lokvanj - Šolsko glasilo učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj
Številka: 1 Letnik: 10
Šolsko leto: 2006/2007 Urednik: David Bedrač Oblikovanje: Matej Sužnik
Fotografije: Foto video krožek Naklada: 600 izvodov Izdano: december 2006
UREDNIKOVA BESEDA
Ogenj. Eden izmed štirih glavnih elementov bivanja v številnih mitologijah. Ogenj, ki skriva v sebi dvojno moč - f uničujočo na eni strani in plemenito,! ustvarjalno na drugi. Da lahko ogenj povzroči veliki škode v naravi in na objektih, ni odveč poudariti in učiti otroke že od prvih stopinj dalje. Prav zato smo imeli na šoli septembra vajo iz evakgacije, ko so nas obiskali gasilci in nam prikazali, kako se uspešno rešiti iz goreče zgradbe. Nekaj najpogumnejših učencev se je spustilo tudi po drsnem prtu,-drugi pa so skakali na blazino.	^
Ogenj pa se lahko pojavi tudi v drugih, lepših in nadvse zaželenih oblikah. Notranji ogenj, žar v naših učencih in vseh, ki kreiramo pedagoški proces, da si upamo, zmoremo in 'slednjič tudi dosežemo. Ogenj kot m^tivapija, kot pot in cilj. Ustvarjalni ogenj, kj g« lahko pri mladih zanetimo do takih razsežnosti, da zagori z najbpljšimi in najsijajnejšimi plameni. Velika takih plamenov je v letošnji prvi številki Lokvanja - plamegi naših radovednih učencev, ki so pisali b življenju na Šoli, o športu, kulturi in ekologiji, ki so naredili intervju zl gbfpo ravnateljico in ki so si upali likovno in literarno ustvarjati. In precej prostorarv tej številki je namenjenega novim ognjičem, prvošolčkom, ki so se zdaj že počasi navadili na šolo.
Za nami so šele štirje meseci, pa vendar močno »gori«. V glavah, ki se učijo novih stvari in spoznavajo svet okoli sebe, veliko ognja pa je tudi v srcu in očeh, Ta je najlepši! To je ogenj ljubezni. In ta lahko vzplamti le, če se učenci počutijo varne in če se s svojimi dosežki dokažejo in oblikujejo zadovoljne osebe, in to pozitivno energijo širijo tudi na druge ljudi.!
Veliko ognja v srcih in očeh torej! Morda nekaj tudi na račun prispevkov v tem Lokvanju, ki sofga učenci - j kot vedno -ustvarili z domišljijo in občudovanja vredno
zagnanostjo.
David Bedrač
Iz vsebine:__________________
Intervju z gospo ravnateljico.............2
Tehniški dnevi............................5
Bili smo v Postojni.......................8
Kultura na naši šoli......................9
Športne strani...........................11
^ Literarne in likovne drobtine in drobtinice. 13
Ekostran.................................16
Imeli smo evakuacijo.....................18
'To so naši prvošolčki...................19
Mladi člani Rdečega križa................20
Maksim Jabločnik, 2. b
Intervju i ?otpo ravnateljico
1.	Za nami je šolsko leto, ki ga je označilo veliko zmag. Naša šola je bila še posebej ponosna na dve učenki - Urško Urek, ki je bila razglašena za najboljšo osnovnošolsko športnico lanskega šolskega leta, in Jano Vidrih, ki je bila najučenka Mestne občine Ptuj za preteklo šolsko leto. Kako ste vi doživeli ti dve zmagi?
Kot ravnateljica sem zmeraj zelo ponosna, kadar naši učenci dosegajo velike zmage in zagotovo je njuna zmaga takšna, da smo nanju lahko vsi opravičeno ponosni.
Ne štejejo pa le zmage, ki jih učenci dosegate z zlatimi priznanji, ampak štejejo tudi tiste, da znate ceniti prave vrednote, da se znate ustrezno obnašati. Te pravzaprav pomenijo največ!
2.	Bilo pa je v lanskem letu še mnogo drugih zmag. Bi nam predstavili, katere?
Če gledamo z vidika pogojev za delo v šoli, je bila zagotovo največja zmaga ta, da smo 7. novembra lani odprli za pouk naš prizidek, in s tem omogočili vsem našim učenkam in učencem, da lahko obiskujejo pouk v dopoldanski izmeni.
Dosegli pa smo tudi vrsto zmag na najrazličnejših tekmovanjih. Bera zlatih priznanj in prvih mest je bila tako zelo bogata. Pa tudi sicer smo šolsko leto pripeljali uspešno do konca, saj je večina učencev dosegla zmage na svojih osebnih področjih.
3.	Naša šola je dejavna na vseh mogočih področjih - od športa, turizma, kulture, tehnike itd. Se vam zdi pomembno, da učenci delujejo na toliko področjih?
Naša šola ima veliko število učencev, zato je razumljivo, da ste med seboj različni in da vas zanimajo različna področja, zato je prav, da je na razpolago čim več različnih aktivnosti. Lepo se mi zdi, da svoje sposobnosti izrazite tam, kjer ste najmočnejši, na področjih, ki vas najbolj zanimajo.
Veseli me pa tudi, da smo z rezultati pokazali, da delamo dobro. Učenci ste se lahko izpopolnili zlasti tam, kjer se boste lahko v življenju izkazali na vaši poklicni poti.
Eva Schvvarz, 1. b
Kaja Maroh, 2. a
4.	Bo letošnje šolsko leto ponudilo tudi v tem okviru kaj novega?
Ne gre za nove projekte, pač pa želimo kvalitetno nadaljevati že zastavljene projekte.
Novost je morda le, da je šola vključena v projekt Mreža učečih se šol, pri čemer gre za izobraževanje učiteljev in za izmenjavo izkušenj z drugimi šolami.
5.	Kaj pa sicer. Katere so tiste novosti v tem šolskem letu, na katere bi radi še posebej opozorili?
Nekoliko je spremenjen način diferenciacije pri oblikovanju skupin osmih in devetih razredov. Novost je tudi ta - predpisuje jo zakonodaja - da imamo dve ocenjevalni obdobji, kar je za učitelje in učence manj naporno, saj morajo pridobiti manj ocen.
Drugih posebnih novosti ni.
6.	V letošnjem letu ste bili ponovno izvoljeni in potrjeni za naslednji mandat ravnateljice. Kaj vam pomeni izkazano zaupanje sodelavcev in vseh, ki so zajeti v delo naše šole?
Ko opravljaš neko delo - jaz sem sedaj že devet let ravnateljica te šole - ga želiš opraviti dobro in v korist vseh, s katerimi delaš in za katere delaš. Ni ti vseeno, kako tvoje delo sprejemajo. Zelo sem vesela, da so mi moji sodelavci, svet zavoda in tudi minister izkazali priznanje in me potrdili za naslednjih pet let.
8.	Tudi za učence je pomembno, da se na šoli počutimo varne in srečne. V lanskem in letošnjem šolskem letu se veliko poudarka daje tudi preprečevanju nasilja. Menite, da moramo o nasilju veliko govoriti?
Ni dovolj, da samo govorimo o nasilju. Pomembno je, da se nenasilno tudi obnašamo, zato je dobro, če se vsak pri sebi drži načela, da to, česar ne želi, da drugi storijo njemu, tudi sam ne dela drugim. Tega je pri učencih žal še vedno premalo. Zagotovo je lepo priti v ustanovo, za katero veš, da v njej nisi ogrožen, da te ne bo nihče žalil, da ne bo nihče izvajal pritiska nate.
Pri tem problemu je premalo, če svoj del opravijo le učitelji, veliko je tudi na vaši strani, da ste en do drugega strpni in da znate preživeti en z drugim na osnovi pogovorov in ne pesti ali žalitev.
7.	Kdaj greste kot ravnateljica srečni iz službe? Kateri dogodki v službi vas posebej osrečijo?
Veliko je takih trenutkov, ko grem zadovoljna iz službe, ker ste učenci ali sodelavci kaj dobro opravili. Vesela sem, ko me zjutraj, ko pridem v službo, učenci prijazno pozdravijo.
Ali pa takrat, ko ljudje najdemo skupno pot za pogovor.
Me pa zelo žalosti, kadar pride do situacije, kjer so v ospredju konflikti in nesporazumi, ki bi jih lahko rešili na mnogo bolj strpen način.
Tomi Mihael Mulec, 3. c
d.o.o. ZAGORJE
PIRAMIDA d.o.o. Zagorje, Polje 10, 1410 Zagorje Telefon 03 56 64 322 Faks 03 56 64 966 " internet: www.piramida-zaqorie.si E-mail: info@piramida-zaqorie.si
Dragi učenci in učenke,
časopis, ki ste ga prejeli danes, bi morali prejeti že 22.12.2006, vendar zaradi tehnične napake, ki je nastala pri tisku, šola časopisa ni mogla razdeliti prej.
Vsled navedene napake in zamude zaradi ponovnega tiska časopisa se Vam, dragi učenke in učenci, Vašim staršem, učiteljskem zboru in vodstvu šole oz- ravnateljici, iskreno opravičujemo.
Se posebej se opravičujemo uredniškemu odboru in vsem, ki ste sodelovali pri pripravi gradiva za izdajo časopisa, da bi ta izšel v planiranem roku, torej pred božičnimi prazniki.
Zal je napaki pri tisku botroval človeški faktor, za kar se v imenu delavcev, ki so botrovali napaki, v imenu družbe ter v svojem lastnem imenu še enkrat najiskreneje opravičujem.
Ob tej priložnosti pa želimo vsem v novem letu obilo zdravja in sreče, učencem in učenkam pa mnogo znanja in uspeha.
Lep pozdrav,
Piramida d. o. o. Zagorje
Prokurist
Anton Dolinšek, l.r
9.	Pred nami so prazniki, v katerih si povemo veliko lepega, ko si naredimo črto pod zadevami, ki smo jih že naredili, hkrati pa se pripravimo za nove izzive in pričakovanja. Kaj prinaša novo koledarsko leto za nas učence in sploh za šolo?
Vsak nov dan prinaša za vsakega med nami veliko novih stvari, ki jih ne moremo predvideti. Na svojo prihodnost pa lahko vplivamo z odgovornim odnosom do samih sebe in okolja, v katerem živimo. Naša naloga je, da se potrudimo in da delamo po svojih najboljših močeh.
Težko rečem, kaj torej prinaša novo koledarsko leto za vse nas, želim pa si, da bi bilo umirjeno, da bi se med seboj spoštovali. Le tako bomo tudi vnaprej uspešni!
10.	Gospa ravnateljica, še enkrat vam čestitamo k ponovnemu imenovanju. Kaj želite ob praznikih vsem, ki smo tako ali drugače del šole Ljudski vrt?
Vsem, tako učenkam, učencem kot tudi delavcem šole in staršem želim, da bi jim bilo naslednje leto naklonjeno, da bi našli vsak tisto svojo zvezdo, ki jim pomeni veselje, zadovoljstvo in izpolnitev želja. Da bi znali slediti svojim ciljem in bili pri tem prijazni do vseh, ki z vami živijo.
11.	In kako vi ponavadi preživite te praznične dni?
Praznični dnevi so priložnost, da se človek po številnih naporih in stresih, ki jih ima v službi, za trenutek umiri in posveti stvarem, za katere sicer nima dovolj časa. Sama to naredim v krogu svojih domačih.
Hvala za odgovore.
Pogovarjala sta se: Nejc Benčič in Aljaž Brlek, 8. C
Mario Letonja, 2. c
fehiiiiki dnevi
DOGAJANJE NA TIHNlŠKlN DNEVEN
V ponedeljek, 28. septembra, so se začeli tehniških dnevi 7. razredov, ki so trajali 3 dni. Izdelovali smo ptice na veter.
Prvi dan smo se zjutraj dobili v tehnični učilnici (001). Učitelj nam je povedal nekaj o izdelku ter varnosti pri delu s stroji. Vsak razred se je odpravil v svojo učilnico in začel z delom. Najprej smo si načrte prerisali s prosojnice in nato napisali še tehnološke liste. Ko smo končali, smo se še malo pogovorili in se kasneje odpravili domov.
Pričel se je drugi tehniški dan (torek) in spet smo se dobili v tehnični učilnici. S pomočjo kamere in projektorja nam je učitelj pokazal, kako varno uporabljamo različne stroje. Ptico smo prerisali na les. Takrat se je končno začelo praktično delo, ki je bilo zelo zabavno.
Najprej smo morali izžagati svoje ptice in jih zbrusiti ter oblikovati s smirkovim platnom. To nam je vzelo kar nekaj časa, a nam je bilo vseeno všeč. Lotili smo se vrtanja.
Ta dan je hitro minil in tukaj je bil že zadnji tehniški dan.
Zdaj je postalo napeto, saj nas je preganjal čas. Zvrtali smo še zadnje luknje in zlepili naš izdelek. Sledilo je le še barvanje. Ptice smo pustili na soncu in so se dokaj hitro posušile. Privili smo krila in že smo jih lahko preizkusili.
V ponedeljek 25. 9. 2006, smo začeli s tehniškimi dnevi, ki pa so potekali tri dni: v ponedeljek, torek in sredo. Izdelovali smo ptico na veter. Najprej smo se pogovorili, kako bo vse potekalo in nato odšli v razred. Mi, 7. a razred, smo ostali v tehnični učilnici z učiteljem Miranom Petkom, ker nam je zaupal in je vedel, da bomo pridni.
Potem smo narisali načrt za ptico.
Naslednji dan smo kar začeli z izdelavo. Dobili smo dve šabloni ptic, ki sta morali prepotovati ves razred. Nato smo še dobili po dva učenca skupaj velik kos lesa, na katerega smo vse skupaj narisali. Jaz sem les delila s Tino in ko sva narisali na les ptico, ga je šla Tina prerezat.
Jaz sem si najprej vse lepo zarisala na ptico in šele potem odšla žagat. Nato smo dobili material za krila. Mi smo morali na les zarisati in nato odžagati, kar pa ni bilo tako zelo težko. Tisti, ki so to že malo prej končali, so že šli brusit ptico. Nekateri smo si že zvrtali luknjo v ptico za nastavek za krila. Tako je tudi ta dan hitro minil. Naslednji dan smo nadaljevali z izdelavo. Jaz sem začela brusit ptico in njena krila. Nato pa sem izdelala še eno izvrtino, zato da ptico lahko postaviš na lesen steber. Nato smo se lotili barvanja. Moja ptica je bila vsa bela razen kljuna, ki je bil rumen in delček kril, ki so bile belo-črne. Nato smo pa dali ptice sušit na požarne stopnice. Ko so se posušile, pa smo
jih sestavili in se odšli ven slikat vsi razredi skupaj in ptice seveda. Ker je pa takrat zapihal veter, smo ptice dvignili v zrak in vse so se lepo vrtele.
Škoda, daje vse tako hitro minilo. Moja ptica je sedaj zunaj in komaj čaka, da vsaj malo zapiha veter, da lahko zavrti krila.
Eva Voda, 7. a
Od ponedeljka do srede smo imeli 7. razredi tehniške dneve. Izdelovali smo ptico na veter. Prvi dan so nam učitelji razložili, kaj bomo delali. Potem smo odšli risat skice. Bilo je še kar v redu.
Drugi dan smo izrezovali in izdelovali svojo ptico. Če kdo ni končal, je lahko delal še drugi dan. Ta dan je bil zelo zanimiv.
In tretji dan je bil najbolj zanimiv. Oblikovali in popravljali smo zadnje delčke ptice, barvali smo jo, ji pritrdili krila in se pri tem zelo zabavali. Na koncu, ko je bilo vse končano, smo se vsi trije razredi skupaj s pticami fotografirali.
Ti trije dnevi so bili zabavni in bi jih lahko takoj ponovila. Ptice, ki smo jih naredili, smo si lahko odnesli domov za spomin in okras.
Monika Ficjan, 7. b
Fotografije, besedilo in vtise so zbrali, zapisali in uredili: Aleš Kotnik, Nejc Vidrih, Tina Tumpej,
Urh Krajnc (op. ur. vsi 7. a)
DEVETI RAZREDI SO SPOZNAVALI POKLICE
Tehniški dan za učence devetih razredov je potekal v dveh delih. V obeh pa so se učenci seznanjali s poklici in šolami, ki zanje izobražujejo.
Učenci devetih razredov bodo morali v naslednjem koledarskem letu, se pravi še v letošnjem šolskem, izbrati srednjo šolo, na kateri bodo nadaljevali svojo življenjsko in izobraževalno pot. Da bi se učenci lažje odločali, kam, so se jim na zanimiv način predstavile mnoge srednje šole.
Njihove predstavitve so bile narejene tako, da so se učenci seznanili s pogoji vpisa, z zahtevanim predznanjem in učnim uspehom, z urnikom in predmetnikom ter tudi z nekaj primeri praktičnega
Tako so lahko v okviru predstavitve Srednje živilske šole Maribor preizkušali ročne spretnosti ob preprostejšem slaščičarskem izdelku (cvet kot okras za torto), nekateri pa so naredili iz testa kar presto.
Srednja zdravstvena šola iz Maribora je učencem povedala, daje glavna značilnost njihovih dijakov sočutje do bolnega človeka in velika strpnost, ki je pri tem delu zelo pomembna. Dijaki so jim predstavili nekaj praktičnih prijemov, najradovednejši pa so si lahko izmerili tudi krvni pritisk. V istem sklopu pa so lahko učenci spoznali še delo kozmetika.
Srednja šola za oblikovanje iz Maribora je pripravila privlačen film, predstavila pa je delo bodočih industrijskih in modnih oblikovalcev ter delo dijakov, ki se izobražujejo za frizerje prihodnosti.
Sklepni del dneva je pripadel naši svetovalni delavki Darji Erbus, ki je podala učencem še vrsto koristnih informacij o njihovi nadaljnji izobraževalni poti. Nekaj misli devetošolcev smo strnili tudi v nadaljevanju.
dela.
Iva Bedrač, 8. b
Tomaž Mlakar, 1. a
Nika Petkovški Hlevnjak, 3. c
BiH s§6 i Pottojni
ČUDOVITI KAPNIKI POSTOJNSKE JAME IN ZANIMIV PKEOJAMSKI ORAD
Nekega sončnega torka, smo se odpravili na šolski izlet v Postojnsko jamo. Po zelo dolgi vožnji in večih postankih, smo prispeli v, s kapniki okrašeno, čudovito Postojnsko jamo.
Vodič nam je razlagal o podatkih jame, nam povedal nekaj o zanimivostih in nam vse tudi pokazal. Na kratko nam je tudi obrazložil zgodovino jame in nam pokazal, kako le-ta zgleda, ko so luči ugasnjene - rekel je, da je to prava Postojnska jama. Najprej smo se vzpeli na Veliko goro Kalvarijo, potem smo prečkali ruski most (tako ime je dobil, ker so ga zgradili Rusi), nadaljevali pa smo v Špagetni, Beli, Rdeči in Koncertni dvorani. Potem nas je vlakec odpeljal do izhoda in nadaljevali smo z vožnjo na avtobusu.
Čez nekaj časa smo prispeli do Predjamskega gradu. Bil je zelo zanimiv, saj je bilo videti, kot da bi ga kdo zalepil v skalo.
Pod gradom se je razprostirala srednje velika zelenica, na njeni levi pa se je dvigoval mogočni iglasti gozd. Ob prihodu smo imeli kratek postanek, potem pa nam je vodička podrobneje razkazala grad. Povedala nam je tudi nekaj o preteklosti in legendi gradu in nam razkazala sodišče, mučilnico, kuhinjo, plesno dvorano, opazovalnico in seveda nesrečno stranišče. Zelo zanimiva se mi je zdela legenda o vitezu Erazmu Predjamskem - njegova življenjska zgodba se je končala na zelo zanimiv način ...
Pot domov je bila dolga, na avtobusu smo prepevali, se pogovarjali in se zabavali. Domov smo prišli zelo utrujeni in bili smo veseli, da smo v enem dnevu videli toliko zanimivosti, in jamo, kiji ni enake!
Nace Zavrtanik, 7. b
LlTfKAKNl VEČER Z DAVIDOM BEDRAČEM
V sredo, 18. oktobra, je na naši šoli potekal literarni večer s pesnikom in učiteljem Davidom Bedračem. Na literarnem večeru je predstavil svojo novo pesniško zbirko Pesmi iz šipe. Prireditev je potekala	na
prireditvenem prostoru prizidka naše šole. Zbralo seje veliko poslušalcev.
Prireditev smo pričeli učenci, ki smo prebrali nekaj pesmi iz nove zbirke. Ob meni se je z Bedračevimi pesmimi predstavila še učenka 8. c Taja Lozinšek in učenec 9. a Alen Harb. Vsi so bili zelo navdušeni nad pesnikovimi deli.
Nato je vse zbrane pozdravila knjižničarka Sonja Dežman, ki je prosila, da zbrane nagovori namestnica ravnateljice gospa Karmen Mlakar. Po njenem govoru sta se gospa Dežmanova, ki je ves večer tudi vodila, in učitelj pogovarjala in nas popeljala skozi njegovo knjigo in ustvarjanje. Vse je potekalo na zelo zanimiv način in vsi smo izvedeli in se naučili marsikaj novega.
Ob koncu literarnega večera se je pesnik zahvalil vsem, ki so prišli in obljubil, da bo napisal še veliko novih knjig. Nas, nastopajoče, pa je obdaril z njegovo prvo pesniško zbirko Neskončnost.
Tatjana Šučur, 8. a
Polona Kolarič, 4. b
POČITNIŠKI DELAVNICA
V četrtek, 2. novembra, smo imeli v šoli počitniško delavnico. Zjutraj sem šel v gozd in nabral mah, storže, pisano listje in nekaj kostanjev. Nato sem šel v šolo, kjer je bilo veliko otrok in učiteljice. Učiteljica nam je predlagala, kaj bi lahko izdelovali.
Vsak se je dela lotil po svoje. Eni so izdelovali venčke za vrata, drugi aranžmaje, eni pa slike in lutke iz semen. Učiteljice so nam pri delu pomagale. Izdelal sem aranžma za na mizo in sliko iz semen, ki se mi ni najbolj posrečila.
Tri ure ustvarjanja je bilo zabavno in hitro je minilo. Veselim se že naslednje delavnice.

7. novembra smo si ogledali predstavo o Toliju. Sli smo v telovadnico in se usedli. Poklicati smo morali Tolija, da je prišel. Naučili smo se pesmico o njem in se pogovarjali o Evropi.
Deklici Špela in Nika iz prvega razreda sta zaigrali, da sta na banki. Nika je sprejela denar in ga dala Toliju. Toli je pospravil denar v hranilnik. Dal ji je tudi kartico. Potem smo še enkrat zapeli pesmico in zaplesali.
Eva Toplak, 3. c
Tomi Mulec, 3. c
Urban Gnilšek, 1. c
Športne strani
SREČANJE 1 BOKSARJEM DEJANOM ZAVCEM
V sredo, 27. novembra, sta nas obiskala profesionalni boksar Dejan Zavec in njegov trener. Najprej je Dejan Zavec povedal nekaj stvari o sebi, o svoji življenjski poti in tem, kako je začel trenirati boks. Najbolj zanimivo mi je bilo, ko je pripovedoval o svojih občutkih v boksarskem ringu in o nekaterih tekmah, ki so se mu najbolj vtisnile v spomin.
Zelo me je presenetilo, ko je povedal, da namen boksa ni, da bi spodbujalo nasilje,
pač pa da se s tem spoprimemo na športni in telesu zdravi način. Tako je spregovoril tudi o nasilju v med vrstniki, ki ga je označil za nesmiselnega, predvsem pa, da se moramo o tem problemu čim več pogovarjati.
Nato smo mu lahko postavljali vprašanja. Tako nam je zaupal še, da odhaja v Ameriko in da se bo z veseljem vsake toliko vračal na svojo rodno grudo.
Tadej Tofant, 8. b
PO KROSU Št ŠPORTNI IGRE
Septembra je na naši šoli potekal že tradicionalni jesenski kros. Zbrali so se vsi razredi šole, od prvega do devetega. Tekaška proga je bila prilagojena glede na starost otrok, zato je bila ponekod krajša, ponekod pa ustrezno daljša.
Zagnani in odločeni, da prispejo na cilj, so učenci stekli novim zmagam naproti. Tako se je tudi zgodilo. Vsi so pretekli ciljno
ROKOMET
Novembra se je odvijalo medobčinsko prvenstvo v rokometu, kjer smo dosegli zelo dobre rezultate.
črto in premagali izziv. Čeprav je bilo po vsem tem diru videti zasople in utrujene obraze, so sledile športne igre z žogo, nekateri pa so prijeli tudi za vrv in dokazali svojo moč.
Ob zaključku športnega dne je bila na malem igrišču za šolo podelitev diplom, ki je v ospredje postavila najuspešnejše učence in učenke, razglasili pa so tudi rezultate medrazrednega tekmovanja v nogometu.
Tekmovali so fantje, ki so zasedli 2. mesto in dekleta, ki so osvojila 1. mesto. Obe ekipi sta se uvrstili na področno tekmovanje.
ODBOJKA
Novembra so se fantje in dekleta udeležili medobčinskega prvenstva v odbojki, kjer so se eni bolj izkazali kot drugi.
Fantje so tako dosegli 2. mesto in se uvrstili na področno tekmovanje, dekleta pa 7.
Vsem navdušenim športnikom šole lahko za rezultate iskreno čestitamo!
Športne novičke je zbral in uredil: Niko Šimenc, 9. c
LJUBEZEN
Ljubezen je kot radiator, ki zagreje celi svet, ko hodiš po svetu in si zagret.
Ljubezen je občutek norosti, ki ne mine kar tako in izgleda tako lepo!
Ljubezen je, da imaš nekoga rad, ko si še mlad.
Ljubezen je velika kot od Mone Lise slika!
Alen Harb, 9. a
x
Klara Zajšek, L b
PICA
»Pica, pica, kaj je to, aL je predmet aL pogača?«
Tjaša to Kovača vpraša.
»Joj, ti, Tjaša, kaj ti je?!
To je nekaj, kar se je, dobra je, je iz testa
in iz dobrega mesa!«
Sara Plajnšek, 9. a
Maruša Podbreznik, 1. b
d IM BRATIH, KI M BRISALI TABLO
Nekoč so živeli oče in trije sinovi. Prvi je bil majhen in pameten, drugi majhen in delaven, tretji pa je bil zelo majhen, veljal pa je za neumnega in lenega. Zmeraj, ko so se učili, jim je oče brisal in pisal tablo.
Nekega dne pa je oče umrl in sinovi so ostali sami. Ker je bila tabla popisana, so jo hoteli pobrisati.
Prvi se je odločil, da jo bo pobrisal z gobo. Vzel je gobo, ampak ker je bil premajhen, je ni mogel pobrisati.
Drugi si je zgradil lestev, vendar je ni pobrisal, ker je pozabil na gobo.
Tretji, ki pa je bil len in neumen, pa je vzel gobo in lestev. Brisal je in brisal, nato pa mu je le uspelo.
Nikoli več ga niso imeli za neumnega.
Gašper Lenart, 5. b
Aljaž Urek Mesarič, 3. a
MELANHOLIST
Ovit v saten slepote,
razstavljen v nerojenost
gazi po utopljenih pticah,
tava v brezvetrju okorelega horizonta.
Vsrkan v neprodušje, stkan v peresce zakrnelih kril opre se na glineno deblo ...
Niko Šimenc, 9. c
Eva Bohak, 4. c
Pred tremi gorami in tremi vodami je stal ribnik, ki je zelo lepo živel. Nekega dne pa mu je postalo strašno dolgčas. Žabice niso več skakale, ribice pa so še samo počasi plavale in stokale.
Ker je živel blizu gozda, gaje občasno obiskala veverička.
»Zakaj se pa tako kislo držiš?« ga je vprašal. »Kako se ne bi,« je tožil ribnik, »žabice ne skačejo več, ribice pa samo počasi plavajo in stokajo. Kaj naj naredim?!«
Odšla je in se naslednji dan vrnila. Prinesla je razne pripomočke:	kolebnice, plavutke,
maske, čarobne palčke in še kaj. A živali ni nič razvedrilo. Ko jih je ribnik že desetič vprašal, kaj je narobe, so mu odgovorile: »Me vedno samo tebe zabavo, ti, ti pa nas dolgočasiš ...«
»Če je pa tako,« je pomislil ribnik, »pa bom tudi jaz vas zabaval!«
Govoril jim je same smešne stvari. Žabice so od veselja ponovno skakljale, ribice pa so ponovno plesale in hitro plavale.
ČAROVNICA mm GRE V OPERO
V torek, 28. novembra 2006, smo se odpravili v mariborsko gledališče. Tja smo šli z avtobusom, vozili smo se približno 30 minut. Pot je bila zanimiva in kratka.
Ko smo prispeli v Maribor, smo še nekaj časa hodili, potem smo prispeli do gledališča. Tam smo videli različne slike in kipe. Nato smo šli v malo dvorano, kjer smo si ogledali predstavo Čarovnica Hillary gre v opero. Predstava je trajala približno eno uro. Najbolj mi je bilo všeč, ko je čarovnica Hillary zadela dve brezplačni vstopnici za v opero, in ko je pričarala pevko ter, ko je nastala v dvorani tema, da nismo nič videli. Čarovnica je v svoji sobi imela čudne stvari, kot so tobogan, jahalni konjiček in okrogla postelja. Imela je tudi svojega plišastega medvedka. Po končani predstavi smo se odpravili na avtobus. Zapeljal nas je domov.
Na predstavi mi je bilo zelo lepo. To je poučna in duhovita otroška igra, ki je nastala pod peresom nemškega opernega in dramskega režiserja Petra Lunda.
Ana Maja Bernhard 4. a
IS
Lara Miletič, 5. b
Klara Šketa, 4. a
Besfpah
Naša šola je že četrto leto vključena v projekt Ekošola kot način življenja. V prvem letu vključitve v ta mednarodni projekt (šolsko leto 2003/2004) smo veliko pozornosti namenili okoljskemu ozaveščanju, pomenu varovanja narave in okolja ter razvijanju ljubezni do narave. Izvedli smo celoleten projekt z naslovom: Dober dan, narava. Že v prvem letu vključitve v projekt smo prejeli ekozastavo, ki jo moramo potrjevati vsako leto.
V	šolskem letu 2004/2005 smo namenili veliko pozornosti ločevanju odpadkov. V sodelovanju z Zdravo šolo in Fundacijo za pomoč otrokom smo izvedli 4 akcije zbiranja odpadnega papirja .
V	šolskem letu 2005/2006 smo ob različnih okoljskih aktivnostih delovali tudi na humanitarnem področju in z različnimi akcijami po svojih močeh pomagali vrstnikom doma in po svetu.
V letošnjem šolskem letu bomo večjo pozornost namenih trem temam:
1.	Živah in mi
2.	Zdravo življenje
3.	Kultura in vrednote
O
Oy \0
Dora Benčevič, 2. b
Pripravili smo ekološke dejavnosti, ki jih bomo izpolnjevali vsak mesec ter pripravljali priložnostne razstave v avli šole. Trudili se bomo, da se bo v naše dejavnosti vključilo čim več učencev. S projektom Ekošola kot način življenja si gradimo odgovoren način našega bivanja na tem planetu, saj je Ekošola šola za življenje.
Pripravili smo ekodelovni načrt, ki ga bomo izpolnjevali vsi na šoli po svojih najboljših močeh, saj je skrb za naravo in zdrav način življenja še naprej naš cilj.
Naša pozornost bo usmerjena v skrb za ločevanje odpadkov, preprečevanju onesnaževanja okolice, vode in zraka, v ozaveščanje o pomenu varovanja narave.
Člani Ekošole
Marjetka Kelenc, 4. a
NEKAJ NAŠIH MISLI O VAROVANJU NAM
Za čisto okolje skrbim tako, da me iz šole ne vozi mami, ampak grem peš ali pa s kolesom. Doma skrbim, da vsi ločujemo odpadke. Če kje vidim, da so odpadki na tleh, jih poberem in nesem v koš. Če je potrebno, zalijem rože. Lepo skrbim za svoje živali.
Ekologija mi pomeni skrb za ohranjanje čistega okolja, v katerem živimo skupaj živali, rastline in ljudje.
Katja Rašl, 4. b/8, predstavnica učencev v EKOPROGRAMSKEM SVETU ŠOLE
OPB, 2. razredi
Za naravo skrbim tako, da ločujem odpadke doma in v šoli. Trudim se, da povzročim čim manj odpadkov.
Avtomobila doma ne uporabljamo za kratke vožnje. Zelo rad se vozim s kolesom. Rad grem na sprehod v naravo.
Roman Krajnc, 8. b, predstavnik učencev v EKOPOROGRAMSKEM SVETU ŠOLE
FfliŠČI timi Ki JO POVEZANE 1 EKOLOGIJO
Išči vodoravno in navpično.
ti		6	tl	A	8	i	$	p	B	V
0	i	K	A	M	P	V	i	L	B	A
$	L	6	D	P	A	D	K	i	E	B
M	$	1	B	0	P	t	0	B	V	Č
E	Ji	)	A	I	1	M	i	1	6	E
T	t	E	S	E	B	8	i	J	A	¥
I	K	B	I	M	0	B	i	E	f	A
$	A	P	8	l	J	E	6	1	6	Ji
t	K	B	l	J	B	B	J	E	M	J
E	l	J	B	A	l	i	$	A	C	E
Sestavili učenci 3. c
Imeli S§6 evakuacijo
mo ji, ti ji požir
V ponedeljek, 25. septembra, je bila na šoli požarna vaja. Pogovarjala sem se s sošolkami, ko se je naenkrat po šolskem radiu slišal ravnateljičin glas. Zaradi požara v kuhinji smo morali zapustiti šolo. To smo tudi naredili.
Ko smo prišli v avlo, smo videli, da se iz kuhinje vali dim. Odšli smo pred šolo in se postavili v vrsto.
Prispeli so gasilci. Postavili so blazino, na katero so skakali učenci skozi okna iz drugega na nadstropja. Postavili so tudi drsni prt, po katerem se je spustila tudi naša učiteljica Boža Papež.
Ko se je evakuacija končala, smo odšli v razred in malicali. Sedaj vemo, kaj naredimo, če bi se na šoli zares pripetil požar.
Marina Stankov, 5. d
EVAKUACIJA ŠOLE
Zjutraj sem se zbudila in šla v šolo. V razred sem šla kar obuta. Vsi so govorili, da bo požar.
Potem je prišla učiteljica. Čakali smo, da nas po zvočniku obvestijo, kdaj moramo zapustiti razred. Ko so po zvočniku povedali, da gori kuhinja, smo odhiteli ven.
Šli smo na travnik. Tam smo gledali, kako so se učenci spuščali po platnu. Nekateri so z oken skakali na gumijasto blazino. Ogledali smo si tudi pripomočke gasilcev. Po ogledu smo šli v razred in vaje je bilo konec.
Eva Toplak 3. c
fo 86 nafi prvošolčki
SPREJEM PRVOŠOLCEV V SKUPNOST UČENCEV
Zadnjo sredo pred jesenskimi počitnicami, 25. oktobra, smo letošnje prvošolce v času pouka sprejeli v skupnost učencev OŠ Ljudski vrt. V prireditvenem prostoru v prizidku smo za vseh 72 najmlajših učencev naše šole pripravili kratek program, skozi katerega je »majhne bučke«, kot jih je poimenovala, vodila prikupna miška Iza.
Z Veverico pekarico sojih kratkočasili drugošolci, petošolka Taja je zaigrala na klavir, nekaj modernih plesnih ritmov pa sta jim privoščili Kaja in Sara. V programu so sodelovali tudi povabljeni prvošolci s svojimi učiteljicami in vzgojiteljicama ter ob klavirju zapeli znano pesmico Ringa-raja, ki so ji dodali še jesensko kitico.
Zbrane je nagovoril predsednik Renato Kenda, ki je učence prvega razreda s svečano zaobljubo tudi uradno sprejel v skupnost učencev OŠ Ljudski vrt.
Preden so se vsi vrnili na delo, so se še posladkali, miška Iza pa je malim nadobudnežem za konec zagotovila, da »...ste zdaj zares naši«.
Mentorica: Petra Vujnovič
Blaž Hazemali, 4. a
Laura Lorbek, 4. b
Mladi (lani	križa
Območno združenje RK Ptuj je v soboto, 23. 9. 2006, izvedlo regijsko preverjanje iz prve pomoči. Za izvedbo preverjanja jim je pomagalo 12 učenk naše šole. Kot manekenke pri izvedbi nalog so zelo dobro opravile svoje naloge in pomagale ekipam do dobrega rezultata.
V soboto, 7. 10. 2006, pa je na Ptuju potekalo 12. državno preverjanje ekip prve pomoči, Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije. Po predhodnih regionalnih preverjanjih seje na državno preverjanje v Ptuju uvrstilo 9 ekip iz vse Slovenije, ki so pod budnim očesom sodniškega osebja in zdravnikov dokazovali svoje znanje in sposobnosti pri nudenju prve pomoči navidezno prizadetim v nesrečah na šestih delovnih točkah sredi Ptuja.
Tudi pri izvedbi državnega preverjanja je sodelovalo 5 učenk naše šole kot manekenke.
Vsem učenkam, ki so se udeležile tekmovanja, je bila izrečena posebna zahvala. Za svoj podarjeni prosti čas in trud so bile nagrajene s praktičnimi darili in malico.
Mentorica MČRK, Sonja Pučko
Kaja Bračič, 1. a	Lucija Sevšek, 3. a
ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA
Nacionalni projekt ZDRAVA ŠOLA, EKOŠOLA in mladinska TV oddaja ŠPORT ŠPAS so povabile vse zdrave šole in ekošole v Sloveniji k organiziranju enkratne zbiralne akcije odpadnega papirja.
V sredo, 25. 10. 2006, smo na šoli izpeljali akcijo zbiranje starega papirja. V akciji smo zbrali 1310 kg papirja in dobili za
zbrani papir 18.340 SIT. Ves zbrani denar smo namenili fundaciji PISMO SRCA, za štipendiranje mladih. Vsem, ki so sodelovali v akciji, se zahvaljujem za zbrani papir in obveščam, da še naprej zbirajo papir, saj bomo v aprilu izvedli novo akcijo.
Mentorici ZDRAVE ŠOLE in EKOŠOLE,
37.014.77
ŠOLSTVO
LOKVANJ: Šolsko
inv.št:AR/
16876
glas/Let.: 1 0