4. številka
Ljubljana, v četrtek 5, januvarija.
XXVI leto, 1893.
Inhaja Trak dan »;v«">«#r, iaimfii nedelje in praanike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogercke deželo za vse leto ih gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden Mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom am vae leto 18 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec I gld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. aa četrt leta. — Za t nje dež al e toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za* oznanila plačuje bo od cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., ce ie oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.. fie oe dvakrat, in po 4 kr., ce Be trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravniatvo je na Kongresnem trgu it. 12. Dpravniatvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v soboto, dne 7. januvarija 1893.
Francoska kriza.
V Ljubljani, 5. januvarija 1893. Boječi ljudje prorokujejo, da postane dan 10. t in. prepomemben za fraucosko republiko ia v razgreti svoji domiselnosti že vidijo, kako so po Pariških ulicah curkoma pretaka kri in kako propada republika. V ta dan se namreč vr.-i s >dna obravnava zoper bivše adminibtratorje panamske družbe ia skoro ob isti uri se začne novo zasedanje francoskega parlamenta. 1 jedno i drugo obeta da postane zanimljivo. Pred sodiščem sicer vsled posebnih dogovorov ue pridejo v razpravo politične stvari, a interesantna bo obravnava že zategadelj, ker najbrž ne bo ničesar dognala. H .h Živahne bodo dogodbe v parlamentu. Združenj, pod jedno odejo in v jedno svrho delujoči nasprotniki republike skušali bodo nadaljevati svoje delo ter kompromitirati republiko, da bi v motni vodi ribarili. Ker je panamska kost že do cela oglodana, I j ti ti se mislijo drugih vprašanj, glede katerih sodijo, dn bi se dala izrabiti v njibove namene. Protirepubličanski listi že napovedujejo ta novi naskok in si obečajo mnogo uspeha od njega. A nervozuim fiiidesieclovcem ne dela to toliko skrbij, kakor Pariški mob, tista nebrzdna druhal, ki sili vedno na površje, kadar se majejo stebri države in ki je že večkrat postala usodepolna vladajočemu sistemu in ujega nositeljem. Pariški mob je v preteklosti Francoske že večkrat igral veliko in domovini ne vedno koristno ulogo. Tudi sedaj se družijo revolucionarji vseh vrst in vseh barv in delujejo z neumorno vztrajnostjo, da prouzroče" kakov upor ali kaj temu podobnega. Na dan 10. januvarija, tedaj, ko bo sodilo apelno sodišče panamske družbe upravitelje in ko bo parlament zbran v prvi seji v novem letu, tedaj prirede Pariški socijalisti, komunisti, anarhisti in drugi, sedanjemu socijalnemu redu nasprotni elementi velik obhod po mestu. Ker se delajo za ta obhod velikanske priprave, ni dvomiti, da se izvrši sijajno, ali tega, česar se boji plašni mestjan Pariški, velikih izgredov pač no bo. Č t tudi vlada francoska ni jedina v sebi, v obrambi za socijalni red in za republikanski sistem jh velikanska večina naroda /a
vlado, ta pa jedina in pripravljena na energično postopanje. Tisti časi, ko je bilo moči kar na kratko odstavi jati kralje, so že davno minoli. Vojska je sedaj tako oborožena, da je vsak upor nemogoč. Francoska vlada pozna dobro svoje Parižane in je zategadelj vedno pripravljena za vsak slučaj. Res je, da imajo socijalisti in anarhisti tudi v vojski muogo somišljenikov in dobivajo vedno novih, kur agitirajo za svoje ideje živahno in vstrajuo. A vojna uprava gleda pazno na to, da take polke, katere je okužil socijalizem alt kakorkoli se že imenuj revolucionaren duh, pošilja v provincijo, čim dlje od glavnega mesta. Isto tako skrbno izbira tudi častnike, kateri zapovedujejo v Parizu nastanjeni posadki in zato se tudi s te strani ni bati ničemur, najmanj upornosti. Ves obhod nezadovoljnih elementov, naj jih tudi podpirajo monarhisti in boulanžisti, ne bo imel nikakih resuih posledic. Naj se demonstracija še tako sijajno obnese, naj govore prireditelji še tako na-vduševalno, resnega boja se ni bati.
Revolucionarji niso republiki nevarni, nevaroa pa ji je javna aezaupnost. Panamsko afero izkoristili so nasprotniki republike v toliki meri, da so celo dobri republičani jeli dvouiti o poštenju javnih funkcijonarjev. Velika množica ne umeje razločevati mej posamniki in celoto in v očeh te u nožić« so kompromitirani najodličnejši člani vlade, senata in parlamenta, najuglednejši novinarji in podjetniki in tu tiči nevarnost, kateri se bo težko oteti. Nasprotniki republike zanesli ho agitacijo po vsi deželi in nesli najhornejšo kočo, najrevnejšega seljaka. Ker se stvar še vedno ni pojasnila, rase javna nezaupnost. Marsikaj tega, kar se je o tej reči govorilo in pisalo, je bilo pretirano, a tudi tega ni tajiti, da je mnogo poštenjakov, kateri so segali v panamske družbe žep, ki pa še vedno nosijo glavo po konci in se kažejo svetu kot uzorni možje. To se dogaja povsod, kjer nastane velika zmešnjava, a prav v tem oziru se kaže vsa s'abott sedanje francoske vlade. Ministri niso jednih mislij, kako postopati, najraje bi vso 11 ero udušili ali vsaj z lepa uravnali. Žal jim je tistih svojih prijateljev in podpornikov, kateri so bili zapeljani in radi bi jih rešili javnega osramočenja, žal jim je tovarišev, kateri sede mej njimi ua ministerskih foteljih in so dobivali od panamske družbe novcev, ako tudi jib
niso porabljali v svojo zasebno, ampak v državno korist. To je največja hiba francoske vlade in največja podpora nasprotnikov. Ako bi vlada brezobzirno razkrila vso stvar in prouzročila, da se krivci kaznujejo, poštenim ljudem pa povrne po> steno ime, bilo bi najhitreje konec vsem tem nesrečnim homatijam.
Navzlic tej temni perspektivi pa vender upamo, da se reši ta kriza srečno. Narod francoski je tre« zen in razsoden in \<;, da je korupcija mejnarodno zlo, samo da se na Francoskem vsaka stvar Bpravlja v javnost in da jo izkoriščajo nasprotniki v večji meri kakor drugod, ker imajo veliko več svobode.
Politični položaj.
(Izv. dopis ^Slovenskega Naroda".)
Na hunaji. 4. januvarija.
DaneB razglasila je vlada oficijelno, da je razposlala načelnikom velikib treh državnozborskih klubov načrt programa in je povabila za jutri v četrtek dne 5. t m., na pogovor. Vodja nemških levičarjev, pl. Plener, posvetoval se je pa že danes z grofom Tasffeom in to je gotovo vsaj značilno, če že nima drugega pomena. Tudi načelnik poljskemu klubu, vitez Jawureki, prišel je že na Dunaj, pogajanja se torej lahko začno.
Realizovanje vladne namere glede* bodoče parlamentarne večine je v prvi vrsti odvisno od nemških levičarjev. Ti nikakor ne soglašajo v tem oziru. Poslanci iz Češke se močuo upirajo sporazumljenju z vlado in sodijo, da centralistov iu federalistov, liberalcev in reakcijonurjev nikakor ni moči upreči v jeden voz, da torej ne kaže vzprejeti vladnih po-nudeb, ker bi to stranki nič ne koristilo, ampak samo oškodilo nje ugled mej volilci, kar bi bilo samo nemškim nacijonalcem in protisomitom v korist. Desno krilo levičarskega kluba stoji na drugem stališči in je pripravljeno odreči se marsikateri točki svojega programa, če mu vlada zajamči primeren upliv na politiko in zlasti ua državno upravo, z drugimi besedami rečeno: če mu vlada poplača poslušnost u primernimi personalnimi koncesijami. V tem oziru nista Pleuer iu Chlumeckv jednia mislij, a vzlic temu ni verjeti, da bo posreči grofu Taarfeu izpodriniti Plenerja. Taaffe je doslej med sobo) in Ptenerjem   vedno  držal Chlumeckega, a če mu bo
LISTEK.
Nemška kultura na Kranjskem.
(Dalje.)
Toda to dokazovanje Bi lahko še olajšamo. Poglejmo katero koli večjo literarno zgodovino nemško, toda ne avstrijsko nemško, ter poučimo se, kako Nemci v rajhu sodijo o avstrljnkih nemških literatih vseh do najuovejšega časa, niti izimši Grtina iu Grillparzerju, katerima bi naši Nemci s krčevitimi napori radi priborili mestece poleg pristno nemških velikanov. In mi Slovani naj bi obožavali tisto, kar Nemci v rajhu zametajo in prezirajo I Iz vojujte si najjirej veljavo pri Bvojih bratih, a ondaj še le skušajte impouovtti nam in nam klepetati o svoji duševni supremaciji, o nemškem kapitalu, nemški pridnosti itd.
In ako že vsa avstrijsko-nemška književnost ni našla m losti v očeh Nemcev, po katerih mnenju je le slab odsev nemških klasikov, to kranjsko-uemška ni vredna piškavega oreha. Će Be hočeš o tem uveritf, čitaj Samhaberjev očrt „o nemški knji-
ževnosti na Kranjskem" v cesarjeviča Rudolfa delu (Oesterr. Monarchve in Wort und Bild. Kilrnten und Kraiu str. 410—41G.) Dasi je ta mož, sam pesnik, znan Že tudi v naši književnost', postrgal in polizal vse sklede, (Valvazorja seveda reklamuje za Nemce\ posrečilo se mu je pri vseh poetiških ti iskulih iu tiradah nič druzega, nego sestaviti tužno sličico nemške literaturice ua Kraujskem — medle cvetke, hirajoče rožice. Ko je torej ošabni Anastazij Zelenec, neboklatec liberalnih fraz in kmetski oderuh, katere., n je naš Preširen ostavil prav primeren sjiomenik (prho. tudi sodbo Juliana Schmidta, nemškega literatu, ne Ljubljauskega telovadnika, o Anastaziju (Jiiinu) v svoji prevzetnosti govoril o culici, v katero poveže lahko vso našo literaturico, teduj naj bi bil pomislil, da bi bil tajčkrajnarsko revščino spravil lahko v jeden žep svojega fraka.
V.
Duševna hrana naših patricij evcev.
Tu bi se utegnili naši uemški rojaki ponosno razkoračiti ter pobuhsti se liki onemu n< maniru, ki se je Šopiril z bogatim sorodništvom : „0 joj, kako so moj Btrijc bogati!" — Toda niti to hvastanje in babanje vam ne gre od rok.   Ne samo, da svojega
kulturnegu dela nimate nič pokazati, niti tega, kar so vam ustvarili naprednejši rojaki, ne umejete se List it i in ste tudi preveč trdokorni, premalo idejalni za to. Niti za razširjevalce one zares ogromne svetovne literature nemške po večiui niste sposobui vi kranjski Nemci. Če se je že Dunajčanom očitalo, da k njim potrebuje vsako klasiško delo z Nemškega nekaj desetletij, bi se Ljubljanskim Nemcem lahko odme rilo kar par stoletij. Saj se poznamo, vi Ljubljanski velikaši, grauitstebri kranjskega nemštva in v prostih časih, to se pravi, kadar so vaši štacunski konji prosti, tudi rezki sportsmuni! ViBoka vaša šola je — Mabrova učilnica. Ko ste bili mlađi, živeli Hte — jeunesse dor^e de Laibach — pri kvartali in kislem šampaujcu. Was ist ihm Hecuba? Kaj je vam Gd he, Schiller? Ne poznate ja veliko bolje, kakor Jeseuiški ruvtarji, katerih telesne moči umejete tako uporabljati iu izsesavati. — In tudi ve, lepše polovice naših kapitalističnih kulturouoscev, ve krasne patricijevke, ortBgruplarice nemškega šul-ferajna, često niste nič nuprednejše ! Dobro vas poznam. Pač ruzkazujete po mizah v svojih sprejem-nicab krasno vezaue Gdtheje, Schillerje, Eberse itd., a vse to le za parado; nu ponoćnih omaricah vafiih
Priloga „Slovenskemn Narodu" St 4 , dnž 5. jannvarija 1892.
Žid-Lahon Luzzatto moral priznati, da se to pravi občinski denar skozi okno metati, ker mesto že itak za italijansko Šolstvo stori več kot preveč. Kako bo čez leto, ko odpade še točarina, le izjemoma dovoljena še do konca 1. 1893., in s tem občini 200.000 gld. dohodkov, to ve* sam Bog. In poleg tega čakajo občine še prepotrebne javne naprave, s katerimi je mesto daleč zaostalo za razvojem prebivalstva. Omenimo tu le vodovod, kanalizacijo, novo bolnico in deželno blaznico. Toliko je gotovo, da mesto pod sedanjim gospodarstvom mora propasti, ker se ono pač briga za panitali-jansko politiko, o treznem in pravilnem gospodarstvu pa nima pojma, čim preje trešči v tak zastop, tem bolje za mesto.
Domače stvari.
— („Ljubljanskoga Sokola" občni zbor) ne bode jutri — kakor smo naznanili — nego je preložen na dan 11. t. m., to je na bodočo sredo. Vse podrobnejše razvideli bodo člani iz vabil, ki se že razpošiljajo.
— (Osobne vesti.) Okrajni živinozdravnik g. Alfred Folakowski premeščen je iz Kranja v Kočevje. — Deželni Živinozdravnik gosp. Hugon T ur k v Litiji imenovan je začasnim okrajnim ži-vinozdravnikom pri okrajnem glavarstvu v Litiji, di plomirani živinozdravnik gosp. Anton Ko r o šec pa začasnim živinozdravnikom pri okrajnem glavarstvu v Kranju. — Bivši uradnik banke „Slavlje" g.'Ant. Peter lin imenovan je poštnim praktikantom za Dolenje-Avstrijsko.
— (Darilo.) Blagorodni gospe J. Recher-jeva in pa M. Zagorčeva sta naklonili društvu »Dijaška in ljudska kuhinja" znesek 12 gld. v ta namen, da se dijaki za Božič boljše pogosti. Radostno beleži odbor ta humanitarni čin blagih gospej ter priporoča omenjeno društvo podpori iu radodar nosti slavnega občinstva Ljubljanskega.
— („Slovenskoga učiteljskega društva") drugi zabavni večer vršil se je sinoči v Hafnerjevi dvorani. Zborovalcev je bilo okrog 30. Shod je počasti) s svojo navzočnostjo tudi gospod mestni župan Gr a s soli i. Oficijelni del je obsegal predavanje gosp. Dimnika: „Metoda pouka v či tanji". Poročevalec sestavil je tvarinojako mikavno, in žel za svoje predavanje občuo priznanje. Debate udeh žila sta se gosp. prif. Leveč in gosp. vodja 2 um er.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedeokrat na današnjo gledališko predstavo Blu-meotbaiove veseloigre v 4 dejanjih „Drugo lice". Brez dvoma se nam je nadejati zanimivega in zabavnega gledališkega večera.
— (Iz vojaških krogov.) V evidenco dež. brambe so premeščeni: neaktivni nadporočniki M. Wiel tschnigg, J. Arh in K. Toman (pri Novomeškem bat.); J. Ciperle, Fr. Wernisch in Fr. Breg in a (pri Ljubljanskem bat.); neaktivni
poročniki M. Kase in, W. Lase lian vitez Moor-
land, A. Pire inJ.Thurn (pri Novomeškem bat);
A. Ravnikar, I. Herz, Fr. Lastaveo, K.
Scherer in A. Blau ( pri Ljubljanskem bat.).
— (Iz narodnih društev.) V Slovenski Bistrici na Štajerskem se ustanovija podruž-n.ca sv. Cirila in Metoda. Tamošnji odvetnik g. dr. U Le me ž sklicuje kot pooblaščenec glavne družbe usta novni shod na prihodnjo nedelj u ob 4. uri popoldni v gostilno g. Petra Novaka. Po shodu bode prosta zabava, pri kateri bodo peli Celjski pevci. — „Narodno bralno društvo v Dolu" ima svoj sedmi občni zbor v nedeljo dne 8. januvarija t. I. ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posameznosti. K mnogobrojni udeležbi vabi naj-uljudneje odbor.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Šiški.) Odbor podružnice bv. Cirila in Metoda v Šiški se je konstituiral tako-le: Gosp. Matjan, prvomestnik; g. Juvančič, prvomest. namestnik; g. Suvva, blagajnik; g. Tavčar, tajnik; g. Fr. Drenik, odbornik; gg. Bizjan in Ruj i na, namestnika. Sedaj Šteje podružnica 60 članov. Kot ustauovnika pristopila sta gosp. Matjan in družina S.
— (Promet na južni železnici) mej Trstom in Ljubljano je zopet odprt. Danes došla nam je prva Tržaška pošta. Tudi proga Trst — S. Saba in Trst — St. Andrej je zopet prosta, iatotako vse proge državnih železnic v Istri.
— (Zloraba lece) v interesu „katoliškega" časopisja Be Še vedno ponavlja. Tako poroča se nam iz P. na Gorenjskem, da se je v nedeljo mudil tam nek gospod iz reda sv. Frančiška kot agitator za „Katoliško tiskarno" in njene proizvode. Oznanjajoč raz ieco izredne dobrote „katoliškega" Časopisja, se je seveda srečno iznebii tudi tistih navadnih psovk na adreso slovenskih „liberalnih listov, ki teptajo av. vero in blatijo Kristove nauke". — Neki gospod župnik v bližini Kranja pa nadleguje svoje faia^o celo s pismi, v katerih stoji zapisano Črno na belem, da izgubi vero vsakdo, ki bere slovenske liste, na katere ne aveti railoBt preuzvišenega gospoda knezo-škofa Ljubljanskega in Goriškega proroka. - Le tako naprej gospoda, posledice takega postopanja pa pripišite potem samim sebi. Prijetne vam izvestno ne bodo.
— (Novo pevsko društvo) se snuje v Trbovljah ter se bodo pravila v kratkem predložila namestništvu. To je veselo znamenje napredovanja narodnega duha v tem važnem kraji, kjer ima tuj-stvo velik upliv.
— (Štajerska pošta) došla nam je mestu zjutraj še le popoludne neposredno pred sklepom lista in je torej nismo mogli porabiti več za danes.
— („Domovina") došla nam je danes v novi, veliki obliki, prav v velikosti našega lista in ima na šestih straneh prav raznovrstno vsebino. Kot prilogo ima prvo številko novega lista „Slovenski kmetovalec", ki v velikosti stare „Domovine** prinaša na štirih straneh dva večja Članka in nBkatere manjše gospodarske stvari. Oba lista sta jnko lična in beležimo z veseljem ta napredek Celjskega slo venskega življa.
— (Silvestrov večer v Celjski čitalnici) se je izvršil posebno  lepo.   Pevska zbora „Večer na Savi" in „Hercegovska", čveterospevi in komični prizor so splošno ugajali. Gdčna. O. Ber dajsova iz Maribora očarala je z dvema ljubkima pesmama vse navzoče. Posebno zanimanje je vzbujal novoosnovani tamburaški zbor „Celjskega Sokola" pod vodstvom g. drd. Kapusa.   „Tam za goro" in „Mrak" svirali so tamburaši z nepričakovano točnostjo in dodali se šaljiv  odlomek neke pesmi, ki se je vzprejel z občnim veseljem.   Po tomboli pozdravil je predsednik g. dr. Sernec navzoče želeč vsem veselo nevo leto. Mnogo k lepemu vspehu so pripomogli v Celji    na počitnicah bivajoči „Tri-glavani."
— (Veliki koncert,) ki ga prirede v so boto dne 7. t. m. združena slovenska pevska društva Tržaškega  mesta  in   okolice s sodelovanjem tamburaških zborov in dram. odseka „Sokola Trža-
škega", katerega program smo že prijavili, hod res sijajna manifestacija slovenskega življa v Trstu. Pri tej priliki bodo slovenska društva zopet pokazala kako uspešno se goji slovanska pesem in slovanska narodna glasba na tleh, ki so od nekdaj bila naša in bodo tudi ostala naša, dokler jih bodo branili pi obujeni, svojih pravic se zavedajoči Slovenci. NepristrunBkim in pravičnim tujcem bode ta koncert dokaz, da Slovenec, akopram se mu je trdo boriti za vsako mrvico ravnopravnosti, »eodei le napreduje vedno in hoče biti jednak drugim bol; srečnim narodom. — Od danes naprej prodajajo se vstopnice in sedeži v gledališči „Fenice" v Trstu.
— (Ne puščajte otrok m umih) V Trstu je zgorela šestletna deklica Štefanija Moschetti, katero so roditelji pustili samo doma. Otroku se je vnela obleka ob posodi žerjavice, ki je bila v Bobi. Ko so posedje čuli deklico na pomoč klicati, našli so vrata zaprta. Namestu da bi bili vrata ulomili, šli so klicati ognjegasce, ker je smrdelo po sinodi. Ko so prišli ognjegasci in šiloma odprli z zapahom zaprta vrata, našh so nesrečno deklico mrtvo in vbo zažgano.
— (Važen odlok.) Iz Podgrada v Istri se poroča, da je v zadnji seji tamošnjega občinskega sveta prečital župan odlok minieterstva ua pritožbo županBtva proti nemškim dopisom, katere tako radi pošiljajo c. kr. uradi. Ministerstvo je ukazalo, da se mora dopisovati v Bloven-skem jeziku, ker nemški jezik v iBtri ni deželni jezik. Občinski svet vzprejel je to vest z naudušenimi dobro in Živio-ki'ici To je važen odlok, ua podiagi katerega Be VBai isterske občine lahko z uspehom branijo nepotrelmega nemškuta-renja, s katerim jih hoče osrečevati nekateri uradniki, katerim ne diši slovenščina in bi jo radi ua domestili z nemščino.
— („Novičar") se bode imenovala sobotna priloga listu „Edinost", ki bode izhajala na dveh straneh v velikosti glavnega lista. „Novičar* bode prinašal drobne vesti tržaške ter druge razne vesti za pouk in zabavo. Oziral se bode na trgovinske, obrtne, kmetijske in delavske razmere. Včasih pa bode tudi povedal kako smešno. Cena „Novičarju" je tako nizka, da bode to najcenejši slovenski tednik, veljal bode za vse  leto samo 90 kr.
Edinost"  bode izhajala odslej  ob  3. uri zjutraj, Novičar" pa vsako soboto ob 7. uri zvečer.
— (Osepnice v Trstu.) Ker so se pokazali v Trstu nekateri slučaji osepnic, opozarja mestni mugistrat, da bode dr. Tedeschijev zavod za cepljenje osepnic (Androna deli' Olmo Št. 1) vsak dan od 1 —2. ure popoludne odprt občinstvu.
— (Silvestrov večer) praznovali so Tržaški Slovenci in Slovani prav veselo v čitalniških prostorih iu pa v dvorani Mallvjevi. V obeh je bilo mnogo narodnega občinstva, ki je v prijetni domači zabavi se poslovilo od starega leta in pozdravilo novo. V Čitalnici pozdravil je goste in novo leto predsednik g. A. Truden z lepim govorom, polnim pravega slovenskega rodoljubja. V Mallvjevi dvorani pa je veselični odsek „podporn. in braln. društva" skrbel za zanimiv vzpored, da je bila zabava prav živahna.
— (Zaročil se je) vrli narodnjak gospod dr Dragntin T r e o iz Celja z gospodičino Marico Rajmundovno Mahorčičevo, hčerko odličnega narodnjaku, župana in dež. poslanca g. R. Mahor-čiča v Sežani. Naša prisrčna čestitanja mladima zaročencema!
— (Iz Gorice) ae poroča, da je tudi tam novo leto prineslo nenavaden mraz in obilo snega. Snelilo je celo uoč in je zapadel sneg precej visoko, kakor se le redkokdaj zgodi v naši avstrijski „Nizziu. V bližnjem (Solkanu padlo je toliko snega, da je ■ u a: ob-1,it i tam pošta, ki je došla iz Trbiža. Še le, ko so naredili prosto pot, mogla je voziti naprej, Pnšla je mesto ob 7. uri zvečer še le drugi dan zjutraj proti 10. uri v Gorico. Železniški vlaki imeli so velike zamude iu so nekatere pošte izostale popolnoma.
— (Z Reke) se poroča, daje tudi tam padlo veliko snega in je promet na železnici popolnoma pretrgan še zdaj na progi mej Reko ing Št Petrom. Celo v Opatji tuiežilo je precej izdatno. Vlaki, ki so odhajali iz Reke, morali so se vrniti, ker niso mogli nikamor naprej.
— (Za me te u i  cigani.)   V Savski ravnici blizu Zagreba zapadel je te dni  visok  sneg in zameti-! dva ciganska šotora, v katerih sta prenočevali dve ciganski družini.  Le teško so se izkopali proti jutru zameteni cigani iz svo ih šotorov, pod katerimi so siadko spavali, ko je zunaj medlo, kar se je dalo. Na pol nagi ciganski otroci plesali bo okolu ognja, knti tega so piižgali cigani, da si ogrejejo otrpnete ude v šotorih, ko so odgrebli sneg. Kmalu se je kuhala   v loncih  kuretina,   ki  je  zmrznila  po noči. Razuu kuretine zmrznila sta ciganom tudi dva psa, a navzlic h mu ostali so cigani v svojih šotorih.
Y
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!
i
Kazne vesti.
* (Američana k a r e k I a m a.) Silovatelji svetovne razstave v Čikagu ugibali so dolgo, s čim bi pač največ Ijudij privabili v Čikago, a vse kar bo storili, jim še ui zadostovulo. Naposled pa se je rodila v uekega suovatelja genijalni glavi čudna misel, ki na bo je vsem tovarišem njegovim tako močno prikupila, da so je koj poskusili izvršiti. AngaŽovati hočejo posebnega otvoritelja svetovne razstave. Najprej so mislili ua slovečega španskega državnika Castelarja, ker pa ta ne razume angleščine, obrnili so se do največjega moža naše dobe, do starega Gladstonea. Ponudili so mu velikansko Bvoto, če pride v Ciltago, in otvori s posebnim go voruiii razstavo. GladBtoue doslej še ni odgovoril na to prijazno povabilo.
* (Skrajna skop os t.) V mestecu Caraca na Rumunskem umrl je te dni ubog Grk, ki je živel ob indoščmi Malo pred smrtio morala mu je priseči njegova žena, da mu bode dala v grob staro, zakrpano in zamazano suknjo, ki jo je nosil Že 20 let. Uboga žena morala je proBjačiti, da je pokrila pegrebne stroške, Neki rojak rekel je, da ji bode dal boljo sukujo, da obleče vanjo mrtveca, ker je nespodobno, da bi ga pokopati dala v tako
to Se nadalje mogoče, to se ne ve\ Prav v tem tiči vaa težkota sedanje situvacije.
S Poljaki se bo grof Taafte hitro sporazumel. Poljaki store vse, kar zahteva od njih grof Ta h 11 e, Ta«ti' pa stori vsaj navadno vse, kar zahtevajo Poljaki.
Tudi konservativni ali Hohenwartov klub se v celoti ne bo uprl vladnemu programu, pač pa je mogoče in celo prav verojetno, da se odcepijo nekatere frakcije, kakor sem že zadnjič poročal.
Pogajanja bodo najbrž dlje časa trajala, kakor naznanjajo listi, ker bo vsak načelnik kartelnih strank skušal izposlovati kako koncesijo. Šele kadar se snide zopet državni zbor, se reši to vprašanje definitivno v posamnih klubih. Skoro ni verjeti, da bi pogajanja vlade s kartelnimi strankami ne imela pričakovanega uspeha. Ako bi se pa to zgodilo in bi ne bilo moči sestaviti trdne parlamentarne večine, zato bi vender ne bilo ustavl|eno letošnje zasedanje državnega zbora, kajti večino za rešitev državnega proračuna dobi grof Taaff i jako lahko, ker je levica pripravljena glasovati zanj, tudi če ne pristopi vladni večini. Zategadelj so tudi govorice o razpustu državnega zbora vsaj za sedaj neosnovane. Razpust državnega zbora je ultima ratto grofa TaalTea, na katero sedaj nesmisli. Ako bi sploh nastala potreba razpustiti parlament, zgodilo bi se to šele na jesen, a tudi tedaj bi vlada pri novih volitvah ne delovala zoper levičarje, ampak samo podpirala konservativno-centralističuo frakcijo tega nekonservativuega kluba. O obuovitvi nekdanje desnice s pomočjo Mladočehov, o tem se grofu Taaffeu niti ne sanja več.
Politični razgled.
&<ii-JrjtiiiJe dežele.
V L ] u b I ] h u i, 5. januvarija
Nemški klerikalci in protlsemttt. Nemški klerikalci in protisemiti bili so dlje časa veliki prijatelji in se vedno vkupno borili zoper vkupnega neprijatelia. Kakor v nas, zaceli so tudi nemški škofje odganjati duhovnike od na-roduega dela, samo ue s tistim uspehom, kakor na Slovenskem. Nemška nižja duhovščina stoji večinoma na struni protisemitov in ne mara ničesar slišati o škofovski ^avtoriteti v političnih rečeh. Nemški škofje pritiskajo na vse mogoče načine na duhovščino, da bi se tudi v političnih rečeh ravnala po njih ukazih, a zaman; nemški duhovniki so j>ač sposobni soditi, do kam sega škofova cerkvena avtoriteta in si ne dajo kratiti svojih pravic. Zanimivo in poučno je, kar piše glasilo Dunajskih krščanskih socijalistov, tisti list, čigar odlični sotrud-nik je tudi dr. Seheieher, katerega je „Slovence"1 pred malo dnevi postavlial v jedno vrsto z zvezdo vseh zvezd z — Mahničem. To glasi o pravi: Kje pa je zapisano, da morajo klerikiin lajiki uklanjati se v vseh političnih rečeh škofovskim ukazom? Na dan stem cerkvenim pravom! Škofje morejo v političnih rečeh izreči kako željo, katera se bo po o k o I • n o b ti h uvaževala, ? a k o n a takega pa ni, ker ne more in ne sme biti, sicer je kaos v cerkvi in v državi neizogiben. — Tout comme cbez nous!
Poslanec Zucker osamljen. Praško trgovinsko zbornico zastopa v državnem zboru profesor dr. Zucker, odličen govornik in
spalnic pa navadno kar vrhovato leže skladovnice hlastno razrezanih, še hlastnejo prebiranih zvezkov George Domovih, Storchovih in drugih izdelkov petkrajcarake muze. — In taki ljudje nam govoričijo o nemški kulturi? Quos ego! — Smelo trdimo, da v narodne hiše Ljubljanske se mnogo več nemških klasikov poproda, nego po tako imenovanih nemških hišah, kjer se pa tem več „šund romanov" proda*, Ljubljanski kolporterji bi vedeli o tem marsikaj zanimivega povedati. Sicer pa ima Ljubljansko nemštvo dostikrat silno kratek rep; ustanovitelj mnogih ponosnih patricijevakih hiš, praded ali pa ded ali pa tudi samo oče je bil — še ponižen slovenski štacunBki hlapec. Kako že poje Prešeren:
„Lani je......starino
Še prodajal, noail Škatle, Meril platno, trak na vatle LetoB kupi ai grafičino."
Tako ste vi izvrševali svojo kulturno misijo, tako jo izvršujete! Skrajna mržnja zoper, deželni jezik in vsako napredovanje slovenskega naroda, to vam je vb6 vaše kulturno delo. In odtod naša slaba veat, odtod naš črt, ker vemo, da tega ogromnega duševnega dolga ne moremo nikoli poplačati ? ! (Dalje prib.)
po svojem mišljenju bližji Mladočehom, kakor Staro-cehom, kateri ao ga volili v državni zbor. Za danes zvečer določeno je bito, da poroča posl. Zucker o svojem državuozburskem delovanju. Mladočeški člani trgovinske zbornice so sklenili, da se tega shoda ne udeleže, ker Zuckra niso volili; Staročehi pa so to isto sklenili, češ, da je Zucker v državnem zboru postopal zajedno z Mladočehi in da hoče celo pristopiti mladočeškemu klubu. Ker se tudi nemški člani zbornice ne marajo udeležiti seje, ostal bi poslanec Zucker osam 11 en v zbornici. Da se mu omogoči poročati o svojem parlamentarnem delovanju, sklicali so nekateri staročeški njegovi volilci — privaten shod, na katerem bo mož razložil svoje nazore in utemeljil svoje postopanje v parlamentu.
JPonemcevanje Slavonije, V nas imajo Nemci zato tako trdno stališče, ker so v ozki zvezi in neprestani dotiki z nuso nemškega naroda. V Slavoniji so Nemci samo kolonisti, kateri so se Btoprav pred nekaterimi desetletji naselili mej ondotnimi Hrvati, a ta avantgarda nemške kulture se razširja, množi in utrj i tako hitro, da se hrvatski rodoljubi boje za bodočnost Slavonije, ki bi mogla za nekoliko desetletij postati do cela nemška, za Hrvatsko izgubljena dežela. Hrvatska žurnalistika uvaževala je zlasti zadnji čas prav resno vprašanje, kako bi se dalo uspešno zaustaviti ponemčevanie Slavonije. To vprašanje je jako pereče in rešitve nujno potrebno. Oglejmo si samo Osek. glavno mesto Slavonije. V tem mestu biva poleg 14000 Hrvatov in Srbov že 10000 pristnih Švabov in nekoliko Madjarov. Število Nemcev se pri znani plodnosti nemških mater dosti hitreje množi, kakor Število Hrvatov. Kdor pride dandanes v Osek, mogel bi misliti, da je v Frankfurtu ua Dravi, ne pa v slovanskem mestu. Navzlic temu, da so uradi hrvatski, da so ljudske in srednje šole hrvatske, vzlic temu slišati je skoro povsod samo nemško govorjenj. V mestnem zboru se debatira v nemškem jeziku, trgovinska zbornica posluje nemški in pred kratkim hoteli so OseŠki Švabi ustanoviti celo nemško trgoviusko šolo, česar pa vlada ni dovolila. Vrh tega gravitirajo Osečani bolj v Pešto, kakor v Zagreb m si prisvaiajo celo posebno uarodoost, češ da niso Hrvati, ampak Šokci ali Slavonci. Mej glavnimi germauizatorji so tudi židje, zlasti pa deluie židovsko-uemška žurnalistika Oseška na to, da odtuji Slavonce od Hrvatske in od naroda hrvatskega, tako da bo treba delovati z največjo energijo in z neutrudnim naporom, da se reši Slavonija nemškega poplava. Največji trgovinski mesti hrvatski. Reka na jedni, Osek na drugi strani, se odtujujeta slovanskemu narodu. Na jedoi strani se širi italijanščina, na drugi nemščina. Tužna nam majka!
Mati jurska nesramnost. Nikjer na svetu ni države, kjer bi bila jezikovna ravnopravnost, svoboda kulturnega razvoja in jednakost vseb državljanov pred zakouom tako zajamčena, kakor na Ogerskein — tako je na novega leta dan kvasil ogerski ministerski predsednik We kerle. Ne vemo, ali je to imela biti satira na ogerske razmere ali pa si domišlja sedanj: načelnik mudjar-Bke vlade, da ostali svet ničesar ne ve o nezaslišanih nasilstvih, katerim so izpostavljeni neinadjarski narodi onstran Litve. Da pa morajo ti narodi še mirno pogoltniti razžaljenja, kakeršno jim je storil Wekerle z imenovanim govorom, to je vrhunec brutalnosti. Kie ie na Madjarskem zajamčena Nemadjarom ravnopravnost pred zakonom, narodna kultura in narodni jezik? Nt treba segati v minolost, saj je dovolj, ako spominjamo ua usodo rumunskega vodje dru. ltttija in slovaškega rodoljuba Hurhana. Kako more Wekerle govoriti o zajamčenem razvoju narodnosti, ko se otrokom v najnežnejši dobi šiloma ubija zdivjana madjarska govorica in ko nemadtarski narodi nimajo niti jedne srednje šole, a če so si jo ustanovili na svoje troške, jim je bila zaprta, nabrane no c i pa ie vlada konfiscirala in porabila v svoje namene Kuko se predrzne kdo govoriti o garancijah narodnega razvoja, ko je splošno znano, da Nemadiar brez tolmača niti uajnavadnejše reči ne optavi pri uradih in kjer je ljubezen do materinega jezika in do narodnosti že veleizdaja. Kako je mogoče govoriti o svobodi in pravičnosti proti vsem narodom v deželi, kjer 10 milijonov Nemadjarov nima v parlamentu niti toliko poslancev, da bi prišel na vsak prst jeden. Ministerski predsednik ogerki govoril je vedoma in hotoma neresnico, da bi preslepil svet, a to se mu ni posrečilo, saj \e vsakdo, da hoče ogerska vlada pomadjariti vse prebivalstvo v deželi. Da napreduje madjarizovanje, tega ni moči tajiti. Pred dvema letoma našteli so 7 milijonov Madjarov, dočim jih je 1 ilo pred dvajsetimi leti komaj pet milijonov. Tako in jednako počenjanje dobi prej ali slej gotovo zasluženo plačilo.
Tiiauje <lr/av»p.
Srbska skupščina.
Liberalni nasilniki srbski mislijo, da so pripravili vse kar treba za zmago pri volitvah v narodno Bkupščino in zato je ministarstvo ukrenilo razpustiti skupščino in razpisati nove volitve. R«z-pustilni dekret se je objavil že danes — če se je iz Belega Grada Bporočiia resnica — nove volitve pa se imajo vršiti začetkom meseca marca, tako da se skupščina lahko snide meseca aprila. Kakor bo sedaj razmere na Srbskem,  skoro ni dvomiti, da
dobe liberalci večino, tisti liberalci, ki so se iz začetka kazali navdušene Slovane in sedaj napenjajo vse sile, da se prikupijo — Madjarom.
Nemška vojaška predloga. Novoletni govor nemškega cesarja je še vedno predmet obširnim časnikarskim razpravam, zlasti ker je bil naperjen zoper vojaško opozicijo proti novi predlogi, to opozicijo vodi general grof Walder-see, sorodnik nemške cesarice in ugledna avtoriteta v vojaških rečeh. Na njega je meril cesar Viljem, ko je rekel, da bo uničil vojaške nasprotnike novi predlogi. Neizogibna posledica tega čudnega dogodka je odstop grofa NValderseeja, o katerem se je o svojem času govorilo, da postane državni kancelar in da ima največ upliva na cesarja. Kakor vidno, je nemški cesar res aam svoj kancelar in ima trdno voljo; če je to v korist cesarski njegovi avtoriteti, s tem naj si podaniki uiegovi belijo glave. — Vzlic temu, da |e cesar sam zastavil osobni svoj ugled za vojaško predlogo, vzlic temu ni upanja, da bi obveljala, ker se nasprotstvo ne zman|šuje, ampak le še narašča.
Angleški parlament. V kratkem se snide angleški parlament in glavna stvar, s katero se mu bode baviti, je home-rule. Konservativni 'listi upajo trdno, da bo moči ohraniti državno jedinstvo tako, kakor I. 1886 , ko je jednak načrt porazil Gla.istoneov kabinet. Tedaj je bila stranka unijonistov še majhna, a vender je uničila Gladstoneove namere, koliko bolj danes, ko je ta stranka velika in ima izvrstne voditelje. Tako se tolažijo konservativni listi, liberalna glasila pa povdarjajo, da si je Gladstone že zagotovil večino za hnme-rule in torej z mirno vestjo pričakuje napade konservativcev in unijonistov.
Dopisi.
las Trsta dno 4. januvarija 1893. [Izv. dop.] (Sneg in burja. — Mestno gospodarstvo.) Takega vremena, kakor nam ga je |>rineslo novo leto, pa celo tisti znani najstarejši ljudje ne pomnijo. To sta nam bila dneva v ponedeljek in včeraj. V ponedeljek jel je pritiskati za Trst nenavaden mraz, burja je žvižgala odurne in grozne svoje melodije podeč ljudem snežnice tako občutno v obraz, da te je kar skelelo in da so 3e morali oni, katere je borba za kruh prisilila na ulico, zdaj pa zdaj ustavljati, ker niso vedeli, kje stoje. Najbolj praktična je bila še ona sartorela, ki si je privezala pred lice navadno — krinko (masko) ter bila tako precej zavarovana zoper snežnice, ki so bodle kakor šivanke. Že v ponedeljek popoludne bil je ustavljen po ulicah ves promet in celo ulio ni bilo moči snažiti zaradi prehude burje. Kavarne in gostilne bile so prazne, gledališke predstave pa odpovedane. Nič bolje ni bilo včeraj. Ledena burja je vedno zopet in zopet zamedla komaj osnaženo ulice in sreča je le, da ledu ni bilo. Vožnja po mestu bila je mogoča le z dvouprežnimi vozovi, tramvaj, ki je včeraj zopet pričela voziti, pa je morala imeti „vorspann". Da je bil in je po večini še ustavljen ves promet po železnici, to vam je itak znano, a tudi morje je bilo do danes dopoludne zaprto.. Poštni vlak južne železnice, ki je odšel odtod v ponedeljek zvečer ob 6. uri obtičal je že pri Nabrežini v snegu ter so se morali potniki vrniti v Trst. Poj)olnoma zaprte bile so proge Trst—Ljubljana, Trst—Kormin, St. Peter—Reku, Divača—Buzet in Herpelje—Trst in uvaževala se je že eveutuvaliteta, da bi se Dunajska pisemska pošta instradirala čez Benetke. Proge južne železnice so šh danes zaprte, upa ne pa, da bo do večera vsaj glavna proga v Ljubljano zopet prosta, ker je sneg pouehal. Kakor se govori, je vsled grozne burje tudi več ljudij ponesrečilo.
Stara pesem je že, da večina v našem mestnem svetu v svoji politiški in narodni strasti ne misli na gmotni blagor občine tako, kakor bi trebalo, da bi se Trst razvijal dostojno svetovnega mesta trgovinskega. Večina našega mestnega zbora tiči v trdih sponah vpliva najradikalnejših elementov italijanskih, onih elementov, kojim je obči blagor deveta briga, a poznani politiški „idejali" — vse. Ti od-nošaji prouzročajo veliko mizerijo v našem mestuem proračunu, lako, da mora vsak skrbni meščan le s strahom zreti v bodočnost.
Tudi občinski proračun za tekoče upravno leto kaže izdaten primaukljaj, kar pa naše mestne očete malo briga in ženim. Par psovk na adreso vlade, par praznih fraz, da je vse mizerije kriva odprava proste luke — in galerija, ki ima v mestnem zastopu odločilno besedo, je zadovoljna. Potem se pa naši vrli mestni gospodarji udarijo še ob žep in dovolijo za provokatorično lahonsko Aol-Bko društvo kar celih 3000 gld., akoprav je celo
tH4fT~ Dalje v prilogi. ~^MR
razdrapani suknji. A vdova ni hotela prelomiti pri nege. Ko je Grk Cul o prisegi, zdela se rcu je stvar sumna 10 je svetoval vdov, na] dobro pregleda suknjo, predno jo dene mrtvicu v rakev. Vdova stori a je tako in razparala pod .šiv ter našla za 350.000 frankov \ rednostnih papirjev, katere je akupuh hotel s staro auknio vzeti saboj v grob.
* (Najdbe zlata v Ameriki.) V severo-zapaunth državah ameriških i aSIi so baje bogata sklad;šča 2lata ob reki Colorado v Utabu. Na tisoče 11 uili i vre v srečen kraj. Na-h so do funta teške kepe zlata in se nadeiajo, da se bode obilo zlata pridelalo v novou jdenih krajih.
* (Au g lesko biblijsko društvo) deluje ucumorno in razširi* svoje knjige po vsem svetu. Leta 1891. razdelila |e štiri milijone knjig, tiskaue v 300 jezikih in narečjih. Odkar družba obstoja uamieč odi. 1804, razdelila je 131,830.000 izvodov svetegu pinma
* (Gor j e\ kdor nima doma.) V Londonskih nočnih deloma podzemel|skih zavetiščih preno čuje redoma po 40 000 osob ob h spolov, katere bi sicer ne vedele kana položiti trudno svojo glavo.
* (Prevara v državnem finančnem m in i sterstu.) Pred kratkim smo javili, da je Dunaisko redarstvo zaprlo nekega oficijala državnega tiuančnegH ministarstva, ker je kradel stare, iz prometa vzete note ter je zopet zamenjaval. Že tedaj se je sumi'o, da je imel mož kakega pomagača in sodišče je začelo tudi v tem pogledu strogo preiskavo, os predno pa je bila stvar rešena, umaknil se je dotični sokrivec kazni. Na uovega leta dan prerezal si je računski ofieijal Karol Hart-oiann v uradu vrat in sicer s svojim žepnim nožem. Preiskava |e dognala, da je bil samomorilec res sokrivec zaprtega Magga.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 5. januvarija. Na željo vlade udeležili se bodo posvetovanj radi ustanovitve stalne večine razen klubovih načelnikov tudi nekateri zaupni odposlanci dotičnih klubov in sicer najbrž grof Kuenburg, levičar, Ma-devski, Poljak, in grof Deym in Kat lir ein, konservativca.
Dunaj, 5. jauuvjirija. Nekateri listi naznanjajo, da je imenovan sekcijski načelnik E r b, bivši vodja novinarskega oddelka v mi-nisterstvu, tajnim svetnikom.
Praga 5, januvarija. Posl. Zucker se mh-li odpovedati mandatu, ker je večina mlado-češkega kluba zoper to, da bi on klubu pristopil.
Pariz 5. januvarija. Pariški poročevalec ruskega Časnika „Novoe Vremja", bivši diplomat Ta ti če v, prosveduje slovesno zoper očitanje lista „Libre Parole", da je on posredovanjem Flouqueta dobil od panamske družbe pol milijona frankov.
Rim 5. januvarija. Pravosodni minister predložil zakonski načrt, s katerim se prepoveduje cerkveno poročanje pred civi no poroko. Duhovnike, ki greše zoper ta zakon, kaznovati je z globo oziroma je odstaviti.
Colombo. 5. januvarija. Danes doŠel nadvojvoda Fran Ferdinand in ostane tu teden linij. Na ladiji vsi zdravi. Oblastva pozdravila nadvojvodo, ko se je izkrcal, občinsko načel-ništvo pa mu je izročilo posebno adreso. Nadvojvoda je inspiciral častno stražo in se potem odpeljai v svoje stanovanje v Queenshouse. Jutri si ogleda mesto in vzprejme odposlanstvo avstrijsko-ogerske kolonije.
Narodno-gospodarske stvari.
Zavarovalne zadeve.
Ni je z lepo nuprave, katera bi b»ia v narodnogospodarskem ozn u rodila lako blagodejne po-sledice, ko zavarovanje. Kakor vsaka dobra stvar, razvijalo se je tudi zavarovalstvo le polagoma, dokler ni v sedanjih časih doseglo — rekli bi — vrhunec popolnosti. To velja zlasti o zavarovanji proti ognju, katero vsako leto rešuje milijarde nepremičnega in l>ivmicnega premoženja od popoluega pogina. Pa tudi zavarovanje življenja prodira v čeda;je večje kroge m m dal ječ ona doba, ko bode postalo tako popularno, kakor je dandanes ie zavarovanje proti ognju.
Ni dvojbe, da so ei za razvoj te narodnogospodarske panoge pridobili privatni zavarovalni zavodi neprecenljivih zaslug. Š pravim človekoljubjem delovale so najstarejše zavarovalnice, katere so bile izključno ustanovljene po načelu vzajemnosti; njihovi uradniki in zastopniki bili so zares pijonirjj blagostanja Kakor pa se vsemu človeštvu prirojena sebičnost polakome poloti vsake stvcri v svoje namene, tako našli so se tudi tu kmalu inožie, ki bo izprevideli, da je zavarovalno pol|e jako ugodno za kapitalistično izkonščevi-nje. To spozmnje imelo je za nasledek ustanovljenja zavarovalnic na delnice, katerim je bil namen, dobiček, ki se je pri vza-
jemnih zavarovalnicah razdeljeval med zavarovance same, napeljati v žepe kapitalistov delničarjev. In ko se je pr; prvih poskusih pokazalo, da se iz zavarovalstva res (14 iztisniti izdaten dobičtk, začeli so se gibati kapitalisti vseh dežel in narodov in kakor gobe po dežji začele so zlasti v tako imenovani dobi narodnogospodarskega povzdiga tudi pri nas rasti delniške zavarovalne družbe.
Naravno je, da je vsled tega nastala breemi-selna konkurencija in da je po tem takem zavarovalni posel izgubil prvotno svojo rentabilitdto. Le vzajemne in pa one delniške zavarovalnice, ki so imele zagotovljene dohodke iz obresti kapitalij, katere so si nabrale v boljših časih, mogle so se v teh težavnih časih uspešno držati nad vodo; mlajše delniške družbe pa so po vrsti cepale ali pa so z računskimi umetoijami in s pritiskanjem svojih zava-rovaucev v slučaji škod umetrt • vzdrževale si življenje. Razume se samo po sebi, da se je pri zavodih, kakeršne imamo tu v mislih, prav malo ozira jemalo na varnost zavarovancev; zato so se rezervni in poroštveni fondi jaku pičlo dotovali, v tem ko so se — včasih prav velike — dividende izplačevale delničarjem. Delničarji pa so za take usluge zopet izkazovali se hvaležne upravnim odborom in ravnateljstvom zavodov in tako vidimo, da so upravni svetniki, ravnatelji in generalni tajniki za svoj „truda dobivali tako visoke dividende in plače, kakoršnih ne plačuje nobena država svojim ministrom. S kratka : začelo se je uajpodlejše in najgnjusnejše izkorišče-vanje zavarovalstva, katero je pred tem tako tiho in blagodejno poslovalo.
Ni nam treba zatajevati, da bi tako dalj č ne bilo nikdar prišlo, ko bi bila državna oblast nekoliko previdnejša pri podeljevanji koncesij. Treba bi bilo ogledati si nekoliko natančneje fuiseurje in pa uvažiti, če je nameravana ustanovitev res potrebna. Mesto tega pa se je vsakemu židovskemu špekulantu ali pa drugod dogospodarivšemu .poštenjaku" dala koncesija za ustanovitev zavarovalnice. Zlasti to velja za dobo narodnogospodarskega povzdiga, v kateri smo tudi Slovenci po milosti necega faiseurja ne ravno čiste minulosti osrečeni bili z zavavoval nieo. katera je takoj ob rojstvu nosila v sebi kal smrti. (Konec prib.)
Družba sv. Cirila in Metoda
je prejela novembra iu decembra 1892. leta:
1. Od podružnic letnih doneskov v gold.: Vuhret 9*40, Luski potok 180, ženska podružnica v Ljubljani 106-40, ženaka Gorifika 100, Podgrad 2440, Idrija 24-70, ženska šentinikluvško fra čiškanska v Ljubljani 200, I. ženska belokranjska v Ćrnomlji 105, ženaka Vrhniška 199-12, Kobarid 12, Pivka 50*80, Radovljica »7, Rečica na Štajerskem 24 50, Zagorska ob Savi 69-70, Komen 40, ženska v Se žani 228, ženska za Dornberg-Prvačino 40, Graška izvun-akademiška 27, Ribnica 20, ženska Idrijska 180, Ajdovščina 32, Kotmaraves nu Koroškem 25, Celjska 50, ženska v Sent. Juriji na Štajerskem 62, Metliška 14, Premska 12, Sinarijska 30, Vipavska 18, Novomeška 20, Briska 24, Ormolka 81, Poljanska dolina 138, i-Jenpeterska v Ljubljani 56*00, Pivska 2380, Blejska 11, Boleč 11, Ptujska 50; 2. darovali so : Družba pri Eihensteinerju v Zagorji 5, podpora Ljubljanskega mes*a 250, Antonija in Rozalija Rebek 20 kron, V. Rohrman v Ljubljani 1 delež »Nar. doma" v Novem mestu, pri hlagoslovljenjl hiše na Pre-vojah 15 70, F. Peternel 0-55, Idrijski pevci 11, dr. Firbas v Brežicah 20 kron, J. Aljaž, župnik 100, gospa prof. Pe-rušekova 10, kaplan I. Dratik v Tinjah na Koroškem 6, I. Lazar, pravnik iz Zagorja 5-10, „Triglav" v Gradeu 20 kron, Delalca z Vrata 6, državni poslanci Klun, M. Vošnjak, grof Alfr. Ooronini, Povše, Pfeifer, Kušar, dr. Ferjančič, pl. GlohoČnik, dr. Gregorec, Rohič, vsak 20 kron, arhivar A. Koblar 20 kron, družba v Ribnici 6, primarij dr. V. Gregorič 200 kron, narodnjakinin god 5*40, Litijske in Smartinake Slovenke »o kupite v novoletnih daril 10, iz dr. (Jučkove lapuMine 10lO, Družba v Sent lin pri Spielfeldn 5, L. Svetec 20 kron, družba v Idriji 2 60, Šmartinski tamburaši 5-72, na Martinov več' r v Kostanjevici 17. I. Kova6 v Ajdovščini, vtsela družba v Cel|i 25, slovenska družba na Dunuji 6, gospa dr. Storova 100, družba v kazinski kavarni 6 51, kaplan Cotelj iz Kanfanara 15, Katarina Hporn v Lokarjih 9 50, Janko Žirovnik oprostitev no o-letnih voščil 5, L Vrhovnik 1, družba v Litiji 1-30, posojilnica v Zavci 10, družba v St. Petru 3-50, družba na Vranskem 6, trgovski pomočniki pri „Kolovratu" 140, Vinko Ježovnik v Velenji 20 kron, Gornjegradska na btajerskem 8-30, M. Prosekar, vesela dogodba 2 50, župnik A. Brce, novoletni dar 3, Franjica Brinsck, novoletni dar 14-80, I. Končar v veseli družbi 1, bralno društvo v Trebnjem 10.
V Ljnbljani 31. decembra 1892.
Vodstvo družbe.
Uaurll s« r M«iit»IJa«il:
8. januvarija: Marija Su kovic, mestna uboga, 80 let, Gradišče Št. 11, maraamus. — Heleua Hribar, poštnega oficijala vdova, 73 let, Kravja dolina št. 11, pljučnica.
4. januvarija: Jožef Lukanc, stotnikov sin, 13 dni, Travniške ulice v kasarni, vsled oslabljenja. — Jožef Snoj, delavčev sin, 2 leti, Kurju vas št. 16, tussiB convnlsiva. — Helena Jančar, delavčeva žena, 78 let, Hradeckega vas št. gj pljučnica.
Meteorologi čil o poročilo
a	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
el	7. zjutraj 2. "pol. 9. zvečer	1 33i( UMI. 788 7 mm. 785 8 m.	— 7 8C — 38 C — 48C	b1. sev. Sl. HOV. sl. svz.	obl. obl. obl.	1 20 m. snež.
Listnica uredništva.
Gospod L o v rin o v pri Sv. Mohorji: Prosimo,' na nadlegujte nas s svojimi dobrohotnimi nasveti, zlasti ker ste Bami pouka krvavo potrebni.
1
IrMkrH
iMMl
„ljubljanski m
■toji
■a vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Papirna reuta . . . Srebrna renta . . . Pilata renta.... 5°/0 marčna renta . Akcije narodne banke Kreditnu akcije   . ,
London.....
Srebro .....
Napol......
C. kr. cekini . , . Nemške marke    . .
JOxxxi.svA3e»ijr;^ borza dne 4. januvarija t. 1
včeraj
gld. 97 20 9786 , 116 53 „ 100-50 , 981 — „ 814*50 120-46
9-57 V, 5-66 59 15
danes
gld. 98.50
, 97 86
„ 11635
„ 100-45
■ 981—
, 814*76
„ 120*45
9-58 5-67 6915
MAG GI
JEVO
zabelo za juhe
priporočit spoštovanim gospodinjam naj bolje L. Groetsefiel, lekarna „pn Mariji pomagaj11. (1098)
Naravna dalmatinska m
rumena, crna in temnordeča „silerH priporoča po jako nizki ceni
Marin \adilo,
vinotržec v Logatci. Za dobro iu točno postrežbo jamči se.
Čez dan megleno, polagoma snežilo. — Srudida temperatur« — 5*6°,  za 2*7° pod uoimaom
«1 Pozor gostilničarji! ™
Oddelek domače godbe na lok(Streich-musik) katera ima potrebno dovoljenje od deželne vlade in mostnega magiatrata, se priporoča gg. gostilničarjem.
Franjo Vrtni k. JJ)
Mestni trg št. 9. KV
Vabilo
na
dimnikarski ples
kateri se bode vršil dne 7. JHnnviirffa i. IMO«.
v prostorih salona gostilne „pri raku" na Krakovskem nasipu.
Zadetek ob 8. url.
K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi
________ODBOfc
(-20-1)
Dr. J. Bisiak,
advokat, Radovljica.
■^tf -*AS \AS \AS        \AS \AS\AS\±S \AS
Ravnokar je izšel in dobiva bo v naši knjigo-
tr/.nic.i :
Anton Janežičev
slovensko-nemški Slovar.
Tretji natis.
Predelal in pomnožil
Fran Hubad,
o. kr. giiuna/.ijalni profesor.
Cona temu slovarju je gld. 3, v polusnji vezanemu iztiBU gld. 3-50, po posti 15 kr. več.
Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg-ova
knjfgotranleat,
v Ljubljani, Kongresni trg št 2.
Glasovir (Kutschera)
skoro nov se proda. (1385—3) Kje? pove upravnifltvo ^Slovenskega Naroda4
Na večja zaloga
fiTalnik strojev
JAN. JAX
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13.
Niske ceu«. — 1 ^oilno ptaftevun|e nn »broke. — .Nlnri stroji tie /inii«'-I n|avuJo. — Popravki mo ix'Ii'Ih)<> hitro, dobro in (6) ceneno.       (130* J
V najem odda se
prodajalniea
B mešanim blagom, in sicer z blagom vred, v lepem kram na Dolenjcem. Prodajalniea ie zraven cerkve.
Ve6 izve se pri upravuištvu »Slovenskega Naroda". ^ltJ-^
mm
w
Prodaja hiše.
Hiša ni. 42 v NpodnJI Alškf, prav blizu državnega kolodvora, z dvema stanovanjema, tremi skladišči, dvema kletoma, Bkednjem, fiupo, drvarnico, s mro, sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, kakor tudi z njivami in travniki zraven ležečimi, ki je posebno prikladna za btavhisče, proda ae is proste roke pod ugodnimi pogoji. (1259—9)
Povprašati je pri Petru l.assniku v Ljubljani.
Lepe sani in raznovrstni vozovi
«o na prodaj po nizki ceni. Kovaška dela izvršujejo ae po naročilu hitro i u po nizki ceni. (2)
•i. Niska, Marije Terezije centa St. G.
Prostorna prodajalniea
z novo opravo in potrebnimi pritiklinami, Iež»ča na nai-biiljAein mestu v Laškem trgu na (Štajerskem, da se takoj v najem l jako ugodnimi pogoji. (10—2)
Već pove g. Atnlr. Keppn v Laškem trgu.
Ijni ekstrakt za uho
.................
Ta ekstrakt priporočajo zaradi BlgufMKS. usptdia že več let Avtoritete, ker odpravi vsako nepn-rojeno ftluliost, uklanja  takoj sluh posluh, ušesni tok in vsako udesno bolezen: dobiva te proti dopodiljatvi gld. 1-70  v vsej Avstro« Ogerski Truinkovano po pošti iz lekarn: glavna zaloga v lekiimi „pri sv  Duhu" g Ed e pl. To-inaya, v lekarni g  An t. K ogla in  v mestni lekarni v Zagrebu:  nadalje pri  Zmietti-ju v   l r-iu : Jožefi C r is t o f o 1 e 11 i - j u v Gorici: na Dunaj i pri c. in k r. vojni poljski lekarni,  na Štefanovem trgu št. 8, in pri lekarjn Twerdy-ju, M.arialiili'erstrasse lOti. — Pristno nlago ho dobiva samo v steklenicah z utis'ioniin napisom: e. iu kr. sekuad. zdravnik dr. Sipek na I>uua)l.
'1314 fti
Slovenski Pantheon"
izhajal bode v nedoločenih rokih. 4—5 saopičev v teku lednega leta.
Snopič stane s poštnino vred 35 kr. Naročbe vzprejema
Fran PoAkrajšek.
(1377-3) poftta Sava, Dolenjsko.
Gostilna
odda se v najem ali pa zanesljivi osebi na račun.
Več se  izve  pri  Antonu  Ilopretn  po domače Kupnii st. 14 v gradu na Bledu. (1389—3)
Učenca,
zmožnega slovenskega in nemškega jeeika v besedi in pisavi, vzprejme takoj trgovec l žulezuino in spucerijskim blagom v CeloVci.
Kdo V pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda*. (19—2;
I
Zobni zdravnik
SCHWEIGER
stanuje (1348—G)
v hotelu „Pri Hali« 5-
II. nadstropje, št. 25 — 20.
Ordinuj« vsak dan od 9.—12. ure dopohi-
due iu od 2 —5. ur - popoludno. Ob nedeljah in praznikih od '/,10.— i/gl, ure.
Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje.
(■. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic.
X ■ ▼ o d
iz voznega reda veljavnega od 1. oktobra 1892.
Nnstopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi oznafeni so v srednje-evropejskem času.
OcCImkI iz jLjllI>f jailC (jnž. kol.).
Ob 6. uri 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 11. uri 55 min. predpoldne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4 uri 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solno-grad, lnomost, Pariz, Linz, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Fraucove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Am-Btetten.
Prihod v IJubljaiio (juž. kol).
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, lschlja, Ljubna, Celovca, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontublja, Trbiža.
Ob 9. uri 27. min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod iz I, juhi j.me (drž. kol.)
Ob 7. uri 15 min. zjutraj v Kamnik. „   2.   „   10. popoldne v Kamnik.
„   7.   „   00.   „    zvečer v Kamnik.
Prihod r LJubljano (drž kol)
Ob   6. uri 35 min. zjutraj iz Kamnika. „   11.   „ 06    „    dopoldne iz Kamnika.
6.   „  20    „    zvečer iz Kamnika. (12—4)
Srednje-evropejski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minute naprej.
Odlikovan na koroški deželni stavi 1885. leta.
Priznanje In priporočila iz vseh krajev monarhije.
kranjska izdelovalnica žicastih žimnic in žicastomrežnih postelj
1'Jiiblfunit (Klika), poleg Koaler-Jevc pivu rite
priporoča
«l«aat« iimntoe najboljše vrne .a otroške postelje po » «1,1. in ve6,
»•     »* velllie „ tudi ua obroke. "mmM (211_78)
Zalazuili bolnice  hotele, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. - Ceniki »aatonj. - Zunanja naročil* ae toćno izvrše. - Kdor kupi ve6, dobi odpust od cene.
Št. 2909.
(8-2)
C kr. okrajno sodišče v Kranjski ^ori naznanja, da se bode vršila dne
z£ 1. Jsi ii ta \ it i*i j;i 1893
dopoludne ob 9. uri kot jedinemu roku pri tem sodišču prostovoljna dražba posameznih parcel (gojzduv, njiv in travuikov), pripadaiočih k v zapuščino dne 17 sept 1892 v Pod Korenu zamrle Marije Arih spadajoči m posestvom pod vložno št 5, 7 in 8 kat. občine Pod Koren v skupni viednosti 8598 gld. in da se bodejo te parcele oddale le za ali nad cenilno vrednost.
Zemljeknjižni stan, cenilmk in dražheni pogoji so tu-uidno na upogled.
Na teh posestvih eventualno še zavarovanim upnikom ostane njih zastavna pravica brez ozira na skupilo neprikrajšana.
C. kr. okrajno sodišče v Kranjski gori
dne 29. decembra 1892
FRIDERIK HOFFMANN
urar
Dunajska cesta št. 16
(621—14)
priporoča svojo bogato zalogo švicarskih šepnili ur i#. zlata, Brehra, iuSc Jekla in nikelj* in sicer le dobre do najholiše kakovosti, kakor tudi vsake vrste Mriisklh ur in buililiiikov
po najnižjih cenah ter prevzame popolno garancijo.
ZZZZ spravljanju tte izvršujejo točno in dobro, zzzz:
IQ
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNI KAK.
Vsebina:   Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni I — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz  državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti jo v ,,NARODNI Tiskarni" v Ljubljani.
CHOCOLAT MENIER
! Največja tovarna na svetu !
Vsak dan se proda:   (902 27)
50.000 kilo.
Dobiva hc v vHoh špecerijskih, dellkatea-prodajalnlcah ic kondltorljah.
Tesarski les in rožje
(Schnitthol/,) vsake vrste in dimenzije in
raznovrstne deske
prima in skarti, IsULpiaje (1370-3)
stavbeno podjetje Viljema Treo-ta
na Marije Terezije cesti št. 10 v Ljubljani.
9)9
lovanaki
politiški, znanstveni in leposlovni polumesečnik, stopivši sedaj v VI. leto, je povečal od 16 stranij svoj prostor na 20 stranij.
Program: nacijonalna avtonomija; za njeno izvršitvijo: izvršitev češkega, avstro-ruskega in hrvatskega zgodovinskega prava; teženje po povratu cirilo-metodijske cerkve s staroslovenskim obrednim jezikom ; teženje po skupnem literaturnem jeziku za znanstven« potrebe ; bIo-vanska kultura na podstavi tradicij v slovanskem gospodarstvu, umetni obrti in vsej umetnosti.
Povečani prostor je odmerjen slovanskemu leposlovju in kritiki o njem. Leta 1S93 bode se razpravljala zgodovina cirilo-metodijske cerkve mej Jugoslovani, sosebno Slovenci. Priobčevale se bodo jugoslovanske narodne pesmi, in na njih podstavi se bode označeval sosebno Kraljević Marko. V izvirnikih lepili del slovanskib, specijalno ruskih in jugoslovanskih bode podajal odlomke s tolmačenjem, drugače pa v prevodih. Sledile bodo črtice literaturnih zgodovin, ruske, češke i. dr.
„Ogled po slovanskem svetu" zabeležuje in presojuje važne dogodke in ustanove mej Slovani, zaglavje „Književnost" pa literaturo slovanskih narodov.
Na posebnih prilogah se bodo tiskali inserati, sosebno o slovanski literaturi in slovanskem časopisju.
„Slovanski Svet" stoji po stari ceni :   na leto  1 na   pol leta
'2 irin na četrt leta 1 gl«l.: za učiteljstvo in dijaštvo 40 kr. manj na leto. Naročnina se pošilja uredništvu v Trst.
Uredništvo ,.Slovanskega Sveta" v Trstu.
ooo
^   lirior lioee prirej al i dobro kavo, nuj
K u |» h je
(%7-in
Olz
evo
kavo
o o
w Oelz-eva kava -m
je naj "boljši in najčistejši primesek navadni kavi.
Bar* Oelz-eva kava
ne sodržuje niti hrnSek, niti repe, niti sirup«.
Dobiva se v vseli špecerijskih prodajalnicah.
)QCOOQCXX)OOOOOOOOCOOOOOOOO<
Kdor hoče uživati dobrot {edino prave — ne na
pol sežgane in paokus iinajoče
Kneipp-ove sladne kave
"''i   kupi   lea>ono v rndečlh  itiriogeljn&tih zavo'ih ''rr.i i»v Ol/. z varutveiiima znamkama slika in ponev. — Oe ho primeša
Oelz-eva kava
kije  riznano n :* 1. ■ >1 j h i in na jizdatne'Si primesek navadni kavi, dobi ee ailrava, ceneua in hranilna kavtna. I»i|aeaf ki daleko presega bobovo kavo, ki nima re-dilne vrednotiti.
e Oln. Bregenz,
od preč. g. žnpnika Knelpp-a jedin(» pooblaščena tovarna za Kneipp-ovo sladno (967—10) kavo v Avstro-Ogerski.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah s kolonijalnim blagom.
LLuser-jev obliž za turiste.
<>o1imo in hitro upli-vajoče sredstvo proti Kurjim uccHuni, *ul |tui na pod
platin, petab iu
_vv d i ngim trdim praskom kože.
a*
al
i*.
Dobiva ae
Veliko priziminib pisem  je na na ogled v
gitari razpošiljalnici:
L. Schwenk-a lekarna
(524) Keidllng-DunaJ.
Pr'8*en *»aio, će imata navod in r^5§V obliž varstveno znamko iu podpis,
C|»^S*^Jkt*^    ki je tu zraven; torej naj se pazi >> 4r5*r    in vse manj vredno p'onaredb«.
Pristnega imajo v I.|ut>-Ilaul J. Sn-oboda, U. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Greoel; w Kuilolfovein S. pl. Sladović, F. Ilirika; v Kamniku J. Močnik ; ▼ Olorrl A. Egger, W. Thnrmwald, J. Uirnlm-cber; v Brezah A. Aicb-inger; v Trgu (na Koroškem) (j. Atenner; v »el|akn F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Uorlel G. B. Pontoni; v WoITm> bergu A. Iluth; v Kranj 1 K. Šavnik; v liacl-ICoiil C. E Andrien; v l«lrl|l Josip VVarto; v Itadovlflci A. Roblek; V CclJI j. Kupferschmid.
Slaščičarnica
J. SCH11CHTA
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svoje miflnei*o in najbolje izvršene pekarlje za namizje, na čaji, kavi, mandelnlh in vinu; torte, konfekte, blikote. čokolade,
zakuhe (knmpuio , marmelade in sadne sokove. — Bonboni od najfinejših d(l naJMitvadnejaih, kakor tudi bonbonleri po vedno v veliki izberi na prodaj. — Naročila za alavnoatl s pontuvki itd. su uajbuljo i/.vrSnjejo
in ceno zaračunijo. (1371—3)
Novo racij o 11 al n o zdravljenje.
Vsem bolnim na živcih
se   naj topleje   priporoča  2 1.   izdaja   izšle brošure Komuna Wef *Minauii-a
Uetjer Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heiung. =SS
Dobiva se zastonj i700 — Iti)
v c. kr. vseučiliščni knjigarni: JURIJ SZELINSKI, Stefansplatz 0., VVien. Spričevala znanih zdravnikov.
m
s
trn*
T? O
llfllEtl larilil! KARLU TILL-U
v Ijf nl»l ju ni. ttpitnlsr*«- »t. I O.
Priroflopis v
Živalstvo v 250 podobah v porabo pri nazornem nauku. Ona 1 »lil. 90 kr.
HERBARIJ
v porabo   na  srednjih šolah.
Molitveniki
za mladino in za odrasle v n a j i ep len v«■ ■*-
Utiskane lepotnine iz usnjeva lepenke.
Pismeni papir in zavitki s cvetlicami in drugim umetnini utiskom. Albumi za fotografije. Albumi za poezije, dnevniki. Albumi zaL uvto-grafe. Glasbene iu pisalne mape. Risalne mape, šolske torbe, nosci za knjige, črtežne knjige, skrinjice z barvami, risala, predloge za slikanje, reljefni albumi.
Mape z jaslicami« da si jih zamore vsak sam napraviti. Gotove jaslice s transparentno razsvetljavo, lišp za božična drevesca, angeljski lasje, sveče za božična drevesca, držala za sveče, angolji iz voska, s predenimi steklenimi perotmi. Zvezde, solnca, ledene sveče, obli, stekleni biseri, bliščeč motvoz, zlata in srebrna pena, loše, ledeni in i geta j, odsijajni briljantni okraski.
Koledarji, žepne knjige, belež-nice, dijaški koledarji, upisni koledarji za žensko mladino, knjige za gospodarstva in za-znamenila. — Največja izbira skladnih koledarjev od 30 kr. do 1 gld. 50 kr., podložni koledarji, stenski koledarji, koledarji za komptorrje, veliki skladni koledarji, skladni koledarji za kuhinjo, minijaturni skladni koledarji.
1
Izdajatelj iu udgovoroi urednik: Jouip No 11 i.
Liutuiuu „Narodno tiuk io Titskurueu.
8941