9 obrtniške Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 goid. po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. ; pošiljane * f Ljubljani v sredo 22. junija 1881. * X . I ■vtíiS.'» 0 b s e g : Pogozdenje Krasa. umor na Laškem. stava 2oper oderuhe in reki iz Istre. Kdaj naj travnike in deteljišča kosimo? Zoper kuhinjske ščurke ali žoharje. Zavarovanje zoper škodo toče. - _ m Blagoslovljenje sadja v Petrogradu na Euskem Grad n Ezzenbach'4 ni stal na Kranjskem. Poziv slovenskim pisateljem. Mnogovrstne novice. 0 svečanosti na čast sv. Cirilu in Metodu. Naši dopisi. Tičji Po-Prislovice Novičar. Gospodarske stvari Pogozdenje Krasa. Spisal BQ salo 9 da tej stvari se je uže, in sicer nemški, toliko v njih pasli, in to tako dolgo, da so se v revne paš-nike in kasneje v Kras apremenili. Pogled v stari ka- taster nam to jasno priča. novejšem času se je jela naša visoka vlada bolj s pogozdovanjem Krasa pečati. To je lepo in vse hvale vredno početje, pa kaj koristi, Če se na eni strani re- 9 1 cimo sto oralov pogozdi, na drugi pa 200 oralov od- * j v ^«v ^ —j ^- viujv ^ ofcv ui aiyj v jju^uííui y u<* ui u^i |jím cwu y vu ko bi le vsaka druga beseda sadika postala, gozdi ali na golo poseka! Poglej na odrti Ja vor nik bil bi Kras uže zdavno pogozden. Ker se ne sporni- Nanos itd. 9 nj am 9 da bi bil slovenski (razun gosp. Dimica) o tej Tukaj imajo dotične oblastnije nalogo in sveto točki kedo pisal, naj navedem nekoliko besedi; morebiti dolžnost, na to delati, da se bode takému vandalnemu ■ m ' I ÉAÉB ^mm ' HH ^Bi^H M mmrnmmm g sežejo našemu Kraševcu bolj v srce, kakor omenjene gospodarstvu s praktičnimi postavami konec storilo. široke razprave. Poglejmo, v kakošnem stanu je Kras sedaj, Kras zopet nasadil, v kratkih potezah navedli. potem, ko se bode temu neusmiljenemu pokončavanju in potem bodemo nekoliko pomočkov, kako bi se obstoječih gozdov v okom prišlo, smemo na vspešno Na jugu Adrije je kakih 582 štirjaških milj svetá, od katerega 80 takih lastnosti, da se bodo v Kras neje vršilo pogozdenje Krasa misliti. Da se bode pogozdenje Krasa hitreje in vspes- se na to delà, da se pašniki na VV* AXMVVi V^M WV 5 AUVWUVWil J V* wv MV^V W M» ««M UUJU V I OllU y ïl&J 1. 8premenile, in več ko polovica tega sveta je uže skal- drobno razdelijo. nata puščava. Naj več Krasa pripada Dalmaciji. Zato ~ ^«.jTv« ^i«»«, «—w, Povsod na Krasu nahajaš ogromno svetá, pašnikov, tam gospodarstvo, vkljub temu, da ima ta dežela kateri je skupna lastnina več ali pa posameznih občin. blago podnebje in cvetočo pomorsko kupči jo 9 na tako nizki stopinji, da se mora vsako leto i Na teh golih pustinah se pase, ali bolje rečeno preživi milijona gol- živina. Druzega splošnega dobička ne donašajo ve UKW^IUJ» , V4M uv UIU1U 'UHttV "-»V ujn.jvu« O AIVtUa. 1/1 UBCgA opiuoucgd UUMIVtt» UO UUU(.OCtj u , a. »O- dinarjev iz državne blagajnice doplačati, da se more Čemu, Če imajo bolj bogati posestniki veče število ovac, vzdržati. ^ katere po omenjenih pašnikih pasejo in sami nekaj do- Najbolj nevarno in premisleka vredno je to, da se bička imajo. Ti gospodarji so naj veči nasprotniki raz- Kras vedno razširja. Preračunjeno je, da se ^vsako leto deljenja pašnikov in največ naj se tem pripisuje štirjaški milji sveta v Kras spremenite. Ce bode to razdeljenjem nikamor ne pridemo. tako napredovalo, bode v 60 letih vseh 582 štirjaških ~~ milj pust Kras postalo 9 da z Iz tega je razvidno, da se ečina posestnikov na Krasu je tega mnenja, da bi se razdelili pašniki, ker potem bo pogozdovanje Krasa j a n j u Krasa v okom priti. Pa tudi se mora v večem pričeti in strogo izvršiti mora najpoprej raz sir- hitreje napredovalo. Gotovo bode pa zginilo tisto neza- db Krasa Pohvalno upanje, namreč: če mi vlada pomaga pogozditi Kras y oKi uivia v VOWUI au ouv6v i« 11 «!»• bode potem ona vživala gozd, jc, nam uuuo moramo sicer avstrijsko vlado omeniti, ker je v tem y last itd. In zeló se mora ljudstvu prigovarjati to je vladi bode přišel obziru uže lep U U^C IC^U pnčela, O v^uuai OU ^«Uiniv, AC*«. pusti ULLliH VI JLVliAB pUgUúUlbl. IU |JC% U»J VCU ítiXL »U U JU 11 jbolj iz tega razvidi, da se Kras še vedno razširja. posestnikov, kateri imajo ovce in pravijo, da jih potem, ko se pogozdi, ne bodo imeli kje pasti. Le pojdi po a vendar še vse premalo y da pusti državi Kras pogozditi. To pa največ zarad onih se je noma Ceravno ima Kras neugodno lego _ silni burji izpostavljen, vendar bi se dal z dobro vladno Krasu in pogostoma bos naletel na moža, kateri je po-in narodovo voljo pogozditi. Da se bode pa to zgodilo, sestnik nekoliko ovac popol bro v ki bo s starimi pismi v roki tre b a gozd m Oštro se mora na to paziti, da se obstoječ OV*OlUli\ UUAUliaU U vau y JCVA ti W O otUiiUJi ^iUUJ 4 T A dokazoval, da ima on pravico ovce pasti in dokler on ne na JeJ kaj to je 9 ne na drobno delij privoli, se pašnik niti razdeliti ne smé. Ne misli naj se pa, da bi se mogli potem razdeljeni j v » v » ^ ». c*j v. ^ pašniki vsi zasaditi. amť«ix Dognano je, da so bili na Krasu večinoma visoki teri ni za druzega, kakor za gozd. Tega ne ampak le tak svet y ka- Tudi gozdi, pa v teku časa so se na drobno razdelili, hoj bukve posekale in ker se za novi zarod ni skrbelo jele bukve iz korenin in štorov poganjati pasa se y 80 nastali so tako imenovani nizki gozdi. Nizke gozde, katerih je zdaj največ na Krasu, so zopet sekali, živino in ne bode veliko skrčila. Saj se snuje kmetijsko društvo za Notranjsko, katero bode gotovo pazno na živinorejo gledalo in jo zboljšalo. — Posestnikom na Krasu je le svetovati, da imajo manj živine in isto boljši krmijo. (Konee prihodnjie.) - 198 Kdaj naj travnike in (leteljišca kosimo? Zdaj, ko so gospodarji uže pokosili travnike ali ko imajo s košnjo opraviti, utegne pravi čas biti, jih zopet vprasati: ali pač vedó, kdaj se ima seno kositi?*) Najbolj napačno je, seno kositi takrat, ko so na senožeti trave uže odcvetele. Malo umen in slabo izkušen je tak gospodar, ki misli, da s pozno košnjo, to je, po odcvetji trav dva dobička ob enem vjaroe: enega s tem, da več sená nakosí, ki se tudi bolj posušiti dá, — druzega pa s tem, da po odpadlém cvetji novega travnega semena zaseje. Oboje je pomota. Res, da bode prva košnja vec pridelka na cente preračuna-nega dala, al trave na travniku so s tem, da so začele seme delati, zemlji veliko moči izpile, in tem manj se potem pri drugi košnji nakosí o tave. Vrhu tega je tudi to pomota, Če kdo misli, da se bode, če se pozno kosi, prav veliko semena po travniku zasej a lo. To seme večidel pozobljejo tiči in misi. Dobra senožet tudi ne potřebuje ponavljane posetve, kajti na dobri senožeti raste prav malo eno- ali dveletnih trav, ampak većina njenih trav so stanovitne trave, katere, o cvetji pokošene, zopet krepko iz sebe rastejo. Ce se trava kosi, ko uže seme nareja, je seno malo prida, kajti to, kar mlado travo redivno delà — sladkor (cuker) in škroba (štirka) — se premení v le-seno tkanino — v slamo. Očiten dokaz, da je temu res tako, nam dadó turšični storži. Poglejmo tak storž v njegovem začetku, kako mehák in sladák je, — poglejmo ga pa potem, ko smo turšico ž njega obropkali, za nič druzega ni, kakor da ž njim pec zakurirao. In kar nas izkušnje umnih gospodarjev učijo, uči nas tudi kemija. Učena možá Ockel in S toc h- hardt sta po poti kemičnega preiskovanja kmetovalcem odkrila skrivnost, da v 100 funtih take sube detelje, katera je prav mlada pokošena bila, je bilo 65 funtov redivne tvarine, — v taki, ki je o začetku cvetja pokošena bila, 62 funtov, — v taki pa, ki sojo o pol-nem cvetji pokosili, 56 redivne tvarine. Po takem bi kazalo, prav mlado deteljo kositi, al prav mlada sočnata detelja se težko dá sušiti in ker bi jo gospodar večkrat premetavati in prenašati dal, bila bi po tem takem izguba večja na množini pridelka kakor prido-bitev po dobroti. Zato se nasvetuje tudi tu srednja pot, namreč deteljišča kositi takrat, kedar detelja cveté, — travnik pa takrat, kedar ve či na njegovih trav v cvetji stojí; najbolje nam tù pravi čas košnje kaže cvetje pasje trave (Knaulgras), katere je na vsakem boljem travniku prav veliko. Prepozno naj se še posebno take senožeti ne kosijo, ki so bolj močvirne s kislo travo, kajti tacega sená, če je dolgo stalo, se živina še ne loti ne. — Naj zdaj po tem razlaganji prevdarijo gospodarji: ali so v pravém času kosili seno in deteljo? Se ve, če deževno vreme zakasnuje košnjo, ni kriv , če \e pre-stopil natorno zapoved: kosi takrat travo in deteljo, kedar cvete! Gospodarske izkušnje. Zoper kuhinjske ščurke ali žoharje. Ta nadležni mrČes se je iz jutrovih dežel pritepel k nam in je palec dolga, temno-rujava živalica, zoper *) Na to vprašanje je uže lani v 23. listu ,,Novic" g. prof. P o v s e, kakor po navadi, temeljito odgovoril; al ker imamo izkušnje, da večina naših kmetovaleev še zmerom po svoji stari šegi primerno zgodnjo košojo zanemarja, zato se nam je zdelo potrebno, zopet jih opomniti, naj poslušajo dobre svete izvedencev. Vred. katero rabijo marsikaj. Prvi pomoček je snaga po hrami; vse špranje in razpoke, kamor se mrČes skriva, moramo zadelati in zamazati. Ce jih je preveč, treba jih je loviti in pokončavati; nastavljajo se jim steklenice ali lošeni lonci z vabo, da v nje popadajo, a več veQ ne morejo in se potem lahko polovijo in pokončajo. Kot posebno dober pomoček svetujejo tudi: 1 del pšenične moke, 1 del eu kra in 2 delà fino stolčenega boraksa, ki se za par krajearjev v apoteki dobi. Vse se dobro pomeša in po kotih šČurkom nastavi, zlasti po kuhinji okolo ognjišca in koruna. Sčurki prideró po noči, se te vabe nažró in pokrepajo, ki ni nubeni drugi živali strupena. Tako imenovani ,,žvabski prah" ali ,,Schwabenpuiveru, dalje „Schweinfurtersko zeleno" ali „Sehw/řinfurtergrún", ki se tudi svetuje zoper žoharje, pa ni dober pomoček, ker ima arsenika ali misnice v sebi in se lahko nesreča zgodi. Zastrupljeni ščurki sicer poginejo, pa mogoče je, da v kakošno jed padejo, aii da jih race ali kokoši pozobljejo in potem konec vza-mejo. Tieji umoř na Laškem. Kako grozno pokoncujejo Labi na več krajih naše tičice pevalice, kaže nam dopis odličnega AvstrijancaT ki ga je iz San Rema 11. marcija t. 1. prinesel časnik „Sportzeitung ,,Neverjetno je — piše gospod — kdor sam ne vidi, kako staro in mlado, veliko in malo vsako nedeljo in vsak praznik hiti s puškami na lov toliko nam ko-ristnih tičic, ki proti zimi na Laško v toplejše kraje se preselijo in se spomladi zopet povračajo k nam nazaj. Al ne mislite, da samo vrabci padajo pod morivno roko Italijanov, ne, ne, celó cobenemu tičku ne prizanesó. Kedar pa lastovke pridejo lesem, takrat posebno vsak Italijan, kdor le puško nositi more, hiti na lov, in vse Štacune so takrat polne vstreljenih ali vlovljenih tičic. Vsa gorata dežela okoli Riviere trpí pomanjkanja vode; ubogi žejni tički morajo tedaj poiskati tistih redko se nahajajoČih studencev, kjer si žejo vga3ijo, al tukaj jih čaka gotova smrt! Tako nam krvoločni Italijan v malo urah pokončá, kar si mi na korist svojim vrtom in svojemu polju iz-rejamo več letí Naj bi diplomati, ki se večkrat po-tegujejo za manj važne stvari, se zdramili, in resno besedo govorili z ital i jansko vlado, da z oštro postavo konec storí tacemu vandalizmu! Naj bi posebno Avstrija, Nemčija, Svajca, Danija in deloma tudi Rusija resno na noge stopile, da se opusti grozoviti umor tičev, ki SO Iv metijstvu imenovanih dežel najveći dobrotnikiî" Tako piše gospod, ki je s svojimi očmi videl, kako se našim tičem godi, kedar se začasno preselijo v top-leje kraje laške. Zavarovanje zoper škodo toee. Da mu toča ne pobije polja, ne more kmetovalee ubraniti, kajti isti oblak , od katerega pričakuje dobro-delnega dežja, mu pokonča včasih v malo minutah pri-delek njegovega polja, vrta itd. Zoper nevarnost toče, ki se ne dá tako ubraniti, kakor večkrat ogenj, nimamo tedaj nobene druge pomoci razen te, da svoje polje za-varujemo škode, ki nam jo prizadeti utegne toča. Al škoda! da kmetovalci le preveč zanemarjajo zavarovanje svojega posestva pri asekurancah. Res je sicer, da so nekatere asekurance same kmetovalcem vse zaupanje vzele zato, ker je pri nekaterih asekurancah tarifa zavarovanja sila visoka, ali, če je aseku-ranca osnovana na vzájemnost, zavarovanih posest- 199 nikov pa je le malo, potem zavarovanci še veliko do-plaćati morajo na poprej uže plačano tarifo. Vse to je izbudilo tako nevoljo pri gospodarjih, katere je za-dela toča, da drugo leto niso vec zavarovali svojega posestva, pa še drugim vse veselje podrli do zavarovanja. Radostni bodo tedaj kmetovalci pozdravili novico, da ena najboljih asekuranc, namreč asekuranca tržaška, kateri je ime „Assecurazione Generale", je oklieala, da svoje zavarovanje proti škodi toče razširja tudi na St ajarsko in Koroško. *) Ta asekuranca daje za-varovancem vso gotovost poštenega poplačila škode, pa tudi to gotovost, da pozueje jim ne bode treba dopláče vat i, ker ona ni osnovana na vzájemnost (bra-tovščino zavarovancev), ampak na premije, za trdno odločene. To dvoje kmetovalcem posebno priporoča to asekuranco. --\ * . , *) Kaj na Kranjsko ne? Vred. Blagoslovljene sadja v Petrogradu na Ru skem. * Na strani dveh velikih cest ) in dan giblje živahen promet glavnega mesta majhna cerkvica Izveličarju posvećena (Spas-Preobra kjer se, rekli bi, noč stoj i dne ljenja A1 tišti mir, tista tihota, katera celo leto na pro- kraljuje, spremeni se storu okoli cerkve Izveličari gusta (velikega srpana) v gibanje poln naroda tiščí v cerkev Množ za množico y na žen je). vrtu pa se stavijo odri in velike mize, na katere se kopičijo jabolka, hruške in mnogo druzeg ki Okoli lepo zidane, s prijaznim vrtcem obdane je ali v ličnih jerbasih pospravljeno ali v lepe piramide cerkvice se dvigajo mogočne palače državne in velike pri- zloženo dne vatne hiše y prav tako, kakor da bi pohlevno vijolico obdajale velike ge- orginje. Jako pn- jeten vtis delà na vsacega člověka ta cerkvica, čeravno obdaja ograja, katere bi se člověk lahko vstrašil. ograje namrec umetno zložene iz velikih in malih topov y ki so jih Rusi vzeli Turkom v mnozih bojih. A tudi v cerkvi je shranjenih dovolj spominov na bitke s Turkom, zakletim sovražnikom kristijanstva po- gusta je namreč veliki j a b o 1 č n i praznik ,,spas preobraženje." P o m e n tega dneva se lepo ob-haja s svecanostjo cerkveno. Po sv. maši s slovesno zahvalno pesmijo podá se duhovščina v procesiji iz cerkve na vrt . kJer višji duhovnik naloženo sadje z blagoslovljeno vodo poškropi in sadje blagoslovi. In od tega trenutka je vživanje sadja tako rekoČ sankcioni- rano y in če na mrziem Ruskem dne avgusta tudi ni se vBod po stenah in stebrih se vidijo v bojih raztrgane in od starosti obe rek zastave ki so jih Rusi vzeli Turku. kaj dé to? pa je vse zopet v redu. , da zrelo Poži y vodkeu ( Mi pa v tej cerkve ni svečanosti vidimo na * nika Ruskem kakor povsod drugod se je duhovščina od nekdaj Ta člauek smo vzeli iz velecenjenega nemškega čas- prizadevala, tudi na poti poduka sadjerejskega omika- >> Der Obstgarten", ki haj v Klosterneuburgu nad Du- vati ljudstvo in blažiti njegova In res zasluži sad nájem, in kateremu naročnina za celo leto stane 5 gold. Tudi jereja, da jo blag je si. vredništvo bilo tako prijazno, dobico. da nam je posodilo po- vidimo, kako milost Božj vsak misleči člověk na Vred zdravo hr ter v stvo drevji v • I • posilj y vsaj v ponuj člověku mile nam tice Nove postave. Postava zoper oderuhe tako Zeló zaželena nova postava se v glavnih točkah Kdor posojuje ali poso daljuje in pri in se kaznuje s strogim zaporom od enega do treh me- secev in z denarno globo od 100 do 500 gold. Istega kaznjivega dejanja krivega in iste kazni vrednega se stori tišti, kdor kako terjatev pridobi, jo naprej oddá ali izterja, pa o njej vé, da je nastala na zgoraj navedeni način. Če se v namen zakrivanja kake v nedá vedene kupčije sklene kaka navidezna pogodba, ali spiše kako pismo, ki ima neresnične podatke v sebi, ali tem zlorabi lahkomišljenost, revščino, slaboumnost 6kušenost ali razburjenost izposojevalca na ta način sebi ali kaki tretji osobi izgovori dobiček, ki je po svoji če se je pridobil za kako še ne obstojeco terjatev kak neprimerni velikosti zmožen uničiti izposojevalca ali po- sodnijsk odlok (sodba, plačivni ukaz, mandat) ali pa gubo njegovega premoženja pospešiti*), kriv je prestopka Postava po takem določuje na drobno, kolik kaka sodnijska pogodba ali sodnijski izrek, ali če si je posojevalec zagotovil svoj dobiček iz katere v goidinarjev obresti (Činža) se sme zahtevati ali vzeti od izpo- ampak obrestno merilo prepušča postava sodnikovemu prevdarku ojenih 100 gold., da posojevale ne apade kazni oderuštv > razmer > ki so naštete tem Vred « 200 označene kupčije s tem , da si je od izposojevalca v poroštvo vzel častno besedo, prisego ali drugo podobno zagotovilo, zapade ostrému záporu od 3 do 6 mesecev in denarni globi od 500 do 1000 gold. Tudi se more tak iz dežele izgnati. Ista kazen zadene tistega, ki tako v §. 1. navedeno terjatev pridobí, jo prodá ali iz-terjava. §. 3. Kdor je bil zavoljo tega uže večkrat kazno-van, naj se kaznuje z oštrim zaporom od 3 mesecev do 1 leta. Tudi se sme iz dežele izgnati. §. 4. Kdor delà v §. 1. označene kupčije navadno in kot svoj obrt, temu naj se naloži zapora od 6 mesecev do 2 let in denarne globe od 1000 do 3000 gld., in potem naj se iz dežele přežene. §. 5. Ako bi obsojenec ne imel denarja dovolj za denarno globo, naj se mu spremení v zaporno kazen, tako, da mora vsakih 10 gold, en dan v záporu sedeti. 6. Ta prestopek ima iste nasledke, ko presto-pek goljufije. §. 7. Kazen odpade, ce je krivi posojevalec popravil storjeno škodo, še prej ko je sodnija za njegov prestopek zvedela. §. 8. Sodnik naj tako kupČijo za neveljavno spozna, in če preiskava to potrdi (opraviči), naj izreče, da si imata posojevalec in izposojevalec, kar sta si od dne tište kupčije dala, drug drugemu 8 postavnimi obresti vred nazaj dati. Sfarozgodovinske stvari. Grad „Ezzenbach" ni stal na Rranjskem. Priobcil Davorin Trstenjak. Andehsčani, ki so imeli posestva na Kranjskem, so bili tudi véliki posestniki zapadno od Ina in južno od Dunava. Tukaj so bile njihove lastnine: grad Neu-burg, v listinah „Nwnburch, Nuvenburgk" itd., toraj ne ob Kokři. V gori omenjenem okrožji so bila tudi posestva njihovih ministerijalcev, kakor : Haarbach, Mithich, Rottersham in Ezzenbach, današnji Easen-bach, iz staronemšk. ettan, ezzen, essen, kar iz-virno pomenja: rediti se, živež daj a ti, in se toraj nikakor ne sme na „jesenice" misliti. Ako bi oni kraj imel po jeseni ime, bili bi Nemci pisali ,,E s k e n" — „E se h en bach". Essenbach stojí v današnjem sodnijskem okraji Griesbach na Bavarskem. Kapoto de Ezzenbach je bil ministerial AndehsČanov in kaštelan njihovega grada „Nuwenburc", ob enem postavljen za pobiranje mitnine od ladij , ki so po Inu pla-vale in različno robo prevažale. Ta Rapoto de Ezzenbach je moral tudi feude od AndehsČanov na Kranjskem imeti, ker je koroški vojvoda Ulrik, ki je ob enem bil gospodar kranjske dežele, potrdil s pismom od 24. aprila 1257. leta „in novo Castro nostro in Car-niola circa Werdenecke" Rapotovim sinom : Ortolfu, Al-beru in Rapotu: „omnia ea, quae pater eorum justo possedit titulo feud a li", kakor darilno pismo govori. Vojvoda koroški je namreč dobil koroška, kranjska in štajarska posestva AndehsČanov, katera je patrijarh Berthold oglejski cerkvi sporočil, od patrijarha Gre-gorja za užitek. Obširno o tem se najde v Hormayrjevih : „Sammt-liche Werke III., die grossen Qeschlecbter im tyroli-schen Hochgebirg, II. die Grafen von Andechs. Iz Tiro Isk ega je tudi prišla plemenita rodbina : „Abfaltrn" na Kranjsko, torej njeno pokolenje ni kranjsko. Od gosp. Sumija navedene listine, katere menda iz „Monum. Boic." pozna, kjer pa se samo posnetek na- haja, so v originalu na pergamentu pisane, in hranjena v kralj, bavarskem državnem arhivu v Monakovem. Društvene stvari. Poziv slovenskim pisateijem. „Matica" je uže pričela tiskati „Letopis" za le-tošnje leto, zato se podpisani odbor obraća z vljudno prošnjo do cenjenih pisateljev naših, naj zopet pridejo prvemu našemu znanstvenemu zavodu s primernimi spiai na pomoc. Da „Letopis" vstreza svojemu glavnemu cilju: „utile dulci", naj znanstveni članki se vrstijo zzabavnimi, a tako, da z ozirom na različnoat njegovih čitatel jev se znanstveni članki v,„Letopisu" ne spenjajo previsoko v učenostno višino, zabavni članki pa tudi naj niso brez poučnega zrnja. Noben článek v „Letopisu" pa ne sme biti pre- obširen zato, da po več mnogovrstnega gradiva pride v en letnik, ki navadno obsega kakih 20 pol. Ker, kakor izkušnje pričajo, imajo „Matičine" knjige posebno oštrih kritikarjev, zato prosi odbor še posebno gospode pisatelje te vrste, naj „Matici" pošljejo tudi svojih spisov v tisek, da z zgledom svojim kažejo drugim pisateijem pravo gradivo „Matičinih" knjig. Vsak spis, ki se strinja s §. 1. „Matičinih" pravil, in ki se vredniku Letopisovemu pošlje o pravém času za tisek, sprejel se bo rad in bode honoriran po do-ločbah „opravilnega reda", ki odmerja nagrado izvirni-kom in pa prevodom. Ker „Matica" želi svojim čitateljem 8treči z iz vir ni m i spisi, dodajamo konečno še to željo, naj gospodje pisa'elji osobito z izvirnimi članki podpirajo slovstveno delovanje „Matičino". Da pa more „Letopis" za leto 1881. v rokah društvenikov biti meseca decembra t. 1., zato prosimo, naj se gospodje pisateiji kolikor moči požurijo s poslanjem ,,LetopÍ8u" namenjenim. V Ljubljani Í5. junija 1881. Za odbor Matičin Dr. Janez Bleiweis Narodno blago. Prislovice in reki iz Istre. Nabral po Kastavšćini učitelj V. Kinkela. Lahko mu je, aš ima škare i sukno v rukah (ima vso oblast.) I va ovu kuću je vrag svoji rogi zakopal. Vlas po vlas — gola glava (tudi po malo se mnogo potroši). Bolje je sreće, nego umeće. Ki ume, ima dve, ki neume, nima nijedne. Svako prase mrkvu kopa za-se. Sreća i nesreća gredu s jednim putom. Prva sreća prazna vreća. Zlata mare (Goldkáfer) letí, leti, pak najzada u blato zaletí (prevzetno dekle lehko pade v sramoto;. Neka je i vragu (sovražniku) pravo. Tebe bi drago prodal, ki te ne bi poznal. Ne vadi starega konja drčet. Slabo je, kade postane z opanka postol (kadar se siromak preuzame). Ima kosmatu dušu (je brez vesti). Mačka mu je pojila kvas (propal mu je pri trgovini kapital). Slabo pride na jednoj nogi šepajuć. 201 Ca zmak, to hiap (kar ukrade, to poje). Jedan skup, drugi zmak (jedan skuplja, drugi zmica.) Ki najde izvan dobe orih, će imat pir (ženitbo). Nehitaj v more solí, aš je i brez tega dosta slano (ne draži jezljivega). Mnogovrstne novice. * Na Dunaji je v stolni cerkvi sv. Stefana bin- koštne praznike bilo 21.005 birmanih. * Snega je binkoštne praznike po več krajih Sta-jarskega, Českega, Saksonskega, in celó po nekaterih gorah Laškega padlo toliko, da so z nekaterih planin morali živino nazaj in domu gnati, da ni v snegu konca vzela. To smo mi še toliko na boljem, da nismo dosih-mal imeli snegá, vsak dan pa vendar več ali manj dežja, ki našim gospodarjem košnjo bega. Medardov dan se je letos dosihmal res skazal vremenskega preroka. * 150 oseb je zbolelo pri neki svatbi v Altvateru poleg Hessbrukca na Bavarakem vsled krvavih klobás, ki so jih jedli; tudi ženin in nevesta sta nevarno bolna. Brž ko ne se je v te krvave klobáse vzela kri kakega za vrančnim pri s adom (antraksom) bolnega prešiča. Ta žalo3tca dogodba nam zopet kaže, kako nevarno je krvave klobáse jesti, če ne vemo, da je bila žival popolno zdrava. * Strasno veliko kobïlic v Kavkazu in na TurŠkem se je prikazalo v več krajih, ki so se neki priteple iz Perzije. Posebno hudobne pa so kobilice v Bodirumu okraja Smirniškega, katerih naj več je planilo na okolico Angore. Vsi prebivalci, motki in ženske, so skozi 3 dni noč in dan morali biti na polji, da so pokonča-vali požrešno žival; vsak člověk je bil primoran, najmanj 20 ók (2 in pol funta) kobilic prine3ti vladi, ki jih je zagrebala v posebne jame; v vseh cerkvah pa se je molilo za odvrnitev te šibe božje. 0 svečanosti na cast sv. Cirilu in Metodu. (Na dalje.) Odbor hrvatskih romarjev v Rim se je unidan do gosp. Kuhača, velecenjenega izdatelja narodnih jugoslavenskih pesem, obrnil z vprašanjem : ali v svoji zbirki muzikalnih starin nima tudi kake hrvatske mase, zložene za moški zbor, ker bi odbor želei, da se 5. dne julija, to je, na praznik onih slovanskih apostolov bere v Rimu sv. maša v hrvatskem jeziku. Na to vprašanje je gosp. Kuhač odgovoril, da sicer ima staro hrvatsko maso, katero je zložil dalmatinski frančiškan pater Peter Knezovič in Senjski liturgiji od leta 1725. priredil, al ona maša ni popolna in je le za en možki glas zložena. Al pripravljen bi bil, to maso dopolniti in mesto „Benedietus" in ,,Agnus Dei" vložiti dve sta-roslovanski pesni. Ena teh dveh je zložena in uglas-bena od sv. Cirila okoli leta 860., druga pa je delo sv. Adalberta okoli leta 995. — Odbor je ponudbo g. Kuhača rad sprejel s pogojem, da se pristavi tudi pesen „U slavu sv. Apostola Cirila i Methoda", zložena od Med. Pučića, vglasbena pa od opata Liszta. Ko sta se odbor in gosp. Kuhač pogodila, je ta takoj maso izdelal in sicer je pridjal pesni sv. Cirila staroslovenski, pesni sv. Adalberta pa staro poljski tekst. Da bi pa to, Hrvatom toliko dragoceno mašo, tudi drugje lahko peli, dal jo je odbor natisniti in tisek je danes uže končan. Vsak cerkveni zbor in vsako pevsko društvo, katero se zaveže to mašo peti 5. dne julija, dobi partituro brezplačno. Obrne naj se v to svrho do g. Andreja Jagatića ali pa g. Kuhača v Zagreb. — To je jako zanimiva novica všemu slovanskému svetu, ki hoče vredno obhajati veliki praznik slovanskih aposteljev. Biskup Stro8smayr in kanonik Rack i bivata uže od 16. dne t. m. v Rimu, da priprave oskrbujeta za sprejem slovanskih popotnikov, ki pridejo iz vseh krajev tje, da se osobno poklonijo sv. Očetu Leonu XIII. o velikem prazniku sv. Cirila in Metoda. Zanesljivo oznanilo o romanji Slovencev v Rim objavlja gosp. dr. Jare, predsednik ljubljanskega kato-liškega društva, v včerajšnjem „Slovencu", kjer med drugim beremo tole: „Posebni železniční vlak, ki vozi samo romarje za Rim in jih ima sprejeti tudi iz slovenskih krajev, pride 27. t. m. (ponedeljek) okoli 4. ure popoludne v Lj ubij ano, gre le malo pomudivši se dalje v Trst, od kodar se romarji s posebnim parobrodom odpeljejo v Ja kin (Ankono), in 28. t. m. zvečer dospejo v Rim. Potniki se sprejemajo v Mariboru, na Zidanem mostu, v Ljubljani in v Tr .tu; na drugih postajah se vlak nikjer ne bo nio ustavljal. Cena je za celi pot od Ljubljane do Rima in nazaj v Ljubi j ano v III. razredu malo čez 30 gold., v II. razredu 48 gold. Kranjski romarji se torej 27. junija popoludne o pravém času (raji prej kot pre-pozno) znajdejo na ljubljanskem kolodvoru. Kateri so se oglasili dozdaj pri meni, so uže naznanjeni dotičnemu opravljajočemu odboru na Dunaju, in ta skrbi, kolikor le mogoče, da se bo vstrezalo potnikom gledé vožnje, hrane in sprejetja v Rimu, ter se olajšajo vse s potovanjem sklenjene težave in neprijetnosti, zlasti ker večina romarjev ne razumeva laškega jezika. Po-vrnivši se iz Rima bodo obiskali romarji tudi sloveča božja pota v Asisi in Loreti in utegnejo okolo 8. julija sopet doma biti. Kdor bi se še hotel vdeležiti tega tolikanj imenitnega potovanja, ki primeroma le malo stane, naj to prijavi do petka (23. t. m.) gospodu dr. Jarcu ali neposrednje gosp. dr. J. P. Jordanu, Weihburggasse št. 21 na Dunaj. — Druga prilika za Rimsko potovanje je v drušnji s Hrvati čez Reko, od koder parobrod odrine 28. junija zjutraj ob 7. uri, ali pa po suhem 22. junija ob zjutraj iz Ljub- ljane čez Gorico in Benetke. Dotične izkaznice (LegitimationskartenJ dobivajo se tudi pri gosp. dr. A. Jarcu. Naši dopisi. Z Dunaja 18. junija. (Studenci judovskih Časnikov) so res neizmerni, zato ni čuda, da se tako mogočne do-misljujejo liberalci v državnem zboru in zunaj njega. Česar liberalci sami ne zmorejo , o tem jim je njihovo dobro plačano časništvo na pomoč, — česar sami ne izduhtajo, to jim ugane njih časništvo, in tako je res, da je časništvo ,,die 6. Macht". In žalibog, da je dandanes svet v obče tako pokvarjen, da mu za resnico veljá, kar je laž, — za zlató, kar je tombak. Al naj se vrnem k temu, kar sem namenil danes „Novicam" poročati. Opravilno poročilo (Gescháftsbericht) a ever ne železnice (Kaiser Ferdinands Nordbahn) objavlja, da vodstvo te pod patronstvom firme Rothschildové stoječe železnice vsako leto nad 52.000 gold, pod nedolžnim naslovom „Pranumerations- und Insertionsgebiihren" (za naročnino in tiskovne pristojbine) daruje izvoljenim svojim časnikom. Ni li to „Dispositionsfond" v prav ča-stitljivem znesku, in to le od enega samega studenca judovskim časnikom! In koliko druzih denarnih stu-dencev je še, ki napajajo judovska grla, da prav mocno vpijejo, kedar treba, zoper konservativno stranko, zoper Slovane, zoper vlado Taaffeovo in zoper vse, kar liberalizmu in brezverstvu ni po godu. Mnoge železnice, 202 veliko bank in semitski kralj Rothschild sam: vse to so stanovitni studenci, ki judovskim časnikom nikoli ne vsahnejo. Vse to pa nam je treba dobro zapomniti, kedar gre za vprašanje: kako to, da se nikoli ne naj-manjša stvar ne očita severni železnici, ki je v prvi vrsti velike dragine oglja na Dunaji kriva. Pa tudi državnim poslancem to ne sme iz spomina priti, ko pride v državnem zboru na dnevni red razprava o tem, da severna železnica postane državna vlast, kajti takrat se bo gotovo vse semitsko časništvo strastno po-tegnilo za to, da bi železnica ostala samosvojna kakor dozdaj ; v tem slučaji pa bo treba poslancem vedeti, za katerim grmom zajec tiči. „Geld regiert die Welt", to je znana nemška prislovica, in v tej prislovici tiči tudi javna skrivnost, zakaj večina dunajskih neinških čas-nikov, pa tudi mnozih druzih trobi v rog teutonskega liberalizma in brezverstva. V Gorici 19. junija. — Procesijo na S v. Telo Í"e vodil g. prošt mons. dr. Valussi, ker se je bilo >ati, da ne bi bila prevzv. nadškofu — gledé na njihovo starost — pretežavna. Vřeme je bilo prav ugodno. — O vojaških vajah na Rojah se je zgodila 11. t. m. velika nesreča. Ko so dirjali kanonirji čez neglobok prekop, zvrnil se jim je voz; enemu topničarju je kolo vrat strlo, da je zdajci umri, druga dva sta hudo ranjena. — Koncert za otroke rajncega kapelnika Mugnone-a (11. dne t. m.) je donesel blizo 750 gold. Peli so med drugim dvoje njegovih skladeb : ,,Ave Maria" in neko mornarsko. — Dne 29. septembra t. 1. bo v Gorici razstava živine vse naše dežele. Tako je sklenila kmetijska družba 30. maja t. 1. — K Ciril-Metodovi svečanosti v Rim pojde iz naše nadškofije pet duhovnikov. — Svilodi so se po naših krajih sploh slabo obnesli; škodil jim je mraz vmkoštni teden. S Koroškega 18. junija. (Posvećenje novega knezo- Škofa; žalostné razmere naroda slovenskega.) Naš novi od presv. cesarja za knezoškofa naše škofije imenovani gosp. kapitular-vikar Peter Fun der bo prihodnjo nedeljo v Saleburgu posvećen; kedaj pa potem pride v Celovec, ni še določeno. — Ce nas vprašate, kako nam na Koroškem gré z narodnimi pravicami, prav na kratko vam lahko odgovorimo, da šembrano piškavo! V uradih vse, kakor v nemškem „rajhu", v šolah pa tudi tako, kajti v ljud. šolah se še otroci slovenskih starišev slovenski ne smejo brati učiti, čeravno Koroška ima 117 slovenskih fará!! A kako more pri nas stvar se na bolje obraćati, če vidimo, kakošno komisijo za izpraševanje učiteljev ljudskih šol nam je naučni minister baron Conrad kar za leta 1881., 1882., 1883. in 1884. sestavil. Ne bom vam imenoval onih 7 mož, ki so v tej komisiji, zadosti je, če vam zatrdim, da, razen c. k. deželnega šolskega nadzornika dr. Jož. Gobanca, Erav nobeden ni slovenskega jezika zmožen, dr. Go-an c, načelnik imenovane komisije, pa tudi sloven-ščino tako lomi, da se Bogu usmili. Naš konservativni časnik „Kárnt. Volksst." je v 24. listu po vsi pravici vprašal : ali je taka komisija zmožná izpraševati učitelje za šole slovenske? Minister Conrad bo sicer odgo-voril: „da, vsaj na Koroškem ni v šolah nic sloven-ščine". Mi pa vprašamo: ali minister s ta kim i načeli more naučni minister biti v ministerstvu, ki je v svojem programu slovesno zagotovilo, da ne bode trpelo, da bi se Slovani na steno pritiskali ? Vprašamo pa tudi : ali res ni v eeli naši božji deželi Koroški med našimi rodoljubi prav nič tacih mož, ki bi za pravično reč imeli toliko poguma, da bi, kakor unidan iz Slezije, kot deputacija šli na Dunaj in tam prav po nemško-koroško na merodajnih mestih govorili „von der Leber weg"?! Čudno in prava uganjka nam je to, da imamo v središči našem društvo sv. Mo hor ja, iz katerega isvira mnogo koristnih knjig, ki gredo križem po slovenskih deželah, v la s tni deželi pa ni sledů ne tirú, da bi se zdramiii rodoljubi, ki bi čez bukve segli v praktično življenje umirajoče matere Slovenije! Vemo, da bi naši Germani kar divjali, ako bi se Slovenci oglasili, al kjer gre le za pravice naroda in za druzega ne, se ne smejo rodoljubi izgovarjati ,,mit dem šehlafe des Gerechten", kajti to ni spanje ,,des Gerechten", ampak spanje pregrešno, katero čedalje bolj v smrt spravlja eeli naš slovenski narod. Iz Vipavske doline 16. junija. (Letina, reguliranja naših vodáy dr. Kenda.) Po dolgem, hladném in de-ževnem vremenu nastopili so v pravém Času zopet lepi, gorki dnevi. V svojem zadnjem dopisu sem Vam po-ročal, da trta dobro kaže, in res je — zároda je veliko in ako sedanje vreme stanovitno ostane , da bode trta pravilno odevetela, potem se ima dobrih letin neva-jeni Vipavec obilo pridelka nadejati. — Kupčija s sad-jem se je uže pričela, češenj je veliko , se ve da zato imajo pa tudi nizko ceno. Zadnji dež je sadjerejcem dosti škodoval, kajti prve češnje, ki imajo naj boljo ceno, so popokale , pozne češnje so pa za več kot en teden zaostale. — Zastop vipavske občine je uže lansko leto poprijel inicijativo, da bi se vendar enkrat začelo z reguliranjem vode V i pave, Bele in Močil nika. To reguliranje sme se smatrati za vitalno vprašanje naše doline, posebno spodnjega delà, kajti izmolzeni vipavski vinogradi nikoli ne bodo toliko rodili, ko pred 20, 30 leti; zato pa Vipavec mora začeti gledati na to, da prejšnje dohodke z živi nor ej o cadomestuje, UUUlll UVI UUIMUV. , « MP JV. » UV UVW1W < X «/ Jv ' -----£-------- resilo, zlasti pa se zahvaljujemo še gospodoma Flor i jan u [z Rusije 60.000 judov. Spanjski kralj je neki rekel in Peter Majer ju za pogostenje s pivom v gozdu na potu da naj judje le pridejo, ker tukaj je njih domovina, od sv. Jošta v Kranj. TurČija. — Avstrijska vlada se je, kakor se kaže V zahvalo naj nam bode tedaj dovoljeno > V se vsklikniti: ,,Živeli Kranjski Slovenci! živile vrle Kranjske Slovenke!" jedenkrát sprla s turško zavoljo železnic. Hajmerle grozi, da V Ljublj i dné 14. junija 1881 Odbor „Sokola1 ( Vesteneckova surovost v kazini) buj tudi > iz" vzemši par zagrizenih judovsko-nemških. Posebno str- drugod grozno strmenje, po vseh listih je uže šla menje je pa še nad nemškimi profesorji ; ki trkovali so mu pri Novičar domaćih tujih dežel. Dunaj Kar so adnj judovski časniki o ministerski k čas predli tukajšnji zdaj poredoma sami in y preklicujejo proglašajo, kar so svetu trobili, da ogerska vlada hoče vreči sedanjo dunajsko . ki so Res so za ustavoverce nastopili uže pasji dne vi jim zasmodili tako možgane, da ne vedó več, kaj bi izduhtali, da bi svet sleparili s tem, da je konec Taaf feovega ministerstva blizo. Dobrikajo se zato celó grofu C vuiuuim-u, onemu možu, ki so ga vrgli s stola pred-sednikovega v zbornici poslancev, in ki se gotovo ne bode vsedel na limanice tej koteriji, katera ne dá Av-Btriji priti do miru. našega poročnika domů poklical, če Turčija ostane pri svoji trmi. Iz Bulgarije. Zavoljo zadnjih dogodeb, ko se je govorilo o odstopu kneza Aleksandra, sta se oglasila dva nova kandidata za to krono : Bavarski princ Ar-nuli in princ Valdemar, ruske carinje brat. Narodna stranka bi pa rada imela kneza Bogoridesa, ker njem upa doseći združenje z Rumelijo. Iz Srbije. Knez je dovolil vladno predlogo za spremembo dosedanje ustanove, po kateri se na veo strani formalno zboljša. Tudi se knez ne bode bránil naslova kraljevega, če srbski narod to zahteva. Rusije. Imenovanje ministra grofa Ignatieva nikakor ni znamenje nazadnjaške politike, marveč ravno nasprotno: znamenje politike napredovanja in reform, pa le v narodnostnem pomenu in med narodnimi voj- , nikakor pa ne po zapadnem evropskem lgnatiev namerava sklicati shod zaupnih mož v posvetovanje o zadevah kmetov, da se tudi to važno vprašanje reši na zadovoljnost kmetijskega stanu. mcami kopitu. Žitna cena lz Prage. Cesarjevič Rudolf bode neki še več časa bival tukaj , to pa kaže, da se visoka zaročenca dobro počutita na Ceskem. Ustavoverci so iskali povo- v Ljubljani 18. junija 1881. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr dov * kakor da cesarjevič jih pa dejansko stavlja na laž. se bili Čehi zaměřili cesarski hiši, gold. 3 kr / « /\ « V 9 turšice 5 gold. 53 kr banaške soršice 7 gold Hrvatska. Pešta se naznanja, da je kraljevo pismo, s katerim se ukazuje vtelesenje vojaške Gr a 50 kr rži 6 gold. 66 kr ječmena 4 gold. 39 kr prosa 5 gold. 3 kr ajde 5 gold. 36 kr ovsa 3 gold 8 kr Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov U / / V À f / / 99 JV< / vic" Koncem tega meseca izteče naročba na „Novice" za prvo polovico letosnjega leta y zato vljudno prosimo gg. naročnike in prijatelje naše, ki so naročnino le za ta čas odrajtali ali ki na novo zelijo dobivati naš list, naj se oglasijo zato do konca tega meseca, da liste poredoma dobivajo v pričetku druzega poiletja. V Novice ' z „Oglasnikomu vred stanejo: za pol leta po pošti 2 gold. 40 kr 9 v tiskarni prejemane gold za četrt n po v SO kr v v Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskáme v Ljubljani. Administracija „Moric*'. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : J. Blaznifeovi nasledniki v Ljublj