ARHIV] XXI
Ocene m poročila o punliKaujal:: in razstavah
145
premičnin, nepremičnin, kreditov 11 dolgov, pokojnega Giacoma Barbabianoa). Tudi pri izbiri zakonskega partnerja jc bila v ospredju ekonomska plat, sicer pogodbe o doti iie bi nile tako natančno napisane (poleg natančno opredeljenih dobrin- k. jih dobi nevesta za doto, je napisano določilo, da ostane prt nt "i c ti j c vsakega zakonca ves čas zakona ločeno npr. 1691, marec, 23, Koper - poročna pogodba med Susano, Hčerjo Donicnica Santa t Agnese Grisotti ter Franeescom Grav sijtM. Dogovorjen;: j' 1 da dota 1500 dnkatov v inateriaih in očetovih dobrinah), tudi če je šlo le za niajlen prinianiklj; j v sicer precejšnji vsott denarja (1566, lehritar, 28 v dokumenti! ženin Colntan Vergerio pojasni, da ni dobil dogovorjene dote 1200 dtiKaiov, ampak !e 1)00 dnkatov). Dohodkom se ni odrekala niti duhovščina, kot je to lepo vjdno v pogodbi, ki jo j : oče sklenil s samostanom Sv. Klare za dve hčeri, novink: (liHTi, januar, 26, Koper V samostanski cerkvi Sv Klare se v navzočnosti prič Viecnza del Toso in 13 alti sta Omlirclla de Ptcro ter viccdoniuK. Micitaela Gavavda Santo Grisoni obveže, da bo dal samostanu Sv Klare denar, dohodek od zakupov m druge stvar' z.a zaobliulio njegovih hčera Isaliellc in Catterine, ki bosta naslednjo nedeljo poslali klarisi. /a vsako bo dal po 400 dttkalov v denarju in v.ii 400clukatov v zakupili, Z.a katere dobiva 6-odsiolnc obresti. Nadalje obljubi, da bodo on in njegov dediči dajalt samostana preživnino z.a hčeri.)
Po vzoru meščanov so poročne pojjodbc pisalt titc'i na podeželju in prav nič ni videti, da bi v "zvitosti" zaostajali za premožnejšimi prel ivaici (1580 november, ?,8t Dol pri Hnisiovljr.lt "Na tem mestu sla sc legalno po rimokatoliški cerkvi in t demmskem koncilu ter po lokalnih navadah v Istri in Dolu poročila domačina Andrea Honazza in Orsola, hči pokornega Ittana Saita. /),
V mestu se je pokazala Utdi potreba po šolanjn. Najboljšo izobrazbo je bilo mogoče dobiti v cerkvenih in mestnih šolali. O šolanju govori tudi ;len v stauttt' iz leta 1423 Fantje iz premožnejših družin so se šolali na univerzi v Padovt in v drugih dijanskih mestih (predstavljeni sla bili doktorska dipioma iz prava Nikolaja Gravtsija iz ieta 1640 ter diploma iz filozofiji in medicine Joanesa Nicolutisa Marchionisa de Gravisi iz leta 1684).
Večina prebivalstva v mestu je bila sicer romanskega rodu. vendar pojavljanie slovanskih pri inikov iti imen v dokumentih dokazuje tudi navzočnost Slovanov. V -zaledju p i jc iiila večina prebivalstva slovanskega rodu. Na to kažeje pr uki ledinska imena krajev ali predelov naselij in tudi redki, vendar ohranjeni dokument v slovanskih jezikih. Predstavili smo pra\ ilnik 13ralovščme svetega rešnjega telesa iz leta 1635, k je nap;san v slovenščini, in latinsko-glagolski slovar iz 17. stoletja, ki je nastal v samostanu Sv. Gregoija v Kopru. Samostan je predstavljal slovanski otok v neneškem Kopni (za ntaševanje in vodenje samostanskih dnevnikov so uporabljali glagolicoj. Slovar ji dokaz takratne kulturne ravni slovanskega prebi alstva v Istri.
Arhiv :e v ta namen h dal kratek vodL k po raz stavi v slovenskem in italijanskem jcz.ku ter kopije (v
glini) kopiskega peeata iz 13. stoletja. Organizirano jc bilo vodstvo po razstavi, le-to si jc ogledalo več kot 500 obiskovalcev.
S tiiintr dcsclinti dokumenti sc jc ariiiv vključil tudi v vseslovenik. projekt razstave o srednjeveških mestili z naslovom "Kdor z mestom ne trpi, naj sc z mestom ne krepi". Ki je bila na Ljubljanskem gradu od 23. septembra do 10, oktobra.
Pictro Vidaeouic Načrt njiv in pašnikov v dolini Sv. Onofrija pod Albucanom (spadal pod koprski teritorij; in Lonzana (;padal pod piranvit teritorij; oba dela sla ločena z rdečo nitko, 1772, original. Družinski arhiv Cnsoni Sahtnit Pokrajinski arhiv Koper
Tudi samo mesto Koper sc jc velikopotezno vključilo v projekt Dnevov evropske kult urne dediščine. V Pokrajinskem muzeju jc bila od 18 septembra do 9. oktobra na ogled razstava "Grbi v mestnem jedru Kopra", L in 2. oktobra pa je potekli mednarodni znanstveni simpozij ob 500. obletnici rojstva Petra Pavla Vergerij," miajšega. V Prctorski palači jc bila sočasno razstava z naslovom "Koper / Canodistria Plalea Conitiiunis" V samem mestnem središču (Titov trg), v cerkvi Sv Bassa, v s'olni cerkvi in v Pokra j nskem tniizcju pa so bil priložnostni konccrli srednjeveške in renesančne ter stare keltske glasbe. V ta namen je turistično društvo Koper izdalo tudi zloženko "Po sledeh mestnih srednjeveških znanimi tosli". Pokrovitelj prireditev jc bila Mestna obema Koper.
'/¿tenka Btmin
Razstava "Sto let Zgodovinskega arhiva Ljubljana"
Letos mineva 100 let, odkar jc Anton Aškcrc poslal prvi ljubljanski mestni arhivar. Tedan i Ijtl blianski župan Ivan Hribarje bil zelo redoljuben mož. Nered med niagistratro dokumentacijo ga je napeljal k zamisli, da bi moralo mestn zaposliti nekoga, ki bi vzpostavil red med zgodovinsko pomembnimi do-kiimenti. Hribar je k sodelovanin povabi' svojega prijatelja in dnhovnika Antona Aškcrca. Mestni svet
wm
Ocene in poročila u pnblikaci|ali in razstavah
ARHIVI XXI I<i98
ljubljanski j «j 7 marca 1898 izdal razpis za to novo delovno mesto Aškerc r.e jc nanj prijavil, čeprav mu še ni bilo povsem jasno, kaj naj h sploh delal. Vendar, mcslni svet sc je na seji 7 |jmjija 18^8 odločil sprejeti Antona As;kcrca v službo. Tako jc Aškerc I, julija zaprisegel icr 15. julija tudi uradno začel upravljati slu/bo prvcga ljubljanskega mestnega arlu-v^rjj, zalo ta dan štejemo kol ustanovitev Mestnega oziroma Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Ljubljanska županja Vika P a točni k na atvomvi
razstave ob IOC letnici Zgodovinskega aih, a Ljubljana v atriju ijiilil/onske^n magistrata, J. jt.nija i 991)
To častitljivo obletnico delovanja Zgodovinskega arhiva Ljubljana želi naš arhiv kar se da vidno predstavili.
Tistega vročega .L junija 1998 smo odprli razstava v airiju ljubljanskega Magistrata z namenom predstaviti javnosti vsakdan ar h h isto v v služb Torej, namen razstave ni bil predstavitev dragocenih dokumentov, ki jih hrani naš arhiv, temveč opozoriti javnost na to, kdo smo, kaj delamo in kako skrbimo za dokumente, ki so nato na voljo obiskovalcem za. raziskovanje ali /a njihcvc upravno-pravnc potrebe.
Avtoriea razstave jc arhrvistka Tatjana .j^nk Pred stavila nam je zgodovinski razvoj naše ustanove od namestitve prvega arhivarja Antona Aškerca do da našnjega dne, ko deluje "Janezov arhiv (ti dve besedi
sta bili večkrat izrečem lani v Celju na XVII zbo rovanju Arhivskega društva .Slovenije).
l'a se sprehodimo po razstavi. Na začetku nas pozdravi bradati Anton Aškerc, ki j,. zaoral ledino in postavil temelje našega arhiva, Na lun mestu naj omenim, da smo iijcmn v čast 10. ju! i Ictus odkrni spominsko ploščo v veži našega arhiva, ^-c iz njegovega službenega poročila izvemo, da delo v arhivu in ravno čisto. Kljub zapletom ob nastavitvi je delo opravljal veslno vse do svoje smrl leta 1912. Nasledi! ga je pesnik Oton Zupančič, vendar očitno ni imel pravega posluha za arhiv. Leta 1923 je za dobo 10 let delo v arhivu prevzel vladislav Fabiančič. Sle ji 1 mu je Lojze Slanovec. V obdobiu njegovega delovanja ,c mestm arbiv dobil svoje prostore v Aucrspcrgovi palači (danes jc tu Mestni muzej Ljubljana), Leta 1936 se jl v arhiv spet vrni i Pabjančič ta sc jc dela lotil si ste matično m bolj vestno. Gradivo, k! sejo med sclifije pomešalo, jc znova uredil. Na razstavi pa jc bil na ogled tudi dokument iz leta 1939, ki opisuje, kako bo od tega leta dalje delo mednega arhivarja ludi statutarno urejeno.
Po voji leta 194^ iz Ivib ančieevega poročila izvemo, v kakšnem stanju je bilo gradivo v Aner spergovi palači 1er v Narodni in univerzkci knjipiiei, kamor je bilo gradivo prenešeno med vojno. Drnžbene spremembe po vojni so povzročile, da je večina upravnega graaiva, nastalega pred letom 1941, izgubilo pomen za upravno-poslovnc namene m dobila pretežno značaj arhivskega gradiva. Novi prevzemi so botrovali tudi potrebam po novih zaposlitvah. Fotografija -z leta 19.51 nam je predstavila vse takiai zaposlene arhiviste.
Delo v arhivu je postajalo vedno botj znanstveno, zato je leta 1950 na prošnjo poverjenika za kulturo in umetnost Z. MiklavČiČa prišel v arhiv pravnik -Sergij Vilfan i.) poslal tudi upravnik arhiva Večina arhivskega gradiva je bilo v tem času uskladiščenega na Magistratu, poslovni prostori arhiva pa so bili še vedno v Ancrspcrgovi palači. To jc oteževalo delo zato se jc dr. V ill an zavzemal da sc celoten arhiv preseli nti Magistrat. Po 150 letih se jc leta 1953 začela prenov;1, mag'slratnili prostorov, kar jc razvidno iz razstavljenih fotografij. Po preselitvi v nove pro store seje začelu mdi novo obdobje. Če je bilo pr.j delo naravnano v arhivu bolj znanstveno-razisko-valno, so zdr.j povečali obseg del pri urejevanju in hranjenju ar .vskega gradiva. Na razstavi smo imeli priložnost videti pravilnik o določitvi nalog in o področju dela ariiivistov v Mestnem arhivu i/ leta 195*7, poslovnik o hišnem in skladiščnem redu ter o po,.arno-vaniostmh predpisih v Mestnem arhivu iz 'ctu 19f>2. Povečana potreba po skladiščnih prostorih je narekovala prenovo prostorov na Magistral u. Tako je arhiv leta 1963 dob I nova moderna skladišča na Mestnem trgu 27 in leta 1968 še prostore na gradn Mala Loka pri Trebnjem Arhiv je postopoma širil svojo dejavnost na območje osrednje Slovenije Naj prej jc problem rešila oheina Skofja Loka, ko jc nase. hi kolegu brancetu Štukln ponudila "zatočišče" na loškem gradu ter mu hkrati dajala tudi sredstva za preživlja e Mc;tni muzej Idrija jc reševal pro