(jpžjom /iMERi$KA Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT .FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 6 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 9, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Argentina pripravila predloge za posvel o Kubi v Punta de! Este še vedno ne vidi nobene osnovi ',za neposreden nastop pr ot Castrovi Kubi. BUENOS AIRES, Ang. -Predsednik republike A. Frondi-zi je poslal predsedniku Kenne-dyu tri predloge, ki jih misli Argentina staviti na. konferenci Organizacije ameriških držav, ki se bo 22. januarja letos začela v urugvajskem mestecu Punta del Este. Razpravljala bo o nevarnosti, ki jo rdeča Kuba predstavlja za članice OAD in sklepala o ukrepih, ki naj jih te Skupno podvzamejo proti Kubi. Besedilo predlogov ni bilo objavljeno, trdijo pa v poučenih krogih, da stousa Argentina iti po srednji poti med onimi, ki zahtevajo proti Castru ostre u-•krepe, in med onimi, ki so proti Vsakim ukrepom, kot Mehika in Brazilija. Argentina je mnenja, da ni nobene pravne osnove za izključitev države z nedemokratično vlado iz Organizacije ameriških držav. Predlaga “trdo svarilo” vsem članicam, naj se drže demokratičnih načel z vključno svobodnimi volitvami in jamstvom političnih svobod-•ščin ter človečanskih pravic. Argentina obsoja vsako umešava-nje v notranje zadeve drugih držav im vstraja na stališču ne-vmešavanja kot temelja politike vlad Latinske Amerike. Tako je proti vmešavanju drugih držav v razmere na Kubi, pa tudi proti vmešavanju Castra in njegovih v zadeve drugih držav Latinske Amerike. Vse kaže, da Argentina ne misli skrivili Castru nobenega lasu, pa četudi predstavlja po mnenju Washington a “oporišče in mostišče komunizma in nje-govc-ga imperializma v Ameriki.” Za Kennedya se je kongresno zasedanje dejansko že začelo WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je uredil svoj dnevni red že koncem preteklega tedna tako, kot da bi bilo kongresno zasedanje že v polnem teku. Začel je s povabili tistih kongresnikolv in senatorjev, ki bodo v novem zasedanju sedeli na ključnih položajih predsednikov odborov in pododborov. Določil je že tudi dan, kdaj bo sprejel vodstva obeh strank, hajbrže kar skupaj. Med prvimi je bil sprejet kongresnik Mills, predsednik odbora za “taktiko in sredstva,” ki dokončno odobrava proračunska sredstvo. Dosti dela mu da tudi nedokončano besedilo poslanice o stanju unije in uvodne besede k proračunu. Da je njegovih po-čitnih res konec: v sredo se vrne domov tudi njegova dru žina. — Havajski otoki se vlečejo okoli 1,540 milj daleč v Tihem oceanu. Oblačno z naletavanjem snega. Mrzlo. Najvišja temperatura 20. Novi grobovi Albert Zivoder V nedeljo zjutraj je nenadoma umrl Albert Zivoder z 1068 E. 67 St. Star je bil 52 let, rojen v Clevelandu. Delal je pri Lubrizol Co. Njegova žena Ann je umrla 1. 1959. Tukaj zapušča brata Franka in Eugena. Bil je član Podr. št. 5 SMZ in Društva sv. Imena pri Sv. Vidu. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v. cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne 'ob treh,- William Nachtigal Umrl je William Nachtigal s 14801 Hale Ave., sin pok. Antona in pok. Mary, brat Anthonya, Mrs. 'Mary Brown, Mrs. Anna Parke, Augusta, Mrs. Albina Troll, Mrs. Helen Gattozzi, Rev. Fred Nachtigal, George-a in Mrs. Florence Butler. Pogreb je danes ob osmih zjutraj iz Gattozzi pogreb, zavoda na 15301 St. Clair Ave. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes, nato na pokopališče. Dorrynikanski n a r o dni svet zaplenit Trujillovo premoženje SANTO DOMINGO, Domin, rep. — Med prve zakonske akte novega dominikanskega revolu-cijonarnega sveta spada zaplemba vsega premoženja pokojnega diktatorja Trujilla. Obstoja večinoma iz nepremičnin, kajti premičnine so že pravočasno izginile v rokah Trujillove družine. Kar je ostalo, je še vedno tako veliko, da se na prvi pogled niti oceniti ne da. Trdijo, da je pokojni diktator imel vsega skupaj nad $800,000,000 premoženja, vendar ga je precej tudi porabil za utrjevanje svoje diktature. Premoženje obstoja v glavnem iz delnic vseh velikih dominikanskih podjetij. Kjer je bilo kaj donosnega, je bilo v Trujillovih rokah. Veliko premoženja je seveda zunaj republike, toda tega Trujillova družina ne bo izdala. Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. * v Nov načri bolniškega zavarovanja ostarelih Zvezna vlada naj bi pomagala plačevati upokojencem zavarovanje za bolezen pri Blue Cross. WASHINGTON, D. C. — Znana naša Blue Cross bolniška zavarovalnica ima med svojimi zavarovanci, ki jih je 57 milijonov, tudi 4.5 milijona upokojencev, ki morajo plačevati povprečno nad 10'r svoje pokojnine samo za bolniško zavarovanje. Jasno je, da mnogi tega ne zmagujejo več. Po vrhu je še okoli 11 milijonov upokojencev, ki so zavarovani za bolezen ali drugje ali pa nikjer. K tem je treba še prišteti tiste ostarele, ki nimajo nobene pokojnine in tudi med temi je par milijonov takih, ki živijo samo od miloščine v eni ali drugi obliki. Organizacija Blue Cross je sedaj skupaj z nekaterimi drugimi podobnimi zavarovalnicami izdelala načrt, naj bi federacija pomagala plačevati federalnim upokojencem prispevke za Blue Cross. Tej ideji načeloma ne nasprotuje zdravniška organizacija AMA. Zato se bodo z njo morali pečati tudi v Kongresu, predno se bodo odločili za sedaj uradno odobreni King-An-dersonov zakonski osnutek. Ako bi se federalna administracija odločila za gornji predlog, bi ji to povzročilo letno $1,-500,000,000 stroškov, kajti približno toliko bi morala plačevati organizaciji Blue Cross za tistih 10.5 milijonov njenih upokojencev, ki do sedaj še niso tam zavarovani za bolezen. HARWLCK, Pa. — Tu je preminul 73 let star rojak Martin Praznikar, doma z Dolenjskega. Zapustil je ženo Miarijo, tri sinove, eno hčer in druge sorodnike. Pogreb bo jutri, v sredo. '??,0" nase"’in PREDSEDNIK JE OBJASNIL VODNIKOM KONGRESA NOVI PRORAČUN OBOROŽENIH SIL Združene države morajo znižafE carine na uvoz! WASHINGTON, D. C. — Posebna skupina gospodarskih in trgovinskih strokovnjakov Je proučila celotno vprašanje ameriške zunanje trgovine in predložila svoje ugotovitve predsedniku Kennedyu) še predno je prevzel vodstvo Združ. držav Študija ugotavlja, da oodo morale Združene države nujno znižati carine, če hočejo, da bi se trgovina svobodnega sveta razbila v več ločenih trgovinskih sistemov, kar bi imelo neugodne posledice tudi za politično povezavo svobodnega sveta. Študija je bila pripravljena pod vodstvom G. Balla, sedanjega državnega podtajnika. Kennedy in njegova okolica usmerjajo trgovinsko politiko na osnovi ugotovitev te študije, vendar tekom lanskega zasedanja Kongresa vprašanja niso spravili predenj v bojazni, da bi njihovi predlogi ne dobili dosti podpore. Ugoden razvoj evropskega Skupnega trga in sklenitev Anglije, da se temu priključi, sta pospešila potrebo po spremembi ameriške trgovinske politike. Predsednik Kennedy se je odločil Kongres zaprositi za polnomočje za znižanje vseh”carin za polovico. Menda nameravajo Szgiedi za mir v Kongu ELIZABETHV1LLE, Kat. — Katanška skupščina je izbrala posebno komisijo, da prouči dogovor med predsednikom kon-gošlke vlade C. Adulo in predsednikom Katange M. čomfoe-jem o bodoči ureditvi odnosov med obema. V glavnem gre za rešitev ustavnih vprašanj. Katanga je v načelu za vključitev v Kongo, toda zahteva, da je ta spremenjen v federacijo, če že ne naravnost v konfederacijo. Trdijo, da izgledi za ureditev odnosov med Elisabethvillom im Leo-poldvillom še niso bili nikdar tako ugodni. odpraviti tudi dosedanje omeji-[govora. Predsedniku in njego-tve v trgovini z deželami komu-Kum pomočnikom ni do tega, da Predsednik Kennedy je /včeraj pozval na zajtrk v Belo ihišo vodnike Kongresa in jim na kratko obrazložil predlog proračuna za narodno o-brambo in delno tudi predlog za novo ureditev določil jv Izunanji trgovini. WASHINGTON, D. C. — V Beli hiši so se zbrali včeraj k zajtrku vodniki obeh domov Kongresa, da slišijo predsednikove besede o novem proračunu narodne obrambe in c drugih njegovih željah za prihodnje zasedanje Kongresa. Predsednik in njegovi sodelavci so tekom obiska zakono-davcev v Beli hiši tem očrtali predloge, ne da bi jih prosili za zadevno .podporo pri razpravi v Kongresu in ne da bi ti v tem pogledu dali kako obljubo. Prvi del dve ure trajajočega zajtrka je imel izključno družabni značaj, diugi pa je bil posvečen razpravi, ki je bila v glavnem omejena na potrebe narodne obrambe in na večjo sprostitev ameriške zunanje trgovine. Na sestanku v Beli hiši so razložili v o d n ikom Kongresa tudi politiko Združenih držav v vprašanju Konga. Kasneje je dal na posebnem sestanku v Državnem tajništvu podrobna pojasnila o tem državni tajnik Dean Rusk onim članom Kongresa, ki so za to kazali posebno zanimanje. Obrambni tajnik McNamara je vodnike Kongresa zagotovil, da je udarna moč oboroženih sil Združenih držav tekom preteklega leta silno porasla in jim obrazložil potrebo po povišanju izdatkov za narodno obrambo. O spornih vprašanjih notranje politike na sestanku ni bilo Iz Clevelanda in okolice Seja— Jutri, v sredo, ob 7:30 ima Društvo sv. Ane št. 4 SDZ sejo v običajnih prostorih. Na dnevnem redu je volitev delegatov za konvencijo v maju. Podr. št. 10 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je razprava o proslavi 35-letnice obstoja podružnice. Telefonskim “podganam” se obetajo slabi časi— Telefonske podgane imenujemo v naši deželi ljudi, ki nadlegujejo preko telefona dekleta za sestanke ali skušajo priti do raznih osebnih informacij, ljudi, ki po telefonu zmerjajo one, ki se jih ne upajo javno ali med štirimi očmi, pa nikdar ne povedo svojega imena. Nedavno se je posrečilo tehnikom izdelati napravo, katero se pritrdi na telefonski sprejemnik, na kar je z njo mogoče vsako “telefonsko podgano” z lahkoto ujeti, pa naj že nadleguje ljudi iz svojega do-WOERDEN, Nizozem. — Vče-jma ali iz javne govorilnice. No-rajšnja železniška nesreča, ko j Va naprava je ponekod že v se je brzovlak zaletel v poln! rabi. Kongresa čim močnejšo oporo, ker bi rad v volivnem letu pokazal javnosti, kaj je njegova administracija dosegla. ----o---— Zadnje vesti krajevni potniški vlak, je zahtevala po z a d n jem poročilu 87 mrtvih in 67 težje ranjenih. To je doslej največja železniška nesreča, kar jih je Nizozemska kdaj doživela. WASHINGTON, D.C. — Med- rj'stičnega bloka. Ceh drl naše industrije, ki je u/.merjen samo na domači trg in ni pripravljen na tekmovanje s podobnimi izdelki tujine, se bo vsakemu znižanju carine uprl z vsemi sredstvi; zato je pričakovat: v Kongresu o tem vprašanju živahno in ostro borbo. London za razgovore z Gvatemalo GVATEMALA, G v. — Britanska vlada je v posebni noti pred-Icžiila vladi Gvatemale razgovore o bodočnosti Britskega Hondurasa, ki ga zahteva Gvatemala zase, v prihodnjem aprilu v Londonu. Razgovorov naj bi se'njimi tudi način in pota, po ka-poleg zastopnikov Anglije in'terih naj dežela do takih zako-Gvatemale udeleževali tudi za-'nov pride. Predsednik bi dobil stepriki Brit. Hondurasa. 'rad od demokratskih članov bi vodnike Kongresa vznemirjali s temi vprašanji, še predno se je Kongres sestal k rednemu delu. To se bo začelo formalno jutri opoldne. Danes samo demokrati Včerajšnjega zajtrka v Beli hiši so se udeležili vodilni člani Kongresa obeh strank, demokratske in republikanske, za danes je predsednik povabil samo vodnike demokrateke stranke, na katerih pomoč pri delu v Kongresu največ računa. On in njegovi sodelavci ne bodo samo razložili potrebe po novih zakonih, ampak bodo obravnavali z Kennedy pritegnil delavske unije k “Zvezi za napredek Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Suban ob 1. obletnici njegove smrti. Pozdravi z Bahamov— Agnes in Gus Prinčič z E. 174 narodni monetarni sklad jefSt pošiljata svojim prijateljem objavil včeraj končni spora-1 pozdrave z vožnje po Karib-zum, ki naj prepreči večje kri-iškem morju. Z ladjo “Babama ze v svetovnih financah na Star” sta se pripeljala v Nassau temelju sodelovanja Združe- j na Bahamih. nih držav in dčvet drugih in-j Novi odbori_ dustrijskih držav v pogledu Društvo sv. Ane št. 150 KS-kritja potreb po tujih valutah.! KJ ima za i. 1962 ves stari od-Ameriški zakladni tajnik Dil-j bor. Tajnica je Josephine Win-Ion je dejal, da Amerika ne bi' ter, 3555 E. 80 St. doživela bega zlata ’ iz deze-1 Skupne podružnice SŽZ v le tekom I. 1960 in 1961, če bi j Ohio imajo za l. 1962 sledeči odbil ta sporazum že tedaj v ve- bor: predsed. Ella Starin, pod- predsed. Pauline Stampfel. tuj. WASHINGTON, D.C. — Administracija je objavila pretekli teden, da je ustanovila poseben Ameriški posvetovalen odbor, ki naj pomaga Zvezi za napredek, da organizira močno delavsko gibanje v vseh državah Latinske Amerike. Odbor bo svetoval raznim sekcijam Zveze za napredek, kako naj organizirajo delavce v teh državah, da bodo lahko aktivno sodelovali pri gospodarskem in socijalnem napredku svojih dežel. Odbor ima 10 članov, vsi so znani voditelji delavskih unij. Na čelu posvetovalnega odbora je predsednik centralnega odbora AFL-CIO unij G. Meany. Federalni tajnik za delo bo predvidoma danes razglasil podroben načrt za delo v tem odboru. Koliko se bo posvetovalni odbor dal vplivati po federaciji, še ni jasno. Vsekako pa je treba vpoštevati dejstvo, da je lanskega avgusta zboroval v Rio de Janeiro Kongres Med-ameriške delavske organizacije, .kjer so včlanjene tudi naše unije. Organizacija sama je neke vrste podružnica Mednarodne zveze svobodnih unij, kjer naše unije tudi sodelujejo. Kongres je sprejel dolgo resolucijo, ki v glavnem poudarja iste smernice za gospodarski in socijalni napredek v državah Latinske Amerike, kot ga zagovarja Kennedye-va Zveza za napredek. Posvetovalni odbor se bo torej lahko držal smernic, ki jih je izoblikoval lanski Kongres in ne bo prišel navzkriž s Kennedyevim programom. Vendar ne bi mogli trditi, da bo posvetovalnemu odboru po-stljano z rožicami pri njegovem delu za Kennedyevo idejo. Naletel bo na precej ovir. Najprvo bodo posvetovalnemu odboru močno nasprotovale vse tiste delavske unije v Latinski Ameriki, ki so včlanjena v komunistični internacionali. Odbor bo našel nasprotnike tudi v vrstah podjetnikov v Latinski Ameriki. Glavni očitek bo obstojal v tem, da posvetovalni odbor svetuje Kennedyevi Zvezi za napredek, naj se ne meša v notranje zadeve držav Latinske Amerike. Do neke meje je to tudi res. Morda je Kennedyeva administracija ravno radi tega ustvarila posvetovalni odbor, da se lahko nanj sklicuje, kadar bo sama prišla pod ostro kritiko. Ako bo Zveza za napredek poslušala posvetovalni odbor, bo morala državam Latinske Amerike predlagati temeljito agrarno reformo, obsežno delavsko zakonodajo, velike reforme v šolstvu, reorganizacijo zdravstvene službe, akcijo za zidanje stanovanjskih hiš, davčne reforme itd. Vse to pomeni gotovo vmešavanje v notranje zadeve tuje države, pri čemur bi pa Amerika nosila povprečno samo 10% vseh bremen, ki bi jih rodile take reforme. Ideja o posvetovalnem odboru spada gotovo med pogumne politične poteze sedanje demokratske administracije, kajti naletela bo na odpor skrajne levice in skrajne desnice. Želeti ji moramo veliko uspeha, kajti na podoben način bi se potem lahko organizirala pomoč tudi drugim gospodarsko zaostalim državam. Ne bi bilo na primer nič hudega, ako bi posvetovalen odbor unijskih voditeljev povedal svoje mnenje o učinkovitosti podpiranja tekih komunističnih držav, kot sta Poljska in Jugoslavija. Seveda bi proti temu takoj zagrmele vlade, ki dobivajo podpore, kakor tudi tiste firme, ki v okviru podpornih akcij dobavljajo blago in pri tem mastno zaslužijo, da ne govorimo o raznih posrednikih, gospodarskih in političnih, ki pri sedanjem postopku podpiranja tudi ne ostanejo praznih rok. Begunska vlada za Oso LIZBONA, Port. — V vladnih ,krogih se posvetujejo o ustano- Ijavi. MOSKVA, ZSSR. — Vjačeslav Molotov, ki so ga na 22. kongresu Sovjetske komunistične partije lani v novembru označili kot vodnika “protipartij-ske skupine” trdovratnih stalinistov in zahtevali njegovo izključitev iz partije, se je preteklo soboto podal nazaj na Dunaj zastopat Sovjetsko zvezo v Mednarodni atomski komisiji. WASHINGTON, D.C. — Letalske sile pogrešajo prevozno letalo z 9 osebami na krovu, ki je izginilo včeraj na poti iz Virginije na Azore. Išče ga večje število letal in ladij, ne in blag. Mary Iskra, 18814 Mohawk Ave., KE 1-8577, zapis. Dorothy Strniša, nadzor. Millie Novak, Nettie Strukel in Rose Zbasnik. Seje so vsako 2. sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center na 6250 St. Clair Ave. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ ima za 1. 1962 sledeči odbor: predsed. F. Kačar, podpredsed. F. Hace, taj. C. Rovanšek, 452 E. 149 St., IV 1-3324, blag. A. Obreza, zapis. J. Grdina, nadzor. Lilian Železnik, F. Hace in P. Delič, vratar Mike Avsec, zastop. za Klub društev SND Joseph Okorn in F. Kačar, za pregled novih članov vsi slo- da bi doslej odkrili o njem venski zdravniki. Seje so vsako kako sled. — Na Filipinih se je ponesrečilo mornariško letalo Skyraider, pri čemer so našli smrt štirje vojaki. -------------n-------- 3. nedeljo v SND na St. Clair Ave., soba št. 2, ob devetih dopoldne. Kennan v Washingtonu WASHINGTON, D. C. — Včeraj je prišel sem poslanik Združenih držav Amerike v Beogra-vitvi posebne begunske vlade za j d,u George Kennan. Tu bo men-Goo, Damao in Diu, ki so j;h|da ostai c No. 6 Tues., January 9, 1962 Kennedya čakajo težki časi v predstavniškem domu Predsednik Kennedy je med prazniki napovedal, da pripisuje posebno politično važnost sledečim zakonskim predlogom, ki naj jih uzakoni Kongres v novem zasedanju: o bolniškem zavarovanju, o prosveti, o carinski politiki, o podpiranju farmarjev, o davčni reformi. Zakoni mu niso samo potrebni po svojem bistvu in namenu, ampak tudi za agitacijo pri letošnjih jesenskih volitvah. Že danes, ko Kongres ni niti dobro začel z svojim delom, je jasno, da bo Kennedy naletel na veliko ovir, najvažnejša bo tičala v odborih in pododborih predstavniškega doma. Zakaj? Po poslovnem pravilniku v predstavniškem domu gre vsak zakonski predlog najprvo skozi pristojen odbor, ki prepusti podrobno pbravnavanje kanonskega osnutka enemu ali več pododborom. Pristojen odbor lahko zaključi svoje niškem domu. Od tega, kdo bo sedel in odločeval v odborih, bo odvisna usoda Kennedyeve zakonodaje, ne pa od debate v Kongresu in izven njega. Kako hud bo boj za bolezensko zavarovanje, se vidi tudi po tem, da je AFL-CIO pozvala vse organizirane delavce, naj začno takoj pisati pisma svojim kongresnikom in zahtevati od njih, da se potegnejo za to panogo socijalnega zavarovanja. Gornji primer smo namenoma opisali obširnejše, da bo vsakdo lahko videl, kako malo je odvisna usoda posameznih zakonov od govorov in resolucij in koliko samo od ljudi, ki glasujejo za in proti. Kennedy ima še eno orožje, da spravi bolezensko zavarovanje skozi predstavniški dom: lahko pripravi svoje pristaše v odborih vsaj tako daleč, da bodo pustili, da pride zakon v plenum, tam naj bo pa njegova usoda taka ali taka. Kennedy misli namreč, da bo plenum predstavniškega doma sprejel zakon s takim besedilom, kot ga želi imeti administracija, pa naj ga odbori spreminjajo, kakor hočejo. Prepričan je, da bo večina kongresnikov le težko nasprotovala njegovemu besedilu, kajti vsak kongresnik bi se dobro zavedal, kaj pomeni nasprotovati predsednikovemiii socijalnemu zakonu. Težko bi mu bilo o svojem stališču dajati odgovor pred volivci. Toda zavarovanju sovražni kongresniki so pripravljeni tudi za ta slučaj: skušali bodo pokopati zakon v enem od obeh odborov. Kdor bo zasledoval boj za zakon o bolniškem zavarovanju, naj ne pozabi na vse okoliščine, ki v Kongresu ustvarjajo in podirajo zakone, kot so na kratko razložene. S tem si bo tudi prihranil premišljevanje, kako naj glasuje pri jesenskih volitvah. BESEDA IZ NARODA Proslava slovanske ¥za*ski list Pri tem se sPra^jem, za vsakogar “od zibelke do groba,” ne more skrbeti še celo za take državljane, ki so ji vneto služili do zadnjega? Kako to, da ni \ Jugoslaviji nobene organizirane zasebne dobrodelnosti, ki pomaga tam, kjer odpove javna? Kako to, da svojci takih revežev ne zaslužijo toliko, da bi mogli sami skrbeti za tragične slučaje v lastnih družinah? Kako to, da mesečni sitroški za oskrbovance v režimskih sirotišnicah znašajo več kolt povprečna plača nekva-lifiranih delavcev in nižjih uradnikov? Na vse to naj bi odgovorili tisti komunistični sopotniki, ki morajo segati celo v najtemnejše dni cerkvene zgodovine, da privlečejo na dan materij al za slavospeve jugoslovanskemu komunističnemu režimu! Ljudi zanima današnja stvarnost, ne pa pripovedke iz preteklih časov, ne j" bodo resnične ali lažnjive. J. A. Krči in premiki v zemeljski skorji Etna tfe je zvišala za pet metrov, nekateri gorski vrhovi stalno nihajo,— (Evropska geološka tehtnica sever-jug. zemeljiski obseg poveča vsako leto za milimeter. Kakor je to po. večanje malenkostno, pa vendarle povzroča vrsto sprememb: leto za letom se severni tečaj premakne za 15 cm proti Green, landiji, severni magnetni tečaj pa se po ugotovitvah kanadskih raziskovalcev premakne vsakih jemnosti Cleveland, O. — V nedeljo bo v dvorani pri sv. Vidu ob pol šti- , * . ,, i. . ,i ,rih popoldne Baragova Prosveta poslovanje in posije predlog odboru za cmevni red, ki odlo-j dila n n raznih či, kdaj naj predlog pride v debato v plenumu predstavni-lslovanskih narodov_ Nastqpili škega doma. Oba odbora imata torej izredno, recimo ne-;bcdo ruski sollisti gativno moč: lahko zadržita zakonske osnutke v svojih ar- Rusi bi radi nastopiii z ve5jo hivih, tako da plenum predstavniškega doma sploh ne dobi £kupin0i 9VOjim zlborom pajera. prilike, da debatira in glasuje o njih. vino ta dan njihovo Novo leto. Zato je izredno važno, kdo sedi v teh odborih in jim Za(to bodo poslali svoje najbolj-stoji na čelu. Kongresnik, ki sedi v takem odboru, je mo- še soliste basista in sopran, gočen gospod. Lahko z obstrukcijo izsili vse mogoče po- p0ij:ska’ dekliška skupina bo pravke v besedilu zakonskega osnutka. Še večji gospod je nastoPiia z narodnimi plesi v predsednik odbora; lahko zadrži obravnavanje osnutka, le'pOI]ijls|k;ib narodnih nošah, večinsko glasovanje v odboru mu lahko omeji to pravico.! slovaški mešani zbor nas bo Pri tem pa večinska stranka, v našem slučaju demokratska, ]j.aiZy0-gl]jg(yaj 9 slovaškimi le malo vpliva na delo v odborih. Navadni demokralje, ki' niso člani odbora, sploh ne pridejo do veljave. Nekaj pomenijo samo predsednik predstavniškega doma, voditelj demokratske večine v predstavniškem domu in glavni strankin “priganjač,” ki skrbi, da kongresniki vsaj glasujejo v plenumu za zakone, ako se že ne udeležujejo debat. Za Kennedya je torej zelo važno, kdo je predsednik predstavniškega doma, kdo je voditelj demokrat- spremljal solistinjo, ki bo pela na- rodhimi pesmi. Poleg zbora bodo posebej nastopili trije solisti v ukupinl. Srbi nam bodo predstavili dva njihova narodna plesa, Hrvati pa pošljejo k prireditvi svoj tamburaših orkester, iki bo igral im kako dolgo boste1 še mogli nositi to “breme.” Skoro vsak dan berem o smrti tega ali onega rojaka. Pionirji odhajajo drug za drugim na orni svet. — Vsem, ki ste izgubili katerega svojih dragih, moje sožalje, njim pa večni pokoj! Lepo je brati “Zahvale.” Nekateri se svojih dragih spominjaj o z njimi še po več letih. Da, ljubezen sega daleč, če je močna in globoka! Lepo se zahvalim tudi Tonetu s hriba in drugim za tako lepe dopise. Je užitek ko človek pride domov z dela, se okrepča s požirkom te ali one pijačej nato pa se spravi v 'naslonjač in vzame v roke svoj list — Ameriško Domovino. Prav posebno pozdravljam pisatelja Karla Mauserja in mu želim vse dobro in obilo uspeha v novem letu! Vsem prijateljske pozdrave! Anton F. Jaksetich. skih kongresnikov in kdo jih goni na glasovanja. Za Ken nedva so dalje važni vsi predsedniki odborov in pododborov. V takih slučajih pa, kjer Kennedyevi pristaši nimajo v odborih sigurne večine, je, za administracijo tudi važno, kdo izmed demokratskih kongresnikov sedi v posameznih odborih. Oglejmo si vse to na praktičnem primeru! Ne samo predsednik Kennedy, ampak tudi večina naših bralcev je zainteresirana, da dobimo zakon o bolniškem zavarovanju. Osnutek je že izdelan in je bil lani pokopan v predstavniškem domu. Kot vsak drug zakonski predlog mora iti skozi pristojen odbor predstavniškega doma, znan pod imenom “odbor za način in sredstva.” Ko ta opravi svoje delo, ga dobi v roke odbor za dnevni red, ki določi, kdaj naj o osnutku debatira in sklepa plenum predstavniškega doma. Demokratski člani obeh odborov stojijo vsaj nekoliko pod vplivom treh glavni demokratov v predstavniškem domu, ki smo jih omenili. Kdo so vsi ti demokratski kongresniki in koliko vpoštevajo voljo in željo predsednika Kennedya? Kot naslednik pokojnega Rayburna pride na predsedniško mesto v predstavniškem domu bostonski demokrat McCormack, ki ni ravno velik Kennedyev prijatelj. Med obema družinama traja v Bostonu že dolgo vrsto let politična tekma in to pove vse. Voditelj demokratskih kongresnikov bo kongresnik Albert, ki je sicer prijazen Kennedyu, ne drvi pa za njim čez drn in strn. V podobnih odnosih do Kennedya je tudi demokratski “priganjač” kongresnik Broggs. Demokratsko vodstvo v predstavniškem domu ne bo torej vako naklonjeno Kennedyu, kot je bilo prejšnje z Rayburnom na čelu. Še slabša je Kennedyeva pozicija v obeh odborih, ki bosta obravnavala zakonski osnutek o bolniškem zavarovanju. Na čelu odbora “za način in sredstva” je demokratski konservativni kongresnik Mills, ki se je že lani izjavil proti zakonu o bolniškem zavarovanju. Gotovo mu tudi letos ne bo naklonjen. Skušal ga bo pokopati v odboru. Nasprotovala bi mu lahko demokratska večina v odboru, toda ta ni zanesljiva. V odbor prideta namreč dva nova demokrata, ki se že nista jasno izjavila za bol-ninško zavarovanje. Ako pa pride zakon srečno skozi Mllsov odbor, pade v roke odboru za dnevni red, ki mu načeluje znani Kennedyev nasprotnik južni konservativni demokratski kongresnik Smith. Tudi ta bo zakonu o zavarovanju nasprotoval. Vendar ga v teh prizadevanjih lahko preglasuje demokratska večina v odboru, kar pa še ni čisto gotovo. Lani je ta večina ipod Rayburnovim vplivom večkrat preglasovala Smitha. Ali ga bo tudi letos, ko Rayburna ni več? Kennedyeva administracija je preteklih 14 dni delala s polno paro, da bi spravila v oba odbora kot tudi v ostale čim več svojih zanesljivih pristašev. Ali se ji je to tudi posrečilo, bomo videli pri konstituiranju odborov v predsiav- hrvatske narodne. Poleg teh bosta slovenske pesmi prepevala mešani zbor Slavček in moški zlbor Korotana, slovenske narodne plese1 pa bo predvajala skupina Kres. Pester in čudovito lep spored se nam obeta. J.. K. Liga poizveduje Cleveland, O. — Družiina An gela Marinčič, Franc Marinčič in Emil Marinčič, so prišli v Združene države in navedli kot svoj prvi naslov, kjer bodo stanovali: 62nd St. Mariks Place, New York 3, N. Y. Na ta naslov jim je Immigration and Naturalization Service dostavil dokumente, pa jih tam rii. Nikomur niso javili, kam so se preselili in kje prebivajo. Uradi Lige Katoliških Slovenskih Amerikancev jih nimajo Težka usoda Ovetka Kri stana Cleveland, O. — Cvetko Kristan je med izseljenci znana osebnost. Precejšen del svojega javnega delovanja je posvetil opisovanju razmer med našimi izseljenci, zato je tudi med njimi znan in prijlubljen. Bil je namreč zmeraj mož, kot se spodobi, za vse1 tiste, ki so se lahko prištevali v krog njegovih prijateljev in znancev. Kristana je lani zadela velika nesreča, /ki jo opisuje g. Anton Garden v Prosveti od 29. decembra. Moral je iti v bolnišnico radi srčne bolezni. Tam ga je povrhu še zadela možganska kap in spremenila v popolnega invalida. 3 mesece je ležal v nezavesti med življenjem in smrtjo Ko se je nekoliko popravil, so ga poslali v Dom počitka na vpisanih. Vendar je Liga na-!Poljane v Ljubljani. Tu se zaprošena, da jih poišče in jim do- čne novo obdobje njegove trage-kumente dostavi. Kdor bi torej'dije. Oskrbnina v Domu počit- ka j vedel o teh ljudeh, ga lepo prosimo, da bi sporočil ali na no- ka stane mesečno 21,000 dinarjev, mož pa ima samo 16,000 di- vi naslov glavnega tajništva Li- nar jev pokojnine. Odkod -naj ge, ki je tudi naslov glavnega :kiije primanjikljaj za plačevanje tajnika dr. Basaja: 5733 Catalpa |oskrbnine v zavetišču? Za Avenue, Brooklyn 27, N. Y. Telephone: EN 6-4643 ali pa na urad za preseljence v Clevelandu: 1156 Washington Blvd. May-field Heights 24, Ohio, Telephone HI 2-0892. LSKA. Zakaj sem vam tako hvaležen Cleveland, O. — Vsem pri uredništvu, upravi in sodelavcem lista voščim veselo in srečno leto 1962. Hvaležen sem vam za vaš napor, za vaše delo, Zakaj sem hvaležen? Zato, ker nam redno pošiljate sloven- na- meček ima še bolehno ženo, tudi rabi počitek. Zato razumemo in odobravamo akcijo Mr. Gardna, da bi Kristanovi prijatelji in znanci združenimi močmi pomagali težko prizadetemu kulturnemu delavcu. Mr. Gardnu želimo veliko uspeha. S tem bi bilo poročilo pravzaprav končano, ako nas ne bi vznemirjala misel, da je v starem kraju še veliko podobnih slučajev, kot je Kristanov. Ta misel je sprožila celo vrsto vprašanj, kot so na primer: Kako to> da socijalistična država, ki ponosno trdi da skrbi Ustanova škofa dr. Gregorija Rožmana Cleveland, O. — Morda ni smrt škofa dr. Gregorija Rožmana v vse j slovenski emigraciji nobene ustanove tako hudo zadela, kot je zadela njegovo semenišče in njemu pridruženi slovenski dijaški zavod v Argentini. S tem v zvezi so se Slovencem po svetu, zlasti še nam v ZDA in Kanadi, skrbi zelo povečale. Vendar ta velika škofova ustanova še živi. Očividno je, da uživa blagoslov rajnkega iz večnosti. V dosedanjih 15 letih obstajanja škofovskega semenišča je bilo v njem vzgojenih 46 slovenskih duhovnikov. Razen tega pa je bilo v tem času v njem začasno še 17 drugih slovenskih bogoslovcev ki so pripadali večinoma raznim redovom in so zato svoje bogoslovne študije končali drugod. Na slovenski bogoslovni fakulteti paj ki je bila po škofovi smrfi z odlokom rimske stolice ukinjena, je izmed navedenih gospodov doktoriralo na njej 10 bogoslovcev, eden (po ukinitvi) pa na buenosaireški argentinski teol. fakulteti. — Danes je v škofovem semenišču še 6 slovenskih bogoslovcev, ki bodo v nekaj retih opravili svoje bogoslovne študije. Če utegne biti škofovo bogoslovje v prihodnosti kdaj ukinjeno, pa bo njemu pridruženi škofov slovensKi dijaški zavod nadaljeval s svojim delom. Takšen je bil vedno namen in želja rajnkega. Prav sedaj je 10 let, kar je bil ta zavod ustanovljen. Prvi sloven, abiturienti iz njega so izšli 1. 1955. V preteklih 10 letih je imel vsega Skupaj 87 gojencev; izmed teh jih je danes 10 na različnih univerzah, 6 v sloven, bogoslovju, 1 je redovnik, 12 jih sedaj izven zavoda nadalluje študij. 30 pa jih je že v poklicih. — Danes ima zavod 23 gojencev. Za prih. šol. leto prosi za sprejem 16 novih dijakov, katere bo pa težko vse1 spre jeti, ker zavodu primanjkuje prostora. Na argentinski veliki drž. gimnaziji, ki ima ok. 1500 dijakov, je mala škupina sloven, dijakov. gojencev škofovega zavoda zelo znana) in sicer zaradi svoje resnosti pri študiju kot zaradi svoje vzgledne vzgojenosti. Ponovno je bil že najboljši dijak na njej gojenec sloven, dij. zavoda. Sicer so pa slovenski fantje na njej znani tudi kot dobri športniki, šahisti itd in so kot taki že nekajkrat lepo priporno gli k ugledu te gimnazije v argentinski javnosti. Za skupno slovensko stvar v svetu pa je izrednega pomena poleg vsega navedenega zlasti se dobra versko nravna in narodnostna vzgoja ki jo dobivajo gojenci v zavodu, saj jih v njem posebej poučujejo še sloven, jezika in književnosti , sloven, narodne zgodovine in zemljepisja sloven. petjai verouka in višje-gimnazijce tudi latinščine. Ekonomski obstanek semenišča in dijaškega zavoda omogo- Že nekaj let ugotavljajo železniški inženirji, da se tirnice na renski ravnimi premikajo, za malenkost sicer, vendar dovolj, da je treba v določenih časovnih presledkih pregledovati tire in jih vedno iznova naravnavati. Vzrok: v Porenju ter dalje v Belgiji in na Nizozemskem se tla pogreznejo vsako leto pribil- deset let za 88 km dlje proti severu! Ali je tega krivo počasnejše vrtenje Zemlje (vsak dan je za tisočinko sekunde daljši od prejšnjega)? Ali izbruhi na sončni površini? Ali meteoriti, ki padajo na Zemljo in zaradi katerih je naš planet iz dneva v dan težji za 10,000 ton? Odgovora na vse to še nii drži pa, da so naznačeni pojavi med-selbojno povezani in da bo trajalo še vrsto let, preden jih bodo geofiziki dodobra raziskali. žno za tri milimetre. Strokovnjaki govorijo o neke vrste geološki tehtnici, v katere eni skledi je Skandinavski polotok, ki se viša, torej raste, v drugi pa pogrezajoče se srednje. evropške dežele. Tri milimetre na leto ni veliko, v tisoč letih — to jez geološkega stališča sorazmerno kratka doba — pa vendarle nanese razlika že kar tri metre. Podobno kakor Skandinavski polotok rastejo tudi planine, kar so že ugotovili tako v Himalaji kakor v Andih in v Alpah. Rastejo počasi, lahko pa se zvišaji sunkovito, kot se je na primer Etna med enim svojih nedavnih izbruhov, ko je ugotovil vulkanološki inštitut catanij. ske univerze.; da bo treba višino Etne na zemljevidih popraviti za pet metrov, torej na 3295 m. Presenetljivo zveni trditev — moderni tehnični pripomočki so se uveljavili tudi na tem področju — da se včasih ziblje kar celo pogorje. Vrh Zugspitze na primer zaniha po dvakrat dnevno za dobrega pol metra. Med potresnimi katastrofami, kakršna je bila lani v Čilu, se ves naš planet zaziblje kot zvon, kakor se je izrazil eden izmed ameriških seizmologov, ki so ugotovili, da so med čilskim potresom nihala tla v New Yorku za deset centimetrov. Na starih zemljevidih je zapisano, da meri Messinska ožina okoli 2100 m, zdaj pa sta Sicilija in italijansko kopno že 3.3 km vsaksebi. Evropa se oddalji od Amerike nekako za 30 cm na leto, Afrika od Južne Amerike za 20 cm; Grenlandija pa od škotske kar za 18 m. Nenehne spremembe spravljajo ohlajeno zemeljsko skorjo na “hudo preizkušnjo,” kakor pravijo geologi. Na krajih, kjer IZ SLOVENIJE Kam s tolikimi avtomonili v Ljubljani? Ljubljansko “D e 1 o” je v preteklem novembru Objavilo pod gornjim naslovom tole poročilo: Ko so v začetku leta 1959 ugotavljali, koliko Ljubljančanov “pride” na en osebni avtomobil je bilo v mestu 3,910 osebnih avtomobilov, tako da je “prišlo” na eno vozilo ,49 ljudi. Takrat so sestavili tudi tole napoved: leta 1970 naj bi bilo v Ljubljani 8,980 osebnih avtomobilov (22 prebivalcev na enega), leta 1990 pa 20,500 (17 ljudi na enega). Predvidena stopnja povečanja gostote vozil je bila torej 18.5% na leto. Podatki iz lanskega tretjega četrtletja pa so napovedi postavili na glavo! V mestu je bilo 5,500 osebnih avtomobilov (27 prebivalcev na enega), v občini Center pa 2,249 (ali 19.7 prebivalcev na vozilo). Dejanska stopnja povečanja gostote vozil je bila torej 103%, talko da smo v letu in tričetrt že dosegli 68 odstotkov povečanja, predvi-aenega za 12 let!! Seveda se je že zdaj pokazalo, da imamo v Ljubljani premalo garaž in parkirnih prostorov in čata na eni strani skrajna gospodarska skromnost in prispevki staršev gojencev, na drugi strani pa dobrotniki doma v Argentini in pri nas v ZDA in Kanadi. Od nas na severu so to škofovo ustanovo po njegovi smrti podprli z izrednimi darovi (nad $100): ga Mary Košir, Valley City, N. Dak., gdč. Mary Ciber. da teh težav ne bo mogoče od-je Skorja najtanjša, zlasti v oce-|J^ran^ sa,rr>o z današnjimi sred. antskih, skupno 40,000 km dolgih!s^v* — parkiranjem na cestiščih, razpokah, bi spričo tega lahko individualnimi in vrstnimi gara. naistali premiki, ki bi sprožili sil- ne valove. Takšne eksplozije kot posledice pritiska zemeljske notranjosti na skorjo niso tako redke, saj je že marsikateri kapitan menil ob nenadnih valovih, da je ladja nasedla na čereh, ki pa jih seve ni bilo. , Oceanografi so ugotovili, da se žarni. Možnosti za radikalno rešitev težav se kažeta v gradnji večnadstropnih parkirnih prostorov in v poidkletitvah velikih kompleksov (zelenih) površin. O uporalbi prve ali druge inačice pa bodo odločale krajevne razmere in pogoji okolja. Razpravljajoč o tem je Mestni svet Ljubljane predlagal ljudskim odborom ljubljanskih mestnih občin, naj obravnavajo in prouče načela za okvirno politiko pri gradnji garaž. Šest let - prezgodaj za šolo V Zahodni! Nemčiji začno o-troci s šestimi leti hoditi v šolo. Proti temu so nedavno nastopili Gl., ga. Peteinlkar (iz zapuščine poklicni vzgojitelja in zdravniki rev. Milan Slaje, Dramatično društvo Lilija, zapuščina Frank rajnkega Johna Verliča), ga. zahtevo, naj bi za vstop v šo-Rose Culkar, ga. Mary Farčnik. do potrebno starost podaljšali vsaj za šest mesecev. Hamburški šolski zdravniki in Ivančič in Sloven. Baragovo dru- psihologi so lani pregledali 1300 otrok, ki so ponavljali razred. Ugotovili so, da vsak peti izmed teh otrok — mišljeni so tisti ki so jih starši vpisalA v šolo s še- štvo v Montrealu, Kanada. Kakor Slovenci v Argentini tako tudi rojaki v ZDA in Kana d'i storimo vse, da bodo v polno- ( sti doseženi škofovi nameni, ko stimi leti — ni mogel slediti je ustanovil sloven, bogoslovje v pouka. emigraciji in mu kasneje pridružil še sloven, dijaški zavod. Staršem okoli 3000 otrok so potem šolske- oblasti odklonile Vsem dosedanjim dobrotnikom |vpis, med pogojno sprejetimi pa izrekam prisrčno zahvalo za vso s-o jih zaradi nezadostne raizvito-podporo; obenem pa jih prosim, sti odslovili blizu 500 (7.5 od-naj škofovi ustanovi ostanejo še stoika) po preizkusni dobi treh zanaprej zvesti. Prosim pa tudi raasecev. vse druge rojake po ZDA in Ka- nadi, naj žrtvujejo po svoji moči za ta veliki namen. Bog Vani poplačaj z večno srečo v nebesih! Rev. Julij Slapšak, 3547 F. 80. St., Cleveland 5 Ohio USA Sami sebe upravljajo WASHINGTON, D.C. — Okoli 57 odstotkov vseh uslužbencev zveznega oddelka za Indijance je pravih, čistokrvnih Indijancev. k: n a o ® m: a Q12Sj0;h 7/and f-yu&ice... /Imeri^k/i Domovih /m-ivFPig/mm—HOiwiE AMERICAN IN SPIRIT FORfilGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPM ISSaKk Iz slovenskega Toronta Zopet bomo videli “Rožo sveta” Težka usoda je zasledovala zalo Rozamundo v igri “Roža Sveta.” Ko je mnogo hudega prestala, se je vendar vse dobro izteklo. Skoraj bi rekel, da podobna usoda zasleduje tole igro po slovenskem Torontu. Prvi datum predstave je bil premaknjen, ponovitev pred božičem je morala biti preklicana in podobne neprijetnosti. Toda vztrajnost navadno vodi do uspeha. Ta lepa lastnost je tudi v igri lepo prikazana in nazadnje nagrajena. Tudi igralci društva “Baraga” so vztrajni. Prvič so igrali “Rožo ‘sveta” na dan sv. birme in so uspeli. To jih je podžgale, da so sklenili igro PONOVITI. Kdor hoče videti to zares lepo igro, naj pride v nedeljo, 14. jan. letos v slovensko dvorano na Manning Ave. Začetek igre bo popoldne po blagoslovu ob 4:45. Poleg lepe vsebine 'bi igralci prav radi še enkrat pokazali lepe nove kostime, kot so jih nosili ljudje za časa križarskih vojsk na Angleškem in na Jutrovem. Za obilno udeležbo se priporoča. Odlbor SKP društva “Baraga ” * G. Lojze Ambrožič moral v bolnišnico Danes, 9. januarja, je moral v bolnišnico g. Lojze Ambrožič, ki ga večina rojakov v Torontu in okolici osebno pozna. V bolnišnici se bo moral podvreči znova težki operaciji. Prijatelji in znanci so prošeni, da se ga spomnijo v svojih molitvah. Odmevi iz prerije Lethbridge, prve dni januarja 1962. — Leto 1961, v katerem je človeški duh posegel v brezpotja 'vsemirja in vanj usmeril izdelke tehnike in celo človeka, je za nami . . . Smo ob vsem tem bližje cilju miru, ubranosti med narodi ali vsaj strpnosti? Dvomimo. Menda je vsako leto bolj zavozljano z nerešenimi problemi in novoporojenimi vprašanji, ki čakajo smotrnosti, razumevanja in pravične ureditve. Mislim, da se odmikamo zbližanju f.ii se mu namerno umikamo, saj kkušamo, da je v svetu vse več sovraštva kot ljubezni. Bo svet v 1. 1962 mar usmeril korake v pozitivnejše smeri in se približal ciljem pravičnosti in svetovnega miru? Molimo in upajmo! * * * Prazniki so za nami, božične pesmi so utihnile na radiu, tele-viizliji, v trgovinah in velik del Kanade je izpraznil žepe do dna in skozi. Statistike1 povedo, da bodo Kanadčani marsikje plačevali dane in prejete, pojedene in Popite dobrote tudi tja do junija. Res: Kar moreš storiti danes ne odlašaj na jutri, je mnogim pravilo. * * * Prometnih nesreč je bilo za praznike vseeno manj, kot so preokovali (43 v praznični dobi °d tega 28 na prehodu leta). Prošnje, opozorila in policijske grožnje so precej zalegle, pomagala Po je- na zapadu tudi odjuga, saj smo po mrzlih in ledenih ter Zametenih novembrskih in decembrskih dneh dobili novoletno odjugo in rekordno tople dneve in novo leto se je sončilo ob topli sapi in 50! ! Pa trdimo, je Kanada v tehle praznikih zavita v kožuhe? Je, a muhasta in spremenljiva je tudi. * * * Moida ne bo narobe če se dotaknem nekaterih minulih dejstev, ali pa aktualnosti, ki smo Jbn priča. Vsako jesen poraste kanadska brezposelnost. Sezonska dela, posebno gradbena po-Jemajo, poljska dela se uneso in s° v decembru navadno v glavnem dodelana, vode zamrznejo in zaustavijo plovbo in delo ob W Lani je bilo največ brezposelnosti od 1. 1930 pa doslej, namreč 719.000. Letos obetajo izboljšanje in predvidevajo največ do 650,000 brezposelnih, pa vse eno bo po predvidenih računih 4. najslabša povojna zima z ozirom na delo . . . Da bodo obeti menda precej držali je delni dokaz to, da so •esenski meseci pokazali do 60,-090 več zaposlenih kot lansko jesen . . . Seve, pa je vreme tisto, ki ubere zimske viže in poveča ali vsaj obrne številke vsemu kar čez noč. * * * Alberta nosi prav prijeten pridevek “senčna Alberta.” Res je, da nebo ne pošlje- nobenemu predelu Kanade toliko sončnih objemov kot nam todle. Prvih deset mesecev nam je sijalo sonce 2156 ur (116 v januarju in 349 ur v juniju), kar je velika raz-rika od zaprašenih in meglenih dni po velemestih . . . Da pa nam le ni predolgo prelepo, imamo pa tod posebne sorte nadlogo, pridelkov. Mesojedi Kubi so izvažali predvsem prešice in piščančke. Je že tako, če pomanjkanje želodce podreza se tudi a-ristikraiskih” pujskov in “bor-žujskih” pušk. Kitajski, katere uradni pristop v UNO Kanada ne podpira in odlaša, pa po trgovsko radi izpolnimo želje. Do lanskega decembra ji je Kanada izvozila 6,000,000 mernikov pšenice in ječmena (želja: 223 milj.) Drugam pa je Kanada izvozila tudi rekordne količine in upamo, da bo ostalo pri obetih in se bo narodni dolg zmanjšal. mm* Kanada ima nekaj nad 17 milj onov prebivalstva. Radi poostrenega postopka pri vselje-vanju je bil dotok novih narodnosti manjši. Je pa zanimivo, da ima Canada 18,000 milj vodne meje in da tri četrtine Kanadčanov ne zna plavati. Dve tretjine nesreč se izvrši na cestah v prometnih nesrečah, ena tretjina pa na Vodi in v ognjih. Žalostni obračun^ ki bi se jim s previdnostjo in voljo dalo izogniti ali jih vsaj občutno Newtorontske novice Ker je že akademski kipar g. Imatere prinesele v naročjih svo. France Gorše opisal spevoigro je malčke) da smo vsakega pose-Slovenski božič in vtise svetega be j blagoslovili. Nato so žene večera in polnočnice, bi dodal le še nekaj pripomb. Kipar Gor. še1 je mnogo pripomogel do tako lepega praznovanja božiča. Postavili nam je jaslice in izdelal vso scenerijo za spevoigro Slovenski božič. Da spevoigre pevci niso ponovili v dvorani Marije Pomagaj, je bilo več ovir. Kipar Gorše je omenil v oceni, da je za take masovne nastope naš oder pretesen, dasi je še enkrat večji kot v dvorani Marije Pomagaj. Zato tudi res ni priporočljivo iger, pri katerih nastopa velliko igralcev, ponavljati v dvorani Marije Pomagaj, tudi če bi bili zaželjeni. čisti dobiček po popoldne'. $120 je cerkveni zbor daroval za nabavo župnijskega klavirja. G. Blaž Potočnik je pa še sam iz svojega dodal $25. Požrtvovalnim pevcem v imenu župljamov najlepša hvala, prav tako akademskemu kiparju Francetu Goršetu. zmanjšati. KŽL pripravile v dvorani za ministrante kosilo; stregle so Jim delklice) ponajveč sestrice ministrantov. Po kosilu smo jim razdelili božična darila. Na to otroško slovesnost smo povabili tudi bivšega ministranta pri župniji Marije Pomagaj — sedaj že misijonarja in bogoslovca g. Hermana Šuligoja. Znal je ministrante zalbavati, mimogrede pa je temu in onemu vrgel kako seme bodočega duhovniškega poklica v dušo. Potem so prišle še mamice s svojimi otroki gledat otroški film. Tako smo ob veselih otrokih doživeli prav le- posel. Vendar se je nekaj ur pred polnočjo začela vseh lotevati utrujenost. Drug za drugim so začeli zapuščati dvorano. traj. Zvečer bodo pobožnosti vse tri dni: v nedeljo, ponedeljek in torek zvečer ob 7:30. To bo prvo 40-uma pobožnost v naši Tako smo novega leta dočakali novi cerkvi. Ob tej priliki se Razvoj industrije v južni Alberti je počasnih korakov. Ker je tale del Alberte središče živi-norejistva so sicer lani zgradili nekaj modernih klavnic, dve tudi v Lethbridgu, pa kaj, ko zaposlita stalno komaj kakih 100 delavnih moči. V naj večjem razvoju pa je 60 milj južno od nas malo naselje Pincher Creek (30 milj od Watertona). Dve oljni družbi' sta našli obilna ležišča, zgradili ogromne črpalni-ce in več 100 ljudi je bilo zdaj že tretje leto sezonsko zapcsile-nih, več sto pa jih je našlo stalno zaposlitev. In Pinoher Creek, doslej malo naselje med obemi najdišči, uživa poln žegen tega razvoja. Mnogo se v njem gradi, mnogo trguje in seve največ- Otroci naše župnije so imeli poseben praznik 28. decembra na praznik nedolžnih otročičev. Ob 11. dopoldne ,so imeli skupno sveto mašo, pri kateri so peli otroci slovenske šole. Vmes jim je razlagal mašo in obenem razložil pomen praznika preč. g. Franc Sodja, C. M. Najlepši je bil pogled, ko so ob koncu maše . nani veter, ki včasih domuje ji del zaslužka ostane v žepih Gramofonske plošoe pravkar dospele iz starega kraja! Velika izbira—Zahtevajte katalog COMET . 555 St. Clair Ave. W. oronto, Ont. Tel. I.E 5-7269 okoli oglov in prerijskih polj po 14 dni skupaj in je letos neke roči dosegel moč in hitrost 85 milj . . . Svojevrstne pesmi ga premJjajo preko polj, zemlja potuje z njim, za njim pa ostajajo včasi poruvani predeli in porušene kolibe . . . Moče smo 'meli letos tako malo. v zadnjih 7? letih nikoli bolj suho, saj od epriia do novembra mnogi kra-d niso videli kaplje dežja (zato požari, suša, požgana polja itd.) Rali suhega leta tudi izgledi za dobro letošnjo letino niso rožnati, prihod, setvi preti trdo leto, v zemlji ni rezerve moče, nujne za vslkalitev in začetno rast . To velja predvsem za predele) ki jih namakanje ne doseže. Bo pa marsikje kmetovalcem v velik prid lani raztegnjeno namako-vallno omrežjej s katerim se je povečalo na tisoče milj plodne zemlje. . . * * * Bilo pa je, kljub mnogim ne-prilikam, za Alberto letošnje leto eno najboljših povojnih let iz ekonomskih vidikov. Istota-ko s Kanado v splošnem. Trgovali smo vse več lani kot predlanskem, posebno še, ker se je raztegnila trgovina z dvoje dežel, kamor drugi ne izvažajo veliko, namreč v Kubo in Kitajsko. Revolucija pomete z marsičem, navadno pa uniči mnogofcaj, kar je potem leta nenadomestljivo. V prvih sedmih mesecih 1961. leta so izvozili v Kubo živine za lepe milijone (leto prej komaj četrtino tega). Ves kanadski eks-port teh mesecev je dosegel številko $20,411,000 (1960 le malo pod 7 milj onov). Razliko je nanesla prodaja živine in poljskih čistilnica. Cel oljni vod bo stal 300 milijonov. m m m Vkljub vsem tem sončnim stranem izvoza pa se je vse Kanade polotila bojazen, ker se je Anglija odločila pristopiti k Ev. ropskemu trgu in bo seve zato kanadski trg v Angliji temeljito zmanjšan, morda celo komaj pomemben. Menda je dovolj številk za danes; menim pa) da ob prelomu Ista majhen pregled našega stanja todle' ni neumesten. * * * Med nami samimi, Slovenci tod mislim, ni posebnih novic. Praznike smo praznovali domačno doma, se malo poobiskali in minili so, kot bi mignil, številčno smo se pomnožili za korajžna dvojčka in le eno punčko, Krona celoletnega prizadevanja pri gradnji cerkve in župnije je bil vsekakor božič. Kajti za sveti večer in sveto noč so naši župljani doživeli veliko notranjega veselja. Glavno zunanje veiseUje po prestanem celoletnem trudu pa so naši župljani doživeli ob silvestrovanju. Cerkveni odbor je pestro okrasil dvorano. Tako je že lepa dvorana sama dajala obiskovalcem prijeten vtis. Ko je pa zaigral še Sunshine orkester, je ljudi kar privzdignilo. Veselje je postalo nalezljivo. Dvorana se je polnila. Slovenci, pa tudi zastopniki raznih drugih narodnosti so po dolgem času spet napolnili dvorano. Ko bi bili silvestrovali na nedeljo, 31. decembra, bi bili sto pili v novo leto zelo razigrani. A ker v Kahadi ni dovoljeno ob nedeljah točiti alkoholnih pijač, smo silvestrovali to pot že v soboto, 30. decembra. Veselo smo se razšli in si voščili srečno novo leto. v dvorani le tisti, ki smo vstra-jali pri tarok partiji. Radi bi bili doživeli pri igranju taroka nekaj posebnega prav ob prehodu starega leta ob vstopu v novo leto. In res je g. Franc žom ta prav tedajj ko se je kazalec ure premaknil preko polnoči izgubil “Monida,” kar je pri igralcih taroka vedno nekaj izrednega, v jezo tistega, ki ga izgubi, in v veselje onega, ki ga je ujel. Menda je to znamenje, da bo sreča v novem letu taroki-stom naklonjena. m Sv. Štefana so to pot v naši dvorani praznovali prekmurski Slovenci. Prekmurska folklorna skupina je namreč priredila družabni večer s folklornim plesom. Na dražbo so dali tudi fanta in dekle v prekmurski narodni noši. Ker ima g. župnik J. Kopač, C. M. že od nekdaj zelo rad Prekmurce, se ne smemo čuditi, da je prekmurskega fanta in dekleta on izdražil. Tako sta ostala v župniji Brezmadežne in povečala število prekmurskih Slovencev v župniji. Doslej jih še ni veliko, so pa tisti, kar jih je, toliko boljši in za župnijo veliko pomenijo. Predsednik prekmurske folklorne škupime g. Joe Vinčec je župniji Brezmadežne poklonil tudi lep kovinast boben, ki se uporablja pri žrebanju. Naj Bog povrne Prekmurski folklorni skupini. Pa tudi sreča naj jim ostane mila, talko da bo večkrat žreb potegnil iz tega bobna srečo za kakega Prekmurca. Prvič smo ga uporabljali na silvestrovanju. Ob tej priliki je boben pokazal, da drži z župljani Brezmadežne, kajti vse 4 darove so dobili naši župljani. bomo hvaležno spominjali vseh dobrotnikov. Sen. F. J. Lausche dobil republikanskega tekmeca za volitve CLEVELAND, O. — J. M. Briley, podravnatelj podjetja Owens-Corning Fibreglas Corp. iz Toleda, je pustil svoje posle v tovarni, da bi se popolnoma posvetil politiki. Hoče namreč nastopiti pri jesenskih volitvah kot republikanski kandidat za zveznega senatorja v naši državi. Bo resen tekmec senatorja F. Lauscheta. Da bi mu bil pa Briley tudi nevaren, tega si vsaj zaenkrat ne bi upali trditi. Tudi še ni rečeno, da bo on edini republikanski kandidat za to mesto. Komisija ZN za razorožitev začne zasedati 14. marca ZDRUŽENI NARODI, N. Y« — Naš delegat pri ZN Stevenson in ruski delegat Zorin sta se sporazumela, naj začne 18-član-ska komisija za razorožitev zborovati 14. marca. Komisija ima 18 članov, po pet jih pripada o-bema, 8 je pa tako imenovanih nevtralcev. Komisija bo začela^ s tem, da bo poslušala že znane ameriške in ruske predloge o razorožitvi. Da bi iz njih mogla zvarriti izvedljiv kompromise, v to že danes ne verjame nihče. Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bende! Moški dobijo delo rastočega naselja, kii se bo kmalu podvojilo . . . * * * Oljne družbe pridno črpajo, kupujejo in izvažajo, kar je prineslo v allberbike blagajne 225-000,000 dolarjev, za letošnje leto pa obljubljajo za $260,000,000 izvoza, saj mislijo vložiti nad 100 milijonov samo v izboljšanje j prve dni decembra pa je zapu-oljnih cevovodov. Vprav ob za-jstila zemljo komaj 16-letna Bol-tonu lanskega leta je bil dogra-/ežarjeva Rozika, katero je dobršen del naše srenje spremil k prezgodnjemu počitku . . . Ob koncu še višem bralcem in znancem razkropljenim po šir- jen albertski del oljnega cevo-voda; po katerem bo teklo oljno bogastvo naravnost iz izvirov skozi Alberto in Britsko Colum-bijo v Californijo. Qb vodu pa je v Br. Columbiji zrastla tudi 25 milijonska predelovalnica in Za župljane smo priredili dru-žsibno popoldne še naslednji dan. Najprej smo gledali zvočni film, ki nam je prikazal zidavo cerkve do blagoslovitve cerkve. Tako smo prav ob zatonu starega leta še enkrat v duhu pregledali vse prestale napore in žrtve, žive slike na platnu so nam pomagale, da simo si vse v spominu osvežili. Tišina, ki je vladala med filmom, je pričala, da so vsi navzoči film res doživljali, saj so bili navzoči sami taki, ki imajo pri zidanju cerkve največ zaslug. Nato se je razvila prosta zabava, pri kateri so prisili na račun zlasti otroci . Začeli so se poditi po razsežni dvorani in se med V januarju imamo dve družabni prireditvi v dvorani. V soboto, 13. januarja, bo priredilo družabni večer Društvo NIJ. Igral bo eden najboljših slovenskih orkestrov v Torontu Foys orkester. Navadno igrajo pri Prekmurski folklorni skupini in pri Večernem Zvonu. So res mojstri. Kdor ne verjame> naj jih pride poslušat na družabni večer, pa se bo verjetno z njim tako zgodilo kot se je z nejevernim Tomažem, ko se mu je Kristus prikazal. Seveda ne bo padel na kolena, ampak se bo zavrtel in priznal: Ob takem igranju se pa lahko pleše. Išče se dva moška za obratovanje malih električnih naprav. Avtomobil dobrodošel. Javite se osebno od 10. do 12. zj. na 2419 St. Clair Ave. Electrolux Corp. (9) nem svetu: Blagoslova, zdravja seboj ravsati kot mladi mucki. in uspehov polno leto 1962. Pak. Vsak se je po svoje zabaval Ta-rdkisti so seveda tudi začeli svoj Naš cerkveni odbor priprav lja za zadnjo nedeljo v januarju (28. jan.) posebne vrste' družabno prireditev, ki bo nudila veselje otrokom in odraslim. Na odru bo šaljiv prizor, ki nam bo pcnaizorjeval, kako so se stari Slovenci ženili. Otroci bodo imeli svoje igre in tekme. V kuhinji se bodo debile' kranjske klobase z zeljem. pa tudi druge stvari za posladek. Nekaj dragocenih predmetov bomo dali na bimgo. In še razne druge igre bodo. Tudi zaplesalo se bo lahko. Vstopnine ne bo, ker je ta prireditev predvsem družabnega značaja, da bodo lahko'prišli tudi otroci s starši, ki sicer na večerne družabne večere ne smejo. * Dne 21. januarja se bo pa v naši novi cerkvi začela 40-urna pobožnost. Najsvetejše bomo izpostavili po prvi maši zju- Prošnja uprav® UD kanadskiiri ftarošnikoii? MAU OGLASI Stanovanje oddajo Na E. 161 St. nedaleč od Waterloo Rd. oddajo zgoraj štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo. Kličite IV 1 8153. (7) Naprodaj Trgovina s pijačami, C 2 licenca, dober promet. Cena $2,000 in zaloga po lastni ceni. Zglasite se pri Ohio State Beverage, 6119 St. Clair Ave. HE 1-8200. —(8) Trgovina in 2 stanovanji 7000 Whitney Ave., blizu Russell Rd. V dobrem stanju, lepa trgovina, sedaj obratuje. 7 velikih sob zgoraj, 3 sobe in kopalnica spodaj, klet. Vsa oprema v trgovini in pohištvo v 3 sobah. Zelo dober kup. Lastnik mora prodati zaradi smrti v družini. Vse za samo $15,900. Kličite nas takoj. Mr. Kensick—ME 1-8500. United Brokers. (9) V Geneva, Ohio Dvodružinska hiša, klet, naprodaj. Vpraša za $6,500. Lastnik je v Euclidu, Ohio. Kličite po 6. uri zv. RE 1-5296. (9, 10, 11, 24, 25, 26 jan.) MNOŽIČNA POROKA —,Ko ise je nedavno poročil 'maroški princ Mulaj Abdulah z brhko Libanoneanko Lamio Solh, se jje istočasno,z njim poročilo še 50 ,drugih mladih parov. Princ je poklonil psakemu paru $1,000 kot poročno darilo. .. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad poiavi! MANDEL DRIKr 15702 Waterloo Rd. KJE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila spreiemamo in razpošiljamo tudi po pošti! r—, I j Naše cenjene naročnike v Kanadi prosimo, da plačujejo naročnino samo s poštnimi denarnimi nakaznicami (Canadian Postal Money Order) in ine z osebnimi čeki, od ka-! | terih nam banka, s katero po-1L _ slu jemo, zaračuna za vnov-U18115 Neff Rd" čenje sorazmerno visok pri- ^ Cleveland 19, Ohio ^ spevek. ________1^ ^ \ ZULICH INSURANCE AGENCY IV 1-4221 j Karel Manser: LJUDJE POD BIČEM TIL dcL tmmmmmiimmwmmmm Na svoj način se je tiho vračala k Razpetu, k strašnemu vozlu, ki g-a ob njem ni mogla razvezati. Sprejela je krivdo nase, del krivde. Del je pustila njemu, pustila mu jo je prav v spalnici, v mrtvi tišini zidov, na pregrnjeni postelji. Blodno je gledal ključ v vratih. Zaklepal je preteklost, toda vrata so se mu zdela steklena, čisto prosojna in videl je skoz nje vsako podrobnost. Na pisalni mizi je na kopi papirjev fee vedno ležala Bour-getova knjiga. Smisel smrti. Rinil je iz naslonjača, jo zgrabil, hlastno odprl in jo nato z neznansko silo pretrgal čez pol. Listi so padali po tleh. Pobiral jih je, mečkal in jih togotno metal v koš za papir. 65 Vedel je, da se ne more izmakniti in to spoznanje ga je polnilo s čudno trpkostjo. Bila je mešanica nekega pričakovanja in odpora hkrati in ko je obračal pisemce v roki, so se mu blodne misli počasi trgale iz skritega zaliva, kjer jih je privezoval že cele tedne. Valenka ga je povabila na opereto Boccacio, kjer bo igrala florentinsko dekle Fiamet-to. Priložila mu je vstopnico za ložo. Tri dni že je imel pisemce na mizi, ga jemal v roke in spet odkladal. Takoj, ko ga je dobil, je sklenil, da ne pojde. Toda že v tej hitri odločitvi je bila nesigurnost. Nato se je domislil, da bi namignil CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY SNACK SHOP Money Maker. Can’t handle. BA. 1-3482 (7) TAVERN Northwest suburb on main highway. Bar, dining space or dance loor. Small liv. qulrs. Parking space. Sacrif. at $50,000. R. Carlson, Realtor. 1024 Northwest Hwy. nr. Oakton Park Ridge, 111. TA. 5-2114 (7) TAVERN with 7 rm. living quarters above. Selling due to draft. Call NEwton 4-3651 aft. 5 p.m. (8) TAILOR-CLEANERS — N. Side. Fully equipped. Good going business. Owner sick. Sacrifice. Call Kanter. Phone HU 6-1350. (7) Lidiji, če bi bila voljna iti, vendar se je premislil. Njena zaprtost je postajala tako obupna, da se je je bal dotakniti. Zdelo se mu je, da bi moral vsaj oditi k Valenki in se ji za povabilo zahvaliti, a bal se je tudi tega. Na strašen način je bil ujet v krog, ki ni imel izhoda V praznino, ki je nastala po Natašini smrti so pričele grmeti vode, bil je kakor pod slapom, ki ga je tiščal v svojem brbotajočem objemu, da je le za hip mogel dvigniti glavo in se takoj spet potopil. Vrtel se je, potapljal, prihajal na vrh in spet zgineval v belem mleku pen, ni se mogel pognati v mirni, zeleni tok vode. Bil je neizprosno pribit na isto mesto, mogel se je samo še dvigati in padati. V petek se je po službi odpeljal na pokopališče. Hotel si je ogledati spomenik na Natašinem grobu. Ko je sam koračil po peščeni poti, se je trudno razgledoval okoli sebe. April ni prizanašal z dežjem, pa malem je škropilo in bedno nebo se je čudovito skladalo z mirnimi cipresami in bršljanom, ki je lezel čez spomenike. Vedno je sovražil pokopališča, te ograjene prostore, nizke zidove, težka železna vrata, bele in rdečkaste kamne v ravnih vrstah. Bal se jih je, bili so grabežljive pasti, ki so si bile gotove svojega plena. Nisi jim mogel uiti. človeška življenja, naj so se še tako otepala mrzlega oprijema, so ob svojem času mirno prihajala le sem. zabita v krsti, obložena s cvetjem in z jokom svojcev. Spomenik je bil lep, prav tak kakor ga je izbral. Na prav okotni, rdečkastorjavi plošči je stal golob iz belega kamna, ki se je tožeče sklanjal k golobici, ki je ležala na hrbtu, peruti rahlo razprostrte, z nožicami pritegnjenimi k telescu. Nekaj ljubkega, bolečega je bilo v tej prispodobi in nehote je s prsti zadrsel po mrtvi golobici. V prstih je bila muka. Stal je, gledal in nenadoma ni vedel več kaj početi. Stal je sredi trohnobe, katere se je CHICAGO. ILL. jKjma—Bin i—nin—: »thstc -;x;i;wn-isMmg»TW—m— REAL ESTATE FOR SALE LYONS — Oozy 41/2 rm. brk. bungalow. Gas ht. Full bsmt. Full attic. Mod. end. htd. porch. Gar. In tip top shape. Immed. poss. $17,500. Sells, 5702 Cermak, OL. 2-8220. (7l vedno bal in trohnoba je dišala s pahljač cipres in s sivo-zelenega listja bržljana. Bila je v sivih plahtah nizkih oblakov, v ilovici, v drobnih mlakah med grobovi. V hipu se je obrnil in se pričel umikati. Stisnjen pod dežnik je odhajal in ko je spet sedel v avtomobilu, je plašno gledal skoz rosno steklo nazaj proti vhodu. Vse preteklo je kamen, mrzli kamen, mrtva kamnita golobica, ki leži na hrbtu. V soboto zvečer je bil že trdno odločen, da pojde k Lidiji in jo vendarle povabi. Zaklenil je vrata in počasi koračil proti garaži. Bil je vetroven, pust večer in ko je stal na lepi peščeni poti in topo gledal čez vrtno ograjo, se je počutil strahotno samega. Temna okna na vili, obrisi dreves, ta sluzasti večer, s katerim ni imel kaj početi — vse je bilo brez pomena. V vili ni bilo nikogar in on si je vendarle zaželel živega človeka, ki bi govoril, sedel in govoril. človeka kakor je Lidija, človeka, ki bi v vili ostal, na katerega bi lahko položil svojo roko kakor nekoč na Natašo. Prišel je do garaže in nenadoma mu je upadel pogum. Zdaj, ko je že gledal črno polituro avtomobila je iz bledih čustev, ki jih je imel, priplavalo na vrh tisto, česar se je ustrašil, kar ga je dejansko tlačilo v tej samoti, kar ga je žgalo vse zadnje tedne. Hotel je, da bi bila Lidija vsaj en večer kakor Vali. Živo, vroče bitje brez plašnih oči, brez tistega živčnega trepeta, ki se ga ne more znebiti, brez molka, ki ga ob vsakem obisku postavi med zofo in naslonjač kakor trnjevo ograjo. Obrnil se je, trdo in divje odklenil vrata in jih nato z brco zaloputnil. Zagazil je v predsobo, toda ko je pogledal v zaprta vrata spalnice, se je zasukal in skoz druga vrata oddel nazaj v svojo sobo Spil je še ostanek močnega likerja in se zavlekel spat. V nedeljo se je vzdignil šele ob desetih. Nebo se je bilo čez noč razvedrilo in ko je pogledal skoz okno, je ujel globoko modrino, ki se je na široko odpirala ' proti Rožniku. Domislil se je, da mora naročiti šopek rož za Vali. Ni se ji zahvalil za povabilo in srečanje bi ne bilo prijetno. Klical je cvetličarno. Lep šopek, se razume. Zalučal je slušalko nazaj. Vraga, kakšen norec postaja. Beži pred: tem, kar mu je polnilo preteklost in vendar nekaj v njem vztraja pri tem, pred čemer beži. Laže si kakor si je vedno lagal, ne more se dvigniti, ne more se zavihteti čez umazano ograjo, še vedno trdno oklepa v sebi, kar je bika podlega, še vedna na svoj način uživa trenutke, ko V BI. A G SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA SOPROGA IN OČETA George Jenko ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 9. januarja 1956 Kako veselo smo živeli, dokler zdravje smo imeli; pa prišla je kruta smrt, Te preselila v božji vrt. Šest let Te že hladna zemlja krije, v gomili tihi pokojno zdaj spiš, sonce zimsko na grob Ti sije, v duhu pa večno med nami živiš. Žalujoči ostali: Soproga FRANCES in OTROCI Cleveland, Ohio, 9. jan. 1962. je trgal Natašo od Razpeta, trenutke, v Bohinju, ko je držal v svojih rokah to, kar ni bilo njegovega. In tista podlost v Celovcu, Trudin smeh, ko se je je dotaknil in pri tem mislil, da bi raje imel ob sebi Lidijo. Da, vse je bilo podlo, podlost je bila celo v tisti ogrlici, katero ji je kupil s posebnim namenom. Uračunal se je. Drugič v življenju. Prvič se je ob Silvi. Z Vali je varal Natašo. Bežal je od njenega propadanja, od strašne moči njenih bednih oči, ki so očitale, ker so nemara slutile. In v tem varanju je bila 'še druga podlost, dotikala se je tudi Lidije blodnih sanj o neki lepi ljubezni, ki bi jo mogel začeti z njo, ko Nataše ne bo več. Lep šopek, se razume. Prinesli ji ga bodo na oder, z belo etiketo nekje v sredi. Poklon tovariša direktorja Bregarja. Držala ga bo v rokah in ko se bo nazadnje umaknila v garderobo, ga bo čakala. Moral bo iti. Že iz olike. Ni samo to. Postaja žejen samotar, ki mu preseda pogled na zaprta vrata spalnice, še vedno beži, mora bežati, če se noče zlomiti. Beg k Lidiji je samo sanjski, visi nekje v bodočnosti na rahli niti, za katero niti ne ve, če bo držala. Do tiste bodočnosti je vendar še živ človek, ne more se pokopati v tem prekletem vdovstvu, ki je vsak dan težje in mučnejše. Še vedno oblečen samo v pidžamo se je zavlekel v kuhinjo in si naredil močno kavo. Ko je sedel pri mizi, se je čutil opravičenega za vse. Sam je, obupno sam, nihče ne zgane tišine v teh prostorih. Postaja zaklet kralj v zakletem kraljestvu, ki so mu odmerjene stopinje med mrtvimi, kamnitimi stvarmi. Res je varal, New Classroom Buildings and Library A op YOI T Planning to Enter College? Certain there will be room for You? The College of Steubenville OFFERS: Immediate tentative acceptance for the fall of 1962 if you have completed the Junior year, are in the upper third of your class, and are recommended by your principal or guidance counselor. The College of Steubenville is co-educational, fully accredited, offered to a limited number of qualified students. PROVIDES: Seven new, modern buildings, including dormitories, on a 45-acre campus overlooking the Ohio River. Open for the first time in the fall of 1961. All electric heating. STRESSES: A co-educational liberal arts and science program. Founded in 1946 the College has just under 1,000 students. Fully accredited by the North Central Association. IS ACCESSIBLE: Still has the “Gateway to the West,” the city is on the main line of the Pennsylvania railroad, and is the highway junction of U.S. Route 22 and Ohio Routes 7 and 43. Served by the Greater Pittsburgh and Wheeling (W.Va.) airports. Don’t delay! For more information write today THE REGISTRAR — THE COLLEGE OF STEUBENVILLE COLLEGE HEIGHTS — STEUBENVILLE, OHIO PHONE: 283-3771 “The Easternmost College in the Middle West” (8) Making your city a better place to live, work and raise a family— the result of a GROWING Savings and Loan business 39 S13 East 183th *». 25000 Euclid Ay«. 6233 St. Clair Av*. Cleveland, Ohio Mulully Funeral Home zračevalni sistem ambulančna posluga POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEmnore 1-9411 Sedeminšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA na SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOT1 kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od X500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote t) $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutril STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJi Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ............................. Moj novi naslov: MOJE IME: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO toda pričel je varati šele potem, ko si ni upal več spustiti roke preko Natašinih prsi, ko se je bal vzeti njeno predajanje, ko je trepetal že ob misli, da bi se ga znalo njeno razpa- dajoče telo okleniti s strastjo kakor nekoč v Bohinju. Po kosilu, kc se je vračal iz restavracije, je obstal na vrtu. (Dalje prihodnjič) -------o------ LUDWIG’S BAR 20160 LINDBERG AVE., TEL. 531-9G8S je pod novim vodstvom ODDAJAMO DVORANO Se priporočata JOHN in MARY ZIGMAN, lastnika. _,L, I ,n - I II —!!■ IIIMIH 1 - ■ I - GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakeahore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči BEnderson 1-2038 KEnmore 1-R300 Moderno podjetje — Zmerne cene m NAZNANILO IN ZAHVALA V najgloblji žalosti, potrtih src javljamo znancem in prijateljem, da je dne 23. decembra 1951 srčna kap prekinila življenje, da je naenkrat preminul in odšel v večnost naš ljub-Ijeni soprog in oče ___ Stefan Tovornik Pokojni je bi! rojen dne 25. dec. 1914 pri Sv. Vidu pri Ceiju. Pnšli smo v Ameriko v letu 1956. V Sloveniji žalujejo za njim trije njegovi bratje z družinami. Pogreb je bif dne 28. decembra 1961 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarija. Pogrebno sv. mašo je opravil Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik, ki je spremljal pokojnika do groba. Globoko smo mu hvaležni. Zahvalimo se tudi vsem, ki so kakorkoli pokojniku izkazali svojo ljubezen in spoštovanje, nam pa pomagali in z nami žalovali ob pretežki izgubi. Sosedje, znanci in prijatelji sc nam biii (ako čudovito dobri, da nimamo besedi, ki bi mogle izraziti našo hvaležnost. Bog jim povrni! Hvala vsem za molitve, za darove za sv. maše, za cvetje in vence, hvala nosilcem krste, vsem pogrebcem, vsem, ki so pokojnega prišli kropit, se udeležili pogrebne sv. maše, pogrebnega sprevoda do zadnjega počivališča našega nepozabnega nokojnika. O Bog, ki odpuščaš in človeško zveličanje ljubiš, Tvoje usmiljenje prosimo, da bo naš ljubljeni soprog in oče deležen večne blaženosti. Večna luč naj mu sveti, Gospod, s Tvojimi svetniki vekomaj, ker si dober! žalujoči: soproga MARGARETA, sin ŠTEFAN in hčerka AGNES Cleveland, Ohio, 9. januarja 1962. m GOLOBČKA '— V parku v Miami, Fla., je neki ljubitelj narave posnel tole fotografijo. NI ČUDNO, DA KRIČE — V Bonnu na Nemškem vrta delavec luknje v čela kovinskih glav, ki služijo za vežbanje zobnih tehnikov in zobozdravnikov. Ti ustavljajo v kovinska usta umetne zobe.