118                                                                 Listek.
budu kajto našli. — kaj -\- comp. to + comp n. p. kaj brze to brze je eher: Zagr. 1.233 ni menkal kaj brze to brze i s četrtem neprijatelom se pobiti. 1,268 iščuč vračtva za ozdraveti kaj brze to brze . . .', tako tudi samo kaj -f compar. n. pr. kaj brze; Kovačič kemp. 53 ako kaj pokaranja vredno zapžziš, čuvaj se da to isto ne včiniš; ali ako si kada včinil, kaj brze trsi se pobolšati. — ravno tako: kaj + superl n. pr. kaj naj brze: Vranic rob.   2,70 ovde naloži vu kuhinji kaj naj brze ogenj  veliki  itd.
(Dalje prihodnjič.)
Dostavek. V prvem zvezku na 57. strani pred ad janar dodaj: jaklen adj. = jeklen oklen, ali v prenesenem pomenu: kernig, schwer, ge-haltvoll: Kocijančič Fil. 1,8 ovo preveč raztresa razuma, kateri z dugovanji biti zavjet jaklenejemi mora. 1,57 odhadžajte prokleti vu ogenj vekivečni. Dobro razmrvi ove reči kruto jaklene. 1,68 neki na oholnosti prež vsakoga veselja hasnovitoga i jaklenoga paze rnarlivo. 3,88 potrebno je, da ova skrb vekša bude i jakleneja od one ku svetovni zvrhu svoga imetka imaju, 4,61 vu oštroči i neplodnosti duhovni kuliko čuti se duša mentuvanu vu-godnoga čutenja, tuliko več jakleneh dobreh del obvnožuje. 4,66 da ovak od sesca odbiti tvrdoga kruha i čvrstoga pobožnosti jaklene navčimo se jesti. — jdklo n. = akld jeklo, toda v prenesenem pomenu : Gehalt Gewicht: Koc. Fil. 3,27 kreposti ovak i lepe človečanske dobrote, koje su započete i gojene v oholnosti vu samohotnosti i vu niščetnosti, nemaju druge dobrote zvan golu skazlivost prež taka,  prež mocga i  prež vsakoga jakla.
M.   Valjavec.
LISTEK.
»Matice slovenske« CI. odborova seja je bila dne 16. prosinca t. I. Predložile so se društvene knjige — žal, da so se zakasnile — in povedalo se je, kaj ob-obsezajo. Določila se je nagrada pisateljem po predlogu književnega odseka in po Ma-tičinih pravilih. Veselo znamenje nje napredka je to, da dobijo letos Matičarji štiri knjige (menda dobijo »Knezovo" knjigo za samih 40 novč., čeravno obsega 71/3 tisk. pol), in da je »Matici« pristopilo nad 200 novih članov. Potrjena je kot učna knjiga Bezen-šekova »Stenografija« ; dr. Kosa »Pedagogika«, priporoča se le kot »pomočna knjiga«, češ, da je poučni jezik za ta predmet jedino nemški. Sklenilo se je, prositi državo podpore iz »zaklada za kulturne namene« — dežele pa rie, češ, da je »relativno pre-siromašna « Za bodoče leto sta določeni šele dve knjigi: »Letopis« (gradivo zanj je že zbrauo), prof. dr. Glaserja »Slovstvene zgodovine« II. zvezek. Ali bodi tretja knjiga znanstvena ali zabavna, o tem odloči šele bodoči književni odsek meseca februvarja. Četrta  »Knezova«   knjiga bode seveda  zabavnega sedržaja
Od. premnogih stranij se nam je izrazila iskrena želja, naj bi bila ta »Knezova« knjiga zabavne vsebine. Sploh pa lahko trdimo po došlih nam glasovih Matičinih članov,  da  bi   »Matica«    ustregla   prevesni   njih   večini,   ako bi se postavila,  kar najbolj
Listek.                                                                  119
more, in kar najprej more na ono stališče, na katerem stoji »Matica hrvatska«. Le-ta izdaje zgolj leposlovne aii poljudno-znanstvene spise in je razposlala letos med ljudi jednajstero knjig po 12.000, reci dvanajst tisoč izvodov. »Množica izda«, je geslo Amerikancem, in kaj se s tem geslom doseže, o tem nam priča — da ne hodimo na Hrvaško po veljaven dokaz — naša »družba sv. Mohorja«. Sami naročniki-učenjaki niso obogatili še nobenega književnega podjetja in zlasti pri Slovencih ne. Ako uspevaj naša »Matica« tako, kakor hrvaška, tedaj se naj postavi na kar najširšo, če hočete de-mokratiško podlago, računajoč na narodno maso, na srednje in nižje sloje in zlasti tudi na naše žeustvo. Naše dijaštvo, naša mladina, naše žeustvo hoče citati, mnogo citati, koprni po duševnem kruhu — beletristiki — a mi učenjaki (?) jim nudimo učenjaško — kamenje. In posledica ? Ob kamenju ne morejo živeti, tedaj pa sezajo naši ljudje po — nemškem kruhu, ki si ga kupujejo za drage denarje; in mnogoteri stotak gre za to nemško hrano ne samo preko slovenskih,  temveč tudi preko avstrijskih mej.
Izvestno je torej uvaževanja vreden ta-le nasvet: »Matica« naj izključi načeloma iz svojega programa strogo znanstvene spise in naj goji zgolj lepoznaustvo v tesnem pomenu te besede, t. j. leposlovje in pa znanstvo v leposlovni,   poljudni  obliki   (vzor: Erjavčevi prirodoslovni spisi).
Ugovor: Kam pa naši učenjaki s svojimi učenimi izdelki? — Odgovor: odkladajo naj jih v razne strokovne liste, katerih, imamo hvala Bogu, že nekaj, skoro dovolj za naše oskromne potrebščine, in katerih se nam porodi izvestno sčasoma še nekoliko, kadar nanese potreba; saj se nam že obetajo strokovna glasila celo za šport (prim. »Planinski Vestnik«). Strokovne naše časopise za vzgojeslovje, glasbo, pravoslovje itd. naj pridno zakladajo naši strokovnjaki, a  »Matica«  naj prepuste leposlovcem.
Ako bi se pa pokazalo, da »Matica« razpolaga s prebitnimi gmotnimi silami, tedaj naj izdaje ali ob svojih troških ali pa naj zalaga in podpira (subveucijonira) uče-njaški mesečnik ali četrtletnik (»Beseda« ?), toda ne za svoje članove sploh, ampak proti posebni naročbi. Toda tudi list naj bi gojil po naših mislih strogo znanstvo zopet zlasti s slovenskega stališča, obtorej : domačo zgodovino, domače zemljepisje, domače prirodo-slovje, domačo dijalektologijo, domačo obrt, itd V to »Revijo« ali »Besedo«, ali kar-korkoli že hočete imenovati tisti znanstveni list, bi potem lahko odlagali svoje proizvode zlasti tudi naši jezičarji, kateri so sedaj res pomilovanja vredni; najplodovitnejši so, a povsod jih gonijo od praga, povsod jim zapirajo pred nosom vrata.
H koncu stisnimo še jedenkrat preobilno narasli svoj nasvet v dvoje epigrama-tiško kratkih in epigramatiško vrednost imajočih rekov 1) »Množica izda«. — 2) »Množica hoče kruha«.
Knjige »Matice Slovenske«. Zvrševali smo še »listek« za to številko, ko nam dojdejo knjige »Matice Slovenske« za 1. 1894. Ker nam zaradi kratkega časa ni mogoče, priobčiti že v tej številki obširneje Matičinih publikacij, naj se zadovolijo za to pot naši  čitatelji s kratkim njih oznanilom.   Matičarji dobe čvetero knjig :
I. Letopis slovenske Matice za 1. 1894. Uredil Anton Bartel. Natisnila »Narodna tiskarna«. Str. XVIII. -\- 419. S helijogravirano sliko pokojnega predsednika Josipa Marna in s to-le vsebino: 1. Franc. Leveč; Jožef Mam. Nekrolog. — 2. Dr. K. Štrekelj': Slovarski doneski iz živega jezika narodovega. — 3. Dr. M. Murko: Jan Kollar. — 4. y Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere (Dalje). — 5. Dr. V. Oblak: Protestantske postile v slovenskem prevodu. — 6. f A. Raič: Južno-avstrijske dežele za prvih let vladanja Leopolda I. (Dalje in konec). — 7. J. Apih; Ustanovitev narodne šole na Slovenskem. — 8. R. Pernsek: Bibliografija slovenska. — 9. E. Lah: Letopis  »Slovenske Matice«.