ßl
Ijc zaradi sestave anaiiz...), paje fotokopiranje drago m zamudno. Pregledovanje gradiva v city lici arhiva pa je, zlasti kadar jc ustvarjalec iz oddaljenega kraja {npr. pri nas Bovee, Tolmin) ali pa, če mora gradivo pregledati več dclavccv, zelo nerodno. Ko sc ustvarjalec znajde v taki situaa. mu jc skoraj vedno žal, da jc gradivo sploh zročil. Zato bi bilo res dobro, da bi zakon za take primere predvidel možnost izposoje gradiva, podobno kot za razstavne namene. Če bo uzakonjeno izrv čanje arhivskega gradiva arhivu v roku 30 let od nastanka gradiva, bodo taki primeri sicer redki, še vedno pa ne povsem izključeni.
Tridesetletni rok za izročanje arhivskega gradiva arhivu ima v pr,merjavi s sedanjim gotovo določene prednosti, rada pa bi opozorila tudi r a njegove slabosti, zlasti glede ohranitve gradiva. Do ,eda-njc izkušnje s prevzemanjem v našem arhivu kaž; jo na to. da seje na terenu veliko arhivskega gradiva uničilo ali izgubilo, kajti le redka podjetja fed nam izročila gradivo v kompletnih eelotah. Vzrok za to je deloma tudi v tem, da na našem območju dolgo ni bilo organizirane arhivske službe. Danes je zaradi terenskega dela obveščenost o pomenu arhivskega gradiva pri ustvarjalcih gotovo večia, a sc ne kaže zanašali na ta argument. Dejstvo ie namreč, da skoraj vsaka selitev gradiva (teh pa je še vedno veliko) nekaj vzame. Če k temu dodamo še kak vdor vode ipd., ugotovimo, da je arhivsko gradivo na terenu še vedno ogroženo in da ga je bolje čimprej prevzeti v arhiv. Interes ustvarjalcev za izročanje gradiva pa žc zaradi dela, ki ¡*a odbiranje Potegne za sabo, ni tolikšen, da bi računali na dogovarjanje o krajšem roku izročanja, kot ga bo jahte v j zakon.
Predlagam, naj bi novi zakon doloeal, daje treba arhivsko gradivo izročiti arhivu v rok'i 20 ]et od pastanka gradiva, z izjemo gradiva jodiie, tožilstev ln pravobranilstev.
Arhivarji in varstvo arhivskega gradiva v
Podjetjih
Vodeni k
Na podlagi sedaj veljavnega Zakona c nnnivm in kulturni dediščini iz leta 19ol in Pravi In a o strt kovnem usposabljanju dclavccv družbenih pravnih
oseb ter čl nno v društev, ki delajo z do* J men lam: m jrar!ivom iz leta 1983, so morale družbene ] "avne ^cbe, katerih arhivsko gradivo jc v skladu s 4. odstavkom 95. člena in 3. odstavkom n8. člei a omc:
zakona pristojni arhiv določiti delavca. Jc skrbel za ohranjanje materialno vam os m ure Jenost dokumentarni ,a gradiva, ki j' pr njih nasta-Ji 5 ter za odbiranje in izročanje arhivskega gn divu 'u. Delavcev za delo z dokumentär!,.m gradi-?m si niso omislile le tiste družbene prs ne c:ebc, f1 ^o jih določili arhivi, pač pa tudi tisi« ki ¿o ugo-lovile, da imajo od nastavitve takega delavca ko-
rist. Spoznanie, da jc urejen arhiv v podjetju koristna in potrebna stvar, jc prodrlo marsikje. K temu so prispevali tudi občasni obiski strokovnih delavcev iz uradnih arhivskih institucij ki so opozarjali na pomanjkljivosti in dajali nasvete. Marsikatero podjetje je tako v preteklosti za potrebe svojega poslovanja in shranjevanja poslovne dokumentacije urcdMa pr irieren ahnvsk, prostor in nastavilo svojega arhivarja. Lc-U je moral v skladu z zakonodajo in Pravilnikom o strokovni usposobljenosti opraviti preizkus strokovne usposobljenosti pred pristojno kom i si 3, k mu jc o opravljenem preizkusu izdala tudi ustrezno potrdilo. Delavce je običajno obiskoval tud razne sen narje in posvetovanja, ki sta jih organizirala Arhivsko društvo Slovenije in Arhivski ccntcr v Mariboru. Vse te zadeve so v splešno zadovoljstvo brez večjih pretresov tekle do zdajšnjih družbeno političnih sprememb in lastninskih preoblikovanj, torej do prehoda v pluralistično demokracijo in zaenkrat še nedorečeni kapitali zem.
S splošnim gopodarskim nazadovanjem, z nastankom viška delavcev v nodjetiih in nuhov.m odpuščanjem, so v marsikaterem podjetju pesta naenkrat odveč tudi arhivarji. Nekateri so že ali ba| bedo v kratkem na tako imenovanem Čakanju, p" šejo sc liste tistih, ki bodo kot višek delovne sile od-pušeni, nekateri pa so prerazpoicjeni na dru^a delovna mesta. Za primer naj navedem samo arhivarja v Železarni Jesenice Občasno ic doma na čakanju ali opravlja drLga dela 'med drugm. mora kositi tudi travo pred upravno zgradbo), občasno pa mu dajo delati celo na njegovem delovnem mestu, lo jc v arhivu Železarne. Tist ki so šc na svojih dc lo\uh mestih, trepetaj:», kdaj bodo po rnrenju gospoda direktorja (še donedavna tovariša) in njegovega mcncžmcnla postali nepom Pni v poJict'U n vlpuseeni. V podjetjih se v zadn^m easu uvel ju vlja mnenje, da določene kategorije, predvsem ari v-skega gradiva, niso več potrebne in aktualne ir. jih iz tega razloga ni potrebno več hranil^ Tu gre pred' sem za zapisnike in gradiva raznih samoupravnih, strokovnih in sindikalr;h oreanov, ki so še do pred kratkim delovali po podietiih. Ta mne tja se argumentirajo s tem, da so danes povsem novi in drugačni časi nje potrebno bl:žnjo in malo manj bližnjo preteklost č 1 n D reje pozabit . Zato pa po njihovem niso potrebni več vs; ti zapisniki in še kaj, raj na policah zavzemajo tud veliko prostora. Delo z dokumentarnim gradivom, njegovo izloča-r.jC in urejanje, iskanja in izdajanje raznih doku m -i tov bodo žc opravih delavci iz finačne 11 Kadrovske službe. Skratka arhi ar .e v podietm odveč, ne potreben strošek, pa tudi arhiva se skoraj ne bo ra bilo. Tska so razmišljanja današnjih vodstvenih kadrov po podjetjih. Kaj n". tore i stojmo ahrivarji v takih podjetjih? Ali strokovni arhivi, Arhivsko društvo in še kdo ka; razm. Jja o tem? Do sedaj smo bili zaželen in potrebni tako s strani podjetja kot s strani arhivov. Dokaz za to je. da smo morali opravljati strokovne izpite, vse skupaj pa jc bilo pi cd pisano z zakonom, k pa ga nismo sestavili mi. Tisti, ki jc sestavil prej.mji zakon, in njegov potrje-valec bosta to pač morala upcštpvali. Kar naenkrat smo obstali med nebom in zemljo. V podjetjih smo
(i2
vse manj zaželeni, strokovnim arhivom pa je ludi malo mar za nas. Kdaj seje nazadnje iz pristojnega arhiva kdo oglasil pri kakšnem ustvarjalcu ali imetniku arhivskega gra liva zanimal za stanje arhivskega in dokumentarnega gradiva, materialnega varstva? Edino Radenci enkrat na leto, Še kakšno posvetovanje in občni zbor Arhivskega društva, to je vsekakor premalo. Razen, ee nas niso tako kot podjetja odpisale ludi strokovne inštitueije.
A ko nas ne bo več v podjetjih, bo tam izginilo ludi arhivsko gradivo in se bodo čez 100 lel bodoči arhivarji v strokovnih arhi"ih spraševali, kje je arhivsko gradivo iz aana?njih dni in kdo je bil tako neodgovoren, da je dovolil njegovo uničenje. Dobro je znano, da za raziskovanje zgodovine, še posebej krajevne, niso dovolj le arhivski dokumenti upravnih organov, sodstva, policije, cerkvenih usLanov itd., pae pa tudi društev, podjetij, zadrug iti še Česa. A lega gradiva ne bo, ee ne bo za lo poskrbljeno z ustrezno zakonodajo že danes. Tudi to, da mora podjetje imeti arhivarja, ki ne more bili odpuščen tako kol oslab delavci. Te stvari bi morale biti urejene že v Zakonu o podjeli;h, pa niso. Sami arh'varji, ki delamo v podjetjih, tega nismo mogli doseči, s sirarn strokovnih arhivov, Arhivskega društva in koordinacije pa ni bilo nobenega glasu. Zaio je ob sprejemanju nove arhivske zakonodaje mogoče zadnja možnost, da se lo sistemsko z zakonom uredi in predpiše. V novi zakon bi bilo potrebno vnesti vse, kar e bilo dobrega v sedanjem. Po podjeljin bi morali athivarji ostali, Če se že odpušča delavce ali če gre podjetje v stečaj, bi moral bili arhivar zadnji, ki dobi delovno knjižieo. Za arhivsko in dokumentarno gradijo je potrebne skrbeli do konea in za to mora poskrbeti arhivar v podjetju, sa/ direktorji do sedaj lega še niso počeli. Moje osebno mnenje ie, da bi morali biti strokovni arhivi bolj zainteresirani za ahrivsko gradivo in njegovo varstvo v podjel h in tudi drugod, koder nastaja.
Že'imo torej, da se z novo zakonodajo dosežejo boljši pogoji za delo teh delaveev v podj-jtiih, da se njihovo delo pravilno v red neti, saj vendar nismo le smetarji in snažilke, da se jih zaradi pomemDnosti arhivskega gradiva ne sme odpuščati z m;bovih delovnih mest, tiste pa, ki so že odpuščeni ali na čakanju ponovno zaposli na njihovem delovnem mestu. Zelo pa bi bilo potrebno okrepiti nadzor in kompetenee pr. lojnih arhi"ov v odnesu do imetnikov in ustvarjalcev arhivskega gradiva, kar bi šlo v končni fazi v korist vsej slovenski kulturi.
Zbiranje in prevzemanje arhivskega gradiva osebnih fondov
Ivanka Vršič
Arb i vi si prizadevamo, da bi pridobili najpu membiiojše arhhsko gradivo, ki je v lasti posameznikov. Zbiranje tega gradiva temelji na proIS n jni
odločitvi imetnikov, kiju h temu pa je potrebna s strani arhiva aktivna in usmerjena dejavnost. Kako poteka ta dejavnost in s kakšnimi problemi se srečujemo na področju zbiranja in prevzemanja arhivskega gradiva osebnih fondov?
Moj prispevek temelji na skromnih izkušnjah na tem področju. Sliki z imetniki osebnih fon ov so zelo specifični. Upoštevali moramo predvsem dejstvo, da posegamo v inlimo ljudi, ko želimo pregledovali njihovo zapuščino oziroma zapuščino njihovih sorodnikov ali kako drugače zbrano gradivo. Tudi če imetnik osebnega fonda ni sorodstveno povezan z ustvarjalcem gradiva, gaje z njim povezalo že samo zbir. ije in skrb za gradivo. Pričakovali je, da so imetniki arhuksega gradiva kulturno osveš-čei ljudje in so zalo stiki z njimi lažji in uspešnejši. Problem^ se pojavijo zaradi čustvene navezanosti imetnikov na gradivo, kol so naprimer dnevniki, esebni dokumen , ipd. Primeri: imetnik ni bil pripojen oddati dnevnika iz obdobja soške fronte, ki je oslal edini spomin na starega očeta; vdova znanstven ga delavca me ni bila pripravljena sprejeti, ker jo je moževa smrt fizično povsem strla, čep ,av je od ledaj poteklo že nekaj let.
Opozorili je potrebno tudi na spremembo imel-nikovega odnosa glede vrednosti in pomembnosti gradiva v trenutku, ko se začne nekdo zanimati zaiy
Človeški iaklor, k, ga zakonodaja najbrž ne bo nikoli sposobna povsem rešili, prihaja do izraza tudi v odnos h ned kulturnimi inšlilueijami, za katere bi sicer pričakovali, da bodo upoštevale zakonodajo.
Naš arhiv je že poskušal urediti z Goriškim muzej m Ludi glede osebnih fondov, ki jih le-ta hrani. Nalclcii smo na krčevit odpor s strani muzeja. Zato se strinjam s sklepom, sprejetim na seji k ordina-eijskega odbora z dne 8. maja 199!, da se pridruži komisiji, ki je bila ustanovljena za reševanje sporov n ;d arhivi in bibliotekami, Šc komiiija za muzeje. P rep ričana sem, da bo imela komisija na ravni republike večjo avtoriteto.
Da bi bili prvi stiki pri zbiranju osebnih fondov uspe.sni, bi mor de strokovne organizacije posvečati večjo skrb vzgajanju ljudi v zavesti, daje za arhivsko gradivo najbolje, ee je zbrano na enem mestu in zanj tudi ustrezno strokovno poskrbljeno. Le načrtno in poglobljeno delo na tem področju bo p i neslo rezultate in tako bodo obiski pri privatnih mctmkih uspešnejši. Z ustrezno vzgojo ljudi sc bomo izognil ludi preveliki želji po profitu v primeru kupopiodajnega razmerja.
Nckatei imetniki ahrivskega gradiva se ludi sami obrr^jo n i najbližjo oz. najboli poznano insti-"Jeijo. V mnogih primerih sta lo knjižniea in muzej. ki zbirala osebne zapuščine z določenih področij. V zad> jem obodobju pa naidejo izroeilelji pot Jdi do arhiva. Za nase območje je to vzpodbudno, ker je imel v prejšnjem obdobju na tem področju prednos' muzej.
Zakonodaja bi morala v primerih, ko so imetniki arhivskega gradiva ludi druge kulturne insliluei je, pn dvsem zagotavljati eelovitost fondov in upoštevali arhivisliene metode dela {Razbit fond Milana Klemeneiča - Goriški muzej je prevzel del za