253
Obdelujmo umno naša polja!
Spisiije V. Rohrmann, pristav deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu.
III.
O krepčilnem počivanji in jesenskem oranji.
Pravo krepčilno počivanje (praha) opustilo se je večinoma vsled napredka v umnem kmetijstvu, kajti znano je, da isto umno obdelovanje, umna vrstilha setev in gnojenje povsod vspešno izpodriva. Nahaja se pravo krepčilno počivanje le še — splošno rečeno — tam, kjer nam velevajo ono razne gospodarstvene, podnebne razmere itd.
Pri nas na Dolenjskem imenujejo krepčilno počivanje ali preor*) tudi to, če kakošnega polja od jeseni do pomladi ali do ajdove setve ne obsejejo in ločijo isto tegadel v jesensko in spomladansko.
Jesensko krepčilno počivanje rabijo navadno po ovsišči, pa tudi po deteljišči in ajdišči. Na ta polja posejejo potem v spomladi jarni ječmen, koruzo in sadijo krompir, peso, korenje itd. Dotična polja preorjejo navadno dvakrat in tudi gnojijo, če je potreba in če imajo odveč gnoja v to svrho. Spomladansko krepčilno počivanje rabijo pa za ajdo; med tem dotično polje dva- do trikrat preorjejo, navadno ga pa ne gnoje, da jim ajda ne poleže.
Da nam tak način krepčilnega počivanja kasne, utemeljeno bi bilo v tem , ker imamo zvezno zemljo, malo gnoja, dosti plevela itd., da nam pa vendar ne daje prave koristi, utemeljeno je v jako slabem , površnem obdelovanji takega polja in to sosebno v j e-senskem času.
Poglejmo si le v pozni jeseni taka polja! Mar ne vidimo zraven mladih zimskih setev, polja, kojih slabo obdelovanje prekorači meje zanikernosti — s plevelom zaraščena strnišča, katera čez zimo neobdelana ostanejo? In opomniti je treba, da se to nahaja ne le pri malem posestvu, marveč tudi — v britko priznanje — pri našem veleposestvu!
Ni čuditi se slabim letinam deloma, ker je eminentna važnost umnega obdelovanja kmetovalcu neznana, deloma pa; ker je naš kmetovalec uže tako zelo konservativen v vseh zadevah! Nasledki ne izostajajo in ne bodo, dokler se ne poprimemo tega, kar nas skušnje umnih kmetovalcev uče!
Za obdelovanje jesenske prahe odločen nam je čas od zadnje žetve v poznem poletji do prihodnje spomladanske setve. Niti v glavo ne pride pri tem našemu kmetovalcu, da bi po žetvi prijel za plug in pod-oral strnišče, ampak on pusti v jeseni polje pri miru in zakaj bi ne; si misli, saj imam dovelj časa za to v spomladi! Strnišče mora toraj večinoma s plevelom preraščeno, zemlja trdno sklenjena prezimiti! K temu se pridruži v spomladi še znano slabo obdelovanje! Kake vspehe zamoremo s tem doseči?
V tem oziru prestopiti moramo na drugo pot, katera vodi uže delj časa umne kmetovalce druzih krajev ter pospešuje od leta do leta njihovo blagostanje!   Ista je:
Izvršujmo glavno obdelovanje takih polja pred zimo! Podoravajmo plitvo, če je mogoče, takoj po žetvi strnišče in preorjimo na vsak način to zemljišče, potem še pred zimo in sicer globoko — za okopovalne rastline bolj, za žita manj globoko. Tako preorano zemljišče ostane v surovih brazdah čez zimo.   V spomladi potem se mora še enkrat preorati,
*) Beseda ?,preorw od preoravati v navadi je pri Belo-kranjcih.
254
ako je plevel dotično polje prerastel — kar bo v večino slučajev nam potreba — če je pa ostalo čez zimo zemljišče brez plevela, in če se zemlja ni sklenila, pre-vlačimo pa ono lahko takoj in precej potem sejemo. Vspeh tacega obdelovanja je neprecenljiv — nasledki so ne le boljši, marveč tudi večji pridelki.
Splošno naj se to preoravanje po potrebi ponavlja in se to ravna po prihodnji rastlini in jakosti zemlje, kajti znano je, da težka zemlja zahteva boljša, večkratnega obdelovanja, kakor rahlja in ravno tako oko-povalne rastline boljšega obdelovanja kakor žita.
Kaj je jesenskemu oranju v prid, omenjeno bilo je uže deloma pri globokejšem obdelovanji polja. V zemlji, katero smo v jeseni preorali, se vsled njene razkro-jitve čez zimo redilne snovi razkrijejo in s tem množe; zemlja sama vzame lahko veliko redilnih snovi iz zraku, ker ima slednji neoviran vstop do nje; zemlja napije se lažje z vodo, katera sosebno s pomočjo ogljen-čeve kisline raznovrstne mineralične soli raztopi, koje rastlinam za vžitek služijo. Plevel se lažje uniči, škodljivi mrčesi zamore itd. itd. Čez zimo se kepe dobro zdrobe, polje se hitreje osuši in sejati zamoremo pravočasno. In tako obdelovanje zahteva posebno 4naša zvezna težka zemlja!
Očividno je toraj, da nam zelo škoduje, ako pustimo strnišče s plevelom zaraščeno — zemljo trdno sklenjeno čez zimo do spomladi neobdelano; to tem bolj, a ne samo radi tega, ker ne zamoremo v spomladi zvezne naše zemlje z navadnim našim ravnanjem v primerno rahlji stan za vzrejališče prihodnje rastline spraviti, marveč tudi radi tega, ker smo večkrat pri obdelovanji za spomladansko setev ovirani vsled slabih vremenskih prikazni.
Dokaz o rečenem daje naj prepričanje!