TRST, torek 1. februarja 1955 Leto XI. - Št. 26 (2955) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Foštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 St, 37.«? 0: 1 lj- MONTECCH1 st. 6, III. nad. — TELEFON 91411 IN 94-63* — p,s*.ni predal 539 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 10 — Tel. Upravni m OGl ASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v šir ni 1 stolpca: trgovski 60, f.nančno- osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak min širine 1 stolpca za vse vrste ogiasov po 25 d,n - Podruž.: GORICA, Ui. S. Pellico 1-11., Tel. 33-S2 NAROČNINA: mesečna 330, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska r>eiwb]*a Jugoslavija. - Slovenije. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozems 8 s 2oZ - Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pr! Narodni banki v Ljubija«! 604 T 375 - Izdaja Založni!, vo tržaškega tiska D. zuz, Izvod 10, mesečno 210 din. Uraostii svet povabil kitajsko vlado ^razpravi o položaja na področja Formoze Prednost novozelandskemu predlogu pred sovjetskim, ki zahteva umik ameriških sil s Formoze - Odloženo nadalj-razpravljanje v pričakovanju odgovora iz Pekinga, kjer označujejo novozelandsko resolucijo za nesprejemljivo do£„YORK-31- - Kakor »a So ®’ fe ie danes zjutraj ielj : ^acaski predlog ža- ga Svffetina seJa Varnostne- Pravliali ’ na katerl s« raz- pa J 0 lormozi. Včeraj zahteval i 1sov-,etski delegat sveti l Bnje Varnostne-vPraš=,!i ,! na-i nnjnn prouči «i Ie 'Je Formoze. v sprem-todb, UC1J1. se zahteva oh-dejan: ,ameriških napadalnih lvM lp se poziva Varnostni Poroča l “meriški vladi pri-ukret)a' «sprejme takojšnje ianj t 2a Prenehanje teh de-Vse’,7er na.i takoj umakne Form. °Je. oborožene sile s ki Bri2e ,m z drugih ozemelj, Pr‘Padaio Kitajski« t|os^ni'1Uc^a poziva nat0 Var-obeh st SVe!’ na’ vztraja pri žalj Vn -s.6 (em. ki ga je Takoi °?uetska delegacija. začetku seje 'je »vezi » Dačei, vPrašanjem. ki ~ l* Sovji 8ovjet0i. °b ................... se v v"a dek§at: zahteval, naj vnesti w,tnos.^nem svetu nado-s 0rn'ntanški predstav- ''“dstavnikom ljudske i edini lahko zako- nik g Kitaj.«- .dstavnikom' ljudske 'anski f? Uptdi francoski, bri 1 ameriški delegat in ta arnost^0® ,^abota Lodgea j poročal, da je Molotov izja- i Predstavnik ameriškega dr-vil britanskemu poslaniku, da ! žavnega departmaja je danes se sovjetska vlada strinja s tisku izjavil, da ameriška vla-stališčem londonske vlade o : da ni zaprosila moskovske potrebi, da se v Varnostnem vlade, naj bi posredovala v svetu prouči položaj, ki je nastal na Formozi, in da ,ie sovjetski predstavnik v OZN ; cijo dobil s tem v zvezi navodila, j kih Pravi- •tanje reasea, svet zavrnil taz- l-icasoa 0 *e5 zadevi, bgal ' dmk Munro je pred-Ukoj’ Z3-1 Slavni tatriik OZN Pfavi P°Vabi Kitajsko k razit Vni 7adevni resoluciji, ki *vPrašar,Sana P°d naslovom h)čju „ ? sovražnosti na pod-°bali r-r katorih otokov ob to j( 'bnske Kitajske«. Mun-tata^i u3*.0 obrazložil vzroke. 3 PtMi .0r’h je njegova vla-P^niu s'°t'la zadevo Varnostmi a4L\in 'ie dfijaI' <1a 'ie tazj n razprave prepre- ■kl»'i% sovražnosti. 4 T tii«'‘ ijobpl e v je 7 tiotV- °®krito vmešava-. 'n s« zadeve Kitaj-dn;°2eiai ■ Radio je dodal, da je vjetska vlada dala navodila svojemu predstavniku v Varnostnem svetu, naj bi se zavzel za povabilo kitajske ljudske republike k razpravi, ker je «navzoenost njenega predstavnika še posebno potrebna, ker gre za sovražna dejanja, naperjena proti Kitajski in ^ za vmešavanje ZDA v njene < notranje zadeve«. Molotov je britanskemu poslaniku tudi sporočil, da je sovjetska vlada sporočila britansko in novozelandsko stališče kitajski vladi, ter je poudaril. da je sedanji nevaren položaj na področju Formoze treba pripisati dejstvu, da so se ZDA s pomočjo Cangkaj-ška pred nekaj leti polastile teh otokov in da so v zadnjem času izvršile na tem področju nova dejanja, ki so še bolj povečala napetost. Moskovska «Pravda» je objavila besedilo izjav, ki jih ie sovjetski zunanji minister Molotov podal dvema ameriškima novinarjema. Molotov je med drugim poudaril odgovornost ZDA zaradi sedanje napetosti na področju formoze. Na vprašanje, ali bo Sovjetska zveza glede Formoze zavzela enako stališče, kakršnega je zavzela v Ženevi glede lndokine. je Molotov odgovoril. da te precejšnja razlika med vprašanjem lndokine in vprašanjem Kitajske. Vendar pa je sovjetsko stališče isto, naj gre za Indokino. Kitajsko ali katero koli drugo državo: Sovjetska zveza skuša zmanjšati mednarodno napetost. Dalje je Molotov izjavil, da ima kitajska vlada pravico zahtevati vzpostavitev svojih pravic na Formozi in da je čas. da se Cangkajše^ umak Pekingu, zato da Kitajci ne bi intervenirali med evakua-otokov Tašen, ki so ka-300 km severno od For- so- ; moze. Na vprašanje, ali je povelj- Bele hiše Hagerty pa je da-, sile na področju Formoze, je nes sporočil, da se je Eisen-hotver včeraj razgovarjal z državnim podtajnikom Hooverjem (ki nadomešča Dulle-sa med njegovo odsotnostjo), z ameriškim delegatom v OZN Lodgeom in s predsednikom združenih glavnih štabov admiralom Radfordom. izjavil, da gre «za brezpogojno predajo teoriji preventiv- Josef Krainer na Reki REKA. 31. — Predsednik pokrajinske vlade Štajerske Jose! Krainer je prispel na povabilo Hudskega odbora Reke v .Jugoslavijo. Danes je obiskal na Reki predsednika mestnega ljudskega odbora Eda Jardasa in si ogledal reško pristanišče, ladjedelnico «3. maj« in Bakar in se razgovarjal s predstavniki reskega pristanišča in špediterjev o mnogih vprašanjih nik sedmega brodovja dobil navodila glede evakuacije oto- i moze. ka Tašen. je predstavnik od- Neodvisni senator Morse, ki govoril da ta zadeva ne spa- je v senatu glasoval proti reda v njegovo pristojnost. solueiji, ki pooblašča Eisenho-Načelnik tiskovnega urada 1 vverja, da uporabi ameriške Omenil je. da so govorili med j Cangkajškove spletke ,-lahko drugim tudi o zadevi E or- j vžgale iskro, ki bi pahnila ne vojne, ki^jo ^zagovarja ne- j zanimajo avstrijsko gospo- „. -J ... D-JJ.-J J--J I darsjv0 Sožalje E. Kardelja družini Hedthofta j BEOGRAD. 31. — General-; ni tajnik SZDLJ Edvard Kar-i dej je izrazil sožalje družini umrlega predsednika danske vlade Hedthofta in predsedniku danske delavske stranke. ki admiral Radford. predsednik združenih glavnih štabov«. «Jaz, je dodal senator, nočem, da se izpostavlja življenje 16o milijonov Američanov, prav ko je položaj tak, da bi Attlee zahteva Čangkajška in njegovih sodelavcev Na prvi seji vladnih predsednikov Commonvvecltha so razpravljali o Formozi - Nehru bo naprošen. naj posreduje v Pekingu? • Indijski parlamentarci sklicali v Delhiju ve-liko zborovanje v zvezi s položajem na Daljnem vzhodu LONDON. 31. svet v vojno.« Morse je tudi izrazil mnenje, da «bi se senatorji povečini izrekli proti resoluciji, če bi bili o tern vprašani privatno«. DEMOKRISTJANSKO VODSTVO NAMERAVA BREZOBZIRNO PO POTI ZBLIŽEVANJA Z DESNICO Oster in ošaben Fanfaniiev nastop proti manlšlm vladnim strankam predsednik Churchill je danes zjutraj predsedoval seji vlade. na kateri so proučili med-naroani položaj. Zunanji minister Eden je poročal o dosedanjih razgovorih v zvezi s položajem na Daljnem vzhodu, o katerem so razpravljali na prvi seji konference pred-sednikov vlad Britanske skup-onsti. ki se je začela danes popoldne v Churchillovi rezidenci v Dotvning Streetu. V spodnji zbornicije v zvezi s Formozo zunanji minister Eden izjavil, da se bo vlada se dalje trudila, da doseže sporazum o prenehanju sovražnosti. Dodal je, da se mu Ministrski t govarjal s Cuenlajem v Pe- kingu, pred svojim odhodom v London pa je imel daljši razgovor s kitajskim poslanikom v Novem Delhiju. Z zeliko pozornostjo sledijo sedanji konferenci v prestolnicah petih držav skupine Colom-bo, v kateri je tudi Indija. V indonezijski prestolnici se namreč zatrjuje, da bodo te države takoj po zaključku konference skušale skupno posredovati v Washingtonu in v Pekingu, da se prepreči vojna zaradi Formoze. V delhijskih političnih krogih so mnenja, da bo Indija pripravljena posredovati, če bo za takšno njeno vlogo u sedaj ne zd iumestno obšir-| stvarjena ugodna perspektiva ne.ie komentirati položaj. ' ’ J ’ ‘ : Politični tajnik O C je zviška ošteval zaveznike in zagrozi!, da utegne demokristjanskega ,.potrpljenja" biti konec - Kritično stališče sindikatov UlL do Vanonijevega zakona • Povečanje brezposelnosti novo Je ne„ andst« uPrl sprejemu "daril1 ned t?3 Pred'°Sa Pa tem1: da t. er Pri tem potk« ' a bi P°buda teži za svoiim^Pdblis Kitajska ljud- «#?? *."**. odpovedala to Formn!a>nitim (Od nas.ga dopisnika) RIM, 31. — Medtem ko je zunanjepolitično življenje v prvi vrsti v znaku obiska turškega ministrskega predsednika Menderesa in zunanjega ministra Kepruluja, je zlasti kroge vladnih strank še bolj razgibal nedeljski govor političnega tajnika DC Fanfanija na zborovanju vodstva stranke v Aosti. V njem se je nam-rep Fanfani s svojim vzvišeno žaljivim polemičnim tonom spravil na demokristjanske zaveznike, zlasti na socialne demokrate. Obstaja pa več verzij govora. Nekateri ponedeijski listi s j ob javili poročila svojih dopisnikov iz Aoste: med njimi zlasti idTnita« močno poudarja izjave, ki — da uporabimo ne in da preneha kvariti od- pravo besedo — zasmehujejo ■ - ... .. njegovo stranko. ANSA je. liose med državami, kakor. toiBaragata dela sedaj ko se zadržuje na |,Poluradna agencija ANSA je Formozi ob podpori ZDA. šele danes^ priobčila «celotno Pekinški «Liudski dnevnik« pa objavlja članek, v katerem pravi, da je novozelandsko vabilo Kitajski «nesprejemlji-vo». ter poziva Združene narode, naj posredujejo, da do-t0 an,u*nl'ize 1111 pravicam sežejo umik ameriških čet s ksjs eriško ’n?trcliti nezakoni- področja Formoze. List pravi. rnbh okupacijo na tam- | da bi Nova Zelandija bolie napravila, če bi pozvala OZN. naj zaustavijo ameriški napad in naj dosežejo umik ameriških čet s Formoze. V Novem Delhiju izjavljajo v dobro obveščenih krogih, da bi bila pekinška vlada naklonjena sklicanju konference, kakršna je bila v Ženevi, da bi na njej razpravljali o Formozi, ni pa pripravljena pristati na razpravljanje o tem v Varnostnem svetu. V istih krogih zatrjujejo, da bi po mneju Pekinga Varnostni svet lahko izglasoval samo tako resolucijo, kakršno je izglasoval glede Koreje. .Vv‘.°‘0,!ih. hoiu3nžkieideiPseji se 3e kuo' tu«: 1 hovoJ, } uprl vplsu AiW.SovjetsL Skesa kakor » u,tiški J/lskena )e d?le iz- fat Cabot izrekel tiirli vVprašani , Pierson t,ta »C Vaf s°VraV«'UKe napraviti , šlo rr,„- osti, l * - Lod-7 a sprejem je storil kOst""' pri čem'"21683’ f los? S«Vo*el-2.e/ clal Pred_ Vik' kepR je /kemu Prpd- 6 Politike ^ <>' .^■UvSiE"*« m ParlT ."ovozel*;, 5,0 podprli i?. Se nisr, sa Predlo- 8> tertkt,Ra pred?1-1' spre'pmu kot H ofia na dnev- ;°bji,!>elegat B-° točko- Be|- ’ r« voi « -,e Poudarjal J* sprožiTaali VpraSania' Vci' «! V nil"8 Nova Zelan- l'r s« Položajaemer ne prf,-’u’ hk?e.,je i?!3 hrtih strank«. H: ■Oški 'zrpkei ..Po •M v'sdi,'w Za Porabilo Suitah turš Jelcgi,*Vnika so .)« fran- trškega ^ i k a s« 'zrekel za spre- bi; °beh Rat hakar dlogov na dnev' (S> Vlev '’iti'"‘rbU^lnilc'v ®0bb]py i«. sovjetski ue- •zjavil. da eno-ognja v Ki--,.nr.o.. le Rmre usta-st>0h-! n«,, 1 ,n tudi ne od- a rr>onti razširitve ,'VsMi.Vh L sp. ne odp-avi '^*<^P^CangkS ’nevh. Qsko.,.° za spijem no* r0fl ^a Predloga na l*i d>»l' *?v?ct8k' delegat. aVrni Bat ?r° ' kuominlan-Zaht«,,Jeni ,Pa se je vzdržal. - cVa 1 ^ ’ * besedilo Fanfanijevega govora« razen uvodnega dela, v katerem je demokristjanski sekretaar- obravnaval krajevna aostanska vprašanja. . V tem besedilu nekaterih fraz. ki jih objavlja ta ali oni list, ni videti. Od tega uradnega besedila, ga bo vsega skupaj tri tipkane strani, zavzema dve tretjini polemika s Togliattijem oziroma z njegovim govorom prejšnjo nedeljo v Florenci o vprašanju borbe za mir, raz-zorožitve prepovedi atomske bombe itd. Pravzaprav ne gre za pravo polemiko Saj tanfa-m pa štiri vprašanja, ki jih je postavil Togliatti, sploh ne odgovarja, temveč postavlja štiri svoja vprašanja in zahteva od KPJ odgovor nanje. Ker je z besedami mogoče napraviti vse in ker ima vsaka stran svoje šibkosti in grehe, se lahko zdijo Fanfanijeva vprašanja prav tako upravičena kot Togliattijeva. in oba bosta nanja enako težko odgovorila. Vsa ta polemika z vprašanji brez odgovorov pa m- izraža drugega kot borbo med obema nasprotnima svetovnima blokoma. Nato je Fanfani omenil ((nevarnost komunizma«. «namn zahodnih komunističnih strank, ki so ga same priznale, da olajšajo pohod sovjetskih tankov od bregov Labe proti Renu. Seini in Tiberi«. Nadaljevanje, ki na pičli tipkani strani zviška obravnava italijanski politični položaj in ((odgovarja« na zaskrbljenost manjših strank centra zaradi demokristjanskega obrata na desno, je vredno, da ga objavimo v celoti. «Nihee torej ne more biti začuden, če smo spričo tolikih nevarnosti in pasti previdni in če svetujemo našim sodržavljanom, nai bodo previdni, prav zato, da bi pripravili resničen mir. — Začudenje bi lahko vzbujala kvečjemu ugotovitev. da sumi in ljubosumje včasih silijo v neslogo sile, ki so v Italiji prevzele odgovornost za zajamčenje napredka reda in torej miru. Naši pozornosti ne uhajajo zbodljaji s šilom in nepričakovana nerazumevanja. Toda imamo specifično dolžnost — kot največja vladna stranka^— da se izognemo pustolovščinam in da se zvesto držimo našega programa, naših kongresov, naših obveznosti. Dokazali smo resnost naših naporov in jo bomo še dokazovali. Od naših političnih zaveznikov pa zahtevamo, naj ne zlorabljajo naše voljne naklonjenosti, kajti tudi ta ima svoje meje v interesu nacije in v težnjah naših volivcev. In nihče naj se ne prestraši Razdor v Arabski ligi Posebna delegacija prišla v Bagdad in bo skušala doseči nadaljevanje razgovorov - Irak se ne čuti veC vezanega na pogodbo o kolektivni varnosti arabsk.h držav - Egipt odklonil podpis uradnega poročila o konferenci v Kairu to i e ško* ») ■)e bila sovjetska v Siti«!!11 Prem® da P rednost No n|eno ORU- 3e bilo tudi Vo ?a.ipri da rPJilt razpra-r Sov Sp z«,- 1 resoh " -11 tankem-nlra?Pravl.i U1,:; Vil ------------- nB) in Prot Klikni' kitai^"1^ da al«! ■ ?! aj5ka l-iudska rc- 1. Končno syct sklenil z 1 (Kuomin- JtL ■">. LiuaiKa re. Nth9** k V poslie svojega •Vtrieni K razpravi svetu V>e *v,rrhoSl,,. I fo-! ei!?1 sv°t V Var-vprašanju n«-,?Pilo jc nato potuj ni ka, naj pekinški vladi. jhta^redi u_T . "mu. V- Je bda -g-J ga dek" VjMov 1 zunanji ^ nato 0m ko-( iv* 1 s Form svetu v rt)Je treba i Z° poiasr|)l. ‘h v°r na l, .tolmačiti kot ' ' .i-)-. britanski korak vladi v zvezi z 0 Pobudo o istem i v*^o*ellet,ki : 't>rSš 'a”dsk, : Mo ,nJU> savski radio je nocoj BAGDAD. 31. - Danes c je z letalom vrnil v Bagdad bivši iraški ministrski preu-seumk tadel Jaiuan. ki je v Kairu zastopal Iran na konferenci a ra t> s k ih držav. Nujno je bila skiicana seja vlade, na kateri je Jamah poročal o konferenci in o kritikah, su so jih na tej konferenci izit kn na račun turško-irašite pogodbe. Se prej pa je Jamah poročal vladnemu predsedniku iNuri Saidu in kralju Feisalu. Medtem je v Bagdad prišla deiegjelja, ki ima namen ob-lazložiti elanom iraške vlade položaj, ki je nastal v Arabski ligi. V delegaciji so libanonski ministrski predsednik, zunanja ministra Sirije in Jordana ter egiptovski minister za narodno usmerjanje. Delegacija je imela danes svoj prvi sestanek z vladnim predsednikom N uri Saidom. Sestanek je trajal dve uri in pol. Prihodnji sestanek bo jutri. Člani delegacije niso hoteii podati nobene izjave novinarjem, le eden od teh je po radiu dejal, da je namen delegacije ((doseči, da se v Kairu nadaljuje izmenjava misli med bratskimi arabskimi državami, zato da se koordinira splošna politika teh držav«. O razgovorih ne bodo objavili nobenega poročila do srede, ko bodo ti zaključeni. Po sporočilu radia Kairo je Egipt odklonil podpis uradnega poročila o razgovorih v Kairu. Sporočilo zatrjuje, da poročilo, ki ga je izdelala posebna komisija, ne govori o tem, kar se je na konferenc’ dejansko dogodilo. Izvedelo se je tudi, da je predstavnik iraške vlade na sobotnem sestanku v Kanu izjavil, da se njegova vlada ne čuti več vezana na Arabsko ligo, oziroma na pogodbo o kolektivni varnosti arabskih držav. Ob tej priložnosti je egip- tovska vlada zahtevala, naj s» takoj v celoti objavi zapisnik o debati, ki je bila na konferenci, da bi se arabski javnost seznanila s stališčem lr ciku. V tajništvu Arabske lige izjavljajo, da grozi ligi «ka-tastrofaj). Zvedelo se je tjanl’ reč, da namerava tudi jLgipt izstopiti iz lige. Sirijska in libanonska delegacija pa si z vsemi silami prizadevata, da bi v ligi preprečili razcep, in v ta namen je tudi odpotovala v Bagdad delegacija, ki jo vodi libanonski vladni predsednik Sami Solh. Razgovori o plovbi med FLRJ in Romunijo BEOGRAD, 31. — Danes so se v Beogradu začeli razgo-gori med Jugoslavijo in Romunijo o izdelavi pravilnika o plovbi na mejnem odseku Donave izven Djerdapa. Jutri se bosta v Temišvaru sestali komisiji hidrotehničnih strokovnjakov obeh držav, ki bosta proučili ukrepe za preprečevanje poplav na obmejnem področju. 28. januarja je bil podpisan v Temišvaru jugoslovansko-romunski sporazum o obnovitvi obmejnih znakov. Na osnovi tega sporazuma bodo letos obnovljeni vsi mejni znaki. Izjave Hatojame o odnosih s Kitajsko TOKIO, 31. — Japonski ministrski predsednik je do-ptsniku agencije «France Prčsse«, izjavil, da pričakuje, da bo kitajska vlada na-nravija pri janousgi vladi no-dobne korake kakor Sovjetska zveza. Hatojama je tudi izrazil željo, da bi čimprej prišlo lu normalizacije položaja Kitajske v odnosu do velesil, ter je dodal, da se mu zdi, la že opata prve znake o spremembi stališča v ameriških krogih. Priznanje pekinške vlade po tVashingtonu in vstop Kitajske v Združene narode, je dodal Hatojama, bi odpravila sleherno japonsko obotavljanje za obnovitev diplomatskih odnosov s Kitajsko. Zatem je Hatojama ponovil, da namerava njegova vlada poslati sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu odgovor na njegovo noto. spričo možnosti, da pridobimo glasove. Stranke demokratičnega centra naj nas rajši poskušajo posnemati in se ta-kj oddolžiti skupni obveznosti. ki so jo sprejele v lanskem marcu, da bodo v deželi razširile osnove demokracije. Z naše strani nam ni prav nič težko izjaviti, da mandat, ki nam ga je poveril neapeljski kongres, ije predvideva izgube glasov, temveg njihovo povečanje v skupnem interesu. Končno pozivamo naše politične zaveznike, naj ne zganjajo dvoumja glede pomena in vrednosti, naših nedavnih sklepov o primeru D'Onofrio. ki nočejo ponovno načenjati sporov med Italijani, temveč samo preprečiti, da bi neobčutljivost nekaterih na skrajni leviei in špekulaciji maloštevilnih drugih na skrajni desnici paralizirale parlament, načele njegovo dostojanstvo in diskreditii-ale demokracijo med množicami«. Končno je Fanfani omenil, da ne sme biti nediscipline med demokristjani in da ((nobeno obžalovanja vredno izražanje mnenj brez kriterija in izven dovoljenih . tribun ne sme vznemirjati prijateljev in političnih zaveznikov. Komu so te besede namenjene, ni lahko uganiti. V. neki meri so verjetno udarec po Togniju (kar se tiče ((nediscipline«), da bi razburjenje med zavezniki zaradi lastne politike usmeril na demokristjanske desnico, obenem pa so verjetno prav tako očitek Pastoreju in ostalim sindikalistom, ki so zavzeli negativno stališče do resolucije demokristjanske poslanske skupine (ki ji je botroval Fanfani) glede primera D'Onofrio. Nekateri drugi listi objavljajo še nekaj negativnih ocen malih sredinskih strank — na primer o ((voditeljih, ki spravljajo svojo stranko na nič« (jasna aluzija na ESDI) toda tudi. iz uradnega besedila je jasno razvidno, da je de-mokristjansko vodstvo sklenilo z največjo brezobzirnostjo nadaljevati pot na desno, ne glede na proteste malih zavezniških strank. Na vse očitke, da so DC za cen.o pridobivanja glasov na desnici izneverja sklepom neapeljskega kongresa, ki je zahteval od stranke socialno, na levo usmerjeno politiko, odgovarja Fanfani s ciničnim makjavelizmom in jezuitizmom. po katerem na- ta sindikalnega zakona in njegovo hitro odobritvijo. Glede Vanonijevega načrta, ki naj bi po demokristjanski propagandi kot čudežno zdravilo re-il vprašanje brezposelnosti. izraža izvršni odbor UIL «svoje začudenie in vznemirjenje«. Odbor je sklenil poveriti tajništvu podrobno proučevanje ((takšnega načrta zaposlitve brezposelne delovne sile. ki bi v resnici upošteval delavske interese«. Med drugimi sklepi odbora UIL so še podpora zahtevi po40-urnem delovniku, sprememba zakona o pooblastilu, raztegnitev izboljšanja prejemkov, ki so jih dobili državni uradniki,-tudi na uslužbence poldržav-nih in krajevnih ustanov, zahteva po zvišanju minima dohodkov, ki so obdavčeni z dohodnino. od - 240.000 na 480.000 lir letno, podpora Segnijeve-mu načrtu zakona o zemljiških pogodbah in hitra izvedba splošne agrarne reforme. V četrtek se bo sestalo vodstvo PSDI in razpravljalo, kot zatrjujejo, predvsem o organizacijskih vprašanjih. Predsednik poslanske zbornice Gronehi je medtem za 9. februar sklical komisijo poslanske zbornice za kmetijstvo. ki bo razpravljala o zakonskih načrtih poslancev Sampietrn, Ferrari ja in Goz> zi.ia, ki vsi s svojega stališča obravnavajo vprašanje zemljiških pogodb. Ker je razpravljanje o zemljiških pogodbah v ministrskemu svetu se na odprtem morju, .ie Gronehi komisijo sklical verjetno, kot je že napovedoval, na lastno A. P. men posvecuja sredstva da NOVI DELHI, 31. — Predsednik indijske vlade Nehru je v odgovoru na brzojavno sporočilo predsednika republike Tita z «Galeba» med drugim poudaril «Vaš obisk in obisk Vaših sodelavcev je prispeval k našemu medsebojnemu zbližanju. utrdil prijateljske vezi in razumevanje med našima dvema državama. To odpira dobre perspektive za naše bodoče sodelovanje na mnogih področjih, posebno na področju ohranitve miru in napredka meddržavnega sodelovanja«. BEOGRAD. 31. — Danes je prispel na posvetovanje v Beograd jugoslovanski veleposlanik na Dunaj Dragomir V učinič. Tajništvo balk. zveze se preseli v Ankaro BEOGRAD. 31. — Odbor stalnega tajništva ankarskega sporazuma je danes imel zaključno sejo, na kateri je sprejel poročilo šefa biroja o delovanju tajništva, ki bo poslano trem vladam. Stalno tajništvo »nkarskega sporazuma se 5. februarja seli v Ankaro. Prva plenarna seja konference predsednikov vlad Com-momvealtha se je začela ob 16.30 in se je zaključila ob 18.30. Nobeden od navzočih delegatov ni hotel podati ;z-jav predstavnikom tiska. Pozneje pa so objavili uradno poročilo, ki pravi, da so se konference udeležili ministrski predsedniki Velike Britanije. Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Jndije, Pakistana, Konga, Rodezije in Niase ter ministrski podpredsednik Južne Afrike. Poročilo pravi da so ministrski predsedniki pod Churchillovim predsedstvom začeli splošno razpravo o mednarodnem položaju-Ta razprava, ki jo je načel britanski zunanji minister E-den, je imela za predmet uo-ložaj na Daljnem vzhodu. Ministrski predsedniki bodo nadaljevali proučevanje mednarodnega položaja na seji, ki bo jutri oopldne. Britanski zunanji minister Eden se je že sinoči razgo-varjal 7. Nehrujem o Formn-zi. Nehrujevi nasveti bodo imeli na konferenci veliko važnost, ker se je proti koncu lanskega leta osebno raz- na londonski konferenci. V londonskih diplomatskih krogih danes zatrjujejo, da namerava britanska vlada vsekakor zaprositi Nehruja, naj bi v prihodnjih dneh posredoval pri pekinški vladi, da bi prišlo do sporazuma n prenehanju sovražnosti na podrpč.iu Formoze. Iz Novega Delhija, pa javljajo medtem, da se je danes sestalo okoli trideset članov indijskega parlamenta, da razpravljajo o položaju na področju Formoze in da sprej. mejo nekatere ukrepe, zato da ((okrepijo položaj indijskega vladnega predsednika v Londonu in da proučijo ukrepe, ki naj preprečijo poslabšanje položaja, ki je nastal / vprašanjem Formoze«. Parlamentarci so sklenili, da bodo sklicali veliko zborovanje. na katerem bodo organizatorji poudarili, da For-rnoza pripada Kitajski, po- zvali pa bodo pekinško vlado, «naj ne napravi takih dejanj, ki bi predstavljala nevarnost za mir«. To zborovanje naj bi bilo' 3. februarja v Delhiju. Z druge strani imajo tudi namen sklicati v indijski pre- stolnici ((poluradno konferenco«, katere naj bi se udeležili delegati desetih azijskih držav. med katerimi Kitajska, .aponska, Indonezija. Burma, Pakistan, Ceilon in Indija, zato da določijo ((minimalni a-zijski program«. Ta konferenca bi pa bila bolj gospodarskega značaja in organizatorji upajo, da bodo sklepi, ki jih bodo sprejeli, lahko vplivali na poznejšo konferenco v Bandungu. Voditelj laburistične opozicije Attlee je v intervjuju listu «Daily Herala« včeraj obrazložil svoje stališče glede Formoze v treh točkah: J. nacionalistični voditelj Cangkaj-šek naj se pošlje v izgnanstvo. Z njim naj bi poslali v izgnanstvo tudi njegove glavne sodelavce. 2, Formoza naj se pusti izven ((obramonega obroča« Amerike. 3. Nevtralizacija Formoze. dokler tamkajšnje ljudstvo ne odloči s plebiscitom o svoji pripadnosti. «Jasno je. je izjavil Attlee. da je pekinška vlada zmagala državljansko vojno proti Cangkajšku. 'Zasedla bi tudi Formozo, če ne bi bilo intervencije ameriške mornarice«. Nato je Attlee izjavil, da bi morale Formozo upravljati za določeno dobo let nevtralne države. To pa vse dotlej, i dokler se ne izvede plebiscit. I pri katerem naj formoško I ljudstvo odloča o svoji bodočnosti. Cangka.i.šek in njegovi glavni sodelavci pa bi morali iti v izgnanstvo. «Zdi se mi čudno, je dodal Attlee. da ima ameriška vlada Formo/o za sestavni del svoiegi obrambnega področja. Prav tako je potrebno, da se mesto Kitajske v OZN prepusti kitajski ljudski republiki. Dokler bo to mesto zavzemala Cangkajčkova slamnata vlada, bodo pogajanja težka«. Tito odpotoval iz Acena proti Suezu ADEN. .31. -v Predsednik republike si je s svojimi sodelavci danes v spremstvu britanskega guvernerja Sira Hickenbottona ogledal pristaniške naprave ter evropski in arabski del mesta Aden. V trenutku, ko se je predsednik republike izkrcal z «Galeba», so ga obalne baterije iri bojne ladje pozdravile z 21 streli. Pred izkrcanjem je predsednik republike sprejel na «Galebu» guvernerja Adena na vljudnostni obisk. Po o«’edu mesta je maršal Tito sprejel na »Galebu« komandanta indijske fregate «Tir» in britanske križarke «New Foundland«, ki sta prišla pozdravit komandanta jugoslovanske eskadre vicead-miral Černija. Zvečer se je predsednik republike ponovno izkrcal in prisostvoval svečanemu sprejemu. ki ga je v njegovo čast priredil guverner Adena. Po sprejemu je jugoslovanska eskadra odplula proti Suezu, kjer se bo predsednik republike v petek sestal s predsednikom egiptovske vlade Naserom. Turški državniki na obisku v Rimu Včeraj popoldne so se začeli uradni turško-italijanski razgovori, ki sc bodo nadaljevali danes z obravnavati jem gospodarskih vprašanj RIM. 31. — Včeraj zvečer sta prispela v Rim tprški ministrski predsednik Adnan Menderes in turški zunanji minister Fuad Keprulu. Danes predpoldne sta opravila protokolarne obiske pri Sceibi. Martinu in Einaudiju, pri Katerem sta bila tudi na kosilu. Položila sta tudi venec na Vittoriano. Povsod sta iu spremljala turški veleposlanik v Piimu Ačikalin in italijanski veleposlanik v Ankari Pie-tromarchi. Popoldne sta Martino ir Scelba skupaj vrnila obisk ' turškem veleposlaništvu; med sestankom, ki je trajal eno uro, so se pravzaprav že začeli italijansko-turški razgovori. Uradni tuj-ško - italijanski razgovori pn so se začeli zvečer ob 18.10 v vili Madama. Poleg obeh ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov fo se sestanka udeležili še nekateri visoki diplo- matski predstavniki obeh dežel Sestanek se je končal ob 19,45, prihodnji razgovor pa bo jutri popoldne. O današnjem razgovoru je Scelba »z-javil. da je potekal «v ozračju velike prisrčnosti«. Kot poročajo iz poluradnih virov, so danes obravnavali predvsem politična vprašanja, medtem ko se bodo jutri lotili nekaterih gospodarskih problemov, zlasti v zvezi z odnosi med oherna državama. Zvečer sta Scelba in Martino priredila turškima gostoma svečano večerjo, na kateri sta Scelba in Menderes tudi izmenjala zdravici. Oba sta poudarjata skupno sodelovanje v atlantskem paktu. Menderes je izrazil tudi zadovoljstvo spričo hitrega razvoja dobrih odnosov med Italijo m Jugoslavijo. BEOGRAD, 31. — Mešana mejna komisija za obravnavanje obmejnih incidentov na jugoslovansko-bolgarski meji, ki je zasedala te dni v Sofiji, je proučila okolnosti, v katerih je prišlo do incidentov in sprejela ukrepe za nji- I lovnih pogodb hovu preprečevanje. —•i» neapeljski program ne predvideva izgube giasov. Obenem opozarja zaveznike, da utegne biti demokristjanske potrpežljivosti konee — z. drugimi besedami. da se utegnejo naveličati sredinske koalicije in se povezati z desnico. Skratka, iaične stranke, centra naj ne mislijo, da bodo z grožnjo vladne krize odvrnile demokristjane od njihove poti — DC ima v rezervi pripravljeno možnost koalicije z monarhisti. Znatnejše javne reakcije manjših sredinskih strank na to Fanfanijevo oštevanje in izsiljevanje doslej ni bilo. Kako se vzporedno s Fanfanijevo skrbjo za pridobivanje glasov, ki se ji je uklonil tudi Scelba, ki včasih ni bil v najboljših odnosih s tajništvom stranke, razvija položaj v Italiji, pa kažejo na primer uradni podatki o brezposelnosti. Seznami brezposelnih, ki iščejo delo, so se od oktobra do novembra lani povečali za 83.374 enot. V oktobru je bilo vpisanih brezposelnih 1.852.912, v novembru pa 1.936.286. Z vprašanjem brezposelnosti se je ukvarjal tudi izvršni odbor 'socialdemokratske sindikalne organizacije UIL. ki je odobril vrsto resolucij o raznih sindikalnih vprašanjih. Glede brezposelnosti opozarja odbor na »težko hipoteko več kot dveh milijonov breposel-nih» in obsodil razne zlorabe, ki evetejo v tem položaju, zlasti razne izkoriščevalske mezdne odnose, kot pogodbe z določenim rokom, »delovne karavane« itd. V drugi resoluciji zahteva odbor UIL takojšnje juridično priznanje rie-izločitvijo tega poglavja iz splošnega načr- Eden ne verjame ZSSR da je pripravljena na sporazum o Nemčiji Angleško stališče glede konference štirih šele po ratifikaciji pariških sporazumov ostaja Še nadalje nespremenjeno Zahodno-nemški socialni demokrati pripravljajo referendum o oborožitvi LONDON. 31. — Medtem ko jo danes tudi poljska vlada sklenila ukiniti vojno stanje z Nemčijo, je angleški zunanji minister Eden izjavil v spodnji zbornici, da ne bi bilo pametno misliti, da je ZSSR danes boli kot pred letom dni pripravljena skleniti sporazum o svobodnih volitvah v Nemčiji. Nedavna izjava sovjetske vlade o Nemčiji, je dejal E-den, vsebuje mnogo ((dvoumnosti in pomanjkljivosti«. Doda! je. da je po njegovem namen sovjetske poteze ta. da vpliva na nemško javno mnenje v negativnem smislu glede ratifikacije pariških sporazumov. Eden je pristavil: «Ce pa bi ZSSR odgovorila na zahodno noto od 29:- novembra, bi bila britanska vlada pripravljena pozorno proučiti odgovor, ki bi ga poslala Sovjetski zvezi po posvetovanju z ostalimi zainteresiranimi državami«. O-inenil je načrt za nemške volitve, ki ga jc predlagal med berlinsko konferenco in ki ga je ZSSR takrat zavrnila. Dejal je tudi, da zahodne vlade od ZSSR nikoli niso dobile jasnih odgovorov glede morebitnih «rezervnih rešitev«. Na vprašanje nekega ' laburističnega poslanca je Eden ponovno potrdil angleško stališče. ki nasprotuje razgovorom z 7.S.SR vzporedno s procesom ratifikacije pariških sporazumov. To nasprotovanje izvira ((iz prepričanja, da poskušajo sovjetski koraki samo blokirati ratifikacijo«, medtem ko je Anglija prepričana, da bodo ((možnosti za mir povečane, ko bodo pariški sporazumi ratificirani«. Več laburističnih poslancev je napadlo vlado zaradi nedavnega obiska skupine bivših častnikov in tehnikov iz Zahodne Nemčije v Angliji. Na vprašanja je odgovarjal podtajnik Nutting, ki ie o teh častnikih dejal, da so «med vojno opravljali svoj poklic o-ficirjev in da nihče med njimi, kolikor je znano, ni bil član nacistične stranke«. Laburistični poslanec Lewis je nato prečita] dolg seznam bodočih voditeljev zahodnonem-ške vojske in dejal o njih. da imajo ((nacistično in protidemokratično preteklost«. Nutting je tudi temu ugovarjal in navedel, da je bil general Speidel aretiran po ponesrečenem napadu na Hitlerja v juliju 1944. V Zahodni Nemčiji se medtem nadaljuje kampanja socialdemokratske stranke in sindikatov proti nemški oborožitvi. LTdeleženci frankfurtskega zborovanja, na katerem so v soboto sprejeli proglas proti oborožitvi, so sklenili izvesti referendum o oboro- žitvi v treh zahodnonemških Posarju. mestih. Vsem volivcem mest Dortmund, Aschaffenburg in Hof na Bavarskem bodo po pošti poslali izvod proglasa in jih prosili, naj sporoc.jo svoje mnenje o njem. V Dortmundu imajo večino socialni demokrati, v Aschaffenburgu demokristjani, v Hofu pa je .industrijsko in kmečko prebivalstvu po številu enako. Na zborovanju v Braunsch-weigu je socialdemokratski poslanec Herbert VVehner, predsednik parlamentarne komisije za vprašanja nemške enotnosti, med drugim izjavil, da je «nemški prispevek k obrambi potreben samo za obrambo drugih, medtem ko pomeni za Nemčijo povečano tveganje«. Nemčija bi morala imeti edino nalogo, da živi v dobrem sosedstvu z Vzhodom in Zahodom, je dejal VVehner. Podpredsednik poslanske skupine svobodne demokratične stranke Mende pa je v Ha-genu izjavil, da bi morale zahodne velesile takoj stopiti v stik z ZSSR zaradi sklicanja štiristranske konference o Nemčiji, ki bi se morala sestati najkasneje poleti. Mende je menil, da bi v vmesnem casu lahko ratificirali pariške sporazume. Svobodni demokratični poslanci bodo glasovali za ratifikacijo, nasprotujejo pa sporazumu o Obnovitev razgovorov o oboroževalni agenciji PARIZ. 31. — Po desetdnevnem presledku se je danes ponovno sestala delovna skupina, ki razpravlja o načrtu oboroževalne agencije. Angleški dele-. gat je sporočil, da namerava ’ predložiti lasten memorandum. ki bo pojasnjeval angleško stališče do francoskega načrta. Glede iskanja načinov za koordinacijo proizvodnje orožja, pa čeprav na najnižji stopnji, delovna skupina doslej ni dosegla uspehov. Sestavili so navodila za delovno podsku-jrino, ki mora ugotoviti, kako daleč so napori za standardizi-ranje orožja. Iz tega sklepajo nekateri viri. da so delegati dosegli načelen sporazum o prikladnosti standardiziranja orožja. Usmrtitve v Kairu KAIRO. 31. — V Kairu so danes obesili dva Zida, ki sta kila v četrtek obsojena' na smrt pod obtožbo, da st^ pripadala sionistični volumski mreži. Izraelski ministrski prečned-nik Saret je danes v parlamentu izrazil «prezir in zgražanje« svoje vlade, k,er je egiptovska vlada zavrnila poziv. naj oba obtoženca pomilosti BEOGRAD. — Gospodarski krogi pričakujejo, da bo v kratkem prispel v Beograd ravnatelj trgovinske zbornice nemške demokratične republike Wa!ter Werner. ki bo z zastopniki zunanjetrgovinske zbornice Jugoslavije proučeval vprašanje sklenitve kompenzacijskega aranžmaja med Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo, ski tokovi ta veliki madež odrinili proti Severnemu morju. Sodaj se madež premika proti obalam Zahodne Danske. *» 1‘U JI l .\ » K l iivevi Na današnji dan je leta 1915 ptedcedstvo SNOS proglasilo J. februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, za kulturni praznik Slovencev. *■ ‘1 \m i %'/W • - Jli Danes, TOREK 1. februarja Ignacij, Birdmil h Sonce vzide ob 7 28 in zatone 17.09 Dolžina dneva 9.41. Lun' vzide ob 11.19 in zatone cb ai* Jutri, SREDA 2. februarja Svetnica, Ljubomira Poročilo županov in obč. svetovalcev o sprejemu pri gen. vladnem komisarju Dr. Palamara je poudaril, da je osnovni cilj podpisnikov londonskega sporazuma pomiritev, kljub temu pa se je izkazalo, da nekaterih določb Posebnega statuta ne pozna V nedeljo 30. januarja so slovenski župani in občinski svetovalci, ki so sestavljali delegacijo za izročitev in obrazložitev spomenice gen. vladnemu komisarju, o tem sprejemu poročali na sestanku v Ulici Machiavelli 22-11. Navzočih je bilo okrog 33 občinskih svetovalcev, med katerimi vsi 4 župani in člani delegacije: dr. Agneletto, Franc Gombač, Doro Cok (ki ni bil z delegacijo pri dr. Pa-lamari). dr. Jože Dekleva, Drago Legiša, dr. Jože Skerk. in Just Vodopivec. Odsotni so bili: Marija Bernetič, Marij Vatovec in Egon Floridan. Sestanku je predsedoval Dušan Lovriha. O uvodu spomenice je poročal dr. Agneletto, ki je v glavnih potezah podal vsebino spomenice in predvsem poudaril, da je nujno potrebno, da se čimprej objavi v Uradnem vestniku in v Uradnem listu besedilo spomenice, da imajo funkcionarji in uradi avtentično besedilo. Obrazložil je stališče Palamare, ki je izjavil delegaciji, da je to v študiju pri pravnikih v Rimu, ki imajo nalogo, da to vprašanje preštudirajo. Drago Legiša je poročal o odgovorih Palamare na zahteve iznesene v 1. točki spomenice, da se prekličejo vsi fašistični zakoni, ki so bili izdani zato, da se Slovenci zatirajo in raznarodijo. Glede teh zahtev je dr. Palamara izjavil, da so mu citirani zakoni večinoma neznani iz-vzemši določb, ki prepisujejo obveznost rabe italijanščine na sodiščih, kar bo skušal vskladiti z določbami Posebnega statuta. Glede rabe slovenščine v tržaškem občinskem svetu je mnenja, da ne more preprečiti, da tržaški župan «utesnjujoče» tolmači besedilo Posebnega statuta in dodal, da spada odločitev o tem vprašanju v okvir mešane komisije. Franc Gombač, ki je nadomeščal upravičeno odsotno Marijo Bernetič, je poročal o točki 2 spomenice, ki se tiče podžiganja na nacionalno mrž-njo in o samovoljnostih in nezakonitostih, ki jih vršijo policijski organi, ko zaslišuje-jejo zlasti Slovence , o njihovem političnem mišljenju, pripadnosti, občevalnem jeziku in celo o vprašanjih ali pošiljajo otroke v slovensko šolo. V tej zvezi je Gombač poročal, da je dr. Palamara izjavil, da o zakonu o podži-ganju nacionalne mržnje študira vlada v Rimu in sicer v kolikor je združljiv tak zakon z določbami italijanske ustave. O nezakonitem zasliševanju poedincev o političnemu mišljenju, je dr. Palamara izrecno naprosil, da se mu pismeno sporočajo vsi taki primeri nezakonitosti, da bo lahko nastopil proti kršilcem. O tretji točki spomenice je poročal dr. Jože Skerk, ki je poudaril, da je dr. Palamara izjavil, da je nekaj dni pred sprejemom delegacije razposlal na razne urade okrožnico, v kateri je navedel državne, pokrajinske in občinske ceste in trdil, da ima vsakdo pravico na svojih cestah postaviti napisne table, kakor želi. V tej zvezi se je ugotovilo, da dr. Palamara ne pozna določbe Posebnega statuta glede krajevnih imen in dolžnosti javnih uradov in ustanov da postavijo poleg italijanskih tudi slovenske napise. O točki 4 spomenice je poročal dr. De kleva, ki je predvsem analiziral pravice, ki nam jih daje v tem pogledu Posebni statut (točka 2 črka c). Poudaril je. da je sedaj zaposlenih približno 30.000 javnih nameščencev, med katerimi ni nobenega slovenskega funkcionarja, konceptnega uradnika in sploh nameščencev z uradniško kvalifikacijo. Opozoril je, da so Slovenci zastopani le med najnižjimi nameščenci in to predvsem kot težaki, delavci itd. Pri tem je navedel, da so v t. č. 3 c vsebovana v glavnem tri načela- da morajo biti Slovenci zastopani na vseh položa-lih (zato je tudi izrazil mnenje. da morajo biti med trinajstimi ravnatelji in šefi uradov vladnega komisariata zastopani tudi Slovenci), da morajo biti zastopani pravično (»fair«), t. j. sorazmerno s številčnim razmerjem med Slovenci in Italijani; da morajo biti še posebej zastopani v onih organih, ki zadevajo koristi Slovencev. Poudaril je kako je fašizem prisilil Slovence v emigracijo, jih deloma preselil v notranjost Italije in onemogočil, da bi Slovenci sploh prišli do državne ali javne službe. Poročal je podrobno o stališču, ki ga je zavzel dr. Palathara o tem vprašanju, to je da je prepovedal vsem njemu podrejenim uradom, da bi sprejemali nove uradnike in da Slovencem ne preostane drugo kot da konkurirajo v razpisanih natečajih za nove službe Dr. Dekleva je poudaril, da je to stališče dr. Palamare glede teh slovenskih zahtev popolnoma negativno, in označil politiko dr. Palamare kot nadaljevanje diskriminacijske politike, ki jo je v teh krajih dosledno izvajal fašizem na škodo Slovencev in to kliub določbam Posebnega statuta. Dodal je nadalje, da je dr. Agneletto prosil dr. Palamaro, da bi nastavil vsaj katerega Slovenca, če hi se kier koli izpraznilo katero mesto. Dr. Dekleva je v tej zvezi kritiziral to stališče dr. Agneletta in podčrtal, da to pomeni odstopanje od pravic, ki nam jih daje Posebni statut. Na te trditve dr. Dekleva je dr. Agneletto skušal pojasniti da je bil on proti temu, da bi se zahtevalo pri razpisu služb tudi znanje slovenščine, češ da je dr. Dekleva napačno razumel njegove (A-gnelettove) izjave pri dr. Pa-lamari. V zvezi s tem smo tudi od drugih članov delegacije zvedeli, da je dr. Dekleva skoraj dobesedno reproduciral Agnelettovo izjavo pred dr. Palamaro. K točki 5 spomenice je v odsotnosti Egona Floridana, poročal na kratko Franc Gombač glede rabe slovenščine v javnih uradih in slovenskih dokumentov. Na to je dr. Palamara pripomnil, da je poslal raznim uradom prepis Spomenice in da se ta zahteva izvaja. Po podanih poročilih se je razvila diskusija, ki pa se je v glavnem omejila na dvojezične napisne table. V tej zvezi je Dušan Lovriha poročal, da je pred dnevi prejel od dr. Palamare okrožnico, v kateri so naštete državne, pokrajinske in občinske ceste in je izjavil, da je vrnil Palama-ri dopis, s pripombo, da bodo oni postavili dvojezične napisne table na vseh cestah, to je državnih, pokrajinskih in občinskih, kakor to predvideva Poseben statut. Nekateri so izrazili mnenje, da bi morali tudi drugi župani zavzeti isto stališče. Josip Terčon, župan iz Nabrežine je poudaril še v zvezi z razgovorom z dr. Palamaro, da je ta na koncu govoril o pomiritvi, ki je osnovni cilj, ki sta ga zasledovali Jugoslavija in Italija s sklenitvijo sporazuma in sprejemom Posebnega statuta. Istočasno je pojasnil, da je na-brežinska občina zaprosila kvesturo, da ji vrne svoj čas odstranjene napisne table. Povedal je nadalje, da kvestura noče vrniti tabel, ker mora o tem odločiti dr. Palamara. Ko so pa pri njem intervenirali, je izjavil, da je to odvisno od ministrstva. Nato je sledila še diskusija o akcijah, ki naj bi jih izvedel odbor županov in občinskih svetovalcev v obrambo Posebnega statuta. Po diskusiji je prišlo do sledečih sklepov: 1. Občinski svetovalci soglasno jemljejo v vednost poročila, ki so jih podali posamezni člani delegacije. 2 Pooblašča se delegacija, da izvede nadaljnje akcije, ki bi bile potrebne za uveljavitev Posebnega statuta. Predlagane so bile naslednje akcije: a) Občinski sveti naj na izrednem zasedanju sprejmejo odgovarjajoče spomenice v zvezi z določbami Posebnega statuta in jih dostavijo predsedniku vlade v Rimu in na znanje dr. Pa-lamari. določbe Posebnega statuta in sicer glede dvojezičnih krajevnih imen in napisov na občinskih po- do vseh političnih skupin, ki so zastopane na tem zborovanju in priporoči, da priredijo ločeno ali skupno na politič- slopjih in uradih; iz- nih in kulturnih linijah mno- vajajo naj določbe o dvojezičnih dokumentih', dopisovanje med slovenskimi občinami naj bo slovensko. Izvedejo naj se v njeni pristojnosti še druge določbe Posebnega statuta, o čemer naj se pogovorijo, na seji odbora. Občine naj pozovejo državne in druge javne ustanove, ki imajo svoje urade na teritoriju posameznih občin, da v skladu z določbami Statuta zobesijo na svojih uradih dvojezične napise. Ravno tako naj občine pozovejo upravo državnih in pokrajinskih cest, da na področju posameznih občin postavijo na primernih krajih dvojezične napisne table s krajevnimi imeni. 2. Delegacija naj pripravi spomenico in jo dostavi predsedniku vlade. 4. Delegacija naj razpravlja o umestnosti in potrebi, da gredo zastopniki slovenskih občinskih svetovalcev do predsednika vlade v Rim. 5. Delegacija naj se obrne Prebiualci Križa županu Barioliiu žične sestanke, na katerih naj razpravljajo o vsebini Posebnega statuta in o potrebi borbe za uveljavitev Posebnega 1 statuta. Odbor naj odloča in sklene, katere predlagane akcije naj se izvedejo. Po zaključku sestanka so se zbrali člani delegacije in sklenili, da bo v četrtek ob 18. uri v Ulici R. Manna seja vseh njenih članov. Prihod juq. de'eqocje za popravek razmejitvene črte Dne 27. januarja je prispelo v Trst jugoslovansko zastopstvo za popravke razmejitvene črte v smislu čl- 3 memoranduma o sporazumu. Jugoslovansko zastopstvo, ki mu načeluje dr. Kutin, podnačel-nik zastopstva, je bilo sprejeto na sedežu italijanskega zastopstva v Ulici Aliče 10 zaradi dogovora o delu. V naslednjih dneh — 28. in 29. januarja — sta izvršili zastopstvi splošni ogled na milj-skem področju. Italijanska krščanska demokrati ja je v nedeljo popoldne organizirala v nabrežinski kino dvorani tako imenovano aFesta del socio», katere so se udeležili ezuli iz Sv. Križa, oni iz ribiškega naselja v Stipanu ter nekaj Italijanov iz devinsko-nabrežinske občine. Ob tej priliki je v Nabrežino prišel tudi tržaški župan Bartoli, ki je v dvorani govoril. Ko je Bartoli po končani prireditvi prišel iz dvorane, ga je obstopila 6-članska delegacija prebivalcev Sv. Križa, v kateri so bili zastopniki vseh političnih strank. Eden izmed njih je župana zainteresiral za vprašanje ureditve športnega igrišča v Sv. Križu, nakar je župan dejal, da bodo to morda uredili s pomočjo delavcev SELAD. Drugi izmed članov delegacije pa je županu Bartoliju izročil pismo, ki poudarja, da so se prebivalci Sv. Križa borili v zadnji vojni tudi zato, da bodo lahko zopet govorili svoj materin jezik doma in na cesti, v šoli in javnih uradih, kar je navsezadnje o snovna človečanska pravica, priznana tudi s podpisom londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954. V pismu so prebiualci Sv. Križa spomnili župana tudi na njegovo izjavo glede slovenščine v občinskem svetu ter izražajo svoje pričakovanje, da bo župan spremenil svoie stališče do slovenskih Občinarjev, predvsem kar se uporabe slovenskega jezika tiče. AVTOR NAČRTA ^POLNE ZAPOSLITVE. NA OTVORITVI SEDEŽA IHAM Tudi minister Vigorelli ne upošteva pritožb in zahtev miljskih delavcev Vladni načrt za gradnjo ljudskih hiš «INA-casa» bo verjetno raztegnjen tudi na Trst - Novi center INAM med najmodernejšimi v Evropi KONFERENCA ODV. L. PICCARDIJA OD «UNITA P0P0lARE» 0 TRŽAŠKI AVTONOMIJI UP ZAHTEVA USTANOVITEV konzulte tržaškega področja KonzuJto bi morali sestavljati predstavniki vseh reprezentativnih tržaških organov in predstavniki Slovencev in bi morala izdelati predloge za organizacijo neodvisnega avtonomnega področja Na nedeljski konferenci «U-nita popolare«, ki je bila v kinu «Supercinema», je govoril odv. Leopoldo Piccardi, bivši minister za delo in sedanji vodilni član «Unita Popo-lare» za Italijo. Tema konference je bila: ((Avtonomija Trsta danes«. Odv. Piccardi je v uvodu razložil politično delovanje njegovega gibanja, kateremu pripadajo znane italijanske politične osebnosti, kot na primer Ferruccio Parri, dr. Calamendrei, prof. Salve-mini, pof. Codignola in drugi. Poudaril je predvsem, kako vladne stranke izigravajo u-stavo, da se izogibajo uveljavljenju demokratičnih pravic. Nato je govoril o tržaški avtonomiji, ki jo zagotavlja republiška ustava in se postavil na stališče, da je treba Trstu in njegovemu področju omogočiti neodvisno avtonomijo brez Furlanije. Ob zaključku konference je odv. Piccardi prečital resolucijo tržaške sekcije »Unita Po-polare« v kateri ugotavljajo, da italijanska republuka ustava vključuje tudi Trst kot področje, ki mu je treba zagotoviti poseben avtonomni režim. b) Občine naj začnejo v I »Stališče, ki ga je vlada zasvoji pristojnosti izvajati 1 vzela v odnosu do Trsta, je DA BI PREPRIČALA SODIŠČE 0 SVOD NEDOLŽNOSTI Dekle z bujno fantazijo dvakrat simulirala napad Kot napadalce prijavil tri mladeniče, ki so ga pijanega pripeljali domov Proti koncu prejšnjega meseca je na policijo prišla prijava. da so starši našli 25. januarja letos svojo 18-letno hčerko Marijo D'Urso v Ul-Rismondo 11 zvezano na postelji. Iz njene sobe je prihajalo namreč rahlo stokanje in ki- so starši vstopili so opazili dekle, ki je imela zavezana usta roki in nogi. D'Ursova je bila že znana policiji. Oktobra lani so jo namreč našli nezavestno na stopnicah hiše, v kateri stanuje in v bolnišnici, kamor so odpeljali po najdbi, je dekle povedala, da je postala žrtev drznega napadalca, ki naj bi ji odnesel torbo. Njene izjave so se agentom kvesture zdele sumljive, zaradi česar so jo preiskovalni organi še ostreje zaslišali in dekle je končno priznala, da je napad simulirala- Dejstvo pa je, da je padla po stopnicah in da je obležala v nezavesti. V bolnišnici pa se je prepustila svoji bujni domišljiji in izpovedala neresnico, zaradi česar so jo prijavili sodišču. Po njenih, tudi sumljivih izjavah o dolgodku so agenti ponovno uvedli preiskavo, še posebno ker je bila dekle zvezana na otročji način in bi se lahko razvezala kadar in kakor bi hotela. Vse je torej kazalo, da se je dekle sama zvezala in simulirala nov roparski napad, kajti izjavila je, da je v temno sobo stopil neki neznanec, jo zvezal ter ji odnesel okoli 3.000 lir. Toda dekle ni dolgo zdržala pri teh izjavah. Kmalu je prišla v protislovja in končno je le priznala, da se je sama zavezala in simulirala napad. Toda zakaj? Odgovor je bil eno-staveni zato namreč, da bi prepričala sodne organe, pred katerimi se bo morala zagovarjati zaradi prvega prekrška, da je tudi prvič postala žrtev napada in da ni simulirala. Med preiskavo pa je policija izvedela, da je dekle že aprila lani simulirala tatvino in to v podjetju «Sivis» s sedežem v Ui. Commerciale, kjer je bila do pred kratkim zaposlena. Tu ji je med plačevanjem delavcev zmanjkalo 10.000 lir in njen gospodar ji je tedaj zagrozil, da bo morala razliko plačati iz svoje plače. D’Urso-va se je pošteno prestrašila in je nekega dne prišla prej v pisarno, kjer je vse razmetala in celo odrezala telefonsko žico: s tem je hotela pokazati, da so bili tatovi v pisarni. Toda to je naredila šele po odkritju primanjkljaja in ji seveda ni nihče verjel. Imela pa je srečo kajti med izplačevanjem je nekemu delavcu izplačala 10-000 lir več. Slednji je denar pošteno prinesel nazaj in rešil dekle nadaljnjih sitnosti. Zaradi simuliranja roparskega napada so prijavili oblastem tudi 74-letnega Franca Furla-niča iz Ul. delle Campanelle. Ta je namreč predvčerajšnjim popoldne prijavil, da so ga neznanci v nedeljo ponoči napadli in mu ukradli 1.200 lir. Komisar javne varnosti, ki ,ie dobil prijavo, je kaj kmalu ugotovil, da ie bil Furlanič v nedeljo skrajno pijan in da je ob odhodu iz gostilne »Palestina« v Ul. Koštalunga padel. Gostilničar mu je pomagal na noge in ga nato pustil samega. Na cesti pa se je možakar ponovno zvrnil na tla in tedaj so mu priskočili na pomoč trije mladeniči ki so ga tudi sptemili domov. Slednji, identificirani za 31-letnega Valentina De Luco, 23-letnega Dina Čopiča in 20-letnega Sergia Rollija, so seveda tatvino in napad zanikali, zaradi česar so jih izpustili. Furlaniču pa je bilo kasneje žal prijave in je pošteno priznal, da je izmišljeni napad prijavil v pijanosti. Dodal je, da je del denar ja ki ga je imel pri sebi zapil, del pa je verjetno med potjo izgubil Vsekakor pa je zanikal, da bi postal žrtev napadalcev. Tudi njega so poslali v zapor. rečeno v resoluciji, ne predstavlja zagotovila za izvedbo pravice do avtonomije. Postavitev komisarja v osebi republiškega prefekta, ki je vezan kot podrejena oseba na osrednjo upravo in mu daje, kljub njegovi dobri volji, položaj vladnega predstavnika v Trstu namesto, da bi bil ta položaj dan tržaškemu izvoljenemu predstavništvu. Postavitev državnih fjinTccipnairjev v vseh oddelkih komisariata '"izključuje prebivalstvo od kakršnegakoli sodelovanja pri reševanju vprašanj, ki zanimajo mesto. Sedanja izključitev domačinov od civilne uprave je še večja, kot za časa angto-ame-riške vojaške uprave. Zato ne vidimo, kako more ta popolna centralizacija koristiti izvedb; priznane deželne avtonomije. Predvsem pa moramo pouda- ti, da mora biti tržaško prebivalstvo soudeleženo pri izdelavi dokončnega statuta Tržaškega ozemlja«. Resolucija dalje ugotavlja, da se ne sme o vprašanju tržaške avtonomije razpravljati samo v ministrskih in parlamentarnih uradih, v odborih strank itd., ne da bi prebivalstvo, ki je o tem najbolj zainteresirano, reklo svojo besedo. Zato smatramo, da bi morala biti takoj ustanovljena konzulta Tržaškega ozemlja, sestavljena iz delegatov vseh tržaških raprezentativnih organov. ki naj izdela predloge za organizacijo avtonomnega področja in naj jih predloži osrednji rimski vladi. Hkrati pa bi lahko konzulta delovala kot posvetovalni organ sedanjemu komisarju, mu svetovala osebe, ki naj bi z njim sodelovale pri upravljanju področja itd. Na osnovi tega predlaga »Unita Popolare«: 1. da se brez pomislekou u-stanovi konzulta tržaškega področja; 2. konzulta mora biti sestavljena iz oseb. ki naj jih določijo najbolj reprezentativni organi področja, kot na primer; vse občine, pokraijna, univerza, sindikalne organizacije delavcev in delodajalcev trgovinska zbornica. Predstavniki morajo biti voljeni v posameznih ustanovah in organizacijah z nepristransko zaščito manjšin v omenjenih organih; 3. konzultl je treba poveriti naslednje naloge; a) proučevanju vprašanja u-stavodajne in upravne organizacije Tržaškega ozemlja, iz-delovanje zadevnih predlogov, ki jih naj predloži osrednjim republiškim organom; b) nuditi civilnemu komisarju. dokler bo trajala njegova uprava, svojo pomoč pri najvažnejših vprašanjih njegove pristojnosti; c) določiti komisarju domačine, ki naj bi mu pomagali pri izvajanju njegovih funkcijo. «Unitd Popolaren poziva vse prebivalstvo, naj podpre te zahteve. in naj pomaga, da bodo končno tudi sprejete. Ob začetku konference je tajnik tržaške sekcije »Unita Popolareo dr. Bruno Pincher-le povedal, da bodo v bodoče organizirali več konferenc, na katerih bodo govorili med drugimi tudi prof. Ferruccio Parri. dr. Calamandrei, prof. Codignola in dugi. Na konfeenci je bilo mnogo ljudi, med katerimi smo opazili tudi vodilne osebe raznih naprednih demokratičnih organizacij in strank. V razgovoru z našim urednikom je odv■ Piccardi dejal, da bi morali biti Slovenci sorazmerno zastopani v konzulti. Uradni ukazi generalnega komisarja Akademski klub ,.Jadran" priredi v soboto 5. februarja 1953 ob 21. uri Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal sledeče odloke, ki bodo stopili v veljavo z dnem objave v prihodnji številki Uradnega vestnika — razen izrecno omenjenih primerov. V istem vestniku bo objavljeno tudi celotno besedilo italijanskih zakonskih ukrepov, na katere se ti odloki nanašajo. Odlok št. 45. s katerim se raztegneta na Tržaško ozemlje z učinkom od 18.6.1954 odnosno od 4.1.1955 ministerialna odloka z dne 15.4.54 (objavljen v Uradnem listu št. 125 z dne 3.6.54) in z dne 17.11.54 objavljen v Uradnem listu — št. 291 z dne 20-12.54), s čimer se določa letni kontingent fer-rokroma, za katerega se plača carina v izmeri 5 odst. od vrednosti. Odlok št. 46, s kterim se razveljavi člen VI ukaza ZVU št 180 z dne 28 5.1948 in raztegnejo na Tržaško ozemlje členi 4-6 zakonodajnega odloka začasnega poglavarja države z dne 6.12.47 št. 1501, ki je bil s popravki ratificiran z zakonom št. 329 z dne 9.5.1950, ki zadevajo postopek Rlepe re* kurzov v zadevah revizije cen pri pogodbah o oddaji javnih del. Ti rekurzi se po novih predpisih ne bodo več predlagali komisiji, ki .1° jo imenovala ZVU. pri oddelku za javna dela, ampak komisiji, ki je bila ustanovljena z zgorai o-menjenimi zakonskimi predpisi pri ministrstvu za javna dela. . Odlok št. 47, s katerim se raztegneta na Tržaško o-zemlje zakona it. 590 z dne 4-7.50 in št. 1050 z dne 29.10.54, ki vsebujeta predpise o italijanski imovini, pravicah in imovinskih interesih v tujini, ki so bili izgubljeni ali ki imajo iti v izgubo zaradi izvedbe mirovne pogodbe, nadalje predpise za izplačilo odškodnine prizadetim italijanskim fizičnim in pravnim o-sebam. Odlok it. 48. s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje odlok predsednika republike št. 495 z dne 11.7.53, ki vsebuje dodatne davčne predpise za predelovanje oljnih semen in semenskih olj. Odlok št. 40. s katerim se raztegne n«* Tržaško ozemlje zakon št. 561 z dne 31.7.54, ki vsebuje predpise za zaščito pristnosti vina in kisa in odreja kazni proti kršilcem veljavnih predpisov glede proizvodnje in trgovine s temi izdelki. Odlok št. 50, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje z učinkom od 5. januarja t l. ministrski odlok z dne 21.12.54. objavljen v Uradnem listu st. 2 z dne 4.1.55. ki določa uradno ceno kave. čaja, čaja «Ma-te» in dišav zaradi odmere davka na poslovni promet po carinskih uradih- lireilnuslni ples v mali Rossettijevi dvorani. Vabljena vsa slovenska javnost 1 Poskus samomoia V nedeljo zvečer so zaradi zastrupitve z 18 tabletami «Cibalgine» pridržali na zdravniškem oddelku v bolnišnici 35-letno Marijo Pagliarullo por. Tritta iz Ul. Madonnina, katera je po izjavah njenega moža hotela prostovoljno v smrt. Zdravniki so si zaradi njenega resnega stanja pridržali prognozo. V nedeljo so svečano otvo-rili nov zdravstveni center INAM v Ul. Farneto ob prisotnosti ministra za delo in socialno skrbstvo Vigorellija ir. predsednika osrednje ustanove INAM prof. Petrillija ter številnih osebnosti tržaškega upravnega političnega in gospodarskega življenja. Gostje so si po otvoritveni ceremoniji ogledali veliko naj-moderneje urejeno poslopje novega zdravstvenega centra in se nato zbrali v sejni dvorani, kjer je navzoče pozdravil v imenu osebja INAM tržaški podpredsednik ustanove dr. Giuricin, ki je na kratko obrazložil poslovanje centra. Nato sta imela krajše govore še tržaški župan in italijanski predsednik INAM prof. Petril-li. Zadnji je spregovoril minister Vigorelli, ki je dejal, da bo verjetno vladni načrt zidanja ljudskih stanovanjskih his «INA-case» raztegnjen tudi na Trst. Minister se je dalj časa ustavil na svojem načrtu »polne zaposlitve« in poudaril, da gre za enkrat samo za poskus, ki naj omogoči najti načine, kako olajšati sedanji res-n. gospodarski položaj. Novi center INAM, ki je deloval že nekaj časa, čeprav je bil svečano otvorjen šele predvčeraj, predstavlja eno izmed največjih in najbolje o-premljenih zdravstvenih ustanov v Italiji in morda tudi v Evropi. V. ogromni zgradbi v obliki črke «L» so nameščeni vsi potrebni oddelki skupno z upravnimi prostori, kuhinjami, pralnicami in drugimi pomožnimi obrati. Stavka obsega skupno 42 tisoč kubičnih metrov in ima 290 prostorov. Gradnjo so pričeli v maju 1951 in končali v decembru 1953, nakar so montirali notranjo opremo. Sedaj so dokončno opremljeni skoraj vsi oddelki, ki tudi redno poslujejo, razen kirurškega oddelka, oddelka za pljučne bolezni in analitičnega kabineta. Trenutno opravijo v centru okrog 3000 pregledov dnevno, medtem ko znaša skupna projektirana kapaciteta okrog 6.000 pregledov. Minister Vigorelli pa ni obiskal Trst izključno za otvoritev novega centra INAM, temveč je v nedeljo dopoldne prisostvoval tudi svečanosti ob petem letu poslovanja višje šole za socialno skrbstvo, obiskal lokalni sedež ECA in preusmerjevalni tečaj pri Sv. Soboti. V nedeljo je imel tudi sestanek s predstavniki PSVG v Miljah, kjer je razpravljal predvsem o izvrševanju njegovega načrta za »polno zaposlitev«. v katerega je vključena tudi miljska občina. Tu je obrazložil tudi svoje stališče, da morajo biti kriteriji izvajanja načrta za vse občine enaki in da zaradi tega ni mogoče upoštevati pritošb in zahtev miljskih delavcev Zvečer je imel še sestanek s predstavniki vladnih strank, kateremu je prisostvoval tudi vladni komisar Palamara in kjer so razpravljali o številnih vprašanjih. ki so pod kompetenco ministrstva za delo. Tako so govorili o gradnji «INA-hiš», poslovanju preusmerjevalnih tečajev in položaju ezulov, katere bodo v marcu vpisali v seznam stalnega prebivalstva Trsta. Včeraj pa je minister sprejel na sedežu PSVG več predstavnikov delavcev in sindikatov. » Predstavniki Delavske zveze so obrazložili ministru vprašanja prometa v tržaškem pristanišču, pomorskih prog, lad-jedelniške industrije, podjetij IRI, ljudskih hiš in proste cone. Nadalje so ga opozorili na naraščajočo krizo v industriji in brezposelnost ter ga prosili, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da se začne čimprej izvajati načrt obljubljene državne pomoči Trstu. Razen tega naj se prekličejo vsi napovedani odpusti. Z ministrom so tudi govorili o «polni zaposlitvi« v Miljah in ponovno zahtevali, naj dajo delavcem delovnih centrov enako plačo kot delavcem SELAD in pre-t kvalifikacijih tečajev. predpisom natečaja. Prošnje je treba poslati uradu za vlaganje aktov soba št. 32 občinske nalače ao 14. marca 1955 dopoldne. Prizadete si lahko ogledajo razpis natečaja ter dobe vse potrebne informacije pri odseku XI za šolstvo, soba 100 v II. nadstropju občinske palače. Trije usodni padci Za večjo avtonomijo podružnice INAM v Trstu Ob priliki obiska predsednika ustanove INAM Petrillija iz Rima se je sestal pokrajinski odbor INAM. Na sestanku se je elan tega odbora Radich, ki predstavlja v njem Delavsko zvezo pritožil, da osrednje ravnateljstvo zavoda v Rimu ne upošteva zahtev in priporočil pokrajinskega odbora in da so zato odborniki že hoteli podati ostavko. Zahteval je, naj v Rimu spoštujejo avtonomni položaj tržaške podružnice INAM (to je bivše Bolniške blagajne) zlasti, ker vsa javnost zahteva avtonomijo tudi na drugih področjih. Ma'o upanja za juto nekoliko več za Kozmanna Včeraj dopoldne sta se oglasili pri ministru Vigorelliju tudi delegaciji delavk Tržaške konopljarne in delavcev Koz-mann. Ministru so obširno in izčrpno pojasnili kakšen je položaj v teh dveh tovarnah. Glede Tržaške konopljarne je minister dejal, da bo zelo težko dobaviti zahtevano juto. ker ne odloča pri stvari samb država/ marveč tudi zasebniki. Glede pogajanja za nakup oziroma prodajo podjetja Koz-mann pa je upati, da se bodo ugodno končala ter da se bodo delavci po dolgem času zopet vrnili na delo. Razpis izpitov za otroške vrtnarice Županstvo sporoča, da so z javnim natečajem razpisani izpiti za zasedbo stalnih vrtnaric občinskih otroških vrtcev. Izpitnega natečaja se lahko udeležijo vse učiteljice, ki imajo diplomo za poučevanje na otroških vrtcih in katerih kvalifikacije ustrezajo IZ SODNIH DVORAN Družina Calligaris obsojena zaradi prevare pri športni stavi Tožil jo je šofer Vecchiet, trdeč, da ga je skušala preparati v ive /i z dobitkom 24 000.000 lir, ki jih je zadela na „Toloca!cio Sodišče se je končno izreklo, vsaj zaenkrat, v sporu med tremi člani družine Calligaris iz Ul. Pascoli in šoferjem avtotaksija Vecchietom. Vecchiet je namreč, vsaj tako je trdil, tedensko igral na nogometno stavo z Anno Quar-gnali vd. Calligaris. 27. decembra 1953. leta pa se je v mestu razširila vest, da je neki neznanec zadel 13 točk. Izvedelo se je tudi. da je Calliga-risova zadela v igri z Vecchietom dve dvanajstici in res je ženska to dejstvo javno potrdila m hotela Vecchietu izročiti polovice dobljene vsote,, ki je bila nekaj nad pol milijona lir. Nnekaj dni kasneje pa se je raznesla vest, da je lastnik stavnega listka s 13 točkami sin Calligarisove, En-rico. Tedaj pa je Vecchiet Anno, njenega sina ter njeno hčer Jolando prijavil zaradi pokus-ne prevare. Mož je bil namreč prepričan, da je stara Calliga-risova zadela trinajst točk na stavnemu listku, ki ga je igrala z njim, a da je hotela njega prevarati s tem. da je listek izročila sinu. Dobitek so seveda sodno zaplenili in naložili v banko. Proces je trajel nad sedem mesecev in to zaradi čestih odložitev bodisi zaradi zasliševanja vedno novih pri<* bodisi iz drugih razlogov. Včeraj pa se je končno zaključil z govorom tožilca, ki je zahteval, da se vse tri Calligarisove spozna za krive obtožbe poskusne prevare, z govorom odvetnika zasebne stranke in obeh zagovornikov obtožencev. Sodnik je v prvih popoldanskih urah izrekel razsodbo, po kateri je spoznal vse tri za krive in obsodil vsakega na 6 mesecev zapora ter na 6000 lir globe. Obsojeni bodo morali nadalje plačati odvetniku zasebne stranke 300.000 hr. medtem ko bo o nadaljnji usodi približno 24.000.000 zaplenjenih lir odločil civilni ,odsek sodišča, na katerega se’ bodo morale tožeče se osebe obrniti. Sodnij ~ Lo Cuoco, zapisn. -Virani, odv. zas. stranke - Poi-lucci, obramba - odv. Jona in Morgera. Policijski agent se je ustrelil v roko Sredi veselega razpoloženja v dvorani točilnice pivovarne Dreher se je včeraj kmalu po 22. uri nepričakovano razlegel strel. Kmalu zatem ee je na vratih stranišča prikazal 24-letni agent javne varnosti Al-do Fabretto doma iz Porto-gruara. Slednji, bled v obraz, si je tiščal na roko krvav robec in je stoje čakal na rešilni avto Rdečega križa. V bolnišnici so mu ugotovili rano z verjetnim zlomom kosti. Vse kaže, da je agent, ki je prej sedel pri mizi s svojimi rojaki odšel na stranišče, kjer mu je iz samokresa, ki ga je imel verjetno z odprto varnostno zaklopko za pasom, po nesreči ušel strel- S prognozo okrevanja v nekaj dneh so včeraj zjutraj sprejeli na I. kirurškem oddelku 24-letno Anomarijo Le-gišo iz Ul. del Rivo, ki je izjavila, da je padla po stopnicah, ki iz Ul.. Molin a Vento vodijo na Drevored Sonnino. Na istem oddelku so pridržali tudi 68-letno Elviro Jelen iz Ul. Pascoli, kateri so ugotovili poleg omotičnega stanja tudi bruhanje in tudi veliko podplutbo. Zenska, ki bo po mnenju zdravnikov okrevala v 2 ali 3 dneh, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, je povedala, da je 29. preteklega meseca zaradi nenadne omedlevice padla na tla v svojem stanovanju. Popoldne pa so morali nuditi vso potrebno pomoč 57-letni Erminij Virknel vd. Quintavalle iz Industrijske ulice i, ^i je v občinskem desinfekcijskem zavodu med hojo po stopnicah, ki vodijo v pralnico, nerodno padla. Kljub temu. da so ji zdravniki ugotovili izpah ali celo tudi zlom leve noge so jo s pnporočilom 10 do 30-dnevne-ga počitka odslovili. Avto podrl otroka V trenutku ko je 41-letna Nerina Gregori iz Androne S. Fortunato privozila s svojim «Fiatom 500 mimo hiše št. 235 na Gornji Greti se je v njeno vozilo zaletel 7-letni Clau-dio Di Candia iz Ul. Bono-mea, ki je tedaj hotel steči čez cesto m ni opazil avta zaradi ograje iz desk, ki ob-dajojo neki gradbeni prostor. Gregorijeva je otroku takoj priskočila na pomoč in ga odpeljala v bolnišnico, kjer so ga zaradi udarca na čelu in nogah pridržali s prognozo okrevanja v 4 ali 7 dneh na ortopedskem oddelku. cJllQ 7A TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo danes 1. februarja 1955 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU Jean De Hartogovo komedijo Sopotnika« Opozarjamo na to predstavo, ki je doživela tudi v Ljubljani velik uspeh. Tisti, ki si je niso mogli ogledati v Trstu, se lahko poslužijo ugodnih tramvajskih in avtobusnih zvez. KNJIŽNIČARJI in DRUŠTVENI GOSPODARJI 1 Oskrbite svojim članom prijetne zimske veeere s tem, da jim nudite PRIMORSKI DNEVNIK. Najbolje bo. da se nanj kar naročite. Zadostuje, da telefonirate na stev. 37338. OBVESTILO KMEČKE ZVFZE Obveščamo, da bo v četrtek Lv mL ■ url v običajnih prostorih v Križu sestanek Kmečke zveze. on včeral do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Nezgoda na parniku Med popravljanjem cevi, pri čemer je stal na 5 metrov visoki lestvi, je 53-letni Costan-zo Tommaso iz Ul. Maiolica, ki je zaposlen na parniku »Vivaldi« last Tržaškega Lloy-da, nesrečno padel na tla in se hudo udarit po kolkih. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 40 ali najkasneje v 60 dneh. SOŽALJE Ob smrti A«*4ista Praprotnika izraža pokojnikov bivši učenec Lojze Rožanc z družino globoko sožalje žalujočim ostalim. Dne 30. in 31. Januarja se je v trstu rodilo 13 otrck, eden mrtvorojen, porok je bilo 7. j-mrlo je 18 oseb POROČILI SO SE: uradnik Sergio Zamberlin in gospodinja Berenice Goitan, mehanik Donato Pilat in uradnica Silvana Orel, strojni častnik Agar Micheli in uradnica Elena Simič, pleskar Ferdin-ando Camijif-to In gc-spodinja Natalina Car-t-era, trgovec Vladimir Sajn in gospodinja Maria Actarita, na-rist Giorgio Savio in uradnica Melan-it Godina, glasbenik Ferruccio Vignatelli in gospodinja Edda IHy, UMRLI SO: 77-le-tna Glusep- pina Cian vd. Sulli. 48-letm Kt-tore Zalateo, 64-ietni Lodovico Skerbišeii, Francesco Flora star 5 dni, 84-letna Clorinda Monta-gnarj vd. Cassoni, 60-letni Lam-berto Ricci, 65-letn/i Antonio Ca-pone, 80-letna Pila Maria Zalateo vd. Fa-bbro, 89-letna Marija Kalič vd Alija-nčič, 79-letna Maria De Runis vd. Trocheri, 64-letni Josip Križmančič, 67-letpi Mansueio Marrai, 74-let-na Maria Rocco vd Srechia, 57-letna Antonija Vecchiet vd. Goič, 56-letni Adolfo Geja, 76-lelna Josipina Žigon, 77-letna Ana Skevi-n. 54-letni Francesco Chersovan, C GLED auščT] 1 SNG Danes: ob 20.30, v Skedr «Sopotnika». VERDI ... Danes: ob 20.30, 2. Predst,l Mascagni « Prijatelj frim-v za led C in B. Dirigira Ah Quadri. Četrtek: 4. predstava -«Don Juan«. TEATRO NUOVO jv Danes: ob 21. uri premiWJ r krstna predstava: »Ljubimec — mestu«. Red A. . Ude /javtu: rva Rossettl. 16.00: »Bratje brez »rise hu». R. Taylor, A Bljhl1-. Jeti Exceisior. 16.00: ((Tragična ved«, W. Bergel, 1. Step«! Fenice. 15.00: «Cut», A, yi' , F. Granger. 1 I Nazionale. 16.00: ((Cigan*- uP j, kega ^ »/vcsfj M™ Kino ob velikega voza», E. Kos5i. morju. Danes mo od morju. Danes i/1 Jutri: ((Brezkončna noč». Moderno. 16.00: «Velika jpe: G. Lollobrigida. Mladi'111 i nir po-d 16 let prepovedano. jjirQ2 Savona. 15.30: «Parada SIJ jtni Via le Pmi6a6o: « Jezdi R. Taylor. š ■ Vittorki Veneto. 16.00: «5°^ f3e’ to«, R. Montalban. .»pit Azzurro. 16.00: ((Roparji K G Ford. (ŠBja Belvedere. 16.00: «Viljemo''» ^ rabinka«. J Stevvart. ■«„ Marconi. 16.00: »Mambo*- « tu, • Mangano. . . ™ , Massimo. 15.30: «Sovražfli .'v ■»o»i bimci«. D Delorme. ((Lip' Pr0 Novo Cine. 16.00 Borgia«, M. Carol. Odeon 16.00: »Zenske “ «jSa E. Rossi, Radio. 16.00: «Hočemo slw j-B. Hope. Secolo. 16.30: «Otok na 11 J- Wayne. , Venezia. «Rdeča avtokolo11 :?<>< Chan-dler. . e Skedenj. Danes ob 20"’ I ni predstava SNG. i Kino na Opčinah. 18.00: ‘rV,i p, je samo eno poletje*: Jacobsson, Folke Id. epofTt, dini izpod 16 let pre! TOREK, 1. februarja fo«, Tsti e I It S I • I* ■ 11.30 Lahki orkestri; 12- Obljube in stya 13.00 Glasba po željan. da vanje: Kulturni obzornik; 14.J*> pjrfr m slovanski motivi; 17.30 ^ Po glasba: 18.00 Čajkovski/ mi j a št. 2; 18.40 Operp* 19.00 Sola in vzgoja: N*- i dina izven šole; 19.15 ; 20.00 Šport; 2 1 glasba; smrtne melo-dije: 20.30 oder: Andrea Siesto: «■ prijjf oiporečna samka»: 22.00 rQ s ljerie lahke melodije; 2fJ j^TOos ceri pianistke Sonje Kif^ lav( dor; 22.56 Večerni ples. t it m r *. 11.45 Komorna Glas s kitaro a: ,'fcei ma glasb\ 19.30 J/si*,:'1 suite «Ar!esienn«»; 20.30 21.05 Beethovnov večer. Jhl K O I* K it f 254.6 m ali 1178 k.^ (Sr,, Slovenska poročila: »-n. 13.30, 14.30, 19.30 in 23.31 I,,' Hrvaška poročila: vsak s 20.00 |Pwj .-■ Italijanska poročila: 6' i,Vi 17.00, 19.00 in 23.00. H Slovenski pregled *'s„orit*T0hi (lan (razen nedelje ln e Iim kal oh 6.50. ... Italijanski pregled tiskjj/fci dan (razen nedelje m 1 ka) ob 6.15 »od ■':* 7 6.40 Jutranja glasba! j/'te/ ledar - vremenska napfv <|i ^ c Jutranja glasbi: 7.30 teo ... Vil •j u ii »ir k j d g ida ud. /.ju . gospodinje: 11.30 JJJo ctrlni oder: 12.00 srni; 12.50 Po željah: . . - melodije do melodiiCr^tUtedj Poje moški oktet in rifh, Beograda; 15.00 Kultu«. ' 15.15 Jugoslovanski aOsS^f /-o,/ solisti: 16 15 Za vsakf»’; »I kaj: 17.10 Zabavna 'tel Glasbeni kalejdoskop- iiOoj Spert: 19.15 15 mioU*|ji!7teB. 13.13 ID TlIllT”- valčkov; 20.30 L. van p ((Fideiio«. izvaiaio čia*1* politanske opere. It - e i.t) V »CM t ■> 1 jk»j 1 254.6 m ali 1178 KC(1'Pte’j, Poročila oh 5 00. 6 00. ?" j Jel ■ \ 0 i n _ 15.00 1760. 19 00 in 22 00|Foj«; 11.00 Radijski ko,l*0 v*;w. ‘irv m ;»ni Pio-’ r\ v " išj t 11 | cumi in-Ju r>ik; 20.10 Solistična P1* Radijska igra - 00 cSkoro neverjeten ^^ J 21.00 Od operete A:/> ritmov. ocrgovornt — "TnV f/ STANISLAV H 7-jT Af -Tiska TiskaisM zavod * Pri uprav’ ir V- PRIMORSKEGA ,.v/> 1' K ... £ Ul. sv. Frančiška Tel. 37-338 jOl % lahko naroč.U^g|(g JUGOSLOVAČ 0* . o n t s \ k-1' "le Slove c ti* NSij‘ r e v l |<| JŽl V H poi" J 1 ‘ dre?W 11« te i>,!) 11 SM/ REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE O e#]1*, dsta"1 ritih Posvetna društva moraj o postati lositelji borbe za narodne pravice! AfiOnovno ugotovljeno zavlačevanje zakonske ureditve slovenskega šolstva in izpol-m>ltve drugih zagotovil na podlagi posebnega statuta londonskega sporazuma vanje Slovensko-hrvatske prosvetne zveze v ,,Slovensko prosvetno zvezo" m- ie bil ™tm obrni 1 ,Roma 8. re stf>. na občnr*' ,"oma 8- redni irvatske r Slovensko-h riSotnosti jS,Vetne zveze- v društe g?tov 17 Pr0‘ ppji0 Prosvetn-K r 5 kultur-vt' _ zbor * .planov, je obč- s‘ev ter 5 kultur-, ustanov, je obe-.^dsednjL »tvoril dosedanji n». 'udal, , Prof. dr Andrej delegate in 5 J1 Bavcev *° prosvet-»1,v»<* o l rT Preeital po-'i{lfele ‘2 lJuhli Ljudske pro- ilVl črnina Jane' po poča' '»olknm i z enominut-;en*ljict : m lani umrle uči* ‘ SlavkrtiV"e- Prosve‘"e *• n,,,.... osvojem ,C“Kene®Ud!1 ® Pahorjeve, je e*1 drugih nag°voru dejal ‘^ pnceu °**~ tržaških r ^ Praui„ r uživanje člove-J«** rirn,!" zlasti zoper je-‘,e *ic fjav <* Slovencev. To .enoj , la Politična jPošel si' takem stanju poVje'*i,57i3e, uezadovolji-.rit*' Jte'leni “kulturnem in ■. ^Ofen**. podrocju. *ve°o'tflJvatsk° pro" ’■ id ^ 30 v novem ini '»""“i se naine nal°Pe-JftbHlo n, mora 2at°- 'la „riaBa.. (la se s dn»>,- Pbljublieni pro- ji : 0«i ^b“bljeni . 3U L r°dijo «! 2ares zgradijo •JlSkn v Zenskim orga-^dm *SlnJt ubo. Pod ^UltUrT°VeUskr rne ■■••'te gospodar-P°tean,,y.eze^ se bo mo-,v> )a,l)e vseh .za . natančno 1 o in.. določb sporne-in Poseb-n« “ e«„i. Prosvetni in ^ ke9a ndn.Praunostt slo- ■„ 0 spord dol°ef> e*' S? *turnu i’1 ■ Sr,! en„i.° P^s ' S'9'1 Preh 0praun< ^K,Lsmaraf,‘t;“ *er pri' •C** širše sloje as*§& delu. 4fe°' po ^ Se Polagoma u Otn. hhpn ln°vejših i*t' ______ do- sklepamo, da - Pot' * tn Jugoslavija no* Medsebojnega u- .ivdarjij’ sodelovanja na !e,)aPia i Področju in iz-0k kulturnih odno-Sio|jeT)^a državama. Tr -spremljajo ta- 'U4i-"Uki s? razvijejo i, , J Hg os lo ua n i ^rstu čfehjanskimi tri dr,n.- ^bivnl v+nrsm r ,, daosi '^Pn^L^Jualstuom 1 e str- tort ln Plodnejši V j “"o koristni .oofci u , rfcev^p^n-»top! fe‘f ?> etnih de-rt Benedetič K k.12razil željo u ^»i «?i0'°2aiu 1 se sedaj v f*0svethb >n nnS°,v«oali kul- 05 ^1 je,n Podrn^ vanie na R^ede n Sorišk?^?U med trža' Slovenci. r ® tOnl, J-nost itpov^ "»»dravili in s teiv,** toploga 2astopnika 8 iaVcev tr2aških 1 priprav- po »sestra , Prosvetnih itSli.ff«*"®* Stari""'"'11'1 Slo-5P|l% 1?Cl ?vvinBZnanec tov- "»Sovoru je tu- - Jt' (P" 'tii,, ,#t*n StfjgSSSh; l^n^C1 d°dtto»ou izacijo ko srno tudi Icot .... w • -^a t> sklo “^atičruh V katerih ^lJO, D oa- suojo m o 5^nj|,We^0. 0Pu^a samostojno p'o>ost. 7.n“ h? - poli- : e*ne l obctit zbor ’ S| ,Cl s °«oli pome»ia. Nanj i'ojf5fo. ^“sebn*amejski Slo-ste ^ Pozornostjo i r1 Jo ?k n„, ju°io borbo Kater*.0 n.° zaščitni L Je,imo. da ® tUPČ na deli ub(0ste ’’5l,ru v " »oL^ini. !,e' do kU°3e, »tram r:,i. i *n Sr'1'i b? 1 tako bilo \%o i&ni* *!Sa"?*11 " tem v(s'Aor;! SiB.d,n,)0 K#io ■.>■1» 'i vi ar,,~"-ju tun Kd»rn0iegafi tov -ett>-8atl prejel"!Vodo: l»JP dr. Zwit- in vC- dV ftoftedji h. Je pred- D?;,« t>0da Su Ran *e tnjniku ,5*V‘ taj^ftu-Zarku, k' s?K l-fn sebiŠ>° P°ro^ilo. celoti 3 r,ob)avljamo -. -■: LVi • >.W KAJ JE SOCIALIZEM IN KAKO SE GRADI To je naš tretji članek aktualnih problemih socializma v dogovorjeni diskusiji z «Dclom». Preden začnemo, jjsj z- Nadaljevanje diskusije z«Delom» Pogled v Gregorčičevo dvorano med občnim zborom. Predsednik SPZ tov. dr. Andrej Budal otvarja zasedanje moramo opozoriti, da nam je takrat uredništvo «Dela» samo predlagale, da postavimo vprašanje, o katerem naj bi se diskutiralo najprej, in da so oni sprejeli diskusijo pod pogojem, da bo lojalna in konstruktivna te' naj bi se ogibala tona in uargumen. tov», ki nimam namena razčistiti vprašanj, o katerih se vodi diskusija, ampak le blatiti sobesednika in ko'ično preprečiti, da bi diskusija bila dejansko načelna. Sprejeli smo prvi in drugi pogoj. Priznamo, da v svojih dveh odgovorih «Delo» ut formalno uvorabljalo žililnega tona, zdi se nam pa, da ni bilo povsem lojalno, kar se tiče argumentacije. Kot je bilo dogovorjeno, smo kot prvi argument izbrali vprašanje gradnje socializma kot vprašanje odnosov med sr etatistično državo in izgradnjo socialistične družbe. Ugotovili pa smo, da je «Delo» v svojih odgovorih skušalo obakrat prenesti diskusijo na druge argumente, o katerih smo prav tako pripravljeni diskutirati, toda ne kot izogi banje problemom, ki smo jih predložili «Delu»; in to tembolj, ker smatramo, da so ti problemi — in mislimo, da se mora s tem strinjati vsak marksist, komunist in socia- temeljne važnosti v TAJNIŠKO POROČILO TOV. BORISA RACETA 1U ILAD1 [NI J T Sl El t NI) IDI! [] 1 ČIM iVEl V ] PC !G( )J EV da se bo mogla prosvetno, družabno in športno izživljati Mladina se vse bolj uveljavlja kot samostojni činitelj v javnem in prosvetnem življenju Zadovoljivo reševanje vprašanja prostorov - Delna sprememba organizacijske strukture y\s z5. njir^1' _SY0ia poro- b<>SCpodali n»- ■S; 5°lst ‘Vo za: ljudsko Primož Sed- ^VV»bja>rTak ^tmebani bamo Pa je podal V iz-poročila NiMusL Sled,la zel° ‘«&ii le -”1" py*Sii. s"dl" VriU4n“' prtpt k ik del naP°tkov L tnv 'lisk f- bodožeRa od* luu,.Jtišj. ,SIJ1 so sodelo-'i ur. Ferluga, dr e ^NNčiln Podal tzčrp-/si^f ^?i Ra kki delovanju 'V I L »e wklada), Pertot g St..uA Iot- Sn*l' (PQbTlj Z.°P !nuo °.J,yan cmj Nekateri novi činitelji, ki so nastopili v zadnjem času pri nas, nalagajo naši zvezi in našim članom odgovorne naloge. S sklepi, ki jih bomo morali sprejeti na osnovi podrobne analize teh činiteljev, bo tudi letošnji občni zbor SHPZ postal važen mejnik predvsem v ljudskoprosvet-nem delovanju na Tržaškem. Najvažnejši činitelji so 'naslednji; 1. razširjene naloge prosvetnih društev v zvezi z novd o-rientacijo naprednega gibanja pri nas. 2. mladina se pojavlja kot samostojni činitelj v javnem, posebno v prosvetnem življenju. 3. skoro rešena vprašanja prostorov za prosvetno delovanje. 4. spremenjene razmere po podpisu londonskega sporazuma. Naša društva gojijo v glavnem, z majhnimi izjemami, u-staljene oblike in zvrsti ljud-skoprosvetnega delovanja: petje, dramatiko, tamburaštvo, knjižničarstvo, predavanja. E-dina nova oblika, ki se je deloma uveljavila po zadnji vojni. so folklorni plesi, ki _ jih pri nas gojita danes 2 društvi. Naravno je, da so vse te vrste dela samo po sebi pozitivne, saj je prav to osnovna naloga prosvetnih društev. Vse to bi zadostovalo, če bi ob liudsko-prosvetnih organizacijah imeli učinkovito napredno politiko gibanje, z edinim ciljem obrambo slovenskih narodnih interesov. To nalogo je do danes v veliki meri opravljala Osvobodilna fronta. Znano nam je, da je članstvo te politične organizacije sklenilo združiti se v borbeno enotnost s tistimi delovnimi ljudmi Trsta in Italije, ki so pripravljeni boriti se za izboljšanje položaja delovnih judi, za pravičnejše odnose med ljudmi, za demokracijo. Vsa ta bogba nujno vsebuje ne samo borbo za osnovne pravice Slovencev, temveč tudi največje jamstvo, da si Slovenci te pravice dejansko tudi pridobe. Posledica tega sklepa je seveda razid OF. Snujoče se socialistično gibanje ne bo moglo niti v čisto slovenskih krajih enostavno nadaljevati dela OF, ker v tern primeru ne bi bilo nič novega in bi bili vsi omenjeni ukrepi nepotrebni. Osnovne stvari s katerimi se bo to gibanje vsakodnevno ukvarjalo, bodo v prvi vrsti problemi delovnih ljudi. Skrb za reševanje vsakdanjih narodnih problemov Slovencev bodo pri nas po našem mnenju porala prevzeti prosvetna društva. In to bi bile nove naloge naših društev. Razen tega, da bodo naša društva zbirala ljudi samo ob izrazito Ijudsko-pro-svetnih prireditvah: na koncertu, ob nastopu dramske družine, na lutkovni predstavi, na predavanjih in ob knjižnih razstavah, nastopu pevskih skupin izletih, bo njihova naloga zbirati Slovence vasi in okraja, ko bo treba zavzeti stališče do perečih problemov, ki se tičejo Slovencev, glede šole, slovenskega jezika, slovenskih napisov, podpore slovenskim prosvetnim ustanovam itd. Prosvetna društva bodo morala postati središča, kamor se bodo stekale pritožbe glede krivic Slovencem in odkoder bodo izhajale pobude za korake in borbo, ki jo naj prebivalci okraja ali vasi prevzamejo za Popravo krivic in za izboljšanje položaja Slovencev in slovenskega jezika. Drugi, zelo razveseljiv činitelj so množeči se znaki, da se pomanjkanje prostorov. Ce bo rima teh dveh refrenov danes drugačna, nas upravičeno lahko navdaja z optimizmom glede nadaijnje rasti prosvetnega življenja. Danes lahko ugotavljamo, na vzgoja (telovadba, organizacija tekem), plesne vaje in plesne prireditve (s tem v zvezi naj se organizira prevajanje popevk v slovenščino), organiziranje izletov. 3. Ureditev in Izkoriščanje da Društvo slovenskih sred- i društvenih prostorov. Ne za- nješolcev ni društvo na papir- j dostujejo sami prostori, nekaj iu, temveč da resno in samo- i stolov in miz v njih. Prostori stojno dela, prireja literarne j naj bodo prijetni, da se elani J - .- »f n 11 h n A/mtl 1A lz /1 z\ m O večere, goji dramatiko in se pripravlja na druge resne nastope. Nekateri pevski zbori sc se v zadnjih letih pomnožili z mladimi pevci, tako v Nabrežini, v Barkovljah, Bazovici, v Dolini. Imamo 2 mladinska tamkuraska -zbora, mladi plesalci iz Boršta in Ricmanj žrtvujejo čas in gmotna sredstva, zato da njihova folklorna skupina deluje Uspešno vzgojno delo Glasbene sole, ki jo vodi Glasbena Matica, nam jamči, da bomo kmalu lahko računali na strokovne moči iz mladinskih vrst. Težko vprašanje prostorov, ki je nastalo po 1948. letu, se zadovoljivo rešuje. V Skednju in Križu sta bili dvorani popolnoma obnovljeni , zgrajen oder, prav tako so bili obnovljeni društveni prostori. Prosvetno društvo I. Cankar je dobilo obnovljene društvene prostore in dvoranico z odrom, pri Sv. Ivanu se gradi moderna dvorana z odrom in društvenimi prostori, obnavlja se tudi dvoranica v Borštu. V Barkovljah so tudi prišli do zemljišča z zgradbo, ki bo kmalu služila potrebam tamkajšnjega prosvetnega življenja. Sedež je dobilo tudi društvo na Proseku-Kontovelu. Ko se izvedejo obveznosti, ki jih je Italija prevzela glede prostorov v Ul. Petronio, Rojanu in pri Sv. Ivanu, bo treba se rediti vprašanje prostorov na Opčinah in v Bregu, da bodo na Tržaškem Pujne potrebe krite. Na predlog odbornikov Vrabca in Pahorja, ki jima je odbor naložil nalogo, naj proučita mladinsko vprašanje, ljudsko-prosvetno delovanje na splošno in dasta tudi svoje predloge, je odbor večino predlogov sprejel in dodal nekaj svojih: 1. za osnovno-šolsko mladino je treba razvijati lutkarstvo, ker sedanje stanje, kljub požrtvovalnemu delu M. Mar-šiča ni zadovoljivo v prvi vrsti glede števila predstav, kar izvira iz premajhnega števila lutkarjev. To nalogo bo morala rešiti ljudska-prosveta. 2. Ne smemo biti preveč zahtevni pri mladini in zato ne omejujmo delovanja društev, temveč bodimo širši in se zahtevam in željam mladih ljudi približajmo. Zato naj se v prvi vrsti na podeželju vključijo v delo prosvetnih društev teles- 5- strani) mladina pri nas prebuja. N naših občnih zborih zadnjih le. sta se obvezno ponavljala dva refrena: odsotnost mladine in v njih počutijo kot doma, pa tudi po tem je treba stremeti, da bodo poleg knjig tudi razne igre, ki mladimo privlačujejo (šah, namizni tenis in sl.). Prostori naj bodo snažni in dobro vzdrževani, toda ne sme pretirana skrb, da se kaj ne bi umazalo ali razbilo, biti vzrok da mladini prepovemo vsako razvedrilo v prostorih. Ko o vsem tem govorimo, se nam zastavlja vprašanje, ali so naša prosvetna društva v stanu prevzeti nove naloge glede vsakodnevne borbe za slovenske pravice, da pomagajo mladini k uveljavljanju in da izkoriščajo prostore, ki so jih dobila ali so na tem, da jih dobe. Razen redkih izjem ne bi mogli dati preveč zadovoljivega odgovora. Najpogostejši vzroki mrtvila v mnogih naših vaseh je pomanjkanje ljudi, tudi samo enega človeka. Človeka, ki uči, ki zbira in združuje, ki navdušuje in organizira, takega prosvetarja, kot je bil prezgodaj umrli Viktor Čermelj na Proseku-Kontovelu. Izredno zapletena je situacija v mestu, kjer nam ni še uspelo najti primerne oblike prosvetnega delovanja, ki bi vpričo tolikih možnosti razvedrila in zaposlitve ljudi ob prostem času, bile privlačne. Nekateri trdijo, da se v samem mestu klasična oblika prosvetarjenja ne bo več uveljavila. Glede panog delovanja naših društev smo lahko predvsem zadovoljni s pevskimi zbori. V celoti imamo danes 7 delujočih zborov. V dramatiki je slabše, ker je zanimanje za to zvrst večje v tistih krajih, kjer ni dvoran, v krajih z dvoranami pa tega zanimanja ni. V knjižničarstvu so uspešne knjižne razstave. V okviru možnosti in zanimanja se u-spešno razvija gojenje folklornih plesov. cati k življenju zanimanje za prosvetna in kulturna vprašanja. Dosedanji odbor zveze, se je tega dela že lotil, toda izvrševati ga bo moral novi odbor, z vztrajnostjo, toda umirjenostjo in s solidno organizacijo. Naloge, ki si jih bo postavil, bodo morale biti realne in izvršljive. Se neka stvar je, ki bo tesneje priklepala člane k društvu in člane same med seboj, to je članarina. Mimo. tega, da v materialnem oziru članarina le nekaj pomeni ob takem pomanjkanju sredstev, ker so društva navezana samo na dohodke iz prireditev, ima plačevanje članarine veliko moralno težo, ker postaja odnos med člani in društvom drugačen. Društvo postaja še bolj last članov. Iz istega ozira mora tudi naša Zveza na nova pota in bo zahtevala plačevanje članarine od svojih članov. Prosvetnega in javnega življenja naj se udeležuje čim večje število Slovencev vasi in mesta, zato naj bi društva stremela k povečanju števila članov vseh stopenj, aktivnih, rednih in podpornih. Pred dvema letoma smo v težnji, da približamo društva k Zvezi, spremenili našo organizacijsko strukturo, s tem da smo močno razširili glavni odbor in dali možnost, da delegira vsak član svojega, štu- Tajnik SPZ tov. BORIS RACE — ŽARKO dirajoča mladina in šolniki pa svoje zastopnike v odbor. Poleg tega predvidevajo veljavna pravila še Izvršni odbor, praksa je narekovala se delovni odbor. Izkušnje teh dveh let so pokazale, da je zelo koristen široki glavni odbor, ker so se razna prosvetna, kulturna in solska vprašanja obravnavala v širokem krogu in ne v maloštevilnem odboru, da pa se tak odbor ne more po- (Nadaljevanje na 5. strani) sedanjem razdobju, ki ni razdobje le težnje k socializmu, ampak razdobje socialistične prakse in socialistične gradnje v znatnem številu dežel. V tem je torej razlog, da se tudi v tem članku vračamo na isto vprašanje, ker ne moremo sprejeti naglice, s katero se ga uredniki ((Dela« skušajo iznebiti čimp rej, ne da bi pri tem jasno določili, kar je skladnega in kar je neskladnega v naših obojestranskih stališčih glede tega vprašanja. Preidimo k argumentu. Zadnjič smo začeli z Leninovim citatom, ki ga tu ponavljamo: «Vsi oportunisti, socialni šovinisti in kavtskijanci ponavljajo, da proletariat potrebuje državo, in zatrjujejo, da je tako učil Marx. POZABLJAJO pa dostaviti, da po Marxu proletariat potrebuje samo odmirajočo državo, to je tako urejeno državo, da bo takoj začela odmirati in bo tudi morala odmreti.* Vt odgovarjate, da smo namenoma poiskali «neki Leninov citat* glede odmiranja države — s. katerim se vi popolnoma strinjate —. le da bi prišli, kakor pravite, «do cenenih’ trditev in podtikova-nja o državnem kapitalizmu, birokratizmu itd. v Sovjetski zvezi*. Te Leninove besede smo citirali, ker se v njih na znanstven, resnično marksističen način izraža vprašanje strukture in funkcije države v razdobju socialistične gradnje Nismo imeli in nimamo nobenega namena, da bi «pod tikali kar koli*, niti tistega državnega kapitalizma in birokratizma, izrazov, ki se nam zdi, da vam morajo pomeniti nekaj peklenskega, ki pa jih marksistična literatura pogosto vzporeja s pojmom upravnega ali državnega socializma, izrazov, o katerih je pogosto govoril Lenin, da bi komuniste opozoril na neizbežne protislovne elemente v or■ ganizaciji gospodarstva, v prvih letih po oktobrski revoluciji. Omenjeni Leninov citat smo navedli, da bi podčrtali, da Marx, Engels in Lenin (in Lenin je to svojo misel obsežno razvil v svojem delu ((Država in revolucija«) niso Smatrali, da je država s svojim aparatom, četudi gre za socialistično državo, «glavno orodje* izgradnje socialistične in komunistične družbe. Po marksizmu ima država kot or-ganizirana politična sila, na logo ustvariti vse pogoje, da bi delavci mogli vzpostaviti in ustvariti drugačne proiz vodne odnose namesto kapitalističnih, t. j. socialistične odnose, v katerih so delavci sami, 'ki upravljajo s protz-njo in postopno vse družbene posle, do tistih najbolj splošnih. Po Marcu, Engelsu in Leninu ni naloga socialistične države v tem, da ustvari poseben aparat za upravljanje nacionaliziranih tovarn in proizvajalnih sred stev, s katerim bi ta postala državna, namesto družbena lastnina, nit i da ustvari po seben aparat za upravljanje drugih družbenih poslov. In v tej koncepciji najde mesto tudi njihova trditev, da so komune, po primeru pariške komune, in «sovjeti», po oktobrski revoluciji v Rusiji, kot teritorialne enote združenih delavcev in kot demo- SKLEPI NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA SPZ T vsako vas in okraj prosvetno postojanko! SPZ pozdravlja ustanovitev SGKZ - Skrb za pomnožitev članov - Se več pozornosti mladini - Kulturni sklud - Za tesnejše stike in povezavo z goričkimi Slovenci svetne zveze pozdravlja ustanovitev Slovenske gospodarsko - kulturne zveze kot reprezentativne predstavnice in V letošnjem letu bo treba v j braniteljice gospodarskega in Občni zbor Slovenske pro- članov in rednim plačevanjem članarine. Občni zbor z zadovoljstvom ugotavlja, da se čedalje večje število mladine vključuje v prosvetno delo in jo poziva tem pogledu kreniti na novo j kulturnega življenja tržaških i naj vztraja in naj z mladost- pot. Kakor je zadovoljivo organizacijsko stanje lepega števila naših društev, tako so nekatera društva v tem pogledu preveč nemarna. So torej naloge, ki stoje pred nami in našimi prosvetnimi društvi težke in obsežne, ker bodo morala delujoča društva razširiti svoje naloge, o-mrtvela društva bo treba oživiti, drugod bo treba pokli- Slovencev. SPZ bo kot ustanovna članica SGKZ prispeva- nim poletom prevzema nase breme in odgovornost že da- sti organizirajo nastope svojih in omogočijo gostovanje drugih dramskih družin. Na splošno je treba omogočiti več nastopov pevskim zborom s prireditvami, gostovanji itd. Ljudska prosveta in vsa prosvetna društva bodo uredila, po možnostih tudi obnovila kratični organizmi, po katerih ti zadnji neposredno u-pravljajo družbeno proizvodnjo in družbene posle — tista končno najdena temeljna oblika za novo proletarsko državo, ki zaradi tega ni več resnična država, ampak država, ki odmira. V tem je tudi jasen smisel marksističnega izraza »proletariat organiziran kot država*. V deželi, seveda, ki je komaj izvršila socialistično revolucijo in ki je hkrati še zaostala, tak razvoj ne more biti takojšen in nujno je začetno oblikovanje aparata, ki je neposredno vezan na potrebne centralizirane funkcije države. Toda osnovni namen, kateremu mora služiti ta začetna centralizacija, je ustvariti čimprej pogoje, da se, bodisi v organizaciji proizvodnje bodisi v organizaciji družbenih služnosti, razvije tisti proces, ki vodi k samoupravljanju delavcev. Pri vsem tem, ko smo v prejšnjem članku navajali citate sovjetskih pisateljev, kot Gorkina, Denisova, Judina, Stepanjeva, ki so vodilni sovjetski teoretiki v teh vprašanj ih (in gre za dela, ki so bila objavljena po vojni, med leti 1948-50) smo le podčrtali, da se v uradni sovjetski ' teoriji poudarjajo Leninu povsem nasprotna pojmovanja. Zadošča nam zadnji citat, da tazumemo to resnico: «Komunizem predpostavlja spopolnjen aparat*. Ne gre za iztrgane citate, kakor pravi «Delo«, kajti jasno je, da imamo opravka — prav glede argumenta o državi in o državnem aparatu ■— s kategoričnimi, točnimi formulacijami, ki ne puščajo nobene ga dvoma na kaj se nanašajo. Toda končno ne gre samo za literaturo in knjige, gre predvsem za prakso. Kdo vendar ne ve, da je za časa Stalina prišlo do upravljanja ■ celotne družbene proizvodnje od strani specializiranega državnega aparata? Vsi načrti, izdelani do podrobnosti, proizvodnje, investicij, finančnih proračunov, so določeni od centra, medtem ko imajo gospodarska podjetja samo operativno vlo go; od delavcev pa. ki delajo v podjetjih, se zahteva samo, da delajo za izvrševanje ope rativnih načrtov tovarniškega vodstva. Isto se dogaja na sektorju teritorialne uprave Republike, oblasti, okrožja in lokalni sovjeti nimajo samostojni h proračunov, vsi proračunski dohodki so osredotočeni v centralnem proračunu, iz katerega se črpajo kot dotacije, proračuni za nižje upravne organe. In ne samo to: proračuni (na pred- log nižjih upravnih organov) so dokončno določeni v centru, in tako so določene tudi podrobne postavke in njihova uporaba, postavke, ki jih krajevne uprave ne morejo spreminjati. Tak centralizirani sistem gospodarstva in družbenega upravljanja u-stvarja nujno velikanski aparat in si lasti tako gospodarsko kot družbeno upravljanje, medtem ko se na drugi strani od resničnih proizvajalcev, to je od delavcev, ne zahteva nikakršna gospodarska pobuda, kakor to, da delajo za določeno mezdo. Vprašanje viška dela, kdo ga ustvarja in kdo ga upravlja, kdo ga porazdeljuje in s kakšnimi družbenimi in proizvodnimi cilji — to vprašanje, ki je bilo vedno osnovno vprašanje vseh gospodarskih in socialnih režimov v zgodovini, ni v takem centraliziranem sistemu rešeno tako, da bi delavci, to je prav tisti, ki proizvajajo višek dela. mogli sodelovati neposredno ali biti poklicani k odločanju o njegovi porazdelitvi glede ciljev družbene proizvodnje in u-pravljanja drugih družbenih služnosti. Te naše zadnje trdit ve so komentar v zvezi s posledicami centraliziranega gospodarskega sistema in družbenega upravljanja, ki se je izoblikoval v Sovjetski zvezi za časa Stalina. Menimo, da tak komentar izhaja povsem nujno na osnovi temeljnih načel marksizma. Vi morete odkloniti tak komentar ali iti mirno brez komentarja. Morete tudi trditi, da je to edino praktična pot, ki vodi, hočeš nočeš, v socializem in v komunizem. la čim več za njeno uspesno 1 nes, da se tako pripravlja na društvene knjižnice in organi- delo. Hkrati občni zbor SPZ j bodočnost, ki je njena. Predstavnik Korošcev tov. dr. Zwitter v razgovoru s predstavnikoma Goričanov tov. prof. Severjem in Benedetlčem poziva, naj SGKZ na bližnjem zasedanju Glavnega sveta razpravlja čim bolj izčrpno o položaju tržaških Slovencev in naj sprejme sklepe za izboljšanje tega položaja in za čimprejšnje uveljavljanje po londonskem sporazumu priznanih pravic. V novem položaju se prosvetna društva, ki so člani SPZ, zavedajo da je njihova odgovornost večja in so pripravljena prevzeti nase nalogo neposrednih braniteljev slovenske šole, jezika in koristi slovenskega človeka na splošno. Zavedajo se, da bodo uspela samo, če bodo vsi prosvetni delavci pripravljeni požrtvovalno sodelovati, posebno slovenski šolniki, ki so, razen častnih izjem, odsotni od ljud-skoprosvetnega dela. Prosvetna društva bodo tudi stremela, da se bo slovenskega javnega in prosvetnega dela aktivno udeleževalo čim več prebivalcev vasi in mestnih o-krajev, zato bodo stremela po pomnožitvi članov vseh stopenj, da bodo te člane prikle-njevale nase s stalnim delom ul zaposlovanjem, razvedrilom Izkušeni prosvetarji bodo mladim močem v pomoč z nasveti in jim bodo lajšali' pot do uspehov, ki so pogoj za vztrajno delo. Mladini bomo v okviru prosvetnih društev o-mogočili gojenje telesne vzgoje (telovadba, športne igre i. sl.) in zabavo (ples, plesne vaje, skrb za slovenske ponevke). Skrb za najmlajše bo ljudska prosveta izkazala z poživitvijo lutkarstva. Občni zbor SPZ tudi ugotavlja. da se vprašanje prostorov ugodno razvija. Zato je naloga tistih prosvetnih društev, ki danes razpolagajo z društvenimi prostori in dvoranami, naj jih polno izkoriščajo. Društveni prostori naj bodo drugi dom, kjer se bodo slovenski ljudje vzgajali, razvedrili in zabavali, zato naj bo-d' snažni in privlačni za vse. tudi za mladino, kjer naj ji bo dovoljeno, da se v njih zabava, telovadi in igra. V tistih prosvetnih društvih, kjer se je pevski zbor razšel ne zato, ker ni pevcev, naj le- tos ponovno poživi. Prosvetna društva, ki razpolagajo z dvoranami in odri, naj v prvi vr- zirala predavanja. Nai ima vsako prosvetno društvo vsaj eno predavanje na mesec. Da bomo omogočili vsem Slovencem aktivno udeležbo v boju za svoje — mnoge izmed teh že priznane — pravice in udeležbo v slovenskem prosvetnem življenju, bomo stremeli za tem, da bodo imeli v sleherni vasi in mestnem okraju prosvetno postojanko, tudi v najskromnejši obliki. Naj ne bo za ostvaritev te naloge škoda niti časa niti truda vseh prosvetnih delavcev. Navezati je treba tesnejše stike med goriškimi in tržaškimi Slovenci z medsebojnimi gostovanji prosvetnih društev, predavanji, izmenjavo izkušenj itd. V preteklem letu ustanovljen Kulturni sklad je opravil o-gromno delo s podporami našim kulturnim ustanovam in organizacijam. Občni zbor SPZ poziva Slovence, naj gmotno podpirajo prosvetno in kulturno delovanje in darujejo v Kulturni sklad, da z izboljšano organizacijo postane edini podpornik slovenskih kulturnih ustanov na Tržaškem. Da bi pokazali, da ni nobenega protislovja med formulacijo Lenina, ki jo navajate, o odmiranju države, in o Stalinovih odnosnih koncepcijah, citirate neko drugo Leninovo mesto, namreč: «Država odmira v kolikor ni več kapitalistov in razredov in zato ni več treba zatreti neki določeni razred*. Res je, da država more odmreti popolnoma samo v komunizmu. Toda podčrtati moramo, da tu očitno Lenin izraža na najbolj splošen način nujnost odprave države kot družbene kategorije v brezrazredni družbi, ker je pač država proizvod delitue družbe na razrede. Zato že prvo dejanje revolucije, to je vzpostavitev socialistične države, ki osvobodi družbeno gibanje k socializmu in komunizmu, predstavlja začetek odmiranja države. V pasusu, ki smo ga navedli, pa Lenin podrobneje obravnava to mi sel in trdi, da proletariat rabi samo «tako urejeno državo da bo takoj začela odmirati*. V svojem delu ((Država in revolucija» on tudi govori o o snovnih elementih, ki morajo označevati tako urejenost dr■ žave; in prav o teh elementih. se v Sovjetski zvezi za časa Stalina tako dolgo ni slišalo govoriti. Preden zaključimo, namera- vamo reči še nekaj, kar smatramo važno. Prepričani smo, da vi še vedno smatrate, da vsakršna praksa, ki se danes ali jutri kakor koli odmakne od oblik centraliziranega državnega upravljanja, ki je bilo v Sovjetski zvezi v veljavi za časa Stalina, se ne more in se ne sme imenovati praksa socializma. Vi še vedno mislite, da mora^ pogoj ^za enotnost socialističnih dežel, kakor tudi enotnost socialističnih sil sloneti na edinstveni koncepciji, praktično na tisti, za časa Stalina: na edinstveni in nespremenljivi praksi za vsa socialistična gibanja in za vse socialistične dežele. Zaradi tega, spričo našega poziva na socialistično prakso v Jugoslaviji, v kateri se potrjujejo marksistične in Leninove teze o odmiranju države, vi ne odgovarjate z argumenti, ampak obnavljate obtožbe, ki so bile v veljavi poletu 1948, danes pa zastarele, glede nekega umišljenega prehoda Jugoslavije v imperialistični tabor itd. Tu vam moramo reči naslednje: če ima normalizacija odn ošajev med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, med to in ostalimi vzhodnoevropskimi deželami kakšen smisel za socializem, ta smisel je v dejstvu, da se bo moralo prej ali slej odkrito priznati. da socialistična praksa v tej ali oni deželi, da vodilna pojmovanja, ki se uveljavljajo v razvoju socialistične gradnje v tej ali oni deželi, pojmovanja, ki prevladujejo v tem ah onem razdobju te gradnje, ne smejo postati večne dogme. Da oblike, v katerih se konkretizira socialistični razvoj v tej ali oni deželi, morejo, celo biti vse prej kot nespremenljive in sive, da uporabimo Leninov izraz; nasprotno, te oblike morajo v svoji raznolikosti odražati vse ogromne pobude, ki se sprostijo z osvoboditvijo delavcev iz kapitalističnega suženjstva, pobude, ki jim je namen ustvariti tiste družbene odnose in tisto stopnjo družbenega in političnega žj"-l jen ja, ki ustreza tako njihovemu družbenemu položaju kot delavci, kakor zavesti, do katere so se dvignili na osno- vi lastne izkušnje v borbah in naporih za izgradnjo boljše družbe. Tako, kakor za vsako drugo deželo, ki je že stopila in .ki bo jutri stopila na pot socializma, tudi za Sovjetsko zvezo 7ie morejo ostati večne vodilne kofivepcije, ki so pogojevale v nekem določenem razdobju njen notranji razvoj — ne da bi sc pri tem spuščali v vprašanje do kakšne mere so te koncepcije morale biti edino možne v specifičnih, objektivnih pogojih te dežele, kakor tudi v določenih mednarodnih razmerah. Te koncepcije so se razvijale v preteklosti — zadošča, da smo zasledovali prakso in teorijo med vsem obstojem sovjetske države — in one se bodo razvijale tudi v bodoče. (Socialistične izkušnje drugih dežel bodo morale dati svoj prispevek.) Nasprotno, že sedaj moremo opaziti očitne simptome spremembe takih koncepcij (omenimo naj le zadnje ukrepe decentralizacije ter diskusije in članke sovjetskih časopisov glede potrebe večje avtonomije nižjim upravnim organom itd.). Ce vi hočete počakati, da se to razvije, dokler se ne bo izoblikovalo v novo vodilno pojmovanje, preden bi se spustili v presojanje vsakršne druge izkušnje, ki zapušča okvir neke določene prakse ali pojmovanja, ki ste ga vi sprejeli za edinstveno socialistično prakso m pojmovanje, tedaj mislimo, da bi vi, glede tega argumenta, težko smatrati vsakršno diskusijo koristno za vas. PS. Se besedico o številkah in odstotkih. Pravite, da v Sovjetski zvezi sstane« državni aparat le od 16 25 odst. državnega proračuna, v Jugoslaviji pa več kot 75 odst. A tudi tu niste imeli srečne roke, kajti tudi v primerjavi proračunov obeh držav, najdemo potrdilo, da gre pri Sovjetski zvezi za stalno naraščanje državnega proračuna, v Jugoslaviji pa državni proračun stalno pada. (Po letu 1953, ko se je uveljavil sistem delavskega samoupravljanja m decentralizacije, pa imamo celo revolucionaren skok.) Tako smo imeli leta 1953 878 milijard 883 milijonov državnega proračuna, leta 1954 komaj 260 milijonov, za leto 1955 pa je predvidenih 234 milijard 400 milijonov din letnega proračuna. V odstotkih, ki jih navajate, pa ta bistvena razlika v obeh proračunih ni razvidna. Pri jugoslovanskem proračunu gre le za zvezne proračunske dohodke in izdatke (in tu ni več vključeno gospodarstvo, plačni fond za socialno zavarovanje itd.) medtem ko gre pri SZ za enoten proračun, ki velja za vse republike, za celotno gospodarstvo itd. itd. In če je v SZ odstotek državni aparat navidezno manjši, je to le zato, ker se nanaša na neprimerno večjo maso državnega proračuna. PREJELI SMO: •PRAVNIK*, glasilo za pravno teorijo in prakso. Letnik IX. 1954. štev. 10-12. Izdaja Društvo pravnikov LRS, Ljubljana Erjavčeva cesta 11 a. Izhaja četrtletno. Letna naročnina 300 din. Odgovorni urednik dr. Jože Goričar. (Iz vsebine: Sklepi prvega kongresa pravnikov Jugoslavije. — Družbena lastnina kot temelj našega pravnega sistema. — Pravne fakultete v sistemu družbenega upravljanja Pripombe ob izdelavi zakonika o občem upravnem postopku. Itd). Priloga: Odločbe državne arbi- traže LRS in upravne odločbi Vrhovnega sodišča LRS. in Kanalske dolin« Uradni list italijanske republike je v številki z dne 15. decembra 1954 objavil prve u-radne podatke o ljudskem štetju 4. novembra 1951. Ti podatki se nanašajo samo na število prebivalcev s stalnim bivališčem (ustrezni italijanski izraz je «residente» in (Regale«) in še to le za celotne občine. V nasednjem povzamemo najprej ustrezne številke za Beneško Slovenijo, t. j. za občine, kjer so pri štetju leta 1921 registrirali slovensko prebivalstvo. Za primerjavo pa smo še zbrali podatke o prebivalstvu s stalnim bivališčem pri prejšnjih treh štet- jih, namreč leta 1921, 1931 in 1936. Pri tem moramo opozoriti, da je sedanja občina Pod-bonesec nastala šele po letu 1921, in sicer po združitvi prejšnjih dveh ločenih občin Ronac in Tarčet, tako da je število prebivalstva za leto 1921 dejansko vsota prebivalcev teh dveh občin. Občina Gorjani je po letu 1921 prenehala obstajati, zato so podatki za leti 1.931 in 1936 dejansko le podatki za števno enoto Gorjani, ki je bila tedaj .sestavni del občine Rtin. Pri štetju leta 1951 so bili Gorjani zopet samostojna občina. PREGLEDNICA Prebivalci Beneške Slovenije s I. stalnim bivališčem Občina 1921 1931 1936 1951 Ahten . . • • s • ; . 4327 4000 3373 3270 Brdo . . . • . . • • . 2923 2596 2288 2228 Dreka , . . • • ■ • • . 1976 1458 J 285 1392 Fojda . , i • • t • . . 5409 4929 4471 4566 Gorjani ; . • m • • * 2356 1824 1504 1465 Grmek . . • • • . . • 1780 1621 1543 1737 Podbonesec « • • • . . 4066 * 3864 2681 3735 Praprotno . 2316 2142 2041 2036 Ravenca . • . • • . . 3695 3114 2994 3735 Sovodnje . • . • • a * 2143 2044 1867 2077 Srednje . . • • . . • . 1908 1908 1722 1883 St. Lenart . . . • • . . 2637 2424 2222 2283 St. peter Slovenov . . . 3544 3039 3077 3088 Tajpana • . • • . . . . 3597 3401 3023 2841 Tavorjana . • • . • • • 3607 3357 3234 3404 45284 41721 38325 39740 Iz preglednice izhaja, da je celotno število prebivalcev v zadnjih petnajstih letih (1936—1951) narastlo za ca 1400 duš, a da je manjše od števila prebivalcev 1. 1931 in kar za 6500 ali za sedmino manjše od števila prebivalcev 1. 1921. Ce pa primerjamo število prebivalcev v omenjenih letih za posamezne občine, vidimo, da v petih občinah (Ah-ten, Brdo, Gorjani, Praprotno in Tipana) število prebivalstva stalno pada. Pri Aht-nu znaša padec eno četrtino in pri Gorjanih celo več kot tretjino. Drugih pet občin (Dreka, Fojda, Podbonesec, Srednje in Svet Lenart) izkazuje sicer pri zadnjem štetju neznaten prirastek nasproti letu 1936. Od leta 1921 do 1936 pa je tudi v teh občinah število prebivalstva stalno padalo, tako da je tudi v teh petih občinah danes manj prebivalcev, kakor jih je bilo leta 1921 in leta 1.931- V občini Dreka se je število prebivalstva v tridesetih letih (1921—1951) znižalo za eno tretjino. V ostalih petih občinah (Grmek, Ravenca, Sovodnje, Spe-ter Slovencev in Tavorjana) je videti manjši prirastek ne samo nasproti 1, 1936, temveč tudi nasproti 1. 1931. Vse te občine (razen Speter Slovencev) izkazujejo manjše število prebivalcev 1. 1936 kakor 1. 1931. Pri nobeni izmed vseh petnajstih občin pa ni število prebivalcev bilo 1. 1951 večje, kakor je bilo pred tridesetimi leti. Kljub omenjenim manjšim spremembam na bolje v ne katerih občinah v zadnjih pet najstih letih, kaže število prebivalstva tendenco navzdol. Iz doslej objavljenih uradnih podatkov pa žal ne moremo sklepati, kaj je vzrok te stagnacije ali tega nazadovanja prebivalstva. Razen Beneške Slovenije spada pod Videmsko pokrajino še Kanalska dolina. Tam obstajata sedaj dve samostojni občini: občina Trbiž, kateri so priključili Belo Peč in dele občin Rateče in Pod-klošter, ki so pripadali Itali-li, ter občina Naborjet-Ovč-ja vas, ki je nastala po združitvi občin Naborjet in Ukve. Prejšnja občina Pontabelj je od leta 1924, a oblina Lipa-lja ves od 1. 1928 sestavni del občine Ponteba. V preglednici so podatki preračunjeni na sedanji obseg občin. Za Lipaljo ves in Pontabelj pa smo upoštevali le prebivalstvo teh dveh nekdanjih občin in ne celotne občine Ponteba. Ker pa se sedaj objavljeni podatki nanašajo le na celotne občine, smo prebivalstvo Pon-tablja in Lipalje vesi samo cenili sorazmerno s podatki za leto 1936. Po ljudskem štetju 4.11.1951 pa ni utemeljeno v premajhnem naravnem prirastku, tem-Iz preglednice izhaja, da je število prebivalstva Kanalske doline dokaj stanovitno, za tem pa se vendar skrivajo burne spremembe, ki so bistveno predugačile tudi etni-ško strukturo prebivalstva. Toda o tem nam ne povejo prav nič uradni podatki. Da bo slika zaključena, naj navedemo še podatke o prebivalstvu 1. 1951 v tistih občinah Goriške pokrajine, kjer živijo Slovenci.. Nova državna meja, ustanovitev novih občin in priključitev raznih naselij že obstoječim občinam nam ne dopuščajo, da bi sestavili pregled, ki bi točno prikazal spremembo v zadnjih tridesetih letih. Zato se omejimo samo na objavljene podatke za 1. 1951, ki se nanašajo na sedanji obseg občin. štev, prebival. Občina s staln. bival. v letu 1951 Dolenje....................1.178 Doberdob...................1.504 Gorica.................. 40.027 Krmin 8.975 Sovodnje...................1.890 Steverjan..................1.041 l,. C. STARA PROSTA LUKA NOVA PROSTA LUKA ARZENAL LADJEDELNICA LESNO PRISTANIŠČE RIŽARNA PETROLEJSKA LUKA AOUILA KOMPROMISARSKI PREDLOGI ZA PROSTO g Dva nevarna pred los ing. Suppanija in prof. Roleti Ing. Suppani: »Zaprta" in „odprta" cona - Prof. Role Popolna prosta luka z dodatkom „oaz" na ostalem podfi Prosta cona zaprta Prosta cona > -odprta Kompromisni predlog ing. Suppanija za ustanovitev tako imenovanih Kzaprteu in nodpr-ten proste cone namesto integralne proste cone, ki bi obsegala celotno Tržaško ozemlje. Vprašanje proste cone je prišlo že v fazo konkretnih predlogov. Do sedaj so se vodile samo razprave za ali proti prosti coni. Mestni odbor za ustanovitev proste cone, ki vodi celotno akcijo za njeno ustanovitev in izdaja tudi svoj poseben list «La Zona Franca», predlaga ustanovitev integralne proste cone za celotno tržaško področje. Po tem predlogu bi moralo postati sedanje Tržaško ozemlje, ki je pod komisarsko u-pravo rimske vlade, carine prosto področje. Toda odbor ni še do sedaj predložil končnega konkretnega načrta. O-mejil se je samo na objavljanje razprav posameznih oseb. Poleg tega pa je pred meseci izšla obširna razprava, o prosti coni, ki jo je napisal dr. Rocco eden od ustanoviteljev odbora za prosto cono. V razpravi je zelo podrobno prikazal vse ugodnosti, ki bi jih imelo tržaško gospodarstvo z ustanovitvijo integralne proste cone, o čemer smo v našem listu tudi podrobno pisali. V zadnjih dneh sta bila v tržaškem tisku objavljena dva nova predloga, ki se ločita od zahteve intergralne proste cone in predstavljata neki kompromis. Prvega je izdelal ing. Suppani, visoki funkcionar Javnih skladišč. Njegov načrt predvideva razdelitev področja na dve različni prosti coni: azaprto» in «odprto« prosto cono. «Zaprta» prosta cona, naj bi vključila vse pristaniške naprave (sedanjo prosto luko), področje bivšega Tržaške arzenala, Tržaški arzenal, vsa podjetja CRDA, lesno pristanišče, bivšo rižarno, petrolejsko prosto luko (kjer je čistilnica Standard-Esso), čistilnico «.Aquila» in celotno področje miljske občine. Za-padni del miljske občine naj bi bil na razpolago za morebitne gradnje novih industrijskih naprav. «Zaprta» prosta cona bi morala uživati vse «eksteritorialne» carinske pravice in tako postati resnično svobodno področje mednarodnega značaja. Vse ostalo tržaško področje pa bi moralo tvoriti «odprto» prosto cono, v kateri bi se carinske ugodnosti raztegnile na določene surovine in na potrošniške predmete tako za obstoje- PREGLEDNICA II. Prebivalci Kanalske doline s stalnim bivališčem Občina 1921 19.11 19.16 1951 Naborjet-Ovčja ves . . . 1527 lr>80 1597 1512 Lipalja ves - Pontabelj 1029 1088 1066 1131 (obč. Ponteba) . . . Trbiž.................... . 6863 6724 6253 6438 8419 9392 8916 9081 NOVE KNJIGE RODOLJUB ČOLAKOV1Č Zapisni iz osvobodilne vojne Knjige spominov ljudje manj bero, kot leposlovna dela. Knjige spominov navadno opisujejo življenje realistično, leposlovna dela pa so v veliki večini vendarle drugačna. In umetniške besede pisatelja so bralcu mnogo bližje, kot, stvarno, kromstično popisovanje In še nekaj je; knjige spominov nimajo tiste zanimive fabule, ki je osnova vsakemu leposlovnemu delu. Toda vseeno niso zato ta dela nič manj pomembna. V veliki men pa je odvisno seveda od tega, kdo jih je napisal in kako zna pripovedovati. Vse pa imajo velik pomen za zgodovino,, saj spomine navadno pišejo le ljudje, ki nekaj pomenijo. Zato spomini pomagajo posamezne dogodke podrobneje osvetliti, pomagajo jih analizirati, prikazati ozadje posameznih dogajanj. In razen tega dodajajo zgodovinskim dejstvom osebne ugotovitve, osebna zapažanja. ki kažejo marsikaj v drugačni luči, kot pa jo prikaže samo suho navajanje dejstev. Kot za vse knjige spominov velja vse to tudi za knjigo uglednega bosenske- ga kulturnega in političnega delavca Rodoljuba Coia-koviča. Colakovič je danes med vodilnimi ljudmi nove Jugoslavije, med vojno pa je bil v prvih vrstah borcev za svobodo. Po osvoboditvi je Colakovič izdal štiri knjige spominov, peto pa pripravlja. Tri knjige smo dobili tudi v slovenščini, zdaj pa je pri Cankarjevi založbi izšla v prevodu četrta knjiga Colakovičevih spomi- nov. To pod istim naslovom kot prejšnje tri; Zapiski iz osvobodilne vojne. Na žalost prve knjige med slovenskimi bralci niso bile deležne take pozornosti kot bi jo zaslužile. Deloma je bil vzrok preobilica knjig na trgu, deloma pa to, da se pisatelj omejuje na doživljaje v Bosni, ki pa je od nas kolikor toliko oddaljena. Zlasti če gre za podrobnejši prikaz tamkajšnjih bojev in dogodkov med vojno. Četrta knjiga Colakovičevih spominov, ki jih upravičeno nazivajo dragocen dokument o velikih dogodkih, prinaša avtorjeve spomine iz vstaje v Vzhodni Bosni in to iz obdobja, ki obsega leto dni, od novembra 1942 pa do konca oktobra 1943. To obdobje ni vzeto slučajno. Samo ob sebi se je vsiljevalo kot časovni okvir, v čigar mejah so se godili vsi dogodki, ki pomenijo zaokroženo celoto. Po vsebini pa bi lahko to obdobje imenovali kot »vstaja v Vzhodni Bosni, premagovanje kriz in širjenje«. Začetno fazo tega dogajanja pomeni prihod sremskih partizanov v Bosno, uničenje četnikov, ustanavljanje novih brigad in prihod glavnega štaba na to področje. Ob zaključku in odhodu avtorja spominov iz Vzhodne Bosne, je vse področje skoraj povsem osvobojeno. Prav gotovo je treba reči še besedo o Colakoviče-vem pisanju, ki je tako kot v ostalih njegovih knjigah spominov. To m mrtvo, suho navajame dejstev temveč, zanimivo, marsikje tudi literarno oblikovano pripovedovanje. ki daje bralcu plastično podobo ljudi, pestro sliko dežele in mu poleg trdot, prikaže tudi vso veličino osvobodilnega >oja, h. It. DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN LR SLOVENIJE ZA LETO 1955 Druzbeiii proizvod: Izdatki po proračunu: 9.470 mil. - Presežek dela: 136.466 mil., od tega v industriji čez 111 milijard 27. t. m. se je sestala Ljudska skupščina Slovenije na zaključno razpravo o republiškem družbenem planu za leto 1955. Ob tej priliki je podpredsednik izvršnega sveta dr, Marijan Brecelj podal s tem v zvezi daljši referat. Na osnovi tega, kar ie dr. Brecelj v svojem ekspozeju povedal, je razvidno, da je celotna vrednost družbene proizvodnje Slovenije v lanskem letu znašala 201.162 milijonov , dinarjev, letos pa se bo dvignila na 217.674 milijonov dinarjev. To vrednost ostvarja v glavnem industrija, in sicer s skoraj 144 milijardami. vtem ko jih poljedelstvo daje samo okrog 30 milijard dinarjev. Od celokupnega viška dela. ki se bo to leto ostvaril v višini 136,466 milijonov dinarjev, odpade na industrijo čez 111 milijard, na poljedelstvo samo 4 milijarde 650 milijonov, na obrtništvo 4,4 milijarde, na ostale panoge pa odpadejo samo neznatne vsote. Po odbitku vseh fondov bi dohodek znesel skoro 63 milijard dinarjev. Prekoračen načrt proizvodnje premoga Ko je govoril o stanju v rudarstvu, je dr. Brecelj poudaril, da je bil lansko leto plan proizvodnje premoga prekoračen, pri čemer se je dosegla količina treh milijonov ton. Za to leto je predvideno povečanje za nadaljnjih 200,000 ton, tako da bi se v primerjavi z lanskim letom celokupna proizvodnja premoga povečala za 3,6 odstotka. Glede investicij, je reke) dr. Brecelj, je lansko leto bila na prvem mestu industrija, in sicer s 54 odstotki, vtem ko so druga področja zaostajala. Dalje je v svojem referatu dr, Brecelj izjavil, da bi bilo napačno podcenjevati poljedelstvo Slovenije, čej da v jugoslovanskem merilu ne more predstavljati kdo ve kakšnega činitelja. Določene panoge kmetijstva, kakor živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo in še prav posebej proizvodnja krompirja, je rekel podpredsednik Brecelj, predstavljajo važen činitelj na tržišču. Glede stanja v trgovini je rekel, da še ni zadovoljivo, dasi se je v primerjavi z lanskim letom obseg prometa znatno povečal. Po njegovem mnenju so še napake v organizaciji dosedanje trgovinske mreže, a tudi primeri monopola v trgovini še niso docela odstranjeni. Stanovonjsko vprašanje še vedDO pereče Dr. Brecelj je v svojem referatu poudaril tudi veliko potrebo po graditvi stanovanjskih objektov. Slovenska mesta in industrijski centri potrebujejo, kakor se je izrazil nič manj kot 23.400 stanovanj Ko bi se hotelo ugoditi sedanjim potrebam, bi bilo potrebno zgraditi letno okrog U0O. upoštevajoč naravni prirastek prebivalstva pa 3400 stanovanj. Na osnovi takšnih potreb je republika Slovenija začela ustanavljati svoj sklad za kreditiranje graditve stanovanj, in sicer v predvideni višini 300 milijonov dinarjev. Upoštevajoč okrajne sklade, privatna sredstva, posebno določilo zveznega plana za graditev stanovanj v rudarskih predelih itd., lahko računamo, da bo investiranih v pradnij novih in adaptacijo dosedanjih stanovanj okrog 4,5 milijarde dinarjev, Na skupni seii obeh zborov so naslednjega dne ljudski poslanci poslušali najprej obrazložitev predloga proračuna za leto 1955, ki jo je podal Zoran Polič. Za niim sc govorili še Mitja Ribičič, sekretar za notranje zadeve, Lojze Piškur, sekretar sveta za zdravstvo in socialno politiko, in Vlado Vodopivec, sekretar sveta za kulturo in prosveto. Tovariš Zoran Polič je izjavil, da predvideva proračun za leto 1955 skupnih izdatkov 9 milijard 470 milijonov dinarjev, kar pomeni 16-od-stotno povečanje v primerjavi z letom 19-54. ko so izdatki znašali 8 milijard 99 milijonov dinarjev. Za prosveto, zdravstvo, ceste, sodstvo, državno upravo in rezerve je predvidenih 5 milijard 800 milijonov, za dotacije ljudskim odborom 310 milijonov in za proračunske investicije 3 milijarde 360 milijonov dinarjev, skupno 9 milijard 470 milijonov dinarjev. Kateri izdatki bodo zvišani Zatem je tovariš Polič podrobneje obrazložil, kateri izdatki so bili v letošnjem proračunu zvišani. Tako bodo letos višji izdatki za Ljudsko skupščino, in to v zvezi z večjimi nalogami, ki jih bo imela: dalje za zavod za gospodarsko planiranje, sekretariat za pravosodje, svet za prosveto in kulturo, sekretariat za gospodarstvo, za univerzo, za geodetsko upravo in upravo cest. Vse to na osnovi obsežnejših nalog, ki so predvidene za omenjene ustanove v letošnjem letu. Hkrati s tem pa se letos znižajo dotacije ljudskim odborom, v prvi vrsti nekaterim okrajnim ljudskim odborom. Ce pogledamo, je rekel tov. Polič, izdatke letošnjega proračuna po osnovnih vrstah, to je osebne, operativne in funkcionalne, lahko ugotovimo, da so se v primeri z letom 1954 v letošnjem proračunu povečali osebni izdatki za 44, operativni za 53 in funkcionalni za 523 milijonov dinarjev. V le zadnje gre v prvi vrsti prištevati izdatke za založniško dejavnost, zatem izdatke finančno samostojnih zavodov, izdatke za ceste, za Svet za zdravstvo, za znanstvene knjige, kemikalije, inštrumente itd. Tovariš Polič je zatem govoril o dohodkih, glede kate-lih je bilo ugotovljeno, da so po izkušnjah lanskega leta in na osnovi trenutne dokaj stabilne situacije na tržišču v celoti ostvarljivi. Nato je govoril še o ukrepih za ureditev tržišča. Ko se je tovariš Polič dotaknil še zakona proračuna in pojasnil njegova najvažnejša določila, predvsem pooblastila izvršnemu svetu, je u-gutovil, da je proračun sestavljen •» skladu z možnostmi, ki jih dajo razpoložljiva sredstva republiškega družbenega pla- na, zaradi česar je sestavljen ob sedelovanju vseh prizadetih republiških organov in zavodov. Letošnji proračun je povečan le toliko, da je zagotovljeno nemoteno poslovanje republiških ustanov. V njem so bile v prvi vrsti upoštevane potrebe prosvete in zdravstva, kar bo vsekakor izdatno prispevalo k dvigu življenjskih pogojev v republiki. Zatem je spregovoril o proračunu državnega sekretariata za notranje zadeve sekretar Mitja Ribičič. Poudaril je, da se je proračun izdatkov znižal zaradi varčevanja in zaradi prenosa na okrajna tajništva za notranje zadeve. V svojem referatu je tudi omenil glavne rezultate dela sekretariata za notranje zadeve. Poudaril je, da je opaziti stalno padanje tako imenovanega političnega kriminala. Tako je bilo na primer lani od vseh raziskanih kaznivih dejanj samo 0.24 odst. političnih kaznivih dejanj. Opozoril je na razdiralno vlogo dela duhovščine, ki že vedno podtalno rovari proti obstoječi družbeni in državni ureditvi, nakar je po drugi strani ugotovil, da navzlic temu narašča število tistih duhovnikov, ki skušajo omejiti svojo dejavnost izključno na versko področje, kakor je to predvideno z zakonom o ureditvi položaja verski skupnosti. Glede informbirojevskih elementov je poudaril, da jih malone ni več. Od teh pre- staja kazen samo še 26 obsojenih od sodišč, in 9, ki so bili upravno kaznovani na družbeno koristno delo. Kapitalistični elementi, je izjavil v nadaljevanju referata, še niso izgubili svojega pohlepa po lahkem zaslužku. V letu 1954 je bilo 864 primerov nedovoljene trgovine, 334 primerov poneverb, pri čemer so prednjačili bivši trgovci, v gozdarskem področju pa razni ma- nipulanti in komercialisti. Lani so organi javne varnosti obravnavali 1592 vlomnih tatvin, 115 lažjih tatvin, 78 ropov in 430 goljufij. Zatem je državni sekretar za notranje zadeve govoril o normalizaciji odnosov s tujimi državami, pri čemer je ugo-, tovil, da se z izboljšanjem teh odnosov čedalje bolj kon-sohdara tudi stanje na državnih mejah. Podvojeno število višjih gimnazij Za sekretarjem notranjih zadev je podal svoje poročilo sekretar sveta za prosveto in kulturo Vlado Vodopivec. Dejal je, da predvideva republiški proračun za leto 1955 za potrebe prosvete, znanost in kulturo 1, 891.074.000 dinarjev. v primerjavi z letom 1934 so investicije v prosveti nekoliko nižje, zakaj edini novi objekt, ki ga bodo zgradili je nova stavba matematično prirodoslovne filozofske fakultete. Nova organizacija univerz in njenih fakultet je osnovno jamstvo, da se bo znanstveno in pedagoško delo lahko nemoteno razvijalo v skladu z načeli in smotri nove družbe. Poudaril je dalje, da so zadnji čas tudi nekatere centralne kulturne ustanove (gledališče film, itd.) dobile svoje upravne kolektivne družbene organe, ki bodo prevzeli nase večji del nalog, ki jih je doslej vršil državni aparat, točneje republiški svet za piosveto. z razširitvijo mreže nižjih gimnazij pa se skuša doseči, da bi čim večje število otrok bilo deležno nižje srednješolske izobrazbe. Omenil pa je pri tem, da je praksa pokazala, kako je obstoječi tip nižje gimnazije s svojim učnim programom prezahteven, ziasti za one otroke. ki ne mislijo nadaljevati študija. Dalje je v svojem referatu izjavil, da se večje^ število šol nahaja v zelo težkem položaju in sicer zaradi tega, ker nimajo na razpolago dovolj didaktičnih pripomočkov, učil in knjig, itd., tako da dijaki navzlic vsej dobri volji ne dosežejo potrebnih u-spehov. Potreba po učiteljstvu, je rekel, je v glavnem zadovoljena, vendar pa je o-paziti, da je učiteljski kader še mlad in pedagoško premalo izkušen. Učiteljstvu bi bilo treba torej omogočiti, da svoje znanje poglablja in ga dopolnjuje, zaradi česar se nakazuje potreba ustanovitve pedagoškega centra s sedežem v Ljubljani. Kar zadeva višje gimnazije, je izjavil, se je njih število po osvoboditvi podvojilo. Potrebno bi bilo že obstoječe gimnazije utrjevati in ne ustanavljati novih. V prvi vrsti pa bi bilo treba izboljšati njihovo gmotno o-snovo, kvaliteto učnega kadra in pa najti sredstva za izgraditev internatov, ki bi v njih stanovali dijaki nižjih gimnazij. Ko se je sekretar Vlado Vodopivec dotaknil vprašanja strokovnega šolstva, je omenil, da se je mreža strokovnih šol po vojni zelo razširila. Najmanjši so bili uspehi na področju kmetijskega šolstva, ki še vedno predstavlja najtežji problem. Glede tega bi bilo treba še bolj razviti mrežo kmečko-gospo-darskih šol za mladino s podeželja, po drugi strani pa ustanavljati zadostno število kmetijskih šol. iz katerih bi prihajali kvalificirani strokovnjaki. Ko se je v nadaljevanju svojega referata dotaknil nekaterih pomislekov, izrečenih tako na lanskoletni, kot na letošnji proračunski debati namreč da bi kulturne, prosvetne In znanstvene ustanove še naprej ostale v republiški pristojnosti in repub-iliškem proračunu, je sekretar Vlado Vodopivec poudaril, da | ne gre zanemarjati dejstva, |da so ustanove in zavodi kot Slovensko narodno gledališče, Slovenska filharmonija itd., vselej dostojno predstavljale slovensko kulturo doma in izven meja in bo glede njihovega finansiranja treba to tudi v bodoče upoštevati, se pravi, da bodo morale zaradi svojega nacionalnega pomena še naprej prejemati dotacije republike. ča industrijska pod]^ tudi za nove industhrl ke ugodnosti bi ti tudi za potrošniš®-za prebivalstvo. K08 blaga, prostega carin®1; morala določiti rim5® 'V bistvu bi bila sta cona, podobna bi* > ski prosti coni, (lodP1' sta cona pa bi bila Ij sedanji goriški ProSj Svoj predlog za Pr; no je dal tudi univ) prof. Roletto, ki )e * v glavnem prosto ■ naj bi omogočila r) rektnega tranzitnega skozi prosto luko, fl postala celo «integral sta luka«. Hkrati Pa' ustanovili male P* proste cone razdelje8, lotnem področju, P odgovarjale zahtevanj nih kategorij, ki , prosti coni edino re . ze tržaškega g°sL,; Prof. Roletto sicer da je ta njegov Pretl'' monski. V bistvu “ predlog kompromis, izogiba zahtevi po us(, integralne proste c°n lotno področje. Ta predlog pa se, kuje mnogo od Pre Suppanija. Razlika teritorialni razdelitvi*! je osredotočil področr te« proste cone na obstoječe pristaniške.^ na naprave težke in na področje mili® , kjer naj bi dovolil' ' tudi novih industrij , jektov. Prof Roletto ^ laga «integralno Pr0 ,j ki je v bistvu sta cona in ustanovU čenih raztresenih ^ področju, kjer naj ^ poseben carinski re j za določena podjetJ ■ popolnoma izključi) , tr z# ave":: novitev integralne ne, ki bi morala no področje. Na osnovi teh bi bila vsa mala 1 podjetja, ki delujejOji izključena od kakr’((j: ugodnosti in bi še ij stala odvisna od likih podjetjih. Preb1'*1- podjetjih, bi- po predlogu nija uživalo dobrtG f * t proste cone, kot ‘ uživajo v Gorici, m je, da je goriška P1.^ le slepilo, ki ne pr‘ f bivalstvu skoraj <]° £ rosti (razen tega. o>_V-sladkor in bencin h nejši, kot pri na s) znano bi ugodnosti . cone, ki stane itaMjjiJ žavo več kot 2 m’'t;: letno, Goričani 0 500 milijonov lir izr ^ nih nakazil za javr*a^ bi s tem vsaj zap0jeli‘ stotin brezposelnih j Ta dva predlog8 A nevarna, ker bi ju (|li da sprejeti kot Pr° j htevi po integralu' V , ni za celotno tržaS je. Zato bi bilo nU'r I sedanji mestni oc*^0je|t sto cono čimprej ^ kreten načrt za ^ integralne proste c. i nemudoma predl0*^ vladi, kot zahtevo ( žaških poslovnih kt° < žaškega prebivalstvi sw Z Jakobsenom sem s-, seznanil, ko sem v Odderu e-sperantistom predaval o Jugoslaviji. Takrat me je vprašal, ali Jugoslavija še izvaža prašiče v Anglijo. Odgovoril sem mu, da tega ne vem, da po mojem mnenju Jugoslavija ne izvaža mnogo prašičev, ker so notranje potrebe zelo velike. Bil je videti pomirjen, dejal pa je, da se danski prašičerejci zelo boje konkurence na angleškem trgu, ker je Anglija njihov glavni odjemalec. Govorila sva še o drugih stvareh m med pogovorom mi je ponudil, da bi razkazal svoje kmetijo. Vabilo sem sprejel in naslednjega dne sem obiskal Jakobsena. Njegovo posestvo ima 10 hektarov. Bedi 25 prašičev, 12 krav in več telic. Ukvarja se s prašičerejo in s pridobivanjem mleka. Prašičev ne razmnožuje, pa tudi ne kolje. Kupi pujske, jih zredi, in brž ko dosežejo težo 90 do 100 kg, jih proda v zadružno klavnico. Sam je Član dveh zadrug, tako imenovanih kooperacij, ene za prašičerejo in druge za mlekarje. Podobne zadruge na Danskem zajemajo vse kmetijske stroke in v njih je včlanjenih 90 odstotkov kmetou. Edina njegova dolžnost je, da proda vse svoje pridelke zadrugi, ob koncu leta pa ima pravico do dobička, ki ga vsega razdelijo med člane, glede na količino prodanih pridelkov. Pridobivanje mleka ie. razen prašičereje najbolj razširjena kmetijska stroke, zato ji posvečajo veliko pozornost. V Jakobsenovem hlevu vladata snaga in red. Ob vsaki kravi visi tablica s številko krave, datumom rojstva zadnjega telička, datumom zadnje oploditve (osemenjujejo jih umetno), s podatki o molznosti in odstotku tolšče mleka. Krave pomolzejo z električnim strojem vsakih dvanajst ur, ob petih zjutraj in ob petih popoldne. Vsak dan se ustavi pred hišo kamion, ki odpelje mleko v zadružno mlekarno. Tam mleko pasterizirajo ali predelajo v maslo ali sir. Iz hleva sva prišla na pašnik, ki ga od polja loči ograja iz električne žice. Na njivah rasteta sladkorna pesa in žito — oboje za krmo. «Alt zase ne pridelujete nič?« Nasmehnil se je: eTako so delali naši dedje pred sto leti. Zdaj pri nas tega nihče ne počne več. Kar potrebujemo zase, kupimo v trgovini. Saj v tem je bistvo danskega kmetijstva. Naš kmet prideluje praviloma le za prodajo. Le to. kar mu ost"-ne, porabi zase. Zato pa pridelujemo najrazličnejše pridelke in zato je kmečko gospodarstvo razdrobljeno ter težko pristopno mehanizaciji. Uporaba strojev ne more biti gospodarna v takšnem gospodarstvu». Toda Jakobsen ima mlin, mlatilnico, kosilnico, sejalni}c, traktor in osebni avtomobil. Mračilo se. je že, ko sva se vračala proti poslopjem. Razpravljala sva še o kmetijskih šolah. Zadevo sem že poznal, ker so mi eno kmetijskih šol pokazali v Odenseju. Takrat je napravila name močan vtis razen mogočne stavbe tudi učna ureditev. Učenu žive v šoli, kjer imajo stanovanje in hrano. Na mesec plačujejo 200 kron, kar je približno četrtina plače strokovnega delavca. Večina u-čencev pa dobiva posebno državno podporo, tako da sami prispevajo približno 100 kron. Imajo vse učne pripomočke, obsežno knjižnico, telovadnico. sodobno opremljeno dnevno sobo, krasen park itd. V šoli poučujejo napredno kmetijstvo posebej za moške strokovne moči in posebej za gospodinje. Učna doba traja pet mesecev in se konča z izpiti. Zato učenci ne dobe spričevala, marveč le potrdilo, da so obiskovali tečaj. Od vsakega posameznika je odvisno, kako izkoristi čas, ki ga preživi v šoli, izdatki pa ga silijo, da se tem bolj uči. Namen šole je, da se učenci vrnejo na posestva in praktično uporabijo nasvete. ki so jih dobili med poukom. Ni pa namen Šole, da bi se učenci v nji pripravljali na prestop na višje šo- le ali da bi dosegli boljši družbeni položaj. Mladi kmetovalci naj ostanejo na isti družbeni stopnji, čeprav bolj izobraženi. Na vprašanje, čigava je šola, mi ravnatelj ni znal odgovoriti. Namesto odgovora mi je pojasnil, kako je šola nastala. Bred leti so v okrožju ugotovili potrebo po šoli. Sklicali so sestanek kmetijskih organizacij, ki so potem prispevale iz svojih skladov in z zbranim denarjem članov za zgraditev šole. Dela je vodil izvoljeni odbor. Ko je bila šola zgrajena, so ustanovili posebno organizacijo, nekakšno društvo, ki skrbi, da šola pravilno deluje, namešča in odstavlj ravnatelja itd. Sola se vzdržuje sama iz treh virov: s prispevki učencev, z dohodki svojega posestva in z državno podporo. Ce pride do primanjkljaja, ji priskočijo na pomoč organizacije, ki so priskrbele denar za graditev. Ce pa imajo dobiček, ga razdele med učence, tako da znižajo njihov prispevek za šolanje. Jakobsen mi je pripovedoval, kako je tudi on obiskoval razne tečaje, «Takrat so nam svetovali novo mešanico krme za krave», je. dejal. »Doma sem napravil ve{ poskusov in posrečilo se mi je, da je mleko vsebovalo večji odstotek tolšče. Zdaj vsi kmetje v našem kraju uporabljajo to krmo.» aSkrivnosti torej niste ob- držali samo zase?* Vprašanju se je 1 daj še nisem vedel’ ski kmetje svojih " skrivajo. Kadar d°s novega, to takoj drugim ali o tem 1 JO v Ustih. Tudi t0 izmed vzrokov, da 5 sko kmetijstvo tak° vilo. Sedeli smo v , v udobnih nasloni kavo. Iz radijske0#j nika so se širili zl’ ne glasbe. Gospod’ ■ r.ujala pecivo iv ,.0 čast, da nam je 5 , Ko smo končali, j po narodnem °^‘pg lili: «Tag for kal L bilo vse moje zn<>se ne. Sicer pa sm° ,t mevali v esperd po* Preden sem se ' j je gostitelj pokaZ ; Bi10..;I .,neti) Med leposlovnim' ^ pa sem odkril kespeara. DostoJ ^ nepogrešljivega **’ sena- . vel Jakobsen ni "oj kmet, marveč km nik. Njegovo p0Sfent: lavnica, kjer u'zc..ro če in mleko. - t, je pokopal z de se oprime sienr . nega predloga * j,- proizvodnje. »i kobsen pa dela t . la vsak danski j, »ikoDU jo knjižnico. Pdn. strokovnih k m primorski dnevnik 5 — 1. februarja 1955 NAŠE NEDELJSKO BRANJE Bilo je ledeno mrzlo, Nikamor se ni videlo, le Vtv, ki je izginjala nekje v 1negli se je sunkoma nape-niala. Stal sem na ozki po-kot krma ladje se je Zarivala v meglo. Bili smo prav na razu. Rosilo je vedno močneje ln meglena poplava je zagrinjala vse bolj in bolj. Mrzla sapa je napihovala ln prevzdigovala mokro obleko. «Mario, Mariov. Ni mi odgovoril. Megla je Pogoltnila tudi glasove. §edaj je vrv potekala hitreje, slišal sem kako prestopa iz kamina. Se krepek Poteg pa fe bil na grušču. Brez besed je povlekel iz nahrbtnika vetrovke in sva se oblekla. Mokra srajca se je prilepila na hrbet. Stresel sem se. «Zbiram revmatizem za stara leta*. Molčal je, ni mu bilo do Šale. Gladki in algasti kamin, kamor je odtekala voda z vrhnje stene mu je vz7l dobro voijo. «Kot bi plezal po slapu*, sc je pozneje pritožil. Nenadoma je zadonel grom. Hrumel je tako votlo in prodirno kot bi se rušila stena. Zdrznila sva se. «Tam, pod oni previs*, je zakričal, in že je bil na varnem. Pobral sem vrv in ga dohitel. • S kladivi sva odkrušila nekaj kamnov in se stisnila °b steno. Veter je naraščal. Tulil je zdaj v višini, zdaj globoko pod nogami. Ko pa je prišel mimo nas, je vse Potihnilo. Ničesar ni bilo od nikoder. S Črne stene se je slišal S*°P hudourne vode. fral neprodirni zastor. Prikazal se je vrh Stenarja, nato na desni Škrlatica. ((Smo pri izstopu!* Kri se hitreje pretaka po žilah in roke odločneje zagrabijo za oprimek. Združila sva se na ozki prižnici pod izstopom. Kod sedaj? Levo nad polico se je začenjala strmo nagnjena plošča brez pravih oprimkov, sluzasta in mokra; desno pa odurni peščeni previs. «Vraga, prav zdaj pred koncem,)) je zarobantil Mario. Zarežal sem se mu v obraz. ((Kar poskusi, saj vrag ne bo tako črn kot je videti!* Vstopil je v ploščo in se dvignil precej visoko, nekako po robu. Zabil je klin in prečil v desno, da bi dosegel lažji svet a je obvisel na minimalnih stopih. Mokra, algasta skala ni nudila zadostnega upora plezal-nikom. Prestopil je h /clirm in si na njem odpočil. Drugič je šel v prečko, a to pot bi kmalu odletel. Vrnil se je na polico ((Ti, ki imaš tako dolg jezik, poskusi! Si boš lahko z njim pomagal!)) Pogledal sem gor. Res je, da imam dolge okončine, a tam mi ne bodo dosti po- magale. «Bi šel v previs?» «Poskusim». Potegnil sem se čisto pod trebušasto skalo in tabu klin. ((Vleci!* in visel sem na njem. Stegnil sem se navzven Začelo je kapljati s stropa pod podplati se je usipaval Prav na moj tilnik. Kamor pesek, roka pa je hlastno sem se prestavil, tam so me iskala razpoko s klinom, duplje dosegle. Postajal sem Grebel sem m grebel, dokler uervozen. Položaj je zahte- se m klin kar sam zataknil. Vol drastičnega ukrepa. Ali Previdno sem ga izpustil glava, ali noge. Odločil sem ^n segei po kladivu. Se za slednje in se stojično #Tin tin tin...» Premaknil navzven. Ved^Q pi-e -e pel dokler “Boš pa še malo zrasel«. ga njsem s krepkim zamaje brezbrižno pripomnil zabil do ušeso. Koj je tovariš, ki ga niso motile ta- vponka hlastnila vanj in ke tegobe. nato še vrv. ,(Bi jedel?« . utJo-mki« “Kar. Saj veš, da organi- «wo ruK-» zetn V dobi rasti potrebuje Bil sem čez. Ptnogo hrane«. Potegnil sem se na široko Potegnil je iz nahrbtnika gruščnato polico. Spoznal Galico in jo razdelil. Molče sem j0. 8“m jedel in gledal predse. Spomin je uhajal na ju-Jp, /co sva po treh dnevih ponovno vstopila v ponovno vstopila ■'Vern0 steno. Spet je roka jeZ^a hrapavi apnenec, ko I Č!(t •8*Ca^a oprimka, spet si led'- Uarn‘ objem vrvi okoli . Pl leni lo ezala sva hitro po, laž-svetu kar obenem. Bi- uSmo že zunaj!« Zaimskal sem od veselja tiVaruj, grem«. Sem slišal od spodaj in kmalu nato udarec k^adipa «D rži«. Nasmejan obraz je poku kal za robom. Zavihtel se je čez. Stopil sem k njemu in stisnila sva si roke. Zaukala sva, a bilo je bolj ier,zaod-aj' ko sm° P°~ podobno škripanju tramvaj st . na Gradu, na široki goni Jitbni polici sredi tri-sn,VskeUa ostenja. Do tu [N0 smer poznali, vse je 0 ttekam domače. Pogled Plašno uhajal na mogoč-z,d. ki je kipel nad pla- ni Patnj proti nebu Oni sivi, °Si steber nam je bil tuj. čuti *Ca,i to’ naprej! Saj sva lie sluteno moč tn živ-ttje je kipelo v nas prav “° vrha. n:f°Pet sva se navezala in lat,Vu °Vazila, da si je Skr-, ‘ca nadela sivo megleno KaPuco. ske zavore. eSuho grlo,« je tolažil to. variš. Zasmejala sva se in hitro pospravila vrv iu ko vačij o. Severmk je pometel nebo in gorski prebeni so se ble. ščali v zadnjem soncu. Od štorkljala sva proti ledeniku, ki je zaživel od tisoče rih talnih vod. TRŽAŠKI ALPINIST » NAŠ FILATELISTIČNI Predsedstvo na občnem zboru taborniške organizacije »Modri valu Ob koncu decembra preteklega leta je izšla serija petih znamk na čast slavnim možem iz jugoslovanske kulturne preteklosti. Serija bi bila morala iziti že 29. no-ke, pa se je njen izid zakasnil zaradi tehničnih težav. Znamke so: 15 din, črnozele-na barva, portret Vatroslava Lisinskega; 30 din, temnorja-va, Andrija Kačič - Miloš; 50 din, temnokarminska. Jurij Vega: 70 din, črnomodra, Jovan Jovanovič-Zmaj: 100 din, temnovijoličasta, Filip Višnjič. Znamke prikazujejo portrete navedenih kulturnikov in so zelo okusno izdelane. Tiskane so bile v bakrotisku. O-snutke sta napravila akademska slikarja Matija Zlamalik in Sretan Dokič iz Beograda, bakroreze pa so izdelali graverji Tanasije Krnjajič (15 din), Božidar Kocmut (30 in 150 din) in Stanimir Babič (70 in 10Q din). Znamke je [ natisnil v globokem linijskem PREGLED DELOVANJA MLADE SLOVENSKE TABORNIŠKE ORGANIZACIJE V TRSTU Z občnega zbora Slovenske prosvetne zveze (Nadaljevanje iz 1. stolpca s 3. strani) Tržaški taborniki so že lani taborili v Polzeli pri Celju in se udeležili taborniškega zleta na Ostrožnem - Število članov naraslo od 35 na 81 Preteklo nedeljo so se v dvorani v Ul. Roma sestali bratje rodu «Modrega vala» na občni zbor te nove, za Trst izredno mlade slovenske taborniške organizacije. Komaj leto dni je preteklo, odkar so nekateri požrtvovalni starejši ljudje, ki jim je pri srcu razvoj naše mladine in ki so istočasno že imeli izkušnje s sličnimi organizacijami pred vojno v Sloveniji, prijeli za delo. Rezultati tega enoletnega dela so občudovanja vredni. Tržaški taborniki so lansko poletje že taborili ob gornjem jezu v' Polzeli pri Celju. Ta tabor je dobro uspel in je v srcih vseh udeležencev utrdil taborniško geslo: S prirodo k novemu človeku. 'Mnogo novega so na tem taborjenju spoznali taborniki: uživali so bratsko pomoč celjske družine «Neugaslega ognja«, prijateljstvo in zanimanje delavskega kolektiva tovarne nogavic v Polzeli, lepoto večerov ob tabornem ognju, partizanske marše in nočne napade, pa kdo bi opisal ure prebite na nočni straži tabora, ponos kuharja, ki je z malce prismojenim kosilom? Poleg tega večjega tabore-nja se je «Modri val« udeležil tudi drugega taborniškega zleta, ki je bil na Ostrožnem pri Celju ob priliki proslave «Stajerska v borbi«. Tu so tržaški taborniki prisostvovali Literarni naiecai USU .Simon Gregorčič*1 Akademsko - srednješolski klub »Simon Gregorčiču v Gorici razpisuje literarni natečaj za najboljše sestavke v prozi in poeziji. Natečaja se lahki' udeležijo slovenski akademiki in srednješolci s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije. Interesenti naj pošljejo svoja dela na sedež društva v Gorici, Ul. Ascoli 1-1, najkasneje do 31. marca 1.1. Vsak sestavek naj bo podpisan s psevdonimom. Isti psevdonim naj bo tudi na priloženi kuverti, ki naj bo zaprta in v kateri mora biti ime in točen naslov pisca. Določeni sta dve nagradi po 5.000 lir, in sicer po ena za prozo in ena za poezijo, poleg teh dveh je določenih prvič prijel kuhalnico v roko I še več manjših nagrad, in se postavil, čeprav morda I ------------------ [|c-sva po ozki po- V stoP tla ;i tn že so se začele teža-del ^me^1 smo polne roke d la in nismo takoj opazili, ~ se Je vreme naglo spre-enilo. Nebo je bilo zagr-Jeno. Dolina je ležala za-a v rahle bele blazine in e okrog nas je bilo sivo, ti2 esku- Podvizali smo se, to- nulQšč smo bili v naj--Jem detajlu smeri. Mot-m siva megla se je vle-a navzgor. Nevidni sunki ,e a so jo poganjali oiše više. Dosegel sem rob Police prav liste, na kateri 7,10 sedaj čepeli ko so se R|'Ul prameni plazeč priple-Kl1 nanjo. Komaj sem vrgel vrv čez ;an}o, da bi varoval prijavlja, je vse utonilo brez “ledu. ■ Začelo je rositi. Krepka tovariševa kletvici me je odtegnila od spo- nnnov. Silni naliv se je spremeni v tosenje tn le poredko votlo zagrmelo, a kot bt ^otelo odtehtati zmanjšano ‘lo dežja, se je ponižno ; “Pljanje za našima hrblo-*a prelevilo v pravcat sla-Pič. Stopila sva na piano. Dež je ponehaval. Zdaj ru 2c!uj nepričakovani J-Uh vetra dvignil gosto me-" o. Temna mokra stena je asla pred nami kot prika-en, a precej je zdrknila sPet^ p sipino. “Greva, saj ne bova ča-K°la tu noči!« ,pI'Sy.ur^ev tllas je bil zaskrbljen. “Kam, ko se nič ne vidi?« e’“ tiho odgovoril. No, pa naj bo. Držala se ooua točno raza in tudi do roba stene ne bo daleč. Mol-T, se"‘ oprtal nahrbtnik in Prevzel varovanje. nhSJena,.,]ii rezervoarju n ti Pani, v jugoslovanskih dvo,“stn'ko,}• in sicer Sustča | ter Tomažiča, ki so ju jugoslovanski organi aretirali zadnje dni novembra odnosno prve dni decembra lani v Jugoslaviji- O dogodku se zadnje čase po Gorici precej govori. Med drugim na primer krožijo govorice, da naj bi bila oba dvolastnika večkrat opozorjena, naj ne hodita več v Jugo-je j slavijo in naj prenehata s tihotapstvom. Opozorila pa niso zalegla. Po aretaciji naj bi več dvolastnikov iz Ul. Brigala Etna ne šlo več v Jugoslavijo, ker so baje zapleteni v tihotapsko mrežo. Zena enega izmed aretiranih naj bi šla celo na prefekturo ali kvesturo poizvedovat, kaj je z njenim možem, pa so ji odgovorili, da ji ne morejo nič pomagati m da se v stvari ne morejo vtikati. Ker krožijo po mestu vesti, da gre za domnevna tihotapca. medtem ko je Gazzettino v, poročanju o dogodku prekosil v potvarjanju dejstev celo šovinistični Piceolo, smo smatrali za potrebno, da se o zadevi pozanimamo. Iz verodostojnih virov smo izvedeli, da sta bila Susič in Tomažič res artirana po jugoslovanski policiji in da sz je eden izmed aretirancev zelo nasilno obnašal ob aretaciji. Vsa zadeva je še vedno pred preiskovalnim sodiščem, zaradi tega sploh ni mogoča bi prefektura pismo dobro ,. , , . . . , „ ... ., , brena oddaja občinskega zem- proucila in napravila vse, da ..... „ n ■ „... _ r. . . . . , ltisca Ginu Paisovi. likvidaci- bi tudi Brici tostran meje pri- ' šli do vode, ki se je toliko krat bolj želijo kot vina. V četrtek seja občinskega sveta v Gorici V četrtek 3. I. m. ob 20.30 se bo v občinski dvorani sestal goriški občinski svet. Dnevni red obsega: čitanje in odobritev zapisnika; popravilo Ul. Rossini; imenovanje komisije I. stopnje za prizive proti davkom in ODčinskim taksam za leta 1955—1956. povišanje fondov za ekonomske službe; likvidacija pogrebnih stroškov babice Marije Tognon. Temu sledita se dve točki. Seja prefekture Na svoji zadnji seji je odbor | prefekture pod predsedstvom prefekta dr. de Zerbija proučeval in odobril razne ukre- . ... pe goriških občin in pokrajin- j govoriti o obtožnici, toh.o ske uprave. Med drugimi je : Pa ° obsodbi. Aietirah bila za goriško občino odo- Naslednja točka se je nanašala na poviške uradniških plač. Bivši tajnik te 'občinske uprave pod Delavsko - kmečko upravo ni pravilno uredil plačilnega sistema in so zaradi tega razen občinskega sluge prejemali vsi ostali višie plače kot jih predvideva zakon. Zaradi tega so sklenili, da bodo prizadetim odtrgo-vali od lanskih poviškov, da se plačevanje vskladi. Poleg nekaterih vprašanj administrativnega značaja je prišel na vrsto tudi delovni center, s katerim občina trenutno popravlja cesto v Groj-ni. Ker pa se dela približujejo h kraju, so občinski možje sklenili pregledati, kje bi bi-lb še potrebno ceste popravita. da se delovni center do kraja izkoristi. Ugotovili so, da je treba popraviti ceste v Jazbinah in v Sčednem. Glede Jazbin pa se niso mogli pomeniti, ker jazbinskih pred. stavnikov ni bilo na seji. pa so ju zaradi čisto navadnega tihotapstva in nima njuna aretacija nobene zveze s politiko. S tem je zadeva obeh tiho- Gelsi za gradnjo stanovanjskih j tapcev pojasnjena. Pojasnjeno i.._i :________________ 1 pa je tudi zlonamerno pisanje beneškega Gazzettino, ki je I ja raznih stroškov ter oddaja 'občinskega zemljišča v Ul. IZ DOBERDOBA SNG iz Trsla je gostovalo V nedeljo smo imeli dve predstavi SNG iz Trsta. Medtem ko je bilo občinstvo na popoldanski predstavi v glavnem iz Pevme, Gorice in nekaterih okoliških vasi , smo bili pri večerni predstavi predvsem Doberdobci. To je sedaj že drugo gostovanje SNG iz Trsta po tolikih letih odsotnosti in smo z njim nad vse zadovoljni. Občinstvo je nastopajoče nagradilo s prisrčnim ploskanjem. Obenem pa si želi, da bi se kmalu zopet videli. hiš za uslužbence javne var nosti. Občina Tržič: trošarina za leto 1955 in stroški za prevoz revnih otrok v počitniške kolonije v letu 1954. Občina Sovodnje: davek na potrošnjo za leta 1955. Občina Steverjan: služba ekonoma Pokrajinski odbor je pred zaključkom seje pregledal se nekatere prizive proti odklonitvi izdaje trgovskih obrtnic od katerih je bil sprejet priziv, ki ga je vložila Silvia Ta-vano iz Gorice. skušal iz aretacije s kriminalnim ozadjem napraviti politično afero, ki naj bi celo sprožila diplomatski poseg naše vlade. Cudi rias, da imajo pri Gaz-zettinu toliko poguma za objavljanje člankov s tako puhlo in neresnično vsebino. Časopisna gonja reakcionarnih italijanskih listov zadnje dni torej res ne izbira sredstev in j; pride prav tudi laž, samo da je na linije kaljenja miru in ustvarjanja sovraštva. T j. **» •* « J J |lli. •’ j| ||:k JS liči: •j; T i; - isHiiHljiijjiPniil KONČANA POLOVICA NOGOMETNEGA PRVENSTVA ITALIJANSKO SMUČARSKO PRVENSTVO Slab položaj Triestine Tultfa(10Km),AlbSfli(VBlBSlulom),DbFlofian(15km),Minuzzo zaradi prejšnjih grehov (slalom) so v soboto, nedeljo m ponedeljek poslali novi prvaki Kljub visokemu porazu Triestina v Pisi ni igrala slabo - Milan se še dobro drzi na prvem mestu * Prihodnjo nedeljo bomo videli prvaka v Trstu REZULTATI: Atalanta - Udinese Bologna - Lazio Fiorentina - Triestina (v Pisi) Milan - Pro Patria Napoli • Catania Novara - Inter Roma - Spal Sampdoria - Juventus Torino - Genoa LESTVICA: Prucker vodi v klasifikaciji za nordijsko kombinacijo Da bo v soboto pri nadalje- v nedeljo v Saint Moritzu. | dobro, včasih jo spremlja tudi s 3:0), je marsikdo mislil, da 0_2 nekoliko sreče in tako je ob so preutrujeni in da jim bo v 2-t polovici prvenstvenega tekmo- Bergamu z Atalanto težko. To- 4-1 vanja na drugem mestu. 7. enim da Furlani so pokazali, da v , JV,„ samim golom je dosegla na zadnjem času njihovi rezultati j mestili sta domačem igrišču Roma to. (e- niso nekaj slučajnega. Atalan- pi£monta. Ferrari ni dose- ta res ni v dobri formi, vendar , Vellko yanjmanje pa je bilo bi le kaj dosegla, če ne bi ime- i zg nedeljsko tekmo v velesi;,- kjer je zopet nastopil vanju italijanskega smučarskega prvenstva v teku na 10 km za ženske zmagala Ilde-garda Taffra, se je vedelo že vnaprej. Tekmovale so pa tudi juniorke in na prvih dveh dve smučarki iz Druga ekipa. je bila švicarska B- 2-0 2-0 2-4 1-0 5-1 0-0 Milan v Spal je tudi v Rimu ubral Milan 17 12 4 1 41 14 28 Bologna 17 10 4 3 32 21 24 Fiorentina 17 8 6 3 28 20 22 Roma 17 6 10 1 24 18 22 Inter 17 7 3 3 29 24 19 Juventus 17 S 7 4 23 23 19 Torino 17 8 3 S 19 19 (9 Udinese 17 7 4 6 23 22 18 Napoli 17 5 7 5 22 19 17 Genoa 17 4 9 4 18 16 17 " Catania 17 S 7 5 22 20 17 Sampdoria 17 S 3 7 24 25 15 Atalanta 17 4 7 6 17 18 13 Triestina 17 3 7 7 13 29 13 Novara 17 4 4 9 13 25 12 Lazio 17 4 3 10 20 32 11 Spal 17 l 8 8 10 22 10 Pro Patria 17 2 4 u 11 26 8 Udinese. ki ima sedaj zelo lepo ve.kratn-i ltalijanski in tudi pozicijo v sredi lestvice. Pre- ,. , r,„1A pričani smo, da bo znalo tudi | nadalje ohraniti svoj lep položaj. olimpijski prvak Zeno Colo. sai gel . . obrambno tehniko, da ptepreči la proti sebi odličnega moštva lomu vsak gol. Pri tem pa je prišlo '' ' ’ ' ’ go enajstmetrovke, ki 'o. lankj ze bila usodna, če ni bi izvrstni vratar odbil žoge v kor-ner. Toda končno je Ghiggia sam popeljal žogo skozi vso obrambo, prišel pred gol m streljal mimo vratarja v mrežo Takoj po porazu s Fiorenti-no se je znal Inter rehabilitirati v Novari. V moštvu No-vari ni imel posebno' močnega nasprotnika vendar Je MU : ~~ jn ,)2.000 7a 12. Da je ostalo'^"" ni snega. Gotovo je pa ‘ .».i- vsai nri miliionu. ima gotovo 1 Uspehi Fincev Na tekmovanju za prvenstvo Finske v smuških tekih je na 15 km zmagal Veiko Hakulinen v času 52:33, drugi je bil Tapio Matele s časom 53:23, tretji pa Irki Tijunen. Finci pa so tekmovali tudi na 40 km. Razen tega so pa Verjetno so vsi videli v njem j še ženske tekmovale na 10 km. zmagovalca, toda prišlo je drugače. Colo je sicer precej molčeč človek in nima navade TOTOCALCIO j mn0g0 razlagati niti ko gre za j, I Preveč enojk in premalo pre- uspehe niti ko gre za neuspehe, senečenj tudi tam, kjer je x xako se tudi v nedeljo po po-ali 2. da bi ta teden bili do- razu nj opravičeval. Res pa je, ; bitki kdo ve kako visoki. Sicer da jetos mnogo treniral, ker še vedno milijon in tričetrt za , v Abetonu, kjer je on doma, njegova igra se Kar zauovoi.,,- milijonu. ima gotovo va kljub mnogim W > udJnege< k, vostim. Juventus paje Sarrm- ' preskrbel za edino senzacijo, la v Genovi v tekmi s bamp- dorio kar ponižujoč rezultat I Zmagoviti stolpec : Zdi sc. da je Sampdoria mno j 2 1 1 1 1 2 1 I X 1 X X 1 go pridobila z Koso. pa tudi ( ------. ostali igralci v napadu so do- .. . * T...Z.I; bri. Značilno je. da so v ne- HdjOUK fiCUSpCSCn V I llfČl|1 deljo vsi napadalci Sampdone 1 Tekme prihodnjo nedeljo: | deljo vsi napadalci Sampdone j SvQ.o drugo trkmo v Turčiji Catania - Fiorentina; Napoli - P° en gol reprezentančne- j-IajdUk igral v Ankari pro- Genoa; Sampdoria - Lazio: niu vratarju Violi. rugo mo- mojtvu Ankara Gidžu. Hai- Triestina - Milan: Roma - No- stV° iz Genove pa je ime^o^ o- , duk .g jZKubd z rezultatom 2:3. Rezultati: Skoki: 1. Eko Moemmoe (Fin.) (54.5, 58 m) 223.6 točk; Hemmo Silvennoinen (Fin.) (55, 58.5) 220.4; 3. Aulis Kalla-korpi (Fin.) (57, 58) 220.1; 4. Halvoe Naess (Norv.) (53. 57) 216.8: 5. Edko Tinnilae (Fin.) (54. 56) 214.7. Tek 40 km — moški: 1. Eero Koepemainen (Fin.) 2.26’28”; 2. Vaeinoe Nevalainen (Fin.) j 2.27’37”; 3., Kalevi Mononen j (Fin.) 2 28'32”: 4. Martti Lau-tala (Fin.) 2.29'52”; 5. Joho vara: Juventus - Pro Patria; Atalanta - Spal; Bologna - lo-lino: Inter - Udinese. Triestina je morala v nedeljo igrati v Pisi. ker Fiorentina doma ne sme še igrati. Sicer je to za Triestino vseeno, le za Fiorentino bi veljalo, da čemer ima dobršen del tudi, da ne gre podcenjevati uspeha, ki ga je dosegel mladi Alberti, ki doslej se ni bil mnogo poznan. Vendar se je videlo, da zna v njem zrasli , lala se velik specialist za alpinsko j Suolalainen (Fin.) 2.30'03”. smučanje. Sedaj ima 20 let in pred njim je še bodočnost, če bo znal ostati resen in soliden. Rezultati: Tek 10 km — ženske: 1. Ilde-garda Taffra 4112”; 2. Maria Pession 41’29”; 3. Fides Roma- Tek 10 km — ženske: 1. Morja Hietamies (Fin.) 39'58”; 2. Sanna Kiero (Fin.) 40'36”; 3. Eila Lappi (Fin.) 41'05". KUOPIO (Finska), 31. — Norvežan Olaf Bjoernstad j® danes zmagal v skokih na veliki skakalnici «Puijo» s skokoma 8i.5 in 81 m ter 216.6 točke. Drugi je Finec Vesa Silvennoinen z 212.8 t. (84 in 86 m); 3. Leo Rissanen (Fin.) z 200.5 t. # Norvežan Vanvik je zmagal v nordijski kombinaciji s 459 točkami: v skokih je dosegel deveto mesto; 2. Silvennoinen 455.66 t.; 3. Hartikainen (Fin.) 430.62 t. }’: sjs :je BEOGRAD, 31. — Partizan i Oberstdorf 6:2 (2:1, 2:0, 2:1). V finalu na mednarodnem skandinavskem turnirju je Danec Kurt Nielsen premagal Šveda Ulfa Schmidta s 14.12, 7:5, 6:3. volj smole, ko se je vrnilo iz ^ ^ ^ ________ ____ Torina s samo eno točko. Ge- krivde' Beara!”ki je biPto pot i nin 42'34”; 4. Anita Parmesani noa je dosegla dva gola. ki pa , slgb medtem ko s0 imeli Turki ’ in Isolina Ciocca 43'36"; 6. Li-nista bila priznana in tudi iz zg]o dobrega vratarja. Matosi- ' dia Vicario 43'40”; 7. Santina enajstmetrovke ni uspela “°- j {eveKa gola v prvem polčasu I Ori 44'19”; 8. Anna Tosello gola. Vrnila se^ je z ^eno j sodnjk nj priznal, minuto pred j 10 točko, lahko bi da bi moštvi iz Genove pre-moštvi iz Torina I UCVCK« gum v fji » wl i se je z eno . sodnjk nj pri2nai, minuto pred ‘ 44'58"; 9. Elettra Mulas 45'35”; se pa zgodilo, konrprn Drveea polčasa pa so , io. Dorina Vuerich 48’22" koncem prvega polčasa pa so .. .., domači dosegli gol iz enajst- ■ pomačim cbčin-1magah cbe mostv.‘ °'!’na metrovke. V drugi minuti dru- T 'S Vendar I m iTmai mo- 1 doma in tu’em N'a- , gega polčasa so hajdukovci stvom. Vendar ? d pelj je končno Vide1 zmago do- junačili in v 20' so prešli v Iv tztorence da se ob tak mačega moštva, kar se nt^go- Todg zaradi k SQ bli7,u Florence, da se od iawi ( j;t^ ^ Bila le I ................ RAZPRAVA GLBUK RAVNANJA S SKUHJANCKM Oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov ie površna In neutemeljena razsodba SkorjHiic je pred sodniki še enkrat izjavil, da mu je orožnik s pestmi zbil en zob, drugega pa omajal Rudolfa Pahorja smo pokopali V nedeljo so v Sovodnjah pokopali 78-letnega Rudolfa Pahorja, ki je po kratki bolezni umrl v soboto ponoči na svojem domu- Pogreba se je V petek je bila pred gori-škini sodiščem razprava zaradi neprimernega ravnanja šte-verjanskega orožnika Battiste Vaccara, ki je 18. julija lani aretiral 33-letnega Miroslava Škorjanca iz Steverjana. Po izjavil Škorjanca je orožnik Vaccaro omenjenega dne v večernih urah pozval Škorjanca. naj gre z njim v orožniško vojašnico, ker naj bi bil vinjen. Škorjanc je pozivu sledil, vendar ga je v prostorih vojašnjice orožnik najprej brc-nil> potem pa udaril s pestjo pc obrazu ter mu izbil en zob, več drugih pa mu je razmajal. Orožnik naj bi po svojih izjavah Škorjanca aretiral zaradi pijasnosti in preklinjanja. Glede razbitih zob pa je izjavil, da je padel po tleh in si jih razbil. (Kakšna sreča, da m pijani Škorjanc padel celo skozi okno, kajne?) Sodišče je izreklo oprostilno kazen zaradi pomanjkanja do- kazov. S to razsodbo niti prizadeti Škorjanc, niti števerjansko prebivalstvo, ki najbolje ve, kako so se stvari razvijale, verjetno ni zadovoljno, kajti poravnala ni niti materialne niti moralne škode. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Rabatta 18 - tel. 21-24. Ut. KINO CORSO. 17: «Maščevalna roka«, barvni film, V. Murphy. VERDI. 17: «Trije novci v vodnjaku«, cinemascope, J. Pe-ters in G. Webb. CENTRALE. 17: «Rancho no-torius«, barvni film, M. Fer-rer. VITTOR1 A. 17: ((Kreolska ljubimka«. MODERNO. 17: «Grom v dolini«. priložnosti koristno čuti toskanski lokalpatriotizem Fio-rentini. ki se je preišnjo nedeljo proslavila s petimi goli. ki jih je dosegla na S. Siru v tekmi z Inter. tudi proti Trie-stini v Pisi ni bilo nemogoče doseči vsaj štiri gole. Njen mlad napad zna igrati, je eib-čen, dovolj odločen in prodoren ter ve. da je pri nogometu važno, doseči gol. Justina se ie v nedeljo dovolj častno branila in pri prejetih golih nima kake krivde Soldan in končno tudi ostali Tržačani ne, temveč so ti goli le predvsem zasluga fiorentincev. Jasno je. da nihče ni pričakoval pozitivnega rezultata v tekmi s Fiorentino in se celo točka z Laziom v Rimu je bila prijetno presenečenje. Da pa je danes Triestina v dokaj nerodnem položaju, so krivi stan grehi iz časov, ko na domačem terenu ni znala zmagati razen dvakrat, medtem ko si je petkrat delila točke z gosti in enkrat jim je celo pustila ves izkupiček. S kakimi tremt ali j štirimi točkami več na dobrem bi bila sedaj vendarle nekje na varni sredini lestvice. Prihodnjo nedeljo bo sicer zopet igrala doma — toda s kom? Z Milanom. To se pravi t moštvom. ki je izven domače hiše le enkrat izgubilo (z Romo!) in enkrat pustilo točko domačinom; pri tem je zanimivo, da je bil Spal, predzadnji na lestvici, tisti, ki je znal Milanu odvzeti točko. Ali bo znala Triestina doseči vsaj to, kar so dosegli Ferrarci? V nedeljo je Milan igral doma proti moštvu Pro Patria. To moštvo tehnično ni tako slabo, kot je videti po lestvici. Milan je igral brez nekaterih svojih najboljših sil in tudi ti, ki so nastopili, niso posebno zadovoljili. Lahko pa se reče, da ima tudi Milan pravico kdaj pa kdaj igrati pod vrhunskim nivojem. Bologna igra letos precej dilo že od septembra. Bila je ] to šele draga domača zmaga i in priti je moral «sosed» z juga. Catania. da je pripravil to veselje. Toda pri tem je Ca-tanio zadela tudi neprijetnost, da je ostala brez vratarja, ki je moral s polomljeno ključnico v bolnico. Čestitati pa je treba vrlim Videmčanom. P* tekmi z Milanom v torek, kjer so dosegli časten rezultat 2:2 (v nedeljo prej so doma porazili Torino j v zadnjih petih minutah izgubili: zadnji gol so domači dosegli prav v zadnji minuti. ije :‘t # Zagrebški Dinamo je v nedeljo premagal v Port Saidu reprezentanco cone Sueškega prekopa z 2:1 (1:0). ’ f -s * Dunajsko moštvo Austria je v Santiagu (Cile) izgubilo tekmo proti lanskoletnemu čilskemu prvaku Uhivčrzitadu z 1:4 (0:2). LAHKA A TLETIK A Sanlee svetovni rekorder v toku na 1 miljo v zapflem prostoru Na atletskem tekmovanju v Bostonu je Wes Santee dosegel v teku na eno miljo čas 4:03.8, kar je nov svetovni rekord v zaprtem prostoru. Danec Gunnar Nielsen, ki je v prejšnjih dneh Santeeja dvakrat premagal, je prispel na cilj približno 30 yard za prvim. Avstrijka Eigel prvakinja v umetnem drsanju Medtem ko se je po prvih računih zdelo, da si je evropsko prvenstvo v umetnem drsanju osvojila Angležinja Sug-den (in smo mi tako tudi v nedeljo javili), pa se je pozneje izkazalo, da je to mesto pripadlo Avstrijki Eigel. Klasifikacija je torej taka: 1. Hanna Eigel (Avstrija) 180.22 točk; 2. Yvonne Sugden (Angl.) 179.71; 3. Eriča Batche-, lor (Angl.) 178.64; 4. Rosa Pet-j tinger (Ncmč.) 168.51; 5. Han-1 na IValter (Avstrija) 165.30; 16. Maryvonne Huet (Fr.) 159.44; 7 Fiorella Negro (It.) 160.7; 8. Nachodska(CSR)!56.42. < jmm VVES SANTEE Tek 5 km - juniorke: 1. Mar-gherita Bottero 23'45”; 2. Cate-rina Tosello 23’55 ’; 3. Maria Mombelli 24"31"; 4. Cristina Platter 24 31". 5. Maria Bertil-la Pegoraro 24 34 ". Veleslalom • moški: i. Bruno Alberti 3 04 "4; 2. Zeno Colo 3"07”7; 3. Albino Alvera 3’10”; 4. Gino Burrini 3’10”2; 5. Piero Viotto 3’12”; 6. Dino Pompamn 3'12”3; 7. Davide David 3’13”3; 8. Osvaldo Picchiottino 3’13’"9; 9. Fritz Ruppert 3’14”2; 10. Pa-ride Milianti 3’15”2. CORTINa., 31. — Federico De Florian je svojemu naslovu državnega prvaka na 30 km-pridružil danes se drug prvenstveni naslov; zmagal je tudi na 15 km in to zelo prepričljivo. Ottavio Compagnoni, ki se ga je v prvi polovici še držal, je moral pozneje popustiti in se z vso silo braniti drugo mesto. Prucker je dosegel osmo mesto in je s tem na čelu klasifikacije za norveško kombinacijo (tek - skoki). Minuzzo-Chenal je danes v slalomu pokazala, da je v tej panogi nesporno najboljša med italijanskimi tekmovalkami. V obeh vožnjah je dosegla najboljši cas in pustila drugo daleč za seboj. Rezultati: Tek na 15 km — moški: 1. Federico De Florian 51’56"'; 2. Ottavio Compagnoni 52 44 ; 3. Delladio 52'45”; 4. Chatnan 52"46"'; 5. Fatior 53*02”; 6. Mich 53’16”; 7. Chiocchetti 5a'25i>: 8. Prucker in Dalmasso 54 00 ; 10. Zanolli 54’14”. Slalom — ženske: 1. Giulia-na Chenal-Minuzzo 2'24”9: 2. Vera Schenone in Jole Poloni 2’40”9; 4. Carla Marchelli 2"42”1; 5. Renata Micheluzzi 2*51 ”1; 6. Liliana Zappi 2’53 9; 7. Augusta Castelli 2’55”4: 8. Ren/ia Vidossich 2’57”1: 9. Amc-lia Spampani 3’07”; 10. Cristina Menz 3’10”8. O O O Švicar: ka ekipa je zasedla prvo mesto na svetovnem prvenstvu v vožnji z bobom za 4 osebe, ki je bilo zaključeno j BAGDAD. 31. — Egipt - Irak (vojaški reprezentanci) 3:2 (2:0). predvaja DANES 1.1. id. z začetkom ob 18. uri lilm; .llesrila je sai eno Boletje" lqralci: Ulla Jacobsson in Folke Sunquisf Film, ki je odnesel prvo nagrado v Cannesu Film o veliki ljubezni dvoje mladih nordijskih bitij Film, ki ga ne boste pozabili Mladini izpod 16 let vslop prepoveden POZOR!H GIC ALOJ TRST — TRG TKA 1 V A S A V H1VI STEV. 2 — TEL. 31-198 TRGOVINA njej dobite veliko izbiro elegantnih moških in zenskih modelov po zelo nizkih cenah. POHITITE !!! POHITITE ! I ! Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVAftU (Prva knjiga) SVET PR VVL.J H IN ČAROVNIJE ROJSTVO, POM, STARŠI ^=1 17. Prvo poglavje! Bil je popolnoma vdan v lastno usodo in se ji ni zoperstavljal, tkor se ji je zoperstavljala mama Imel je s stoiuno filozo-jo skupno prav tisto, kar ima tudi Epikur: popolno ravno-jšnost do vseh udarcev usode. Nikoli ni tožil nikoli se ai -itoževal. V nasprotju s stoiki ni bil pesimist. N egov pogled a. svet je btl veder in v življenju je našel marsikaj, kar mu bilo vredno veselja. Na nas, otrocih, je visel z ljubezni o, je toliko kot nikoli ni pokazal, razen ko je slo za vehk-lločitve, za življenje in smrt. Niso mu bile karte, kakor je .orda mislila mama, njegovo veliko prioezaHsce in zatocls^., larveč priroda. Njemu se imam zahvaliti da me je ko sem • komaj izmotal iz plenic, napotil na ta biezmejnl prav.r sega živega in mogočnega. Mama se je navduševala nad prirodo tako, kot se navadno avdušujejo zanjo mestni otroci, Italijani in impresionisti, amreč za njeno zunanjo, pitores.kno stran. Už vala je ob idovitih sončnih zatonih na morju, ob mogočnih stoletnih rastih. nad barvno lepoto rož, nad njihovim vonjem. Bistno rirode ji je ostalo tuje To mi je tudi večkrat sama priznala. Veselilo jo je moje avdusenje nad vzgojo gosenic in i^tuljev.moje^ podrobno kvarjanje z žuželkami* moj študij odgovarjajočih knjig. G.lo podbujala me je pri tem- verjetno v upanju, da me bo to dvrnilo od «prokletstva«, to se pravi literature, ki da nu ga je bila ona zapustila. Toda zdi se mi, da ni c procesih razvoja v prirodi razumela ničesar, ker je to pač nikoli ni zanimalo. Dobro se spominjam, da je včasih padel name njer. pomilovalni pogled, ko sem ji kazal kak zame prekrasen in redek primer metulja in se pri tem tresel od navdušenja. Njej sta pomenili literatura in umetnost vse Oče Je prirodo občutil v njenem snovanju. Ko sem bil v prvi gimnaziji, sem se pritožil, da preslišim marsikaj, ker sedim preveč zadaj. «Fant je naglušen«, je dejal oče in sel na šolo prosit mojega razrednika, da bi me presedel v prve klopi. Ko se je vrnil, mu je mama očitajoč rekla: «Da menda nisi profesorju rekel, da otrok slabo sliši? Ali si moreš misliti, kako bo učinkovalo na otroka, še, ga bodo profesorji pomilovali?« Oče se je namuznil- «Kaj zato, če malce slabo slisi. Mu saj ni treba poslpsati čvekanja starih ženic. Glavno je, da ima oči dobre, da bo vsako leto spet lahko gledal, kako še obnavlja čudež vstajenja prirode«. In imel je oče prav in sem si njegove besede za vse življenje zapomnil. Oče je postajal, čim bolj se je bližal starosti, zmerom man) zahteven. Pri mizi, ko je mama delila kosilc, je pogo-stema vzkliknil: «