fftnui Golfc. Usodepolna zaroka. Pod rajno Avstrijo smo bili kaplani t Dravski do4ini vsega pomilovanja ter sočutja vredne pare. Na fcemšniku na primer sem dobival mesečnih 50 kron. Od tega zashižka sem plačal za hrano 30 kron, za postrežbo 10 kron, ostalo je torej meni za razne izdatke, «bleko ier obuvalo 10 kron. Bil sem prisiljen, se ozreti •a kakim postranskim zaslužkom, ker sicer bi bil moffal krasti ali beračiti, a obeh teh dveh obrti niti ne bi Jbil mogei izvrcšvali na Remšniku, ki je bil ž« tedaj pre•obog za tatu iu prosjaka. Na iakko iiveti od tuje lastnine ter prosjačitl abogajimc, ni bilo mogoče, moral sem misliti poleg 4uiepastirskega poklica na kako drugo opravilo. Kot vemšniški kaplan sem mnogo slikal ter popravljal stare svetniške kipe in oltarje. S poslranskim zaslužkom pleskarja sem izhajal vsaj za silo! Tako bolj y trdo jesen L 1912 sem se pogodil z žnpmikom iz I>ravske doline, da mu bom prenovil veliki oltar. V istem času, ko sem bil jaz zaposlen s pozlatarakim delom pri oitarju, je popravljal in uglaševal izdelovalelj godal orglje. Ta strokovnjak je bil zagrizen socijaldemokrat rn je branil tudi mcni delo po šesti uri. Po »fajeramtut, kakor se je izražal moj tovariš, sva krenila t krčmo, kjer sem poslušal pokorno ter brez sugovora socijaldemokralski evangelij o prolelarskih pravicah in nebesih. Za le moje seslanke z graditeljem orgelj je zredel temoSnji g. nadučilelj, ki je opravljal poleg šolnikovanja službo organista. Očital mi je resno, da socijaldemokratski nauki niso zame in naj hodim rajši z njim v goslUno k Pcpci rn Ančki, socijalisla naj puslim na miru. Gospod nadučitelj, ki j« bil šaljivec tcr hudomuš»el, mc je potfgnil odslej z oltarja že proti pol šesf nri, da nis*m padel v roke socijalistu. Zaroka. Neccga večera sra zopel zavila s starim šolnikom k Pepci Jn Ančki. Prijalelj je bil takrat izvanredno raztgrane volj«, je tleskal z rokama po kolenab in se sm»5*U «eš: »Hec je le na tem Ijubem sTetu! Vtl, stara Spiclja, Sd kua 75 tet, je pokopala ie dva uuua, se natuerava sr- daj možiti t tretje. Potegniva babnico, <ia se jej bo sanejala cela fara, morda jo sreča pamet in bo osLaia Td«vica.c Tako je govoril šolnik in mi šep«tal svoj načrt polglasno na uho, da ga nisla čuli scstri krčmarici. Prikimal sem prigovarjanju, gospod je napisal par vrstic in jib oddal Pepci, naj jih izroči nevesti Spiclji, ki je bivala nekaj slreljajev proč od krčme. Nisva čakala dolgo na odgovor. Odprla so se rrata, Tstopila jc po zatrdilu nadučitelja 75 let slara nevesla — stara Špiclja. Premikala se je na dolgih nogab, kretala s kratkim gornjim živolom, bila še priiueroma za starko prikupljivega obraza, glavo pa ovito s svilenim »šalomc, ki jej je zakrival čisto bele lase. Kazil jo je le visoko potegnjen — slarikav glas, ki mi je dražil ubo, kakor bi moral poslušati pilenje tanke žage. Nadučitelj in Špiclja sta se pozdravila iskreno kot stara pobralima; mene je tovariš predstavil kot v trgoTski stroki izvežbanega in bogatejše neveste željnega strokovnjaka, katercmu se šele odpixata življenje in — bogaslvo. Po običajnem pryem pozdravu in predstavi smo scdli. Spiclja je naročila liter vina in zložila svoje dolge noge pod sloi, ravno nasproti gospodu šolniku, Začel je pogovor špicljin pobratim in brenknil po izmenjanih frazah o zdravju na strune Iretje ženilve, kalere je ubirala tedaj najina gostiteljica. Postal je čisto resnega mnenja, da je njen tretji zaročenec veliko prestar, ne bo imela nič od njega, še preživela ga bo, ker je bolehar in tudi vdovec špiclja je prilrjevala s prikimavanjem prijateljevim pomisiekom in ošvigavala tako po strani z zvedavimi pogledi mene, ki sem sedel z desnico podprte glave na drugem koncu mize, kakor bi me ne zanimali njuni pogovori. Moral sem prijati stari po zunanjosti, ker mi jc mežikala z očmi, že parkrat zinila, da bi me nagovorila, a jo je zmotil vedno ter prekinil kakor mešetar zgovorni šolnik. Trkali in pili smo na friško zdravje in med tem opravilom se je zamudil moj spremljevalec z jezikom toliko, da mu je utegnila izmakniti besedo nevesta Spiclja, ki me je vprašala v ženski radovednosti: »Kaj pa Vi mladi gospod, se nič ne zanimate ea tenski spol?c Mesto mene je odgovoril šolnik na dolgo, da sem prišel k njemu na obisk baš radi tega, da začnem trgovino v tem kraju in se oženim. špicljo je uščipnil črv radovednosti še bolj t živo, zasadila je t mene svoj pogled, pomaknila svoj stol bliže, se me dotaknila na rahlo z roko in menila: »Mlad ste še, gospod, kbko boste dobili petično nevesto.« Na to pripombo je pljusknil šolnfk kar na sredmo tolmuna, pobožal špicljo rahlo po lioa in jej prigoTarjal: »Ema, Ema, sem ti že povedal, da si pokopala dra stara moža in boš preživela še lretjega, ako ne boš posluhnila mene, ki sem ti star prijatelj, da — pobratim. Ti si vz«mi mladega moža, ki bo za delo in bo stregel on tcbi, ne pa ti njemu. Udovec je vsak siten, zdaj ga zbada ter ščiplje tu, zdaj tam. S takim sitnežem nimajo uboge ženc nikdar miru, o kakem veselju niti oe govorim. Solnik je poplaknil svoj nasvet iz polne kupice, niti nasmehniti se mi ni utegnil, že s« ga je oprijela neresta z vpraSanjcm: »Čuj, Jabok, kje naj dobim >mlajšega«? »O, si ti presneto kratkovidna«, je odgovarjal prijatelj, »kaj misliš, da sem poslal po tebe radi tega, da bom govoril s tcboj o starih dedih, ki so za pod grudo Sn ne za pred oltarl Kot star prijaielj in pobratim sem ti kar pripeljal seboj mlado čednega moža, ki te bo nosil na rokah, samo, če ga vzamešc. Od zadudenja in presene«ienja je zinila Špiclja na široko, se bližala s stokiin Tred še bližj« meni in izvrisnila radostno vpraiaaije: »Jakob, prijatelj, ali misliš rc&no?« »Sina io hder sem oženil, pa bi bril norce iz pobratimke. Nocoj napravimo, pa bo! Z ono starino, ki bi rad pobral denar in tebe, bom razdrl že jazU Spiclja je sedcla disto tik mene. m« božala s pogfcdi in čakala t nestrpnosti na moj pokin ali odkin. Ta položaj j« zapazil starešina, me sunil pod mlzo z nogo, mi potrenil z očesom ter me takorekoč prisilil k lažipriznanju: »Gospa Erna, jaz sem pripraTlj«5n, saj gospod nadu&itelj vas je povabil na sestanek na mojo prošnjo.« Pogodil sem staro v živo. Krog rratu m<? jc objela in mi pošepnila zagotovilo ljubezni: »Oh, kako te imam radalc Nadtičitelj je naročil liter kuhanega za zaroko, prigrizek in čisto za na konec punč. Na prijateljev prcdlog sem se moral bratiti z zaročenko, ki sc ni ganila celi Tečer niti za trenutek od mene. Šolnik je govoril napitnico za napilnico, pel, juckal, kakor bi bil mojih let, in nf že dobrih 60. Med obilno pijačo mrzlo in kuhano, okusnim prigrizJcom, napilnicami, petjem ter šalaini smo določili in sklenili, da posetiva jutri z g. nadučiteljem zaročenko na njenem dom«, kjer bomo uredili v očigled poroki črno na belcm moje in nevestine nieds^bojne denarne zadeve. Obhajali smo zaroko do polnočL Špiclja se je zahvalila za dejansko bvaležnost lolniku med solzami in pladala celo ceho. Vlogi ženina in utartiine sra. igrala tako dobro, da se stari avši oUi unjalo ni, da gre za ^aio ia ne m istlno. Pri slov«*sa sva S« prostla od smeha pokajoči Pepca iit Aačko, aaj bosta Hbo vsaj nckaj dn.i io adij« Spiclja, lcl me je 5« enkrat objela krog Tralw, predna sra ae tm> čiia r zaročai noči Po zarold. Na porratku se je smejal šolnik, da ga jc začel mttčiti radi preobilict? radosti kašelj. Kašljajočega sem oslavil na cesti in odbrzel v župnišče k počitlru. Spal sem dobro in niti sanjalo se mi ni o nevestt Iz sparija me je prebudil špicljin visokopotegnjeni glas, ki je kričavo in kregajoče razdiral snočejšnjo zaroko pred župnikom. Psovala je starega šolnika z oslom, mene pa zmerjala s falolom in prisegala obračun z obema pred sodiščem v Mariboru. Župnik je niiril pobesnelo babnico, češ, da )e vse nedolžna šala, kaleri pristoja smeh, ne pa jeza ter obračun pred sodnim stolom! Za tolažilnp besede je moral požreti še on, da nl nič boljši kakor midva potepuha in odšla je! Župnik se je smejal celi šaloigri, da so mu zalivafe solze oči in mi odločno zatrjeval, da prismojena babnica. ne bo tožila, ker se ji bo poleglo prvo razburjenje. Islega mnenja je bil tudi šolnik in odmahal scm po končanem delu čisto pomirjen na Remšnik, O, ti liki morje globoka ženska maščevalnostl Kake tri tedne po razdrti zaroki sem prejel od mariborskega sodišča obvestilo, da sem pozvan na obračun radi pregreška zoper Tarnost časti. Sedaj sem jo imel to lažizaroko, ki mi je obetala «aročni prstan iz ust sodnika. Remšniški pravdarji in. marnberški žandarji, ki so imeli vefckrat posla s kazenskimi paragrafi, so mi zagotavljali, da bom oproščen in bo imela babura poleg sramotc in posmeba &t —. stroške. Od sodišča določenega predpoldne sva se srečala z mojim starešinom — šolnikom pred vhodom v mariborsko sodno palačo, kjer sva i&kala po hodnikib sob>no številko 15. Točno ob pol 10. uri je pozval zapisnikar naju dbft obtoženca v razpravno dvorano št. 15. fipiclja m nje» zastopnik, eden od najbolj zagrizenih mariborskih nemškularskih advokatov, sta že sedela vsak na svojem prosloru. Po!eg sodnika, zapisnikarja, naju obeb obtožencer, odvetnika ter Špicljc je sedel v posebni klopi še en gcv spod, ki je imel pred seboj papir in držal svinčnik r roki. Že bolj star sodnik, nemškega prepričanja, nam jt naznanil pred začetkom razprave, da je prečital akt ovadbe, a se še lahko poravnamo na ta ali oni način. Midva s šolnikom bi se bila pobotala pod vsakimi pogoji, celo Špicljin zastopnik je bil za poravnavo s preklicom v listih, a varana zaročenka je zabtevala za naju oba sodnijsko pravomočno kazen in žigosanje obeh smešiteljev in žaljivcev v »Marburger Zeitung«. S poravnavo ni bilo torej nič ia sodnik je pričel s smehljajočim čitanjem obtožnice raapravo. Mene se je dofižilo pregreška zoper vamost časti, ker sem izposlavii gospo Erno Špicelj v javnem lokalu smešenju s tem, da sem hlinil zaročenca in mi je ona verjela, ker setnr zatajil svoj stan ter poklic s civilno obleko. G. nadučitelj se- je pregreiil zoper varnost časti, ker je tekom razgovora pri Pepci in Anftki ter pred slovcsom iz gostilne po zarokl očital Erni Špicelj, da je stara Skallja s 75 leti, ki pravzaprav ne zasluži tako mladcga moža. Uradno potrjeni krstni list gospe Erne Špicelj svedoči, da je slara še le 72 let in ne 75, kakor jo jc botel obtoženec vedoma zasmehovati v javnem lokalu. Razprava je bila kralka, ker sva priznala obdolženca dejanje in se zagovarjala brez advokata, češ, da. gre za nedolžno šalo. Sodnik je še vprašal tožiteljico, ali je vedela, da bi jaz znal biti kaplan. Čpiclja je pogledala mene skesanega obtoženca kačje sovTažoo in odgovorila: »GospckI sodnik, tale gospod se ini je zde! skraja premlad za trgovca, a ^a bi bil duhovnik, o tem se voi niti sanjalo ci, dokler ga nista že ono noč razkrinkali' Pepca ter ^uička.« Sodnik je vzel v roke one črn« bukve, kjer so itabeležene sodac nagrade za pregreške zoper tarnost feK sti. Nekaj je listal po knjigi, obrnll prvo stran, mal* čital, si pokril sodno kapo, naju pozval, naj vstaneva in odmeril meni v imenu že rajnega Veličanstva 20 kron kazni in plačilo strošJcov; g. nadučitelja je oprostil, ket očltek prcvei na visoko vzet«? slarosti ni žaljiv in toref ludi ne kainjiv. Sodnik m€ je še vprašal, «5e se bom pritožiL Bil sem tako zmeden, da sem mesto pokimal — odkiaial iu zapadcl kazni. Špiclja najai je hotela 8e ozmerjati po razglasu obsodbe, a jo je Lztiščal pri durih njen zagovornik. Onv tedaj meni neznani gospod v klopi, se mi je smejal poi odhodu in videl sem, da je popi&al o obtožuici in poteku razprave kar celo polo. Solnik je b:l vesel, ker je odfrčal br« kazni in mi jc obljubi!. da lx> plačal on polovico kazni ter stroškoT, kar je tudi storil. Kaj je to 20 kron radi dobro posrečene šale; mojo zaroko je princsla »Marburgericac kar v celih stolpcib, na dolgo in pod debelo tiskanim zaglavjem: »MLad kaplan in stara nevesta«. Ne vem: komu se je smejala javnost bolj: meni ali — maščevalni Špiclji. Pozabil sem na sodno kazen, pozabil na objaTo mojje prve in zadnje zaroke v časniku, prismolila mi je radi nedolžne šele roka usode Š€ tretji udarec pokore. Ko so prejeli gospodje pri škofiji naznanilo moje obsodbe in čitali o moji nedovoljeni zaroki ˇ »Mar» burgerici«, so me pozvali v Maribor na odgovor. Rajni prošt me je žehtal. Že tudi blagopokojni gdspod stolni dekan se je pri proStotfm podukn za moje poboljšanje v bodočnosti lako smejaL, da nili aabcležili ul magel, da obžalujem, tar s«m zakriril i* da r pri>hednjc ne bam več zbijal ter uganjal &aL ki n« pri-*lojajo duhovniku ter kratijo ugled celotnemu sUiiu. Z resnim ukorom od strani staflovskih predstojnik«v je bila moja zaroka pokopana. Radi tega, kcr me je držala krog TTatu tedaj 22 let sterega — 72 letna Erna Spicelj, ker se je tolmačil ta tAjem za zaroko, sem bil kaznovan od pos<*etne gosposke, prišel t časopis m Še pred duhovnimi predstojrdki sem moral obljubiti poboljšanje; Lo sem imel pred Bogom, ki sodi drugače nego posvetna in duhovna oblast — popolen odpustek! Ta razlika mcd krivičnimi razsodbami ;er ukori tu na tem grešnem svetu in med nagrado, ki jo pravzeprav zaslužiš y slučaju, kakor je bil la moj, pred sodnim stolom na onem svetu, me tolaži še danes; a kljub temu tolažilu se ne bom zaročil nikdar več! Že komaj par ur trajajočo zaroko mi je ogrenila 72 letna izvoljenka Erna Špicelj; kako bi Sele bilo z auenoj, fx bi se bil kedaj -poročil!