GEOLOGIJA 45/2, 335–340, Ljubljana 2002
Geolo{ka karta Slovenije 1:250.000 Geologic map of Slovenia 1:250.000
Stanko BUSER1 & Marko KOMAC2
1Naravoslovno-tehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana 2Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana, marko.komac@geo-zs.si
Klju~ne besede: geolo{ka karta, izdvojene enote, povr{ina enot, reambulacija, GIS okolje, Slovenija
Key words: geologic map, individualized units, surface of units, reambulation, GIS environment, Slovenia
Kratka vsebina
Na podlagi podatkov Osnovne geolo{ke karte 1:100.000 in nove reambulacije je napravljena nova Geolo{ka karta Slovenije 1:250.000. Na karti je izdvojenih 114 litostratigrafskih enot. Prikazane so tudi pomembne geolo{ke strukture in regionalni prelomi. Vsi podatki so zajeti v GIS okolju, kar omogo~a enostavno nadaljno uporabo teh geolo{kih podatkov. Pri remabulacijskih delih smo pridobili {tevilne nove podatke, ki so prvi~ prikazani na geolo{ki karti.
Abstract
Based on data of the Basic Geologic Map 1:100,000 and the new reambulation a new Geologic map of Slovenia 1:250,000 has been prepared. On the map 114 lithostratigraphic units were individualized. Also important geologic structures and regional faults are shown. All data were imported into the GIS environment that enables simple utilization of these geologic data. During reambulation numerous new data were acquired. They appear for the first time on the geologic map.
Uvod
Izdelava Geolo{ke karte Slovenije v merilu 1:250.000 je trajala ve~ kot 20 let. Glavna strokovna osnova za njeno izdelavo je bila Osnovna geolo{ka karta (OGK) 1:100.000. Zaradi neskladja med posameznimi listi; {e posebno velja to za liste Kranj, Ljubljana in Novo mesto je bilo potrebno opraviti temeljito dolgoletno terensko reambulacijo, ki je ponekod pre{la ‘e v pravo kartiranje. Usklajeni niso bili samo mejni robovi med listi, ampak so bila neskladja odpravljena tudi na celotnem listu. Terensko delo je bilo sprem-
ljano tudi s {tevilnimi analizami (konodonti, nanoplankton, radiolariji in mikrofavna ter mikroflora). Pri reambulaciji omenjenih treh listov OGK so bila uporabljena znanja, ki smo si jih pridobili pri kartiranju zadnje izdanih oziroma tiskanih listov OGK. Teh znanj seveda geologi pri starej{ih kartiranjih niso imeli, takrat {e tudi nismo poznali nekaterih analiz, ki so za stratigrafsko uvr{~anje plasti nujno potrebne. Ve~ina podatkov je bila pri izdelavi karte 1:250.000 neposredno uporabljena z OGK brez kakr{nih koli dopolnitev. Geolo{ka karta Slovenije 1:250000 je bila za potrebe tiska ter nadaljne mo‘nosti pro-
336
Stanko Buser & Marko Komac
storskega modeliranja geolo{kih podatkov v znanstvene, strokovne, dru‘beno-sociolo{ke in ekonomske namene prene{ena v GIS okolje. Postopka zajema in priprave za tisk sta bila na Geolo{kem zavodu Slovenije standardizirana v letih od 1998 do 2001. Omenjeni metodi sta podrobneje predstavljeni v delih Š i n i g o j et al. (1998, 2000, 2001), Haf ner et al. (1999), Komac (2000, 2001a, 2001b) in Š i n i g o j (2001).
Tehni~ni podatki o geolo{ki karti
Na Geolo{ki karti Slovenije 1:250.000 je bilo izdvojenih 114 litostratigrafskih enot. Skupno {tevilo izdvojenih poligonov je 4550. Najmanj{i poligon na karti meri 0,003 km2, najve~ji pa 342,7 km2. Najmanj povr{ine pokriva ~len grebenskega neoschwagerinskega apnenca ter apnen~eve bre~e srednje perm-ske starosti (1,1 km2), najve~ pa aluvij (1503,2 km2).
Tabela 2 – Dele`i povr{in, ki jih obsegajo kamnine posameznih geolo{kih obdobij.
Table 2 – Proportions of surfaces comprised by rocks of individual geologic times.
– V celotni osrednji Sloveniji je bil dokazan zvezni potek Slovenskega bazena. S tem je bila omogo~ena izdvojitev pomembne geo-tektonske enote Notranjih Dinaridov in nje-
Tabela 1 – Pojavljanje litostratigrafskih ~lenov glede na geolo{ko starost.
„Št. ~lenov“ – {tevilo litostratigrafskih ~lenov posameznih geolo{kih obdobij,
„Sn“ – skupno {tevilo izdvojenih poligonov in
„Povr{ina (km2)“ – skupna povr{ina ~lenov v danem geolo{kem obdobju.
Table 1 – Occurrence of lithostratigraphic members with respect to geologic age.
“No. of units” – Number of lithostratigraphic members in individual geologic times,
“Sn” – Total number of individualized polygons
“Area (km2)” – Total surface of members in given geologic time.
# STAROST / AGE	Št. ~lenov/ No. of units	2v	Površina (km2) /Area (km2)
1 Kvartar (Q)	13	721	4058,10
2 Kvartar, terciar (Q,Tc)	3	214	424,90
3 Terciar (Tc)	31	757	4480,55
4 Terciar, kreda (Tc,K)	2	53	128,94
5 Kreda (K)	14	461	2833,37
6 Kreda, jura (K,J)	1	40	34,15
7 Jura (J)	10	369	1667,39
8 Jura, trias (J,T)	1	8	15,11
9 Trias (T)	18	1379	4690,37
10 Perm (P)	6	229	422,66
11 Perm, karbon (P,C)	1	82	608,54
12 Karbon (C)	2	32	52,56
13 Devon (D)	3	37	130,40
14 Paleozoik, predpaleozoik (Pz)	9	168	725,95
Pomembni na novo pridobljeni podatki ob reambulaciji
Med najbolj pomembnimi pri reabulaciji pridobljenimi geolo{kimi podatki moremo omeniti naslednje:
na omejitev od Ju‘nih Alp na severu in Zunanjih Dinaridov na jugu.
– Dokazano je bilo, da se je Slovenski bazen vzhodno od Kobarida izredno zo‘il in docela izklinil. Tako se le-ta ni nadaljeval proti zahodu v Belunski bazen. Do ponovne
Geolo{ka karta Slovenije 1:250.000
337
Slika 1 – Izsek iz Geolo{ke karte Slovenije 1:250.000. Figure 1 – Part of the Geological Map of Slovenia 1:250.000.
338
Stanko Buser & Marko Komac
reambulacije smo namre~ menili, da se plasti Slovenskega bazena nadaljujejo proti zahodu in da so pokrite s tektonskim Krnskim pokrovom. Zaradi izklinjanja Slovenskega bazena sta v tem predelu mejili Dinarska in Tridentinska karbonatna platforma neposredno druga na drugo.
– Dachsteinski apnenec, ki se pojavlja vzhodno od Kobarida in v Tolminskih koritih sredi kamnin Slovenskega bazena, predstavlja ob strmih prelomih za nekaj sto metrov dvignjeno grudo Zunanjih Dinaridov.
– Na ju‘nih pobo~jih Ratitovca se Koblan-ski in Rutarski pokrov z lista Tolmin nadaljujeta {e dale~ proti vzhodu. Tukaj so bile na novo izdvojene zgornjetriasne, jurske in kredne plasti v bazenskem razvoju, ki so bile prej na listu Kranj uvr{~ene v enoto jura-kreda (J-K).
– V {ir{i okolici Sorice sta bila oddeljena spodnje- in zgornjekredni fli{, kar je bistveno za razjasnitev tektonske zgradbe.
– V zgornjem delu doline Sel{ke Sore so bili ugotovljeni narivi triasnih bazenskih plasti na spodnjekredni fli{. Nariv bazenskih sedimentov na zgornjetriasne plasti Dinarske karbonatne platforme je bil ugotovljen tudi dolini Dav~e in sicer na severnem delu Blego{a.
– V {ir{i okolici @eleznikov prehajajo karnijske amfiklinske plasti bo~no proti vzhodu v lapornat apnenec, ki popolnoma nadome-{~a le-te v celotnem delu Notranjih Dina-ridov preko Tuhinjske doline pa vse tja do Bohorja in Kr{kega hribovja na vzhodu.
– Pri @eleznikih je bila ugotovljena velika prevrnjena sinklinala v ba{kem dolomitu, s tem je bilo ugotovljeno, da pripada doslej v zgornji trias uvr{~eni ‘eleznikarski apnenec spodnji juri oziroma liasu.
– Drnovski apnenec iz okolice Cerkna se proti vzhodu nadaljuje v temne amfiklinske apnence s koralami in spongijami.
– Med Dra‘go{ami in Kropo je ugotovljen nariv spodnjekrednega fli{a na srednjetrias-ne kamnine. Na tem narivu le‘i nariv ladi-nijskih plasti, {e vi{je pa Krnski pokrov dach-steinskega apnenca. Pomemben podatek za razjasnitev tektonske zgradbe je novo odkrit spodnjekredni fli{, na katerem le‘i dobr{en del Krope in sega {e do kamnoloma v Kamni Gorici.
– Med Škofjo Loko in Sorico je bilo dokazano, da prehaja plo{~asti liasni apnenec nad
ba{kim dolomitom v debelozrnate apnen~eve bre~e in marogaste laporje. Liasne plasti se tukaj izredno stanj{ajo in se proti vzhodu na ve~ mestih izklinjajo.
– Škofjelo{ki plo{~asti apnenec le‘i nad ba{kim dolomitom in je liasne in ne triasne starosti. Smledni{ki hrib sestavlja prete‘no spodnjekredni fli{, blizu grajskih razvalin pa dobimo tudi ba{ki dolomit in berriasijski biancone apnenec. Med Šmarno goro in Smledni{kim hribom poteka v globini pod pleistocenskimi nanosi meja med Notranjimi in Zunanjimi Dinaridi.
– Na Šmarni gori in Ra{ici je ugotovljen dvojni nariv. Neko~ v trias-juro (T-J) uvr-{~eni apnenec pripada na celotnem predelu Ra{ice zgornjetriasnemu dachsteinskemu apnencu, na katerem le‘i s hiatusom odlo-‘eni vol~anski apnenec ali celo zgornjekred-ni fli{.
– Ju‘no od Mo‘jance le‘i pod zgornjekred-nimi rde~imi laporji in apnenci normalno spodnjekredni fli{. S tem je dokazano, da pripadajo te plasti bazenskemu razvoju.
– Dokazano je bilo, da je {entur{kogorski skrilavec, ki je bil doslej uvr{~en v srednji trias pripada v resnici spodnjekrednemu fli-{u. Pod njim le‘i berriasijski biancone apnenec. Te plasti moremo slediti {e dalje proti vzhodu kot tektonske vklju~ke ob savskem prelomu med triasnimi apnenci in dolomiti.
– Na zahodnem delu Kamni{kih Alp je bil sleden zvezni potek nariva dachsteinskega apnenca na paleozojske in triasne plasti. To je nariv Kamni{ko-Savinjskih Alp. Nariv poteka od Jezerskega pod Malim in Velikim vrhom, Ko~no, Grintovcem, Kal{kim grebenom in Krvavcem.
– V Tuhinju je ugotovljen celotni redosled v zgornjetriasnih, jurskih in krednih plasteh v bazenskem razvoju. Celotna skladovnica je bila doslej uvr{~ena v srednji trias. Tukaj je zasleden ladinijsko-karnijski apnenec s konodonti, ba{ki dolomit, reducirane plasti liasa in doggerja, titonijsko-berriasijski biancone apnenec in spodnjekredni fli{. To odkritje nam omogo~a sledenje in povezavo Slovenskega bazena na celotnem prostoru osrednje Slovenije.
– Med Dom‘alami in Zagorjem so v sklopu dosedanjega ~lena trias-jura (T-J) dachstein-skega apnenca lo~ene plasti zgornjega triasa in jure. V celoti pripadajo te plasti najbolj severnemu delu Dinarske karbonatne plat-
Geolo{ka karta Slovenije 1:250.000
forme. Šele po pomiku Slovenskega bazena proti jugu na Dinarsko karbonatno platformo je bil na ta apnenec odlo‘en zgornje-kredni apnenec z globotrunkanami in nad tem zgornjekredni fli{.
– Doslej v spodni trias uvr{~ene plasti v okolici Sol~ave pripadajo v ve~jem delu v resnici srednjetriasnim sol~avskim plastem. S tem se je spremenilo dosedanje mnenje o tukaj{njem poteku oziroma obstoju pokrova Kamni{ko-Savinjskih Alp. Severna meja med paleozojskimi klastiti in triasnimi apnenci ni narivna, ampak jo predstavlja strmi prelom.
– V okviru dosedanjih karbonskih klasti~-nih plasti med Pavli~evim sedlom, Matkovim kotom in Slemenom severno od Sol~ave so dokazane tudi spodnjekarbonske fli{oidne plasti, ki so lo~ene od zgornjekarbonsko-permskih kamnin. S tem je dokazano nadaljevanje geolo{kih struktur v paleozojskih plasteh z Jezerskega vrha proti vzhodu tudi preko ozemlja sosednje Avstrije.
– Na zahodnem delu Pohorja je bilo ugotovljeno, da pri~enja spodnji del zgornje krede z globotrunkanskimi apnenci, ki jih pokrivajo turbiditni fli{ni sedimenti.
– V dolini Mirne in njeni {ir{i okolici je dokazan bazenski razvoj zgornjega triasa, jure in krede. To so enaki razvoji kot jih sledimo na Tolminskem, vzhodnem obrobju Jelovice in {ir{em obmo~ju Škofje Loke, pri Preddvoru in v Tuhinjski dolini. V ve~ini primerov so v tem delu liasne plasti podobno kot v Tuhinjski dolini reducirane, vendar najdemo pri Jelovcu celotni profil v liasu podobno kot na Tolminskem.
– Prete‘ni del Kr{kega hribovja in s tem tudi okolico Kr{kega ter severnih Gorjancev v {ir{em obmo~ju Kostanjevice sestavlja spodnjekredni fli{, ki ga pokrivajo zgornje-kredni plo{~asti rde~kasti apnenci kr{kih plasti z globotrunkanami, v vrhnjem delu pa so razvite velikotrnske plasti v fli{nem razvoju.
Literatura
Objavljena:
K o m a c , M. 2001a: Strukturno tektonska karta Slovenije v GIS okolju in postopek njene priprave za tisk.- V: Horvat, A. (ur.). 15. Posvetovanje slovenskih geologov : povzetki referatov : abstracts of papers, (Geo-
339
lo{ki zbornik, 16), Univerza v Ljubljani, Na-ravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, str. 48-51, Ljubljana.
K o m a c , M. 2001b: Standardiziranje postopka digitalne kartografije tematskih geo-lo{kih kart in priprave za tisk.- Geologija 44/1, Geolo{ki zavod Slovenije, str. 193-197, Ljubljana.
Š i n i g o j , J. 2001: Geolo{ki informacijski sistemi.- V: Horvat, A. (ur.). 15. Posvetovanje slovenskih geologov : povzetki referatov : abstracts of papers, (Geolo{ki zbornik, 16), Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, str. 98-100, Ljubljana.
Listi Osnovne geolo{ke karte SFR Jugoslavije 1:100.000, ki zajemajo ozemlje Slovenije:
Gori~ko (Pleni~ar, 1968); Beljak in Pon-teba (Jurkov{ek, 1987); Celovec (Buser & Cajhen, 1978); Ravne na Koro{kem (Mio~, @nidar~i~ & Jer{e, 1983); Slovenj Gradec (Mio~ & @nidar~i~, 1978); Maribor in Leibnitz (@nidar~i~ & Mio~, 1989); ^akovec (Mio~, & Markovi}, 1998); Na|kani`a (Markovi} & Mio~, 1988); Tolmin in Videm (Buser, 1987); Kranj (Grad & Ferjan~i~, 1974); Ljubljana (Premru, 1983); Celje (Buser, 1977); Rogatec (Ani~i} & Juri{a, 1984); Vara`din (Ši-muni}, Pikija & He}imovi}, 1983); Gorica (Buser, 1968); Postojna (Buser, Grad & Pleni-~ar, 1967); Ribnica (Buser, 1969); Novo mesto (Pleni~ar, Premru & Herak, 1976); Zagreb (Šiki}, Basch & Šimuni}, 1978); Trst (Pleni-~ar, Pol{ak, & Šiki}, 1969); Ilirska Bistrica (Šiki}, Pleni~ar & Šparica, 1972); Delnice (Savi} & Dozet, 1985); ^rnomelj (Bukovac, Šu{njar, Poljak & ^akalo, 1984).
Neobjavljena:
Hafner, J., Komac, M. & Poljak, M. 1999: Geolo{ki informacijski sistemi – Kon-~no poro~ilo za leto 1999.- Geolo{ki zavod Slovenije, 48 str., Ljubljana.
Komac, M. 2000: Strukturno – tektonska karta v GIS okolju.- Geolo{ki zavod Slovenije, 10 str., Ljubljana.
Šinigoj, J., Komac, M., Hafner, J., P o l j a k , M., Š a r a b o n , A. & T r e b u { a k , I. 1998: Geolo{ki informacijski sistemi – Kon-~no poro~ilo za leto 1998.- Geolo{ki zavod Slovenije, 72 str., Ljubljana.
Š i n i g o j , J., K o m a c , M., Š a j n , R. R i -b i ~ i ~ , M., H r i b e r n i k , K., P o l j a k , M.,
340
Stanko Buser & Marko Komac
Šarabon, A., Trebu{ak, I., Kopitar, T., Mahne, M. & Kumelj, Š. 2000: Geo-lo{ki informacijski sistemi – Kon~no poro~ilo za leto 2000.- Geolo{ki zavod Slovenije, 87 str., Ljubljana.
Šinigoj, J., Komac, M., Kopitar, T., Mahne, M. & Kumelj, Š. 2001: Geolo{ki informacijski sistemi – Kon~no poro~ilo za leto 2001.- Geolo{ki zavod Slovenije, 54 str., Ljubljana.