Korotan.
Pesem mladine.
Pred oltarjem, kakorsolncezgodnje čistim,     Mati naša — mila, lepa doraovina,
drobniti sveCic plameni daritev,                      izgubljeni sini tu kleCimo.
v biši sveii. kol dežela sanj čarobni,              v zraotah, v blodnjah bili zaslepljeni —
koprni iz mladih src daritev.                           tebi vsi odslej ^e izročimo.
Usteca otroSka rahlo trepetajo,                       Daj, odpusti! Sprejrai nas v okrilje svoje,
v tfčecih okroglih radost peva,                       od Ijubezni in dobrote greto —
svečic svit prelest žarefo siplje.                     da se tebi nitite veL ne izneveri,
sreCa sladka vsa v oteh jira seva:                  v srcii pišerao prisego svelo! —
Gospa Sveta.
Pelstoletna doba sanj in koprnenja iskre je užgala, pa razplamenila vso ljubav veliko je v ojeklenelo trdno vero v Tebe, Oospa Sveta!
Mnoga ura dela in borjenia vase misli naSe je vklenila, trnjev pot nas vodil pred razpelo, kjer prisegli smo, da boš oteta . ..
Tam za morjem pa je Iuf resnlce kakor repatica zaiskrila, nas pozvala je, osvobodila.
Pojdimo za njo, vodnico pravo,
po jeziku in zna(aju bralje,
za svoj rod in domovini v slavo! —
Ljudski kralj.
S pomladnim vitiarjem — o, Korotan,          Rob on poljubi slovenskih tal
prijeidi v goste tvoj lindski kralj,                in sede na vojvodski prestol —
v dar ti prinese sfobodni dan                        in čudo: iz zemlje pravičnosli kal
in žarke radosti do skrajnih dalj.                 poženeta takrat planina in dol.
Zaupaj mu, sliki stoterih satij, hvalc cvetove pripogni k llora, on je v Ijubavi do tebe poslan — v srcu okrasi zvestobe mu dom!
16
Tone Gaspari