisca Sevnica so v nedeljo, 18.12.2011, v čudovitem popoldnevu še deseto leto zapovrstjo pospremili Betlehemsko luč miru iz Sevnice na Lisco. V župnijski cerkvi sv. Nikolaja je planince in katoliške skavte, ki naj bi bili organizatorji tega dogodka, a jih je bilo komaj za vzorec, pozdravil sevniški župnik Vinko Štrucelj. Ko so prižgali sveče, zmolili očenaš in tik pred odhodom naredili še nekaj spominskih posnetkov, so po mestnih ulicah krenili na pot čez Ledino.
Šele v večernih urah so pohodniki, ki jih je od začetka do cilja spremljal kaplan Gregor Valič, prispeli vTončkov dom na Lisci.
Pri Krnčevih na Zajčji Gori, Mastnakovih in Možičevih na Ledini ter Vidičevih na Poljani oz. Pulu, kot rečejo po domače, so se razveselili pohodnikov in jih tudi pogostili, ker so se na zadnjo nedeljo pred božičnimi prazniki spet oglasili pri njih s tako občečloveškim in pomembnim sporočilom.
Organizacija pohoda je tako že celo desetletje pravzaprav skrb planinske vodnice Darinke Avguštin in njenega soproga Janka, ki imata vedno na stežaj odprta vrata za ljudi dobre volje doma na Planinski cesti v Sevnici in v zavetišču nad Podgorjem ob Sevnični, na poti proti Lisci, kjer je bila nekdaj Darinkina domačija.
Pavel Pere, Dolenjskilist.si
Postavitev novih smernih tabel
Markacijski odsek PD Lisca Sevnica je v dneh 3. in 4. januarja 2012 postavil 27 novih smernih tabel ob planinskih poteh v občini Sevnica. Poleg zamenjave ali namestitve novih tabel je bilo potrebno postaviti tudi lesene drogove na čisto novih lokacijah: Krakovo nad Trefaltom, vZabukovju nad pokopališčem, pod rezervoarjem nad Selami, na tromeji na Mrzli Planini, pri rezervoarju nad Cirjem, na Prvomajski ulici pa so markacisti pritrdili tablo na skalo. Pomembno delo so opravili registrirani PZS markacisti Janez Zajec, Valentin Božič in Izidor Štimec. Pri izvedbi del je pomagal tudi Dani Vidic, ki je s terenskim vozilom odpeljal markaciste in material odpeljal preko Zaloških travnikov do tromeje Skalica -Bohor.
Janez Zajec
Poročila pohodnih taborov v letu 2011
Jordanija 2011
Z Dušanom Vebrom in agencijo Escape smo se od 26. aprila do 2. maja podali v še eno deželo, kjer so ostanki zgodovinskih dogajanj na vsakem koraku, poseben izziv pa je bil za nas tudi doživeti puščavo. Cena potovanja je znašala 1.020EUR. Leteli smo iz Brnika na jug Jordanije do Akabe.
Na letališču naš je čakal udoben turistični avtobus in jordanska vodička, ki pa je hrvatica poročena z jordancem, kar je dalo našemu potovanju zasradi lahkega sporazumevanja še dodatno vrednost. Prvi dan si ogledamo turistične zanimivosti Akabe. Povsod je polno trgovinic z najrazličnejšimi artikli, glavni množični spominek pa je v steklenici s peska ročno oblikovan motiv.
V sredo, 27. aprila, smo najeli ladjo za ogled koralnih grebenov v Rdečem morju. Ladja je prilagojena in ima razgledna okna za ogled pod vodo. V Rdečem morju smo se lahko tudi kopali.
Zgodaj popoldan smo se odpeljali proti puščavi Wadi Rum. Tu smo se za dve noči nastanili v šotorih. Še proti večeru smo napravili krajši pohod v puščavo, po večerji, ki so jo pripravili v kampu, smo še dolgo v noč posedali ob ognju.
V četrtek, 28. aprila, smo se nekateri že zgodaj odpravili lovit sončni vzhod. Po zajtrku pa smo odšli na pohod po puščavi, kjer smo na povratku doživeli celo puščavski vihar. Popoldan smo najeli še terenska vozila za ogled nekoliko bolj oddaljenih naravnih mostov, zvečer po večerji pa smo občudovali jasno zvezdnato nebo, saj nas je Matjaž presenetil s poznavanjem zvezdnega neba.


V	petek, 29. aprila, smo zapustili kamp in se odpeljali proti severu. Med vožnjo smo zvedeli veliko podrobnosti o življenju v Jordaniji. Dan pa je bil namenjen ogledu ene največjih svetovnih znamenitosti -soteski Petra. V čudovitem barvitem kanjonu so je pustilo svoj pečat ljudstvo, ki svojih zgradb ni gradilo, pač pa klesalo v kamen.
V	soboto, 30. aprila, smo se odpeljali do križarske trdnjave Kerak, nadaljevali smo do naravnega rezervata Wadi Mujib do mesta Madaba. To je mesto izvirov, mozaikov, v njem pa živi tudi mnogo kristjanov.
4iii	r
1	i
	lir.
V nedeljo, 1. maja, smo si ogledali zanimivosti mesta (tam je najstarejši zemljevid - mozaik judovskih dežel), delavnice izdelave mozaikov. Odšli smo na goro Nebo, kjer je umrl Mojzes.
Popoldan smo se odpeljali do Mrtvega morja, ki leži v 400 m depresiji. Kopanje v tako slani vodi, da se sploh ne moreš potopiti je svojevrsten užitek.
V ponedeljek, 2. maja, smo si ogledali znamenito antično mesto Jerash, to je za Rimom najbolj ohranjeno rimsko mesto. Na poti do letališča v glavnem mestu Amanu, si ogledamo na kratko mesto največja zanimivost je vsekakor Modra mošeja. Naša jordanska vodička nas je povabila še na kosilo v eno boljših restavracij nato pa smo se poslovili od prijazne dežele in prijaznih ljudi in z Amana odleteli domov. Besedilo in foto: Vinko Šeško
KO VANDROVCEM ZADISI PO KORZIKI IN SARDINIJI
12.	maj je in pri Vebrovih smo ob osmih zvečer vsi pripravljeni za odhod na Korziko in Sardinijo: 16 vandrovcev in vandrovk, zanesljivi šofer Ivan in njegova zvesta spremljevalka Fanika. Neumorni vodja Vinko preverja še zadnje podrobnosti, skrbna Milka pregleduje zaloge hrane, natančni Vojko prešteva denarce. Dovolj prostora imamo v prtljažnikih, na sedežih in pogradih: naš hotel na kolesih lahko krene na pot.
13.	maj: Lepo spočiti se zbudimo v pristanišču Livorno na zahodni obali Italije. Štiri ure uživamo na trajektu, opoldanski zvonovi pa nas pozdravijo v mestu Bastia, ki je glavno pristanišče na Korziki. Otok se nam takoj prikupi s svojo razgibano pokrajino in pomladnim cvetjem. Ob cesti proti kraju Corte si privoščimo malico, potem pa raziščemo to starodavno mesto pod utrdbo na skali, ki je bilo v času samostojnosti otoka njegovo glavno mesto, ponaša pa se tudi z znano univerzo. Iščemo kamp in možnosti prevoza v regionalni narodni park Restonica, pri tem pa nismo preveč uspešni, ker ljudje niso pretirano prijazni in ustrežljivi, nekateri celo govorijo samo korziško. Parkirišče najdemo na opuščenem ovinku
ceste zunaj mesta, pripravimo si večerjo, se umijemo po mačje z vodo iz plastenk in zaspimo. Tako trdno, da le redki opazijo nočni obisk policistov, ki pa nas pustijo pri miru.
14.	maj: Dežurna pod budnim Milkinim očesom pripravita zajtrk in že se vozimo skozi Corte in proti parku Dolina
Restonica. Ivan spretno manevrira po ozkih ulicah in po ne prav širokem cestišču do kampa ob gorski rečici, kjer parkiramo. Naslednjih deset kilometrov prehodimo peš in na vsakem koraku odkrivamo nove lepote: s snegom pokrite gore, bistre vodotoke, nenavadno oblikovane skale, osamele bore, velika kostanjeva drevesa, prave vrtičke različnega cvetja. Največkrat našo pozornost pritegnejo bele lepotice -obmorski pankraciji. Po
malici ob slikoviti bučni reki večina nadaljuje pot do največjega ledeniškega jezera na Korziki Lac de Melo na višini 1.711 metrov, manjšina pa uživa v koči Bergerie de Grotelle. Po povratku k avtobusu si privoščimo še kočerjo (pozno kosilo ali zgodnjo večerjo), spat pa se vrnemo na mesto pretekle noči.
15.	maj: Danes je na vrsti dolina Tavignano. Po ozki cesti nad deročo reko se zapeljemo do vasi Lozzi na višini 1.044 metrov, od koder bi se radi povzpeli na 2.706 metrov visoki najvišji vrh Korzike Monte Cinto. Krepko piha, potem začne še deževati in kmalu se obrnemo, ker v takem vremenu nima smisla nadaljevati poti. Kljub temu nismo veliko prikrajšani: vreme se izboljša, ogledamo si stari kamniti most čez reko Ercu, se dvignemo na najvišji cestni prelaz na Korziki Col de Vergio (1.467 metrov), od tam pa sprehodimo do planšarije Berg de Radule nad slikovito zajedo s slapiči vode. Pokrajino krasijo skrivenčeni bori in svetlozelene breze. Na poti proti Portu zdaj sledimo kanjonu Speculanca z zanimivo barva skal, najdemo pa tudi značilne črne poldivje svinje, ki dajejo znani pršut. Naselje Porto je stisnjeno v dolino na koncu zaliva pod stražnim stolpom iz 16. stoletja. Sprehodimo se po mestu in občudujemo mogočne valove

morske vode. Najdemo kamp, ki so ga ravno odprli, in si privoščimo razkošje tople vode, urejenih sanitarij in polnjenja baterij.
16.	maj: Sonce nas zbudi in hitro se odpravimo na pot, ker želimo Porto videti še od zgoraj s 1.294 metrov visokega obalnega vrha Capo d'Orto. Že ob cesti se začnejo vrstiti nenavadne skalne gmote, ob pešpoti pa se
jim pridruži še pravo bogastvo rožmarina, divje ■k^hb^^j sjvke, orhidej ... Nekateri
¿H vztrajajo do vrha, drugi se	---
f 1 tftr^fi^^*^tffi^fti^ obrnemo prej in malo
polenarimo pri avtobusu in skupini, ki je raziskovala pot proti vasi Piana. Po vasi se kasneje tudi sprehodimo, potem pa nadaljujemo vožnjo proti mestu Ajaccio. V tem največjem mestu na Korziki se peljemo mimo utrdbe iz 15. stoletja, najdemo pa tudi hišo, kjer se je leta 1769 rodil i Napoleon. V hribih nad mestom odkrijemo primerno parkirišče, si pripravimo večerjo, po kateri še malo zapojemo in uživamo v sončnem
zahodu in soju luči v dolini.
17.	maj: Dan začnemo z žalostnimi spomini na prvi december 1981 in nesrečo našega letala na gori San Petro. V vasi Petreto Bicchisano prižgemo svečko pred spominsko ploščo, potem pa si ogledamo še vas Sartene, predvsem pokopališče, na katerem so nekatere grobnice velike kot manjše hiše. Ko se pripeljemo na obalo, uživamo v pogledih nanjo. Naše simpatije pa takoj osvoji tudi Bonifacio, srednjeveško mesto v obzidju nad naravnim pristaniščem, ki je najstarejše mesto na Korziki. Leži na visokem apnenčastem klifu in sprehod po njem je res nekaj posebnega. Popoldne se vkrcamo na trajekt za Sardinijo in v eni uri preplujemo 12 kilometrov med obema otokoma, ki sta bila včasih združena. Korzika je francoska, pa si tu in tam še vedno kdo zaželi samostojnost; prebivalci Sardinije pa tudi včasih zatrjujejo, da njihov otok pravzaprav ni Italija. Pristanemo v naselju Santa Teresa Di Galura in se kar takoj odpeljemo raziskovat polotok Capo Testa, kjer so še stari Rimljani dobivali granit. Narava je tu oblikovala prav posebne oblike in imamo srečo, da ujamemo čarobne trenutke mehke svetlobe ob sončnem zahodu. Na parkirišču nas spomini nanje zazibljejovsanje.
18. maj: Naš dopoldanski obisk velja obali Costa Paradiso z osem kilometrov skal, ki jih je oblikovala narava, kristalno čisto vodo, sredozemskim rastjem in okolju prilagojenim naseljem. Pet kilometrov pred mestom Castelsardo se ob cesti pojavi pet metrov visoki kamniti slonček - Roccia delTElefante, ki je bila v bistvu grobnica za posode s pepelom umrlih iz
nuraških časov daleč pred našim štetjem. Castelsardo
____________________je srednjeveško mesto
okrog gradu, ki je nastalo v 12. stoletju. Sprehodimo se po njegovih ozkih ulicah, si ogledamo muzej, nekaj cerkva in uživamo v razgledih. Popoldne se zapeljemo na apnenčasti trikotnik Capo Caccia, ki velja kot eden najbolj divjih krajev na Sardiniji. Povzpnemo se na visoke klife, slovite Neptunove jame pa si zaradi del ne moremo ogledati. V bližini mesta Alghero si poiščemo kamp in se malo razvajamo.

19. maj: Na hitro si ogledamo stari del Alghera, potem pa se vozimo Hl^v	S
naprej po predelu, ki ga krasijo rumeno-oranžno-rdeči grmički mlečka. |[| ^ l v Tudi vasi na poti so zanimive, saj so kamniti zidovi poslikani s prizori iz vsakodnevnega življenja. Kosilo kuhamo v obmorskem mestu Bosa, najbolj vneti pa preizkusijo tudi vodo za kopanje. Pri Oristanu se zapeljemo na avtocesto in hitimo proti mestu Cagliari, ki je glavno mesto Sardinije. V njegovi bližini je rezervat, kjer lahko opazujemo in fotografiramo flaminge. V mestu pa se povzpnemo na trdnjavo, do katedrale in starih palač. Cagliari slovi tudi po rimskem amfiteatru in stari univerzi. Na jugu otoka smo in čas je, da se obrnemo nazaj na sever.
Prostor za prenočevanje najdemo šele v bližini naselja Barumini in v spanec nas zaziblje lajež psov, ki smo jih vznemirili s svojo prisotnostjo.
■■¿Jr'^ -V';-f	Vi
20. maj: Zjutraj se posvetimo obisku kompleksa Su Nuraxi, kjer si ogledamo ostanke stolpa nuraške civilizacije iz bronaste dobe. Take stolpe so gradili od 18. do 15. stoletja pred našim štetjem in jih uporabljali do drugega stoletja pred našim štetjem. Ne moremo se načuditi kulturi teh starodavnih ljudi, oči pa si spočijemo tudi na gaju oljk med ovsom in rdečim cvetjem detelje ter maku in brnistri. Mimo jezera Lago Amadeo se vozimo proti mestu Nuoro, kjer z Vinkom iščeva informacije o prevoznosti cest, ostali pa kruh in druga potrebna živila v nakupovalnem centru izven mesta. Nazaj do avtobusa se želiva peljati s taksijem, ki ga pa nikakor ne moreva najti. Po pomoč se obrneva tudi na par policistov na ulici in končno naju policistka prijazno in zastonj zapelje do ostalih. Sicer pa smo danes namenjeni v hribe in že smo v vasi Fonni z lepimi slikarijami na fasadah. To je najviše ležeča vas na Sardiniji z okoli tisoč metri nadmorske višine. Mi pa želimo še više na tem področju Monti del Gennargentu, kjer so pozimi celo smučišča. Parkiramo in se napotimo na hrib Monte Spada (1.595 metrov), od koder se nam odpira lep pogled v dolino, pa tudi na vrhova Bruncu Spina in Punta La Marmora, kije z 1.834 metri najvišji vrh Sardinije. Na povratku po malo spremenjeni trasi zaidemo v cele vrtove potonik, ki se družijo s ciklamami. Veliko je tudi drugega drobnega cvetja in bahavih belih kukavic med visokimi grmi rese. Kot v raju! Za večerjo pa slastna gobova juha in pravi carski praženec. Ob enajstih stopinjah in hrumenju vetra se zavijamo v spalne vreče. Ko začne ponoči še deževati, se spustimo v dolino in preostanek noči prespimo na parkirišču pred naseljem Cala Gonone.
21. maj: V Cala Gonone najamemo dva čolna in že brzimo ob slikoviti obali zaliva Orosei. Kar ne moremo se nagledati zanimivih skal, malih plaž s snežnobelim peskom in kristalno čistim morjem. Zapeljemo se v nekaj manjših jam in pod kamnitim obokom, ustavimo pa se tudi za ogled večje jame Bue Marino Grotto. Sprehodimo se skozi več dvoran ob morski vodi, ki sega globoko pod zemljo, v njo pa se izliva tudi rečica. Stalagmiti, stalaktiti, stebri - kot na razstavi.
Nadaljujemo pot proti severu in pri mestu San Teodoro najdemo udoben kamp za vse naše potrebe: tuširanje in kopanje, sprehode po obali, kuhanje, pranje...
22. maj: Costa Smeralda je bila včasih samotna pokrajina, zdaj pa se tu bohoti mondeno letovišče za bogataše. Ogledamo si naselje Porto Cervo, potem pa nas zamika še Palau z nenavadno oblikovanimi skalami, med katerimi izstopa oblika medveda. Ker smo prezgodnji za trajekt, si ogledamo še mesto Santa Teresa Di Gallura s stražnim stolpom in nakupimo spominčke. V eni uri smo s trajektom nazaj na Korziki v slikovitem Bonifaciu. Mi pa kar naprej po vzhodni obali
otoka proti kraju Porto Vecchio. Odkrijemo veliko hrasta plutovca, cesta se vse bolj vzpenja do vasi Zonza in še naprej na preval Col de Bavella (1.218 metrov). Parkiramo in se zazremo v sedem »igel« Auguilles de Bavella, ki se dvigujejo do 2.134 metrov visoko, potem pa sladko zaspimo v varstvu kipa Notterdamske Marije. 23. maj: Prebudi nas čudovit sončni vzhod in hitro smo nared za okoli triurno krožno pot do Trou de la Bombe - luknje v skali s premerom osem metrov, ki res izgleda, kot bi jo napravila bomba. Nekaj vandrovcev in vandrovk potem počiva pri avtobusu, drugi se odpravimo proti višjim vrhovom. Med skalami so pravi vrtički rož in fotografi pridemo na svoj račun. Ne dobimo zanesljivih podatkov o prevoznosti ceste za avtobus do kraja Solenzara, tvegamo in profitiramo. Zelo slikovita pokrajina z bistro vodo in globokimi tolmuni, bogastvom borovcev in kasneje kostanjevih dreves, zašiljene gore pa ostajajo za nami. V dolini se ravnica razširi, vse več je sadovnjakov in vinogradov, hitro napredujemo proti pristanišču Bastia. No, kakšnih 60 kilometrov pred njo se le ustavimo, saj imamo
trajekt na programu šele jutri. Parkiramo med samimi vinogradi in Pavli čestitamo za rojstni dan. Zadnji večer na Korziki tako preživimo ob prigrizku in pijači.
____________24. maj: Proti pristanišču se ravnina spet zoži, hribi na levi se nam
približajo, na njih kot gnezdeča čepijo sive vasice. Parkiramo v pristanišču in odkorakamo v mesto, nekateri pa na kopanje. Ob pogledu na trdnjavo, palače, muzeje in cerkve nam je kmalu jasno, zakaj je Bastia na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest. Zadnja dva dneva sta že kar pošteno vroča in prijajo nam klimatizirani prostori ter sapica na trajektu proti Livornu. Na celini se hladimo na avtobusu, na avtocestnem postajališču še zadnjič pripravimo večerjo in se veselimo dejstva, da smo zapravili manj, kot je bilo planirano. Strošek na udeleženca je 570 evrov, prevozili pa smo 3.083 kilometrov. Potem pa: Ivan za volan, mi pa v horizontalo na pograde.
25. maj: Med drugo in tretjo uro zjutraj smo že v Sloveniji. Voščimo si za Dan mladosti, saj smo po srcu še vsi mladi, v Tržišču pa zapojemo še Tonetu in s šampanjcem nazdravimo njegovim šestdesetim letom. Tako zgodaj se pa še verjetno nihče od nas ni predajal mehurčkom! Pri Vebru v Orešju smo pet minut pred peto. Razhajamo se, vsak krene svojo pot.
Pride trenutek - razidemo se. Spomini na čas ta naj večno živel
17. junija se spet zberemo pred Zavetiščem pod Svetim Rokom, da strnemo vtise na vandranje po dveh čudovitih sredozemskih otokih, ki sta nas presenetila z lepoto narave, bogastvom kulture in, predvsem Sardinija, tudi s prijaznostjo ljudi. Čas je za nove načrte in nove sanje... Zapisala: Romana Ivačič Fotografije: Vinko Šeško
PLANINSKI TABOR BOLGARIJA 2011
Dvajsetega julija zvečer ob 23h smo se z našim vsakoletnim voznikom Ivanom Vebrom podali na pot 12- dnevnega planinskega tabora Bolgarija 2011, ki smo ga organizirali v okviru Planinskega društva LISCA Sevnica. Udeležilo se nas je 40 planincev - polovica iz PD Lisca Sevnice, druga polovica pa članov od PD Bohor iz Senovega do PD Kranja. Realizacija je bila ob nadvse ugodnem vremenu nad pričakovanji. Na poti skozi Srbijo smo si ogledali proizvodni obrat Konfekcije Lisce iz Sevnice v Babušnici, kjer so nas nad vse prisrčno sprejeli in pogostili. Pot smo nadaljevali v Sofijo, kjer nas je sprejela predsednica Turistične zveze
Samokov Marijana llieva in nas namestila v novo hotelsko zgradbo v lasti planinske zveze Bolgarije. Naslednjega dne smo se povzpeli na 2290m visoki Cerni verh na gori Vitoše nad Sofijo, ki je sicer naravni rezervat in je bil v tem času na severozahodnem pobočju pravi botanični raj v največjem razcvetu.
Še istega dne, pozno popoldan smo si s posebnim panoramskim avtobusom in vodičko ogledali še znamenitosti ožjega dela glavnega mesta Bolgarije-Sofije z 800.000 prebivalci. Nadaljevali smo pot mimo umetnega Iskarskega jezera v Borovec-gorsko turistično in smučarsko središče, kjer smo se namestili v planinski dom Šumnatica, ki je v upravljanju naše simpatične bolgarske spremljevalke. Naslednjega dne smo se del poti na gorovje Rile povzpeli s kabinsko žičnico in od tu nadaljevali štiri urno peš pot mimo jezer, koč in zavetišč na najvišji vrh Balkana 2925m visoko Musalo. Vračali smo se pozno popoldan. Dan za tem smo si dopoldan ogledali podzemno cerkev v kraju Samokov, nadaljevali pot proti Sparevi Banji (vrelec vroče pare 106°C) in naprej do dolge turistične soteske z nazivom Rila, kjer se v zgornjem delu v gozdni strmini nahaja majhna spominska cerkev ob votlini, kjer je v desetem stoletju živel puščavnik Sv. Ivan Rilski. Impresionirani pa smo bili nad znamenitim Rilskim samostanom (ustanovljenim tudi v lO.stol.) -UNESCOvo svetovno dediščino, ki se nahaja dober kilometer niže v dolini. Po ogledu tega smo pot nadaljevali proti jugu h gorovju Pirin do največjega smučarskega središča Bansko, kjer v februarju pretekajo vsakoletne tekme za svetovni pokal v alpskih disciplinah. Prav v tem apnenčastem pogorju z imenom Pirin, ki se nahaja v istoimenskem nacionalnem parku, smo se povzpeli na najvišji vrh 2914m visok Vihren. Po dveh dneh pa nas je načrtovana pot vodila še pod vznožje gorovja Stara Planina, ki se razprostira od Srbije do Črnega morja, in sicer v mesto Kalofer rojstni kraj Hrista Botava. Nedaleč od tu smo se začeli vzpenjati k dobre štiri ure oddaljeni planinski koči Raj 1430m v 42 km2 velikem istoimenskem naravnem rezervatu. Rano v naslednjem jutru smo nadaljevali pot mimo
najvišjega slapu v Bolgariji 120m visokega vodopada Raysko praskalo v
veličastnem botaničnem raju k vrhu mogočne gore Botev 2376 m. Tako smo osvojili najvišje vrhove vseh štirih gorstev. Po krožnem sestopu smo z veselim večerom v koči zaključili s planinskimi vzponi. Naslednje jutro je sledil štiri-urni spust v dolino do avtobusa, kjer nas je pričakala dobrodošlica.
Za zaključek pa nas je načrtovana pot vodila še skozi intenzivno obdelana polja vrtnic, žit, vinogradov, nasadov breskev, visenj, sliv in ostalega sadja do velikega mesta Burgos na obali Črnega morja ter malo severneje do turističnega Nessebara (Bolgarski Dubrovnik- tudi UNESKOva svetovna dediščina). Poleg ogleda zgodovinskega starega mesta smo doživeli tudi vrhunski turistični vrvež na plažah mivke in tisočerih senčnikov ter valov toplega a nekoliko manj slanega Črnega morja. Za nameček pa smo se udeležili še profesionalno organiziranega etno večera v 24 km oddaljeni hribovski vasici Bata. Na poti domov smo obiskali še znamenito zgodovinsko mesto Plovdiv (UNESCO), kije hkrati tudi moderno mednarodno sejemsko središče Bolgarije. Zadnjo noč smo
---- — - prenočili na planinskem domu na Avali pri Beogradu, obiskali
Meštrovičev spomenik neznanemu junaku, se povzpeli na razgledni stolp na Avali, obiskali hram Sv. Save v Beogradu, utrdbo Kalemegdan in zaključili s kosilom na plavajoči restavraciji po Donavi in Savi.
Skupaj smo prepešačili 71 km poti, premagali 3362 m višine v neto 60 urah in prevozili z neutrudnim šoferjem avtobusa Ivanom Vebrom čez 3500 km.
Takrat še niti najmanj nismo slutili, da je bila to Ivanova zadnja vožnja, da bo čez tri dni že v intenzivni zdravniški obravnavi in da se bomo že po šestih mesecih od njega za vedno poslovili. Ivan Hvala ti za vse lepe vožnje po Evropi!
Glavni organizator in vodja tabora sem bil planinski in turistični vodnik Janez Levstik ob pomoči novosadskega planinskega kolega in planinskega vodnika Borivoja Veljkovica ter bolgarske predstavnice Marijane llieve.
Besedilo in fotografije: Janez Levstik
www.pd-lisca.si ©
Športno-plezalni odsek Aranea
Plezanje poteka vsako soboto od 19h pa do 20.30h. Ko pridemo v dvorano zaprosimo za ključ Boruta, on nam odpre omarico iz katere vzamemo klubske vrvi. Najprej se malo ogrejemo- igre z žogo-odbojka, košarka, rokomet...:) in se še malo raztegnemo, nato pa plezanje. Plezamo na treh vrveh, ponavadi top rope, včasih pa, kak junak, tudi kakšno naprej;). Ena urca in polje hitro mimo, pospravimo vse stvari in odhitimo na čaj,:) tako da v bistvu vse poteka tako kot je včasih, brez sprememb. Pleza nas od 2 pa do 10 plezalcev, največkrat 4-5.
Vse poteka v redu, brez težav, razen včasih nam manjka kdo, ki bi kakšnega novinca naučil plezati in varovati. Včasih si upamo komu pokazati,kako to gre, včasih pa tudi ne, saj nas je strah, da se komu kaj ne zgodi.
Vesna Gane
Društvene koče v letu 2011
Jurkova koča na Lisci
rj
Vsi, ki so imeli kočo v najemu, so bili zadovoljni.
Gospodar: Vinko Govekar
Planinsko zavetišče pod sv. Rokom
V	letu 2011 se je tudi v Planinskem zavetišču pod sv. Rokom marsikaj dogajalo. Že v juniju smo postavili zunanji kamin, ki smo ga tudi dobro koristili, dokler je to dopuščalo vreme.
V	juliju pa se je že začele prave delovne akciji v zavetišču. Najprej je bilo potrebno zamenjati vso električno napeljavo, ker je bila stara dotrajana. Vsa ta dela je prevzel in napravil Damjan Božič s svojimi pomočniki, zatem je sledilo izravnava sten in pleskanje. Tudi za taka dela smo našli mojstra Nikota Stiplovška, ki nam je že večkrat pomagal kaj urediti. Seveda je tukaj treba omeniti tudi Izidorja Štimca, ki mu je vedno pomagal in tudi sam prepleskal zunanje klopi in ograjo. Šele po končanem pleskanju je bilo potrebno montirati nove luči, zamenjati zavese in tudi talno oblogo, ki je bila že zelo izrabljena, tako daje naše zavetišče dobilo povsem novo podobo. Ker pa po vsakem končanem delu dobimo nove ideje
Kot gospodar Jurkove koče skrbim za red in čistočo v koči in vzdržujem inventar. Pred vsako predajo koče v uporabo poskrbim, da je koča topla in prijetna. Pred prvim majem sva z mojo soprogo pospravila okolico in kočo pripravila za prvomajsko srečanje s srečolovom.
V juliju smo imeli košnjo, v kateri smo sodelovali: SvenšekToni, Blas Zvone, Blas Jožica, Šeško Vinko in Elčka, Ivačič Romana, Ljubo Motore ter Govekar Ani in Vinko. V mesecu septembru smo v spalnice montirali nove električne radiatorje. Treba je bilo nažagati drva in jih spraviti v
drvarnico. Kot vsako leto je tudi letos ponedeljkova skupina kočo okrasila za novoletne zaključke naših skupin in za praznovanje novega leta.
in želje, smo ugotovili, da nam manjka prava kuhinja, zato sem najprej nabavil štedilnik s pečico in nato iskal donatorja, ki bi nam napravil kuhinjske elemente po meri in predelno steno z vrati, da smo lahko ločili prostor, kjer imamo spravljeno planinsko opremo in arhiv. Tudi za ta dela sem našel mizarja. Aleksander Špan je to zelo lepo napravil, manjkajo pa še nekateri elementi, ki pa so že v delu.
Seveda je potrebno najbolj poudariti, da so bila vsa dela opravljena brezplačno, pa tudi to ne bi bilo dovolj, če ne bi našel tudi donatorje, tako nam je podjetje Extraform iz Boštanja podarilo topli pod. Tako smo z malo denarja, ki smo ga imeli na voljo od srečelova, napravili zelo veliko. Seveda je pri vseh teh akcijah sodelovalo veliko naših članov, predvsem
pri montaži kuhinje in čiščenju prostorov, tako, da je bilo opravljenih okoli 500 delovnih ur, da smo naše zavetišče tako lepo uredili, zato se vsem lepo zahvaljujem za pomoč.
V letu, ki je pa pred nami, pa tudi ne bomo mirovali, ker imamo še mnogo želja, predvsem ureditev okolice zavetišča, tako da nam bo bolj prijetno, kadarga bomo koristili.
Gospodar Janko Avguštin
Avlo, avtobus:
do parkirnega prostora pri domu po asfaltni cesti Breg-Jurklošter, od katere se na prevalu\676 m) med dolinama Save in Gračnlce odcepi asfaltna cesta do Tončkovega doma; z Brega lOkm, izJurkloštra9km.
Železnica
AP Zidani Most, Loka pri Zidanem Mostu, Breg, Sevnica, Rimske Toplice, AP Jurklošter, Planina pri Sevnici: iz Zidanega Mosta čez Veliko Kozje in mimo Lovrenca 5h; iz Loke mimo Lovrenca 3h; z Brega čez Razbor 2h30. iz Sevnice prek Krakovega 2h30; iz Sevnice prek Zajčje gore 3h; iz Rimskih Topile mimo Lovrenca 5h; izJurkioštra prek Henine 2h; s Planine pri Sevnici prekRudenika3b30.
Tončkov dom na Lisci
947m
DELOVNI CAS
Ob ponedeljkih je dom zaprt, razen ob praznikih. Ob praznikih in vse preostale dni je dom odprt.
FRANC KRASOVEC S.P.
e-MAiL: krasovec.franc@gmail.com GSM: (040) 233 753 TEL: (OB) 5735 015
WWW.LISCA-DOM.COM
Slatnavletu 2011
Tudi v letu 2011 je potekala vsakoletna ureditvena akcija, ki sta jo vodila gospodarja Mojmir Rupar in Darko Krajnc, udeležilo pa se je je zelo malo udeležencev, zato bomo v letu 2012 akcijo organizirali v vikendu ob Dnevu slovenskih planincev 16. junija 2012. Vabljeni, da se nam pridružite. Skupine in posamezniki so Slatno uporabljali nemoteno, težava je nastala le pri nekaterih skupinah, ki so rezervacijo odpovedale kratek čas pred nameravano uporabo. Zato smo se odločili in sprejeli nov pravilnik, po katerem bodo vse skupine morale plačati 30% akontacije za rezervacijo Slatne. Skupine so Slatno uporabljale kot običajno do konca avgusta.
Rok Peta nčič
Ivanu Vebru v slovo.
Ko z Ivanom na rajžo grem, se varno vozim, jaz to vem.
To je eden od verzov, ki so nastali na naših vandranjih po Evropi.
Z Ivanom smo se družili celih 20 let. Prepotovali smo Evropo od Islandije do Kapadokije v Turčiji, od Nordkapa na Norveškem do Etne na Siciliji. Skupaj smo bili na 29 vandranjih.
Bila je tudi množica enodnevnih izletov po Sloveniji in sosednjih državah.
Ivan ni bil smo naš prevoznik- bil je naš prijatelj-vandrovec in hribovc.
Z preurejenim avtobusom z ležišči je dobilo naše vandranje posebno dodatno vsebino.
Kar lepo število naših potovanj je ovekovečeno v knjigi »Po Evropi malo drugače«
Ivanova profesionalnost voznika, prijaznost in prijateljski odnos so pripomogli, da smo bili na naših potepanjih vedno kot družina.
Vinko Šeško
CENIK UPORABE TEHNIČNE PLANINSKE OPREME PD LISCA SEVNICA
Na osnovi sklepov UO PD Lisca Sevnica z dne 23.9.2010 ter 4.10.2011 sprejemamo naslednji cenik uporabe tehnične planinske opreme PD Lisca Sevnica:
	Uporaba do vključno 4 dni	Doplačilo za vsak nadaljnji dan
Čelada za gorništvo in plezanje,	2A	0,50 A
nastavljiva (za otroke in odrasle)		
Samovarovalni komplet z	2A	0,50A
vponkami		
Plezalni pas	2A	0,50A
Pomožna vrvica	1A	0,25A
Vponka	1A	0,25A
Veliki šotor	50 A	10 A
Količine so omejene		Cene vključujejo 20% DDV
Malih šotorov ne dajemo v uporabo, razen izključno za planinske namene. Cena uporabe tehnične planinske opreme se dogovori individualno s skrbnikom Jankom Avguštinom glede na število šotorov in čas uporabe.
Nečlani društva plačajo dvakratni znesek uporabe.
Ostala oprema je namenjena le za društvene dejavnosti.Opremo lahko prevzamete v zavetišču pod sv. Rokom v času uradnih ur oz. po predhodnem dogovoru na tel. 051 372 394 (Jože Lekše) - plezalna oprema ter tel. 041 272 544 (Janko Avguštin)-šotori.
Tabori in ostale aktivnosti za mladino, organizirane v okviru PD Lisca Sevnica, so oproščeni plačila za uporabo opreme.
Poskrbite, da bo korak v hribih varen in čvrst!
UO PD Lisca Sevnica
Hišni red in cenik uporabe Zavetišča pod Svetim Rokom
Upravni odbor PD Lisca Sevnica je na rednih sejah dne 27.12. 2010 in 4.10. 2011 sprejel hišni red s cenikom uporabnine v Zavetišču pod Svetim Rokom (v nadaljevanju: Zavetišče):
V	notranjosti zavetišča je najstrožje prepovedano kaditi! Gospodar Zavetišča je dolžan voditi "Evidenco gostov" in seznaniti uporabnike s pogoji uporabe.
Uporaba dnevnih prostorov-uporabnina Zavetišča (kuhinja, dnevna soba in sanitarij) je vezana na stroške kurjave, razsvetljave, plina in čiščenja, zato se zaračunava uporabnina:
-	za uporabo navedenih prostorov: 30,00 EUR / dan
-	za uporabo navedenih prostorov skupaj z zunanjim kaminom: 35,00 EUR / dan
-	za čiščenje prostorov: 15,00 EUR.
Po dogovoru z gospodarjem Zavetišča lahko PD Lisca organizira tudi pripravo hrane in pijače za pogostitev v Zavetišču za organizirane skupine.
Skupinam, kijih organizira PD Lisca, so lahko prispevki za uporabo Zavetišča znižani ali oproščeni, o čemer mora gospodar seznaniti UO PD Lisca.
Višina uporabnine je ocenjena glede na oceno stroškov rednega tekočega in investicijskega vzdrževanja Zavetišča. Uporabnina je namenjena izključno kritju stroškov potrebnega tekočega in investicijskega vzdrževanja objekta in se mora uporabiti izključno za ta namen.
Za Zavetišče skrbi gospodar Janko Avguštin - tel. 041 272 544, ki sprejema tudi rezervacije za uporabo Zavetišča.
Vso morebitno povzročeno škodo v Zavetišču mora plačati povzročitelj v višini dejanskih stroškov popravila ali zamenjave poškodovanih predmetov. Če je škoda napravljena namerno, lahko PD Lisca zahteva dvakratno plačilo povzročene škode. Če nastane spor zaradi plačila škode, ga rešuje upravni odbor društva in če je potrebno tudi častno razsodišče. V Zavetišču mora vladati red in čistoča, za kar je vsakokrat odgovoren uporabnik in gospodar Zavetišča.
Zavetišče je last vseh planincev, vendar morajo za njeno vzdrževanje skrbeti vsi, ki ga uporabljajo, kot dobri gospodarji.
V	Zavetišču se mora obvezno upoštevati ta HIŠNI RED in določila ČASTNEGA KODEKSA slovenskih planincev.
Gospodar Zavetišča: Janko Avguštin Predsednik PD Lisca Sevnica: Rok Petančič
Pravila, cenik uporabe in hišni red Slatne pod Poncami
Upravni odbor PD Lisca Sevnica je na redni seji dne 27.12. 2010 dopolnil in potrdil ta cenik uporabe in
hišni red Slatne pod Poncami, ki se glasi:
Objekt lahko brezplačno koristijo AKTIVNI člani PD Lisca in SPONZORJI, vendar lahko ključ dobijo v koriščenje samo: "aktivni" člani PD Lisca, - tisti, ki so aktivno sodelovali pri vzdrževanju objekta Slatna ali po sklepu Upravnega odbora PD Lisca. Aktivnost se ugotavlja iz seznama udeležencev delovnih akcij za predhodno in tekoče leto.
"sponzorji", oziroma tisti donatorji, ki so v obliki dela ali sredstev prispevali k vzdrževanju oziroma nadgradnji zavetišča Slatna
Z njimi lahko koristijo objekt vsi člani PD Lisca oziroma družinski člani (isto velja za sponzorje). Objekt morajo za sabo počistiti in vse nepravilnosti ali poškodbe javiti gospodarju (B.Krajnc ali M.Rupar).
Za člani PD Lisca in sponzorji se ne dela primopredaja objekta, ampak se jim zaupa, da bodo objekt uporabljali in upravljali skladno z zahtevami hišnega reda. V kolikor temu ne bo tako, se takemu članu naslednjič ne omogoči koriščenje objekta.
Za "neaktivne" člane PD Lisca, njihove sorodnike ali prijatelje, se obračunava polovična cena podana v točki 4 spodaj. "Neaktivni" člani PD Lisca so tisti, ki v zadnjih dveh letih niso sodelovali na nobeni delovni akciji na zavetišču Slatna. Člani PD Lisca, ki nimajo potrjenega članstva v tekočem letu, plačajo polno ceno uporabe, enako tudi nečlani Planinske zveze Slovenije, cena je podana v točki 5 spodaj.
Za člane Planinske zveze Slovenije, se obračunava cena podana v točki 4 spodaj."
V	kolikor PD Lisca organizira planinski tabor na zavetišču Slatna, se uporabnina za udeležence tabora ne obračunava.
Uporabnina objekta se vse, ki ne sodijo v prvo skupino se obračuna na sledeč način: do 10 oseb - 4,0 EUR / dan / osebo od 10 do 20 oseb - 3,5 EUR / dan / osebo od 20 do 30 oseb - 3,0 EUR / dan / osebo nad 30 oseb - 2,5 EUR / dan / osebo Poleg tega se posebej obračunajo stroški porabe električne energije in sicer 0,10 EUR/kWh v kolikor je poraba v času uporabe večja od 100 kWh, (poraba do 100 kWh se ne obračunava za člane PD Lisca), oziroma v skladu s sklepom Upravnega odbora PD Lisca.
Polna uporabnina objekta:
do 10 oseb - 6,0 EUR / dan / osebo od 10 do 20 oseb - 5,5 EUR / dan / osebo od 20 do 30 oseb - 4,5 EUR / dan / osebo nad 30 oseb-4,0 EUR/dan/osebo Poleg tega se posebej obračunajo stroški porabe električne energije in sicer 0,10 EUR/kWh.
V	primeru uporabe objekta za več kot 10 ljudi, ki niso člani PD Lisca, se organizira tudi primopredaja objekta po zaključenem terminu uporabe.
Višina uporabnine je ocenjena glede na oceno stroškov rednega tekočega in investicijskega vzdrževanja Slatne pod Poncami. Uporabnina je namenjena izključno kritju stroškov potrebnega tekočega in investicijskega vzdrževanja objekta in se mora uporabiti izključno za ta namen.
Predplačilo uporabnine se izvede pred izvedbo uporabe, in sicer blagajniku PD Lisca z direktnim plačilom (ob uradnih urah PD Lisca, vsak torek ob 17:00 v zavetišču Pod Sv. Rokom) ali plačilom na TRR PD Lisca. Zato, da bi posameznik ali skupina pridobila ključ zavetišča Slatna, mora uporabnik gospodarju zavetišča pred uporabo pokazati potrdilo o potrebnem vplačilu. Končni obračun se izvede in plača najkasneje v 7 dneh po zaključku uporabe. To ne velja za skupino iz točke 1, saj gospodar razpolaga s pregledom "aktivnih" članov PD Lisca in "sponzorjev".
Finančno poslovanje društva v letu 2011
Podatki o poslovanju društva kažejo, da je Planinsko društvo Lisca Sevnica leto 2011 zaključilo uspešno, in sicer s pozitivno razliko +3.788,65 €.
Opis	Leto 2010	Leto 2011	lndex
Prihodki	37.100,42	32.114,75	0,86
Odhodki	39.723,38	28.326,10	0,71
Primankljaj presežek	-2.622,96	+3.788,65	
1.	PRIHODKI			32.114,75
	članarine		9.108,55	
	donacije		2.632,35	
	najemnine		16.252,10	
	proračunska sredstva		4.119,62	
	ostali prihodki		2,13	
2.	STROŠKI			28.326,10
	materialni stroški		6.417,71	
	stroški storitev		15.722,74	
	članarine zvezi		5.277,27	
	ostali stroški		908,38	
3.	PRESEŽEK	3.788,65		
Stroške in prihodke društvo vodi po stroškovnih mestih, vendar zaradi težkega ločevanja določenih stroškov to analizo ne navajamo, kot bistveno.
Društvo ima pridobitno in nepridobitno dejavnost. Prihodki nepridobitne dejavnosti so članarine, donacije in proračunska sredstva. Pri razvrščanju odhodkov društvo uporablja metodo razmerja med prihodki pridobitne in nepridobitne dejavnosti in na podlagi tako ugotovljenega deleža razvršča posamezne odhodke med pridobitno in nepridobitno dejavnost. Kljub temu, daje društvo v letu 2011 prejelo manj proračunskih sredstev, se lahko zaključi, da so bila prizadevanja vseh enot bistvenega pomena za doseganje realizacije. Podatki temeljijo na podlagi knjigovodske dokumentacije, kije na razpolago pri društvu.
Poročilo sestavila: Mateja Krohne
Finančni načrt poslovanja društva v letu 2012
PRIHODKI - NAMEN		ODHODKI - NAMEN	
razpis - mladinska dejavnost	1.200	splošni material in storitve	4.000
razpis - kulturna dejavnost	2.000	reprezentanca	500
razpis - športna dejavnost	1.800	programsko izvajanje	6.000
izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči	1.670	ostale prireditve	300
uporabnina Zavetišče pod Svetim Rokom	300	dru^ operativni odhodki	3.000
uporabnina Jurkova koča	1.500	čistilni material in storitve	200
uporabnina Tončkov dom*	0,00	komunalne storitve	1.300
uporabnina Slatna	1.500	električna energija	2.500
članarina	7.000	telefon, internet	750
donacije	4.000	zavarovanje objektov in opreme	700
sponzorstvo	3.000	tekoče vzdrževanje - oprema	500
izposoja opreme	400	tekoče vzdrževanje - objekti	2000
prodaja blaga	200	nakup osnovnih sredstev	2000
SKUPAJ PRIHODKI	24.570	SKUPAJ ODHODKI	23.750
PLANINSKA ČLANARINA 2012
Na podlagi Statuta Planinske zveze Slovenije in Poslovnika o delu upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (UO PZS) in predsedstva UO PZS je na osnovi predhodnih usklajevanj in sprejetih sklepov upravni odbor Planinske zveze Slovenije na svoji 3. dopisni seji 21.11. 2011 sprejel nov Pravilnik o izkaznici in vrstah članarine.
Vrste članstva in cenik
Kategorije članstva		Priporočena članarina 2012 v EUR
A+	polnoletna oseba - aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z največjim obsegom ugodnosti	65,00
A+/ družinski popust		60,60
A	polnoletna oseba - aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z večjim obsegom ugodnosti	55,00
A/ družinski popust		50,60
B	polnoletna oseba - aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z osnovnim obsegom ugodnosti	22,00
B/ družinski popust		17,60
B1	polnoletna oseba - oseba, starejša od 65 let z osnovnim obsegom ugodnosti	16,50
S+Š	srednješolec ali študent do vključno 26. leta starosti	14,00
S+Š/ družinski popust		11,20
P+O	predšolski ali osnovnošolski otrok in mladostnik	6,00
P+O/ družinski popust		4,80
OPP	oseba s posebnimi potrebami, brez poslovne sposobnosti	6,00
OPP/ družinski popust		4,80
Članstvo traja od dneva včlanitve do 31.1.2013. Za neprekinjeno zavarovanje (in neprekinjeno prejemanje Planinskega vestnika za A+ in Ačlane) morajo člani poravnati članarino do 31.1.2012.
Vprašanja lahko posredujete pisno Strokovni službi PZS, Dvorakova ulica 9,1001 Ljubljana ali na naslov e-pošte: clanarina2012@pzs.si. z oznako ČLANARINA 2012.
ČLANARINO ZA TEKOČE LETO LAHKO PLAČATE:
-	vsako torek med 17.00 in 18.00 uro v Planinskem zavetišču pod sv. Rokom, -v trgovini Kolesarski center Sevnica,
-	vtrgovini InterSport v Boštanju (Sava Avto),
-	vTončkovem domu na Lisci,
-	pri vodjih planinskih skupin,
-	pri mentorjih na šolah.
PD Lisca Sevnica je polnopravni član Planinske zveze Slovenije (www.pzs.si).
Poleg popustov, objavljenih na www.pzs.si, vsem članicam in članom PD Lisca Sevnica trgovina InterSport v Boštanju (Sava Avto) nudi 20% popust na Mc KINLEY kolekcijo po rednih cenah (obutev in tekstil) ter 10 % popust na ostalo ponudbo vtrgovini po rednih cenah.
Osebna izkaznica društva
PLANINSKO DRUŠTVO »LISCA« SEVNICA Taborniška ulica 14 8290 SEVNICA matična štev. 5134196, davčna številka 80499414
TRR SI56 0237 9001 9924 988 e-pošta: pdlisca@gmail.com. pdlisca@siol.net tel.: 051 680 289, 041 481 697 Spletna stran: http://www.pd-lisca.si
Predsednik: Rok Petančič - tel.: 051680 289; e-pošta: pdlisca@gmail.com Tajnica: Darinka Avguštin - tel.: 041481697; e-pošta: pdlisca@siol.net Blagajničarka: Sonja Ivnik; tel.: 041353 620; e-pošta: sonja.ivnik@gov.si
Upravljamo z:
* Jurkova koča na Lisci: gospodar Vinko Govekar tel.: 031615 669 * Zavetišče pod Sv. Rokom: gospodar Janko Avguštin tel.: 041 272 544 * Zavetišče na Slatni: gospodarja Darko Krajnc, tel.: 041791470; e-pošta: bozidar.krajnc@siol.net in
Mojmir Rupar tel.: 041 855 188 * Tončkov dom na Lisci: najemnik Franc Krašovec, krasovec.franc@gmail.com. tel. 040 233 753
Mladinski odsek: načelnik Urban Dimec tel.: 031264 218, e-pošta: dimecurban@gmail.com in Matic
Železnik tel.: 041831134, e-pošta: matic.zeleznik@siol.net
Športnoplezalni odsek Aranea - načelnica Vesna Novak - tel.: 041226 793
e-pošta: info@spo-aranea.net. Spletna stran: http://www.spo-aranea.net/
Klub vodnikov: Zlatko Zebič - tel.: 040 297 049, e-pošta: zlatko.zebic@gmail.com
Klub za varstvo narave: Lojze Rupar - tel.: 040 751948, e-pošta: alojz.rupar@kabelnet.net
Markacijski odsek: Janez Zajec - tel.: 031505 756, e-pošta: zajec.jani@gmail.com
Planinska skupina Planina: Janja Kolar tel.: 031596163 in Pančur Rado tel.: 03 57 91220
Planinska pevska skupina Encijan: Tone Šeško - tel.: 041640160, e-pošta: tone.sesko@gmail.com
Planinska skupina Krmelj: Silva Dobnik - tel. 031259 637, e-pošta: silva.dobnik@gmail.com
Planinska skupina Luneki: Marjana Cizl - tel. 031699 801, e-pošta: marjana.cizl@gmail.com
Planinski skupina Lunaši 1: Jože Radej (MKT) - tel.: 041623 775 ali Darinka Avguštin - tel.: 041481697
Planinski skupina Lunaši 2: Martina Jamšek - tel.: 041981878
Planinska skupina Preis Sevnica: Nika Udovč - tel:: 031685 985, e-pošta: n.udovc@preis.si Ponedeljkova skupina: Vinko Govekar - tel. 031615 669, e-pošta: vinko.govekar@kabelnet.net Sredina skupina: Tone Šeško - tel.: 041640160, e-pošta: tone.sesko@gmail.com Četrtkova skupina: Lojze Rupar - tel.: 040 751948, e-pošta: alojz.rupar@kabelnet.net Sobotni avtobusni izleti: planinska vodnica Darinka Avguštin - tel.: 041481697 Nedeljski izleti: planinski vodnik Tone Svenšek - tel.: 031765 886
URADNE URE: vsak torek od 17. do 18. ure v Planinskem zavetišču pod Sv. Rokom
HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI
ENERGIJA
KSTM
www.kstm.si
0 *
t
Izdajatelj:
Planinsko društvo Lisca Sevnica. 2012
Zbrala in uredila: Darinka Avguštin, Rok Petančič
Oblikovanje in priprava za tisk: Rok Petančič
Fotografiji na naslovnici in zadnji strani Dušan Klenovšek, Ljubo Motore
Število izvodov: